GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE Tretje občinsko srečanje gledaliških skupin SREČANJE LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN NASE OBČINE POSTAJA TRADICIONALNO — SODELOVALO JE NAJVEČ SKUPIN DOSLEJ — POLNE DVORANE PRIZORIŠČ TRETJE REVIJE — ZADO-VOUNI GLEDALCI NAJVECJA NAGRADA IGRALCEM Revija ljubiteljskih gledaliških skupin naše občine, letos tretja po vrsti, postaja tradicionalna manifestacija gledaliških delavcev naše občine in pomeni istočasno izmenjavo izkušenj med gledališkimi skupinami in oddolžitev za delo, ki je omejeno predvsem na večerne ure. Polne dvorane, zadovoljni obrazi gledalcev in spontani aplavzi dokazujejo, da je gledališka oblika kulturne dejavnosti še vedno živa in še nudi gledalcu sprostitev, zabavo in duhovno obogatitev. Letos je sodelovalo največ skupin doslej, saj se jih je na odrih zadružnih domov v Dolskem, Zalogu in Zadvoru zvrstilo kar šest. boljšega, pa čeprav gre samo za moralno priznanje. V programu je opaziti precejšnjo pestrost. Po uvodni komediji smo si ogle- Revija tudi letos nima tekmovalnega značaja, ker bi tako prireditev zgrešila svoj namen; skupine delajo v različnih pogojih, hotenja in zelje pa so enaki in krivično bi bilo, da bi iskali naj- dali Finžgarjevo dramo, po veseloigri satiro, pa zopet Finžgarjev prikaz problema pijančevanja v Razvalini življenja. Nadaljevanje na str. 6—7 "•"n m n ■MMnn m ihbbb im mm im nanBa im ■BMMiiiiaMaBmiiiiiaaBaBMi«; Razširjena seja ObKZM Pred dnevi je imel občinski ko* mite ZMS raziirjeno sejo, na kateri je poleg organizacijskih zadev občinske organizacije mladine obravnaval politično ureditev mesta Ljubljane in vključitev moičanske mladine v predvolilne priprave na skupičinske volitve in volitve v samoupravne organe. Na osnovi uvodne informacije o politični ureditvi, ki jo je podal predsednik ObK ZMS Miloš Mikolič, se je razvnela živahna razprava o bodoči ureditvi, vendar zaradi različnih mnenj prisotni niso sprejeli nobenega sklepa. Pri razpravi o predvolilni aktivnosti Zveze mladine je bilo ugotovljeno, da se je mladina aktivno vključila v predvolilno dejavnost, da je bilo evidentiranih 13 mladih s strani mladinskih aktivov in občinskega komiteja in da je nekaj predlogov tudi v terenskih organizacijah. Skladno s tem pa so nekateri aktivi začeli pripravljati predloge mladih za samoupravne organe. Zato lahko upamo, da bo v tej mandatni dobi več mladih zastopanih v samoupravnih organih. I. K. Letna konferenca aktiva glasbenih pedagogov Letošnja konferenca aktiva glasbenih pedagogov občine Ljubljana Moste-Polje, ki je navadno vsakoletni pregled problematike glasbene vzgoje v občini, je imela letos nekoliko drugačen značaj; poudarek je bil predvsem na strokovnem izpopolnjevanju predago-gov. Temu je bilo namenjeno tudi predavanje svetovalca republiškega zavoda za šolstvo prof. Pavla Kalana o problemih osnovne glasbene vzgoje. V drugem delu konference pa je ravnateljica glasbene šole Moste-Polje Draga Svetina seznanila udeležence tudi z letošnjim načrtom te šole za delo z osnovnimi šolami in vzgojno-varstvenimi ustanovami. Tudi letos so namenili za 1., 2. in 3. razred osnovnih šol glasbene uganke - obliko glasbene vzgoje, ki jo v občini že nekaj let uspešno uvajajo; otroci lahko iz skladbe uganejo vsebino obenem, pa se seznanijo z inštrumenti. Vzgojiteljice in učiteljice bodo lahko hospitirale v glasbeni šoli in se tako praktično izpopolnile v vseh inštrumentih, ki pridejo v poštev pri glasbenem pouku v teh zavodih. Za učence višjih razredov in gimnazijce pa bo glasbena šola kot center za glasbeno vzgojo v občini že prihodnji mesec pripravila koncerte s komentarjem. PREBERI TUDI Str. Volitve . 2-3 Stanovanj, probl. 5 Foto reportaža . . . 6-7 Občani pišejo . . . 8 Gremo v kino . . . 10 Pomisli — ugani . . 11 Vse o športu . . . 12 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« l Ne pozabite1. i 19. IV. 1967 BODO PROIZVAJALCI V DELOVNIH OR- ^ X GANIZACIJAH NA SVOJIH DELOVNIH MESTIH VO- *> X LIU ODBORNIKE ZA ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI o ♦ OBČINSKE SKUPŠČINE. GLEJ SEZNAM KANDIDA- o X TOV STR. 2. ;; ♦ 23. IV. 1967 BODO OBČANI-VOLIVCI VOLILI PO X VOLIŠČIH V KS POLOVICO POSLANCEV ZVEZNEGA <► ♦ IN REPUBLIŠKEGA ZBORA, KI SO BILI IZVOLJENI OD o X ODBORNIKOV OBČINSKIH SKUPŠČIN IN ODBOR- X NIKE OBČINSKEGA ZBORA. GLEJ SEZNAM KANDI- o ♦ DATOV STR. 2. 