Dopisi. Iz Cirkovec. (Duhovne vaje.) Dušni pastir ne more več storiti za svoje ovčice, kakor da jimlomi vsak praznik in nedeljo kruh besede božje in jim deli angeljski kruh v sv. obhajilu. Ako pa kateri dušni pastir hoče posebno Ijubezen skazati svojim župljanom, svojim vernim ovčicam, pelje jih na pašo sv. misijona ali pa duhovnih vaj. In to so storili naš dušni pastir, č. g. župnik Jož. Sorglechner, v osmih letih, kar so pri nas, tretjikrat. Kaj ne, lepo je to in velika skrb za svoje duhovne otroke, verne župljane! Od 1. do 10. sušca t. 1. srao imeli duhovne vaje. Bili so pri nas štiri čč. gg. lazaristi iz Celja. Vreme je bilo v tem času najslabše, kar ga je zapisano v letu 1895. Pa vkljub temu je bila polna vsak dan cerkev in verniki so oblegali spovednice od ranega jutra do poznega večera. Strašne zameti je napravil črez noč krivec, pa dobra volja je tudi to premagala — in poti so se napravili. Bilo je prek dve tisoč obhajancev. Zaradi slabega vremena mogli so se udeležiti le domači. Čč. gg. misijonarjem bode hvala za njih trud in č. g. župniku za požrtvovalnost! Bog pa naj blagoslov da vsemu, in nauki, ki smo jih slišali, naj se vkoreninijo v naših srcih, in naj obrodijo sad! Vse pa v slavo božjo in čast M. D., naše farne patrone! Od Velike Nedelje. (»Feuerwehr«) z nemško komando hočejo pri nas ustanoviti. Mislite si, kolikor bomo imeli stroškov zaiadi tega »Feuenvehra«, in pa še sedaj v teh lelih! In le vprašajte boljše posestnike po fari, kolikor Vam bode kateri obljubil podpore, če mu poveste, da bode »Feuenvehr« nemški. VpraSajte naše ormoške rodoljube, kaj Vam bodo dali, naše čč. gg. duhovnike, bodo dali le jeden krajcar? In vendar že vsak sprevidi, da so našim kmetom bolj naklonjeni, kakor pa znana druga gospoda. Ali bodo Ijudje, ki so pnšli k nam s trebuhom za kruhom, katere malokdaj vidite v cerkvi, ki ne umejo našega jezika, zapovedavali našim slovenskim kmetom? — Ti ljudje hočejo nas le izkoristiti, in je njim tudi skrb, nam, če ne drugače, narodno škodovati. Ali že niste zadnji čas poplačali zadosti stroškov nemškim »dohtarjem«, ker so Vas Vaši tedanji prijatelji za vsako malenkost po dohtarjih ložili. Ali že niso imele cele vasi sitnosti in tožbe zaradi paše v otoku, in še ne veste, kaj se Vam bode še prihodnjič godilo! Že to je dokaz, da kdor se s takimi ljudmi pajdaši, ni več naš prijalelj. Dragi rojaki! Vsi torej na delo, vsi, kar čuti le iskrico ljubezni v svojem srcu do svojega jezika, da se prepreči tako izdajalsko početje. Proč torej z nemškim >Feuer\vehrom« — proč z nemško komando pri Veliki Nedelji, proč z vsem, kar v to napeljuje! Za slovensko požarno brambo pa slednji krajcar! S Ptnjskega polja. (0 volitvah v okr. zastop) v Ptuju je vrli naš »Gospodar« že pisal. Ne zamerite, gospod urednik, da Vas nekoliko še o tem nadlegujem. Kar naprej Vam povem, da bom nekatere zdelal! Zakaj ? Boste že slišali! Glejte in poslušajte! V soboto, 16. t. m. smo se vozili v Ptuj veleposestniki. Tudi jaz sem bil veleposestnik! In da bi Vi videli, kako so nas lovili — mene ne — liberalci! Poznate na Bregu Strašila? Mali možicelj je, rnlad, z malimi brčicami; kako Vam je pazil na vsakega kmeta! Caj in kuhano vino je vsak dobil, ki se je tedaj noter pripeljal — le meni ga niso dali. Mislil je možicelj, da je strašilo za slovenske kmete, pa še — »Strašilček« ni! Vidovski šoštar — ič mu je pomagal poprej, in potem — dolg nos domov nositi. »Le duhovnikov ne, — rekala je nemškutarska drhalj, ki se je skupaj znašla, kakor lisičje kože pri krznarju, — mi smo kmetje in nočemo popov in dohtarjev!