Kotiček gospoda doropoljskega
Velecenjeni gospod!
Vselej, kadar prebiram Vaš kotiček, se mi zbudi želja, da bi Vam tudi jaz pisal.
Star sem 8 let, hodim drugo leto v šolo, namreč v I. razred II. odd. v domači vasi Boh. Bistrici.
Imam očeta in mater ter 6 let starega brata Milka.
V šolo hodim prav rad, sankam sc pa tudi rad.
S spoštovanjem pozdravljam vdani
Stanko Mencinger.
Odgovor:
Ljubi Stanko!
Lahko se Ti je sankati v Bohinjski Bi-strici, kjer imate snega in sankališč na iz-biro! Saj prihajajo k vam veseli ljudje celo iz drugih krajev, da se morejo v zvrhani meri naužiti zimskih radosti! Sedaj je pa tega veselja gotovo že konec, in tudi nad prelepo Gorenjsko že vejejo topli pomladni dihi.
*
Č. g. Doropoljski!
Mnogo sem že čitala o Vas. Slišala scm tudi, da ste velik prijatelj otrok. Zato sem Vam sklenila tudi jaz pisati nekoliko o svo-jem rojstnem kraju:
Rojena sem v Senožečah. Moja rojstna hiša stoji ob glavni cesti. Hodim v šolo v IV. razred. Imam tudi še starejšo sestro, ker ne hodi v šolo, zna prav lepo kleklati. Moj oče je posestnik. Poleti hodim z veseljem na polje in prepevamo sladke pesemce. Po-zimi pa hodim redno v šolo, ker tam se tudi mnogo lepega in koristnega naučim. Po šoli sedim doma v gorki sobi, moje veselje je čitati kake lepe povesti. Tako tni mine-vajo pri mojih Ijubih starših dnevi mojih mladih let. Sedaj pa končavam svoj boren spis o svojem rojstnem kraju. Pozdravljam Vas in ostajam Vaša prijateljica
Anica Medeno va v Senožečah.
Odgovor:
Ljuba Anica!
Tvoje življenje poteka lepo ob delu in veselju. Vsak letni čas Ti donaša posebnih opravil in razvedril, da se gotovo nikoli ne dolgočasiš.
*
Velecenjeni gospod Doropoljski!
Pišem Vam prvo pisemce. V šolo hodim 2. leto. S sestro Danico sva skupaj v 2. od-delku popoldanske skupine. Njo imam jako rada. Jaz sem ravno eno leto mlajša od Da-nice. Časih se grem z njo malo podrsat v sneg. Mi iraarno lep vrt. Imamo tudi zajčke pa mucka in psa Valdija. Prosim, natisnite moje piserace v kotičku gospoda Doropolj-skega!
Lepo Vas pozdravlja
Vladka Ženova, učenka v Soteski.
Velecenjeni gospod Doropoljski!
Danes Vam pišem prvikrat. Hodim v šolo v Soteski drugo leto v 2. oddelek po-poldne. Moj papa jc učitclj. Moja mama jc učiteljica ročnih del. Imam še eno sestro Vladko. Ona hodi prvo leto v drugi oddelek popoldne. Vaš ,,Zvonček" rada čitam. V šoli se učim pridno. Po šoli se grem malo v sneg podrsat, ako mi mama dovoli. Če bi imela sanke, bi se šla sankat. Letos je jako lepo za sankanje. Prosim, natisnite to pi-semce v kotičku gospoda Doropoljskega!
Lepo Vas pozdravlja Danica Ženova, učenka v Soteski. Odgovor:
Ljuba Vladka in Danica!
Pisali sta mi skupaj, naj Vama tudi sku-paj odgovorim, da botn prej gotov in da obema prej ustrežem. Kakor vidirn iz obeh pisem, gojita obc isto veselje pozimi. Ne-mara sta tudi sedaj spomladi enakih rnisli ter hodila po končanem delu uživat veselje mladih dni venkaj v lepo, cvetočo prirodo. Prav je tako!
96
Dragi g. Doropoljski!
Po dolgem času se zopet oglašam v Vaš kotiček. Me prav pridno tclovadimo ter se pripravljamo na nastop. O izidu Vam hočem poročati. H koncu Vam voščitn vesele veliko-nočne praznike. Vljudno Vas pozdravlja in prosi za odgovor
Vaša vdana
Vlasta Horvatova
v Ptuju. *
Predragi gospod Doropoljski!