3 \ X OBČANI! TUDI NA LETOŠNJIH VOLITVAH POKAŽI- 33 X MO SVOJO VISOKO ZAVEST IN IZPOLNIMO DR- 3[ X ŽAVLJANSKO DOLŽNOST POD GESLOM: X vsi na volišča! Vse o volitvah berite na 2. in 3. strani i: Reorganizacija ZK v naši občini Reorganizacija ZK je tudi v naši občini med komunisti sprožila vrsto razprav. Večina osnovnih organizacij je o reorganizaciji razpravljala na letnih konferencah, veliko organizacij in aktivov, pa se je sestalo samo zato, da so poglobljeno razpravljali le o tem vprašanju. Iz nekaterih razprav, zlasti začetnih, ko smernice in stališča še niso bila znana, je razbrati, da mnogi komunisti bistva reorganizacije ZK niso doumeli in so se njihove razprave omejevale le na to, ali je osnovna organizacija še potrebna v okolju kjer eksistira, manj ali skoraj nič pa o spremenjeni vlogi in vsebini dela osnovne organizacije. Pozitivne so bile predvsem tiste razprave, ki so razčiščevale/temeljna vprašanja vloge ŽK v naši družbi, ki izgrajuje samoupravo, o problemih, ki se pojavljajo spričo dinamičnega razvoja gospodarstva, zlasti medsebojnih odnosih, kršitev in zavestnega ustvarjanja protislovij v gospodarstvu ipd. Tudi občinski komite je na svoji zadnji seji izčrpno obdelal reorganizacijo v mejah občine in dal podporo pobudam Mestnega komiteja. Koncept bodoče organizacije ZK v naši občini predvideva krajev, komite Polje, četrtni komite Moste in četrtni komite Zelena jama — Jarše. Bodoči krajevni komite Polje naj bi obsegal terito- rialno območje bivše občine Polje, kjer je že sedaj 534 komunistov vključeno v terenske ali osnovne organizacije v podjetjih. Četrtni komite Moste naj bi obsegal ožje območje Most, Kodeljevo in Hrušico, kjer je sedaj vključeno 621 komunistov. Četrtni komite Zelena jama — Jarše, pa naj bi obsegal območje Jarš in Zelene jame v celoti. Na tem območju je sedaj organizirano 896 članov ZK. Do take sheme je občinski komite privedla analiza dosedanjega stanja številčne moči posameznih osnovnih organizacij. V naši občini je organiziranih 2051 članov ZK, od tega v terenskih osn. org. 793 ali 34 %, in v delovnih osn. org. 1258 članov ali 66 %. Posamezne osnovne organizacije so po številu različne in vrsto osn. org. v podjetjih tvori le manjše število komunistov, tako, da je komite upravičeno razpravljal o tem, da se take osn. org. ukinejo, komunisti pa se vključijo v močne terenske aktive, kjer bo vsebina njihovega dela in razprav mnogostranska in bolj plodna. Razprave o reorganizaciji ZK v mestnem in občinskem merilu so še vedno aktualne in je pričakovati, da bodo dokončni sklepi dognani in, da bodo reorganizacij ske spremembe ZK v naši občini pomenile tudi reorganizacijo vsebine dela. m. n. Kako, kje, kdaj in koga Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL Ljubljana Moste-Polje sredi marca so navzoči člani obravnavali tudi vsebinske priprave na volitve in predloge kandidatov za poslance republiške in zvezne skupščine. Pri tem je prišlo do nekaterih sprememb glede možnih kandidatov (glej 2. št. letošnje Naše skupnosti) in sicer: 1. za organizacijsko politični zbor zvezne skupščine dr. Majda Štrobl, izredna profesorica za ustavno pravo SFRJ pri pravni fakulteti univerze v Ljubljani; 2. splošni zbor republiške skupščine: Vlado Črne, predsednik obč. skupščine Ljubljana Moste-Polje in Edmund Škrbec, vodja prometne sekcije Zalog; 3. gospodarski zbor republiške skupščine: Ivan Lampič, direktor Toplarne in inž. Stanislav Podgornik, vodja razvoj no-investicijske skupine v Kemični tovarni Moste; 4. kulturno-prosvetni zbor republiške skupščine: Zvoni-npr Dintinijana, profesor na Visoki šoli za politične vede in Bojan Kardelj, ekonomist-urednik glasila Občan. Poleg tega je občinska skupščina Ljubljana Moste- Polje na seji dne 14. marca 1967 sprejela odlok o določitvi volilnih enot za območje naše občine. Da bi bili občani točno seznanjeni z načinom volitev, objavljamo seznam volilnih enot, seznam kandidatov za odbornike bo- doče občinske skupščine in nekatera bistvena pojasnila o tem, kje in kako bomo volili. V zvezno skupščino; volijo: v zvezni zbor vse volilne enote v naši občini. V republiško skupščino: v republiški zbor volijo naslednje volilne enote: VE-20, Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sela pri Pancah, Repče in Brezje; VE-25, Sostro, Češnjice, Za-gradišče, Podlipoglav, Sadi-nja vas in Šentpavel; VE-26, Zadvor, Žavoglje in