« In kateri so bili tisti kmetje? Povem vam — drugikrat! Iz Celja. (Naša društva.) Ples biciklistov torej ni bil sijajen vkljub takim vabilom, vkljub Ijubljanskej vojaškej godbi? Obžalujemo! Ko bi živelo le »društvo slovenskih biciklistov«, to bi napravilo ples že sijajen. Škoda le, da ga ni, pa ga ni! Kdo je ples priredil, je javna tajnost. Da ni bilo čisto brez biciklistov, razume se ilak; ti pa ne pripadajo kakemu >društvu slovenskih biciklistov«, katero se bode, če pojde po sreči, še le tekom časa ustanovilo; dosedaj še pravil ni predloženih in možno, da se bode zvalo le: »zveza«. Zvezal se bode tedaj seveda tudi peteročlanski »klub biciklistov celjskega sokola«, porodivšega se z devetero članov in načelnikom meseca sušca 1891. Ta klub je kljuboval najnapornejšim cestam; tudi pri dirki ZagrebLjubljana z uspehom. 0 kakem »društvu sl. b.« pa nikdo nič ne v6; kajti »klub« nikoli ni društvo. Menda bodo nekateri predlagatelji zavlauevali tako, kakor »društvo slovenskih zasebnih uradnikov«. Od —s— je bil na tem plesu jeden, in temu se je zdel »interni« ples precej sijajen; od drugih pa je bil jeden v Žalcu, jeden v Vojniku in nekateri niti vedeli niso o plesu, ker res niso dobili vabil, katerih za domačine rado primanjkuje. — Ljubljana nam pošlje baje letos spomladi svoje igralce, da nas bodo razveseljevali dva večera v čitalnici. Treba je pa tudi, da se domači (diletantje) oddah-nejo in kot gledalci naslajajo ob tujem trudu. Igrali so namreč zopet v nedeljo, 24. t. m. v prid »Sokola«. »Županova Micika« je priprosta, hvaležna igra; tirja le predstavljalcev, kateri pogodijo natanko značaje in živIjenje selsko. Tudi lamburanje in proizvajanje telesnih vaj bilo je prav ugoJno in uspešno. — Za zabelo še to-le novico: »Narodna čitalnica« sklenila je baje, da je občevalni jezik zanaprej jeden izmed slovanskih. Temu sklepu se inorajo podvreči tako gospe, kakor gospodje; dalje pa tudi, da veže zakon uljudnosti vse jednako. —s— Iz Artič pri Brežicah. (Protest.) Naš občinski odbor je dne 12. sušca t. 1. enoglasno sklenil sledeči protest: »Ker se je neko veliko društvo na Štajarskem osnovalo v ta namen, da se k 80. rojstnemu dnevu Bismarku pokloni in mu v dar prinese kupo v imenu nemške Štajarske, ugovarja obč. odbor občine Artiče odločno temu čirm ter tirja, da se občina Artiče izrečno izloči temu poklonu, ker do sedaj ni bila in tudi zanaprej noče biti podlaga ptujčevi peti. Taisti Bismarkovci, kateri se mu bodo dne 1. aprila poklonili, naj si zapomnijo, da z artiško občino nimajo nič zapovedovati ter da nimajo nobene pravice taisto kot nemško osvetiti; ona je in ostane slovenska ter edino le Avstriji udana. Sliši se tudi, da so veliki Nemci v Brežicah zberačili 30 gld. kot donesek k daru Bismarku. Svetovati bi jim bilo, da bi ta znesek za kakovo bolj potrebno reč obrnili; akoravno ni veliko, pa bi vendar povsodi drugje več hasnil, brez brežiških grošev pa bi taista kupa se vsekako labko omislila, bi pač bila znesku primerno slabeja. Sicer se pa iz tega velikodušnega daru razvidi, da so brežiški Nemci le takrat navdušeni kadar se gre za kakovo stvar, katera nič ne stane, darovanja pa niso jako privajeni. No, pa naj že bode kakor in kolikor hoče, vendar zaslužijo za to neizrekljivo požrtvovalnost vso hvalo in čast, katera se glasi: fej in sram vas bodi!« —a. Od Pesnice. (Zajec in lov.) V letošnji dolgi zimi so pri nas zopet zajci oglodali skoro vsa rodivna sadna drevesa ter napravili škode na tisoče goldinarjev. S tem so se zopet pokazali slabi nasledki sedanje iovske postave, po kateri so občine dolžne dati lov v najem. Najemniki pustijo, da se zajci razmnožijo, da imajo oni več dobička, kmetje pa večjo škodo, katere pa njim nihče ne povrne. Gorje, če bi se kateri predrznil zajca uslreliti, ž njim se večkrat hujše ravna, kakor s tatovi in razbojniki. Pa ne samo zajci delajo škodo sadnemu drevju, temue tudi lovci napravijo ob lovu, ker marsikatero drevesce ali pa tudi v vinogradih trsje nastrelijo, da se potem posuši. — AH naj kmet gre tožit? Navadno tega ne stori, ker ve, da mu navadno nili poti niso plačani. Torej pa se naj občinski