Tudi jaz se enkrat priglašam v Vaš ko-tiček. Mislila sem si, drugi toliko pišejo, za-kaj pa jaz ne bi ? Sedaj Vatn hočem nekaj o nas poročati. Hodim v 5. razred. In ker se marljivo učitn, je skrbela tudi moja uči-teljica za zabavo. Naučila nas je lep ples s petjtm. Mamica nas je kostumirala. Mene za Gorcnjko, Vlasto za Trnjulčico in Vidko za Rdečo kapico. Tako smo končali prav ve-selo pust. Ker se pa bližajo prazniki, Vam pošiljam to-le sliko in prosim, da bi jo pri-občiii.
Voščim Vam vesele praznike!
Vaša Tatjana Horvatova
v Ptuju. Odgovor:
Ljuba Vlasta in Tatjana! Obema bodi izrečena najlepša zahvala za voščiia. — Vlasta, Ti mi povej, kako je uspcl telovadni nastop. Tatjana, Ti mi pa ne zameri, da Tvoje risbe ne raorem priob-čiti, ker je preveč nejasno narisana. Kliše, kakršnega je treba napraviti iz svinca za vsako sliko, bi bil po taki risbi tudi ne-jasen, da bi se nazadnje nič nc razločilo. Kadar še kaj narišeš, delaj s tinto ali s tušem!
*
Velecenjeni gospod Doropoljski!
V ,,Zvončku", ki ga prav rada berem, vidim, koliko učenk in učencev Vam pižc in kako radi imate otroška pisma. ^očem Vatn tudi jaz pisati:
Jaz sem učenka IV. razreda Ijudske šole v Šraarju. Uči me gospod nadučitelj Z. Mikuž, ki je prav dober in ljubezniv. Vsi otroci ga imamo jako radi. Imatn več večjih bratov in sester. Dve sestrici sta mlajši od menc in že tudi hodita v šolo. Angelca hodi v II. razred in Tončka v I. razred. Vse tri prav radc bercmo knjige, najrajše seveda ,,Zvon-ček", ki nam ga pošilja naš bratranec, go-spod dr. Ivan Lah, ki smo mu prav hva-ležne. Če boste dobili to tnoje pismo, Vam bom že večkrat pisala. Vidim, da — žal — ravno iz našega kraja ne dobite nobenega pisma. Prav rada bi videla, da bi me ne po-zabili v svojem kotičku
Prav lepo Vas pozdravlja
Anica Smoletova,
učenka šmarske šole na Dolenjskem.
Odgovor:
Ljuba Anica!
Kakor vidiš, Te nisem pozabil. Zato pa pričakujem, da ostaneš zvesta svoji obljubi in da mi še večkrat pišeš, zlasti še zato, ker rcs iz vašega kraja ne dobivam nič glasov, kakor bi v Šmarju ne poznali ,,Zvončka".
* Velecenjeni gospod Doropoljski!
Čiiala sem v ,,Zvončku", da ste prijatelj mladini, zato Vam prvič pišem nekaj vrstic. Jako rada čitam ,,Zvonček", posebno pa dolge pravljice. Hodim v IV. razred II. od-delek v Senožečah. V šoli se učimo: račun-stvo, pisanje, zemljepis, zgodovino, prirodo-pis, prirodoslovje, nemško, petje, risanje, slovensko in ženska ročna dela. V šolo hodim rada. Stara sem enajst let. Imam še dva rnlajša bratca in dve starejsi sestri. Vcselilo bi me, ako bi našlo to pisemce odgovor v ,,Zvončku".
Srčno Vas pozdravlja Vaša vdana
Gabrijela Z e 1 e n o v a, učenka II. razreda II. oddelka
v Senožečah. Odgovor:
Ljuba Gabrijela!
Praviš, da posebno rada čitaš dolge pravljice. No, pa saj je res lep pravljični svet, ki tako mogočno vpliva na človeško fantazijo. Takega blaga imamo dosti tudi med narodom. Treba je pa to narodno blago pravočasno zbrati, da se ne pozabi in ne pogubi. — Ako Ti je znana kaka na-rodna pravljica, jo kar zapiši in poštji meni!
aai
3C3O
Kotičkove risbe.
J. Veronlk: Prijateljice ,,Zvončka".