Podmolnik; VE-27, Dobrunje; VE-34, Bizovik; VE-35, Zg. Hrušica, Spodnja Hrušica in Fužine; VE-36, Hruševska, Kamnoseška, Litijska, Na gmajni, Štepanjska, Štepanjsko nabrežje, Trpinčeva in Žamovci; VE-37, Menardova, Povše-tova, Puterlejeva in Gorta-nova; VE-38, Marčenkova, Miklavčičeva, Moškričeva, Na peči, Ob Ljubljanici, Okiške-ga in Pintarjeva; VE-39, Klunova, Melejeva, Pugljeva in Goce Delčeva; VE-40, Koblarjeva, Kosovelova, Jana Husa, Zadružna, Poljanska, Hradetskega in Koširjeva. Zasebni kmetijski proizvajalci, člani kmetijske zadruge, kandidirajo tudi zvezne poslance v gospodarski in organizacijsko-politični zbor ter v gospodarski zbor republiške skupščine. Odbornike bodoče občinske skupščine volijo in sicer: v občinski zbor volivci vsake druge volivne enote in sicer 2, 4, 6, 8 itn. in. tiste volivne enote, katere odbornik je vrnil mandat. V zbor delovnih skupnosti pa volijo volivci-proizvajalci v delovnih organizacijah ravno tako v'vsaki drugi volilni enoti in sicer 1, 3, 5 itn. in 26. volilne enote, katere odbornik je vrnil mandat. Posebno opozarjamo naše bralce in vse občane, da v seznamih kandidatov za odbornike občinskega zbora in zbora delovnih ljudi, zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti vseh naselij oziroma podjetij, ki pripadajo določeni volilni enoti. Zato naj volivci uporabljajo seznam volilnih enot, ki ga objavljamo na drugi strani, in ga primerjajo s seznamom odbornikov obeh zborov občinske skupščine. A, -----------------+ I '/ I \ —,z — -j- - -v - V /T-----. volivci ■+■ 'mtja neposrednih volitev ------*. linija p«r K' I » ■ 7 y w ŠOLSKA SKUPNOST £ na šoli Ketteja in Murna Na centralni šoli smo takoj ob začetku šolskega leta izvolili nov odbor šolske skupnosti učencev 8. razredov, da bi se čimprej vključili v delo pri učnem vzgojnem procesu. Poleg razrednih skupnosti, ki obravnavajo organizacijo pouka, sodelujejo pri opravičevanju izostankov v svojih razredih itn., skuša šolska skupnost s širšega vidika ražvijati čut za samostojnost in odgovornost, za zavestno disciplino, sodeluje pri sestavljanju in izvajanju šolskega delovnega programa, predlaga prostovoljne dejavnosti v okviru vsega zavoda itn. Seveda pa svoje delo usklajuje tudi s pravilnikom o življenju in delu zavoda. Letošnji odbor je na dosedanjih sestankih predlagal mnogo dobrih misli, vendar zaradi premajhne zainteresiranosti vseh ni mogel uresničiti. Sklepam, da je med učenci 8. razredov vse premalo čuta odgovornosti. Sklenili smo na primer, da bomo začeli zbirati literaturo na temo »tisoč poklicev«, vendar nam to ni uspelo in to kljub temu, da vemo, da stojimo pred vstopom v življenje. Saj nas res šolska vodstva srednjih šol in tudi naše šole obveščajo o različnih možnostih, toda bojim se, da smo sami premalo aktivni v odnosu do vprašanja, kam po končani osnovni šoli. Marjana Lopatič, 8. a razr. Kot mentorica šolske skupnosti na zavodu naj k sestavku odbornice te organizacije dodam še nekaj svojih misli: Ob začetku šolskega leta so v vseh oddelkih osmih razredov izvolili učenci po tri predstavnike v odbor šolske skupnosti. Kljub temu, da se res nobenega sestanka niso polnoštevilno udeležili vsi odborniki, je odbor vendarle pričel s precejšnjim elanom delati in tudi dela. Naši sestanki imajo precej pestro vsebino, predvsem pa sem se trudila, da bi ne bili »ex catedra«, marveč da bi se na njih sproščeno pogovorili o aktualnih šolskih problemih. V neki meri nam je to tudi uspelo. Uvodni sestanki so predvsem imeli namen seznaniti odbornike s programom organizacije. Poudarili smo soodgovornost učencev pri vzgojnem izobraževalnem delu, pri vzgoji osebnosti, gojenju tovarištva, kolektivnosti, humanosti. Saj sodobna šola ne vzgaja več pasivnih poslušalcev, marveč teži k aktivizaciji vseh učenčevih sposobnosti. Učenec je vendarle subjekt sodobne vzgoje. Na naslednjih sestankih smo izvolili referente za učni uspeh, za disciplino, za inventar, za malo razredno kroniko, za knjižni semenj ob koncu šolskega leta itn. Žal moramo ugotoviti, da vsi referenti sprejetih nalog ne izpolnjujejo v redu. Vsekakor pa bomo z delom nadaljevali in na dosedanjih spoznanjih skušali izboljšati naše delo v prihodnje. Dušica Kunaver Moj hranilnik Hranim denar v komunalni banki v Ljubljani. Imam ga že 16,083 S din. M hranilnik dajem ves drobiž. Vsak otrok ima lahko hranilnik. Kadar bom nabrala dovolj denarja, si