zastopi vendar enkrat vzdramijo in naj pošljejo c. kr. kmetijski družbi v Gradec peticije za spremembo lovske postave na korist revnemu kmečkemu ljudstvu! — č. Iz Žalca. (Slov. kat. delavsko društvo) se krepko razvija. Vsako nedeljo ima popoldne ob 5. predavanja v društveni sobi. Udje kažejo veliko zanimanje za društvo. Tudi pelje se pridno goji; pevski zbor šteje sedaj 20 dobrih pevcev. Na občno željo udov se je brala dne 20. marcija pri Sv. Kancijanu sv. maša. G. g. Dekorti je imel .primeren nagovor. Začenši z besedami: >Kam hočemo iti, Ti imaš besede večnega življenja«, kazal je, da vsa sedanja socijalna revščina izvira iz tega, da je svet zapustil Kristusa in njegove nauke. Ako hočerao, da se zopet vrnejo boljši časi, mora se svet vrniti nazaj h Kristusu in v dejanju izvrSevati njegove nauke. — Kakor za solncem dež, tako pride za veseljem tudi žalost. Koraaj se je ustanovilo društvo, in že nam nemila usoda vzela njenega ustanovitelja, č. g. Dekortija V nedeljo, dne 17. t. m. zbrali so se udje v društveni sobi, da se poslovijo od odhajajočega č. gospoda. Gospod predsednik se rau v ganljivih besedah zahvali za trud, kateri je imel z drušlvom; obljubi mu, da bode diuštvo vedno delovalo po njegovih naukih. Pevci so nato zapeli krasno pesem gospodu v slovo. Dne 18. marcija pa so mu napravili prelepo podoknieo. Iz Št. Janža pri Spod. Dravogradu. (Pojasnilo.) Ni še dolgo, da je nekdo izpred Sp. Dravograda v »Slov. Gospodarju« srečno imenoval našo volitev obč. zastopa; pa resnici na Ijubo se raora povedati, ia ta stvar ni tako nedolžna, kakor si morebiti kdo misli. Večinoma so bili voljeni le laki možje, ki bolj v gosposki »frak» vlečejo, za kmeta in za svoj materin jezik se pa malo zmenijo. Res je, da naša občina že dalj časa (6 let) slovensko uraduje. Pa pomisliti je treba, kdo je to najprej začel; ali ne gorjanci, ko so občino v roke dobili? Poprej poljancem še niti to na miscl ni prišlo. Zato ni preveč upanja, da bi hoteli novi odborniki še zanaprej to hvalevredno naredbo obdržati. Ker ho se pa godile nepostavnosti pri volitvi, zalo se je iudi uložila prltožba. Nazadnje moram še povedati, da je jeden teh novih odbornikov v Št. Peter šel za kupico vina pomagat libf ralcem vleč. To pač ni zvest Slovenec! Iz Ormoža. (N e m š k i »F e u e r \v e h r^) torej pri Veliki-Nedelji? Kaj pa še li drugo Ireba, draga Velika Nedelja? — Kako radi smo zahajali mi ormoški Slovenci k Veliki Nedelji, kjer je vse v lako lepi slogi na podlagi našega milega slovenskega jezika se razvijalo, in sedaj pa nakrat nemški »Feuenvehr!« Slišali smo sicer take govorice, pa jim nismo verjeli. Kje pa ste sedaj velikonedelski narodnjaki, da bi se z vso odloenosljo po robu postavili takemu početju? — Ali ni bil lam od nekdaj narodni občinski zastop s slovenskim županom na čelu? Tudi sedanjega župana gospoda Iv. Meška prištevali smo vedno k zavednim in zanesljivim Slovencem, kakor je tudi vsa Meškova rodovina. Ko je bil pred več lcti njegov brat Franc občinski predstojnik, bil je vedno odločen v narodnih zadevah, in tako stno tudi menili, da bo njegov brat slopal po istih stopinjah. Ali smo se torej v resnici tako bridko motili? Ge Vam je še kaj do zelo poštenega Vašoga slovenskega imena, in do cele Vaše rodovine, rešile torej časl Vaši biši in celi Veliki Nedelji! — Potem gosp. Jurij Škvorc! Kolikokrat smo Vas vkljub teiau, da so nas nekateri svarili, priporočali našim slovenskim kmetorn kot slovenskega Irgovca; ali nam bode sedaj to za plaeilo? Ako že torej v resnici ne držite nič do svojega materinega slovenskega jezika, kar nikakor ne vernjemo, torej pa Vam mora biti vsaj ležeče na Vašem poštenem imenu in časti Vaše hiše in Vaše trgovine. — Mi dobro znamo, da ako kot poštenjaki skoz in skoz to stvar trezno premislite, morate priti do prepričanja, da kdor sam sebe ne spoštuje, podlaga je