bom kupila kolo. Tudi moj bratec ima hranilnik. Vsak človek mora hraniti denar in ne zapravljati. Vera Maletič 3. r. osn. š. Hrušica 0 stolpnici, ki jo gradijo že četrto leto Spomladi leta 1964 sem skleni. s takratnim stanovanjskim skladom občine Moste-Polje kupoprodajno pogodbo za trisobno stanovanje v stolpnici A-1I1 ob Kajuhovi cesti za vrednost 8,800.000 S dinarjev. Rok vselitve je bil takrat določen za december leta 1965. Stolpnica je bila do tega roka zgrajena do tretje faze. Leta 1966 je bilo delo na tei stolpnici popolnoma ustavljeno, likvidator bivšega stanovanjskega sklada pa je izdal vsem naročnikom nove pogodbe z novimi cenami: 10 milijonov 450.000 S dinarjev. V tej drugi pogodbi je bil določen nov rok vselitve: november leta 1966. Zdaj se piše že marec leta 1967, dela na stavbi pa še vedno počivajo in še ni popolnih zagotovil, kdaj bodo z deli nadaljevali in jih končali. V marcu letos pa sem dobil povabilo, naj sklenem novo pogodbo s pogojem, da naj bi kot naročnik oskrbel 80 odstotkov vrednosti, banka pa bo nudila le približno 20 % vred- nosti posojila. S tretjo pogodbo se torej pogoji spet močno spreminjajo: kupci stanovanj naj bi povečali lastno udeležbo od prejšnjih 50 na 80 odstotkov vrednosti stanovanja, nova cena stanovanja pa je že določena na 11, 824.000 starih dinarjev. Investitor te stavbe je občinski stanovanjski sklad v likvidaciji. Ob vsem tem želim, da meni kakor tudi vsem prizadetim kupcem odgovori investitor oz. občinska skupščina na naslednje vprašanje: 1. Zakaj od decembra leta 1965 niso nadaljevali z deli na stolpnici A-1II tako, kot so — kljub ukrepom gospodarske reforme — to storili v drugih ljubljanskih občinah menda na vseh stanovanjskih stavbah? 2. Kdo bo kril razliko v ceni stanovanja, ki je nastala zaradi zavlačevanja gradnje, oz. kje naj kupci dobijo denar, ki naj bi jim omogočil nadaljnje sodelovanje pri gradnji? 3. Kaj pomenijo danes pri nas še kupoprodajne pogodbe med dvema enakopravnima partnerjema? G8čani pišejo... 4. Ker se gradnja že tako dolgo zavlačuje, javno sprašujem, kdaj bodo ta stanovanja končno le vseljiva! Ljubljana, dne 14. 3 1967. Janez Udvanc Ljubljana, Bazoviška 4 Odbor za likvidacijo stanovanjskega sklada občine Ljubljana Moste-Polje je razpravljal o vprašanjih Janeza Ud-vanca iz Ljubljane, Bazoviška 4, kupca stanovanja v stolpnici A/3 Moste, in na vprašanja odgovarja naslednje: 1. Gradnja stanovanjskih objektov je bila po ukinitvi stanovanjskega sklada možna v okviru razpoložljivih sredstev bivšega stanovanjskega sklada. Ker je bila stolpnica A/3 v režiji sklada po roku dograditve na zadnjem mestu in zaradi velike angažiranosti sklada, ni bilo mogoče z gradnjo nadaljevati. Nadaljevanje gradenj stanovanjskih objektov v drugih ljubljanskih občinah za našo občino ni bistvenega pomena, ker je kreditna banka in hranilnica Ljubljana po predpisih odobravala kredite samo v okviru finančnih sredstev posameznega sklada. Stanovanjski sklad občine Ljubljana Moste-Polje bi moral po odobrenem načrtu večino objektov dograditi v letu 1966; zato je bila preangažiranost sklada toliko večja in so največji finančni problemi nastali prav v naši občini. 2. Z ukinitvijo stanovanjskega sklada dotekajo dohodki stanovanjskega prispevka v sklade gospodarskih organizacij in zavodov. Zato bi bilo potrebno, da pokažejo prizadeti dovolj razumevanja za sanacijo starih obveznosti svojih delavcev in jim odobrijo manjkajoča sredstva za nakup stanovanj. 3. Kupoprodajnih pogodb kupcem nihče ni storniral. Četrti člen kupoprodajne pogodbe pa jasno določa, da je cena stanovanja predračunska in se lahko spremeni v okviru zakonitih predpisov ali ob zvišanju cen v gradbeništvu. Povečevanje cen v gradbeništvu je bil v preteklih letih pri nas splošen pojav in krivda za to ne pada na stanovanjski sklad. 4. Nadaljevanje gradnje je bilo za stolpnico A/3 predvideno 1. marca 1967, končali pa naj bi jo 31. julija 1967. Kreditna banka in hranilnica Ljubljana je pripravljena izvršiti v letu 1967 finančno sanacijo sklada v primeru, če bodo vsi kupci podpisali nove kupoprodajne pogodbe in znižali odobrena posojila do višine 40 Ta zahteva kreditne banke je nujna zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje. O tem so bili vsi kupci obveščeni. Večina je pristala na podražitev in znižanje kreditov, nekaj kupcev pa na pismo sploh ni odgovorilo. Zato akcija še ni končana. Gradnjo bo sklad nadaljeval takoj, ko bodo vsi kupci podpisali novo kreditno in kupoprodajno pogodbo. Tako torej kupci stanovanj sami zavlačujejo nadaljevanje gradnje (in povečujejo stroške), sicer bi z deli na stolpnici nadaljevali že v mesecu marcu 1967. Za odbor za Ukv. stanovanj, sklada Branko Šircelj s. r. DOPISUJTE v Našo skupnost Občani pri delu in doma IVAN FISTER dihnil no rokah blizu doma. Ali se vam ne zdi, da je usoda včasih sila neusmiljena in krivična? Ko sem tistega deževnega jutra zaustavil svoje vozilo pri bencinski črpalki na Zaloški cesti, me je prijazno nagovoril plečat možakar okroglega, rdečeličnega obraza. Prosim, koliko naj nalijem? — In že je z lahkotno kretnjo zgrabil za cev, pripravljen vsak hip usreči stranki. —- Hvala, sem izustil — nisem prišel zaradi bencina, pač pa bi se z vami rad nekaj pogovoril; delam namreč pri časopisu ... Malo nezaupljivo me je pogledal, toda led je bil prebit. Segla sva si v roke, potem pa me je povabil v stransko sobico, v katero se pride skozi sprejemno pisarno. Tu sva bila vsaj malce zaščitena pred hrupom od zunaj. — Povejte mi, prosim, kaj o svojem delu — sem mu vsilil razgovor. Za trenutek se je zc,zrl skozi okno nekam v daljavo, potem pa je tiho spregovoril: Tu sem od julija leta 1964 pomočnik poslovodje. Pred tem sem delal pri črpalki na Tržaški cesti. Letos bom slavil deseto obletnico dela pri Petrolu. Nedavno sem se oženil in stanujem sedaj v Mostah, toda še vedno me vleče domov na Brezovico pri Ljubljani. — In koliko ste pretočili bencina v teh desetih letih? — Tega nihče ne ve. Bila bi pa to dolga kompozicija cistern. Kar računajte: približno 300 vozil dnevno in če odpade na vsako vozilo le 10 litrov skozi 10 let. Lepa številka, kaj? — Kaj pa promet sedaj, ko se je bencin podražil? — Bistvene razlike ni. Ljudje se prav tako vozijo. Nekdo od voznikov mi je dejal: Pred po- Ivan Fištcr pri delu dražitvijo sem se peljal v Postojno na turško kavo, sedaj grem pa samo do Vrhnike. Sicer gre pa navadni bencin bolj v prodajo kot »super«. Posamezniki so preprosto »presedlali«, ker menijo, da bodo tako prištedili. iz avtomobila, da jih pomiri, mu je eden od navzočih zabodel nož naravnost v srce. Tudi mene bi, pa sem se s puško postavil v bran in potem so se razbežali. Stric, ki se je izkazal v neštetih krvavih bojih med vojno in preživel skopsko katastrofo, mi je iz- Nisem odgovoril niti nisem več spraševal. Pustil sem ga samega s svojimi mislimi, ki so tavale tam nekje po horjulskih go-zgovih. Zdelo se mi je, da Ivan nikakor ne more verjeti, da strica ni več med živimi.. FRANC ŠINKOVC V Mostah in na Kodeljevem ga poznajo vsi starejši občani, posebno še upokojenci, kajti kot tajnik njih društva je v dvanajstih letih mnogo storil zanje. Treba je vsako leto pravično razdeliti denarne podpore upokojencem, ki imajo skromne pokojnine, enako obnemoglim, pa organizirati izlete, voditi evidenco članstva, administracijo in še marsikaj. To V Franc Šinkovc pa je za 73-letnega moža kar precej naporno. Pa vendar, ko sem ga obiskal na njegovem domu in sva v prijetni domačnosti kramljala o tem in onem, se mi je zdelo, da sedi pred menoj možakar, ki mu ne bi prisodil več kot šestdeset let. — Rojen sem v Trbovljah; rudarjev sin sem. Ko sem bil star tri leta, se je družina preselila v Nemčijo, kamor je moral oditi oče »s trebuhom za kruhom«. Tam v Vestfaliji sem končal šolo in ko mi je bilo 14 let, smo se vrnili v Slovenijo. Štirideset let sem delal pri železnici kot računovodja in prispeval svoj delež k organizaciji kreditne in konzumne zadruge železničarjev. — Kaj pa med prvo svetovno vojno? sem mu segel v besedo. — Štiri leta sem preživel na fronti, v glavnem na Goriškem in Tirolskem. V naši topniški enoti smo bili zvečina Jugoslovani. Večkrat smo se sprli z Nemci, ker so nas zaničevali in nas žalili z »Vindišer švajn«. Rahlo je zardel in oči so se mu zaiskrile, ko mi je razkazoval porumenele fotografije s fronte. — Tule, vidite, nas je obiskal na fronti avstrijski generalni inšpektor vojske. Pa takrat je bil »hec«, ko me je turški general imel za kapetana namesto za narednika, kar sem v resnici bil, kajti ta general ni poznal naših šarž. Ko je prišla na vrsto fotografija zalega in postavnega mladeniča v uniformi narednika, jo je precej časa ogledoval. Na hrbtni strani je zapisana letnica — 1915. Kako hitro je minilo teh petdeset