tujčevi peti. lz Slov. goric. (»Unio Catholica«) je bila ustanovljena od mož, ki so bili pred katol. svotom na dobrem glasu. Niso iskali pri tem lastnega dobička, lemvcč naj bi se vse katoliške cerkve, župnišča in samostani združili. Društvo more zavarovati proti škodi po požaru in po poku zvonov. V tej stroki nima družba nobenega tekmeea, ker nobeno zdaj obstoječe društvo si ni pridobilo pravice zavarovati proti poku zvonov. Mnogo župnij se je pridružilo društvu, in je med drugimi mestni župni urad v Beljaku svoje zvonove zavaroval pri »Unio Catholica«. Kmalu potem je te cerkve jeden zvon počil, društvo pa je pri g. Samassi v Ljubljani nov zvon takoj naročilo ter vse oskrbelo. Ko pa je letos petletna zavarovalna doba pri tej župniji dotekla, ni novi gosp. mestni župnik več dal zavarovati zvonov pri »Unio Catholica«, češ, da mu je primernejše zvonove tam dati zavarovati, kjer je cerkev proti požaru zavarovana. Toda ono zavarovalno društvo je od framasonov in židov ustanovljeno, ki niti nima pravice zvonov zavarovati. Ker pa je »Unio Gatholiea« društvo, ki pri zavarovanju ne išče lastnega dobička, temveč uplačane premije le v to obrača, da bi nekoliko škodo poravnalo, ki jo trpijo njeni udi, in preostanke deli katoliškim zavodom, je po mojem mnenju pravično, upreti se takerau napačnemu ravnanju, ki napolnjujo le židovske mavhe, kar nam dela splošno škodo ! Bralec. S Criiega vrha nad Brezjem. (Nasilstvo.) Žalostno je, da ljudje tako tišče v Brazilijo, a še bolj grozno, ako koga žene tje — obup! Tukaj pri nas je bil priden delavec, ki je pa imel nesrečo, da mu je žena že pred več leti zbolela na protinu in torej privezana na britko posteljo. Mož je moral trdo delati, da preživi bolno ženo in kopo otrok, žena pa slaba, da se ganiti ne more, sama brez postrežbe biti ne more. Torej obdrži vsak dan po jednega otroka doma, mcd lem ko gredo ostali v šolo. To pa nikakor ni po volji gosp. vodji kr. šol. sveta, da v svoji veliki gorečnosti zapored kaznuje ubogega inoža z zaporom. Ce je mož delal, preživi! je komaj snbe in svoje, kako rin sedajr ko mora bili vedno v »kajhi?« Nekaj časa je še vstrajal, ali ko le ni našel usmiljenja pri kr. Sol. svetu, obupal je, rekoč: »Ne raore biti drugače, da grem ali v Ameriko ali pa v — Dravo«. Storil je prvo in zapustil družino v največjej bedi. Seveda ta je sedaj na skrbi občine, katera naj se prav lepo zahvali sblagorodnemu« načelniku kr. šol. svela za »tolike zasluge«, da preganja reveže in napravlja stroške občini. Sicer pa baje to ni edini slučaj njegovega delovanja. Ker tako groznega postopanja ne zahteva celo poslava, katera v sili dopuSča izjeme, povemo prav resno gosp. načelniku kr. Sol. sveta, da ga bodemo drugi pot ob enakej priliki obiskali tam, kjer je njemu najmanj Ijubo, da se bode on, Se mlad, naučil pravice do v.seli in usmiljenja do revežev! Grnovrški. Od Gorenje Hudinje. (Par volkov) se je klatilo tukaj okrog. Jednega so ustrelili na Ostrožnem. Prišel je ta volk potem (seveda ne po svojih nogab) k okrajnemu glavarstvu v Celju. Tam so se prepirali gospodje profesorji in okrajni živinozdravnik o njegovem plemenu. Zdravnik trdi: »Pes je, pripeljem vam lakistih še veliko, čo Ireba«; profesor pa »Kaj, Volk — močvirjak je«. Občinslvo pa se je razdelilo na dve stranki: za psa in za volk*. Neki šaljivec hotel je Se treljo stranko ustanoviti, rekoč: »E kaj, kozel je, kozel«, — vendar mu ni nihče verjel. Volk pa je »porajžal« v »živaloslavsko družbo« v Gradec, kjer je vsled salomonske razsodbe ostal polovičarin prišel z dovoljenjem slovenskega lovskega društva v muzej »Joaneum«. — Pa neknj še kot poscbnost. Vse te dogodbe so vzbudile tudi pri nas nekcga kmeta, ki je ubil staro lisico, da poskusi srečo. Prinese jo na glavarstvo, ponosno zahtevajoč »laljo«. Vendar gospodje jc niso hoteli dali; — lisica je preveč znana. Malgaj.