let! — To ste vi? ~ Da, to sem bil nekoč jaz — me je popravil. Potem je z glasom, v katerem je bilo čutiti mnogo nežnosti, ljubezni in občudovanja, govoril o svoji ženi, sinu Branku —- inž. kemije, hčerki Dragici, predvsem pa o vnučki, ki je skupaj z nama brskega po fotografijah. Dedek jo vedno vzame s seboj, ko gredo na izlete, ter ji razkazuje lepote slovenske zemlje, katera mu je tako prirasla k srcu in je mislil nanjo tudi takrat, ko je ležal v rovu na tirolski fronti in so okoli padale granate ter sejale smrt. F. F. Enodnevni seminar V prvi polovici marca je občinski komite Zveze mladine organiziral enodnevni seminar za vodstva Zveze mladine na osnovnih šolah. Glavni namen seminarja je bil podati mladim družbenim delavcem osnovno orientacijo in vsebinsko usmerjenost dela mladinskega aktiva do zaključka tega šolskega leta. Ob številni udeležbi in bogatem programu so si mladinci izmenjali tudi izkušnje pri de- lu ZM na posameznih šolah ter v sproščeni razpravi povedali marsikaj zanimivega in koristnega za nadaljnje delo mladinskih aktivov na osnovnih šolah naše občine. Ob zaključku seminarja so mladi menili, da bi podobne oblike izobraževanja kazalo še organizirati. Upamo, da bo občinski komite ZMS njihovi želji tudi ustregel. I. K. — Kako je pa z napitnino? — Še kar gre — se je hitro odrezal Ivan. Naši domači vozniki so bolj darežljivi kot tujci. Posebno od Nemca zlepa ne dobiš cvenka. Ker sem zvedel, da je Ivan tudi strasten lovec, sem ga prosil, naj mi pove kako zanimivo lovsko dogodivščino. Tedaj pa se je nenadoma zresnil, nekaj ga je streslo... Ugibal sem, kaj mu je, toda šele čez čas mi je pojasnil: — Ko sva šla s pokojnim stricem polkovnikcm Remškarjem na lov v Horjul, nas je zvečer brez vsakega povoda napadla skupina delavcev, doma iz Bosne. Pregradili so nama cesto in nama zaprli pot. Ko je stric skočil VaSčani Dolskega pri prostovoljnem delu na urejanju ccstiSča Ali bo letos letovanje otrok v kolonijah ogroženo? Toplo pomladansko sonce že zbuja v otroških srcih nemir, ki ga je le težko krotiti v zaprtih učilnicah in često tesnih prostorih, namenjenih za igro in delo. Ena lastovica še ne prinese pomladi — taka misel je obšla tovarišico, ko je že sredi marca prejela prvo prijavo za kolonijo iz rok petnajstletnika. Prepričani smo, da ji bodo kmalu sledile tudi prijave drugih šolarjev, za predšolske otroke pa bodo pravočasno poskrbele njihove mamice, če so v vrtcih pa njih tovarišice vzgojiteljice. Kako poteka organizacija otroških počitniških letovanj v letošnjem letu in kakšne spremembe bodo nastale v zvezi z zaostrenim finančnim položajem — to so vprašanja, ki go- takojšnji ukrepi. Ena najboljših odločitev je bila, da so dom na Pacugu predali občinskemu odboru ZB. S tem bodo v glavnem vsa razpoložljiva sredstva ostala za bazo Zambratija. Kapaciteta doma v Zambratiji je večja, dostop do morja znatno boljši kot na Pacugu in je zato ta dom pri otrocih tudi zelo priljubljen. Kapaciteta doma bo po potrebi dopolnjena s šotori za zdravstveno neprizadete in večje otroke. Tako bo baza kar največ izkoriščena. Da bo lahko letovalo čimveč otrok v enem domu, so letovanja časovno skrajšana, in sicer od treh na dva tedna. S tem pa Baletni krožek na šoli v Polju tovo zanimajo mnoge starše. Vprašanje je postavilo pred dilemo tudi organizatorje letovanj, in sicer kako zadovoljivo rešiti položaj, saj so letošnja proračunska sredstva za letovanja v primerjavi z lanskimi manjša, življenjski stroški pa so se dvignili. Potrebni so bili so tudi izpolnjene želje otrok in staršev, katerim se je zdelo tritedensko bivanje ob morju kar nekam predolgo, posebno če se sonce ni ves dan prijazno smehljalo. Starost otrok je določena od 3 do 14 let. Ce se bo prijavilo zadostno število zdravstveno ogroženih otrok, starih nad 14 let, pa bo formirana posebna skupina v eni izmeni. Ukinitev K-15, zmanjšanje ali popolna ukinitev regresov kažejo na to, da bo odšlo na počitnice manj staršev kot prejšnja leta. Tako bo ostalo doma več otrok, na kar moramo že sedaj misliti. Tudi lani ni šlo brez finančnih težav, vendar so pravočasno pomagale naše gospodarske organizacije s tem, da so plačale polne prispevke za letovanje otrok svojih delavcev. Akcijo smo ponovili tudi v letošnjem letu in upamo, da ne zaman. Vsi se namreč zavedamo, da nas varčevanje le ne sme zavesti v tako skrajnost, da bi trpelo zdravje naših otrok. Od naše sedanje skrbi in od vloženih sredstev je v veliki meri odvisna njihova delovna sposobnost v kasnejših letih. Polno plačilo staršev za 14 dni je 220 N dinarjev. Za socialno ogrožene otroke bo oskrbnina obračunana po progresivni plačilni lestvici. Tako bodo lahko letovali prav vsi zdravstveno in socialno ogroženi otroci, katerim je letovanje v obmorski bazi Zambratija v glavnem tudi namenjeno. MOJ PES NERO Doma imam zelo lepega psa, ki mu je ime Nero. Neko jutro smo ga spustili z verige. Drugo jutro pa smo bili vsi v skrbeh zanj. Mamica je jokala. Skozi okno ga je opazila, da leži ob ograji. Zelo ga je zeblo, da se je kar tresel. Nato ga je šel očka iskat. Videl je da šepa. Namazali smo mu nogo in potem je šel Nero spat. Zjutraj je bil lep dan in pes je začel cviliti. Spet smo ga izpustili. Bližala se je noč in spet smo bili v skrbeh. Mislili smo, da ga je nekdo vzel, ker ga ni bilo doma. Kmalu pa se je pojavil na dvorišču nam vsem v veselje, še danes nam pazi dom. Mitja Hočevar, 3. r. osn. š. Hrušica Ubogi copatarji! V KLUBU JE VČLANJENIH VEC KOT 200 COPATARJEV — »SEM SE OŽENIL, SE KESAM...« — EN DAN ŽIVLJENJA BREZ ZENA. Založani slovijo po tem, da jim ne manjka duhovitih domislic in »pogruntavščin«. Mednje sodi tudi ustanovitev društva copatarjev, ki je 10. marca praznovalo sedemletnico obstoja. Zanimivo je, kako so prišli na to idejo. »Ker imajo ženske svoj praznik«, pratn moj sobesednik Tone Sešek, eden od ustanoviteljev društtm, »smo si rekli, da bomo še mi možje imeli svoj dan.« Med ustanovitelji so bili še: Jože Kačar, Grega Mahkovec, Alojzij Zidan, Jože Anžur in še nekateri. Prvotno se je imenovalo društvo zatiranih mož, sedaj pa je kar društvo copatarjev. Kot vsako leto, so se tudi letos zbrali pred zadružnim domom v Zalogu in se odpeljali v neznano smer pod geslom: »En dan življenja brez žena!« Na čelu dolge kolone avtomobilov je ponosno plapolal prapor copatarjev, vsi pa so si v gumbnico pripeli copatke kot simbol društva. Pohod se je tokrat končal v Domžalah. Tu so v gostilni pri pošti imeli redni letni občni zbor, ki so ga začeli s svojo himno: »Sem se oženil, se kesam ...« Toda tudi tukaj se »reveži« niso mogli znebiti nežnega spola, ki jim je postregel z dobro kapljico. V letnem poročilu so podrobno naštete vse težave in nadloge, ki tarejo uboge trpine — copatarje, kot na primer: še vedno vidiš v Zalogu, kako copatarji, oprtani s cekarji, kanglicami in torbami hitijo domov; kako se vrtijo doma okrog štedilnikov, izte-pajo preproge z ballconov, ribajo pode, so varuhi otrok pa pestunje in podobno. Zato verjetno tudi drži kitica iz duhovite pesnitve, ki jo je recitiral na zboru Stane Rus: Le vkup zdaj mučeniki vsi, svoj dan slavimo danes mi. Deseti marec naš je dan, naj bo dostojno praznovan. Zvečer so se vsi skesani, a srečni vrnili domov v Zalog, kjer so zopet skupaj s svojimi življenjskimi družicam’ rajali tja pozmo v noč. Copatarjem je zaželela srečno pot v neznano tudi predstavnica nežnega spola Poslopje občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje ODREŽITE IN ŠE DANES POŠUITEI Naročilnica Uredništvu NASE SKUPNOSTI, Ob Ljubljanici 42/11, Ljubljana Podpisani (-a) ....................................... stanujoč (-a) ........................................ pošta .....................-...............-.-........ se naročam na mesečnik NAŠA SKUPNOST Letno — polletno naročnino 3,60 — 1,80 — dinarjev bom plačeval (-a) po pošti — osebno (neustrezno prečrtajte). Dne ..........*.....4.... 196.. Podpis: Stanovanjska gradnja v naši občini je zelo razgibana Pravega človeka na pravo mesto- naj bo geslo letošnjih volitev! PRVI PROGRAM 1.— 3. »TRIJE NEUSMILJENI« — špansko-italijanski-mehiški barvni cinemascopski vvestern 4.— 5. »OB SOBOTAH NI GOVORA« — francosko-izraelska komedija v režiji Alexa Joffea 6.— 7. »SLUŽABNIK« — angleški film po romanu Robina Maug-hama in v režiji Josepha Loseya. Igrata Dirk Bogarde in Sarah Miles 8.—10. »MOČNEJŠI OD SLAVE« — ameriški barvni vistavision film — vesela glasbena komedija z Doris Day in Jamesom Gagnerjem v glavnih vlogah 11.—13. »NEVARNA RAZMERJA 1960« — francoski vistavision film v režiji Rogerja Vadimo. Igrajo: Jeanne Morreau, Gerard Phillipe in Anette Vadim 14.—16. »DRAGI JOHN« — švedski ljubezenski film — za mladino ni primeren — Igrata Christine Schollin in Jari Kulle 17.—18. »ŠLI BOMO V MESTO« — jugoslovanska pretresljiva zgodba o dekletu v težkih vojnih časih. Režija: Nelo Riži. Igrajo: Aleksander Gavrič, Geraldine Chaplin in Nino Castelnuovo 19.—23. »ŠPARTAK« — veliki ameriški barvni cinemascopski zgodovinski film v režiji Stanleya Kubricka. V tem vernem prenosu iz rimske zgodovine igrajo Kirk Douglas, Jean Simmons, Laurence Olivier, Charles Laughton in Tony Curtis. Zaradi dolžine filma bosta dnevno samo dve predstavi, in sicer ob 16. in 19.30- uri 24.—25. »ZAKONSKA POSTELJA« — italijanska drama — vistavision film. Igrata Marina Vlady in Ugo Tognazzi 26.—27. »GRENKE TRAVE« —• najnovejši film režiserja Žike Mitroviča, ustvarjalca filmov »Miss Stone«, »Kapetan Leši« in »Marš na Drino«. V njem nastopajo: Irena Pappas, Daniel Gelin in Heinz Drache 28.—30. »ZBOR ANGELOV« — ameriški barvni film, v katerem igrajo Clark Gable, Vvonne de Carlo, Sidney Poitier DRUGI PROGRAM 24.—27. »ROBIN HOOD« — ameriški barvni zgodovinski film. Naj-uspelejša verzija na osnovi srednjeveških balad in romanc o junaku iz Shervvoodskega gozda, ki ga v filmu igra Errol Flynn. 24. in 25. marca bomo film vrteli ob 16. uri, 26. in 27. marca pa ob 20. uri MATINEJE Sobota 1. IV. ob 10.30. uri »SKRIVNOST PARIZA«, francoski pustolovski barvni film z JEAN MARAISOM v glavni vlogi Sobota 8. IV. ob 10.30. uri KAPETAN FRACASSE«, francoski barvni pustolovski film, v katerem tudi igra JEAN MARAIS Sobota 15. IV. ob 10.30. uri »POLNOČNA ČIPKA «, ameriška barvna kriminalka z DORIS DAV v glavni vlogi Sobota 22. IV. ob 10.30. uri »WEEKEND V DUNKEROUEU«, francoski barvni vojni cinemascopski film z JEAN-PAULOM BELMONDOM KINO »VEVČE« 1.— 2. »OKAMENELI GOZD« — ameriški kriminalni film iz sporeda Jugoslovanske kinoteke, igra Humphery Bogart 5.— 6. »ČLOVEK NI PTICA« — jugoslovanski film 7.—- 9. »NEDELJA V NEVV VORKU« — ameriški barvni vistavision film — komedija. Igrata Jane Fonda in Rod Taylor 12.—13. »NEDELJE V MESTU AVRAVU« — francoska cinemascop. drama s Haryjem Krugerjem v glavni vlogi 14.—16. »ZLATI TRIUMF« — francoska cinemascopska kriminalka — igra Jean-Paul Belmondo 19.—20. »SERENGETI NE SME UMRETI« — privlačen in poučen nemški barvni dokumentarni film o naravnem parku afriških živali v Kongu 21.—23. »WEEKEND V DUNKEROUEU« — francoski barvni cinemascopski vojni film. Igrata Jean-Paul Belmondo in Kristine Spaak 26.—27. »ŠLI BOMO V MESTO« — jugoslovanska drama 28.—30. »ČLOVEK IZ RIA« — francoski barvni vistavision pustolovski film. Igra Jean-Paul Belmondo KINO »ZALOG« 1.—2. »SKRIVNOSTI PARIZA« — francoski barvni cinemascopski pustolovski film. Igra Jean Marais 6. »KRAVA IN UJETNIK«, francoska vojna filmska komedija. Igra Fernandel 8.— 9. »DŽUNGLA LEPOTE« — angleški barvni cinemascopski film 13. »ZLATI TRIUMPH« francoski kriminalni CS film 15.—16. »POLNOČNA ČIPKA« — ameriški barvni kriminalni film 20. »WEEKEND V DUNKEROUEU« — francoski barvni CS vojni film 22.—23. »RIMSKE DEVICE« — italijanski barvni zgodovinski film 27. »GRENKE TRAVE« — jugoslovanski film Predstave v kinu »Zalog« so vsako soboto in četrtek ob 20. uri in vsako nedeljo ob 19. uri. KINO »ZADOBROVA« 1— 2. »NEDEUA V NEW VORKU« — ameriški barvni vistavision zabavni film 5. »KRAVA IN UJETNIK--------francoski vojni film — komedija 8.— 9. »KAPETAN FRACASSE« — francoski barvni CS pustolovski film 15.—16. DŽUNGLA LEPOTE« — angleški barvni CS zabavni film 19. »OMICRON« — italijanska drama 22.—23. »ROBIN HOOD« — ameriški barvni zgodovinski film z Errolom Flynnom in Olivio de Havilland v glavnih vlogah 26. »LJUBEZEN V STOCKHOLMU« — italijanska komedija 29.—30. »DRAGI JOHN« — švedski ljubezenski film — za mladino ni primeren! Sobota 29. IV. ob 10.30. uri »TOLPA GROZE«, nemški kriminalni film po romanu EDGARJA WALLACEA. Predstave v kinu »ZADOBROVA« so vsako sredo in soboto ob 20. uri in vsako nedeljo ob 17. in 19. uri. Končno ,jc tudi Dolsko dobilo sodobne smerokaze Opeklina na nogi Ko sem bila stara dve leti, sem se poparila po nogi. Zunaj je sijalo toplo poletno sonce. Mamica je prinesla ven banjico z vročo vodo. Rekla mi je: »Ivica, to je vroče, pojdi stran!« Ker sem bila še majhna, je nisem ubogala. Stopila sem v vodo in se hudo opekla. Očka me je takoj odpeljal v bolnišnico. Tam sem ostala trideset dni. Bolečine so bile hude. Vsak dan sem dobila več injekcij. Obiski niso bili dovoljeni. Bilo mi je zelo dolgčas. Ko sem se pozdravila, sta me očka in mamica odpeljala zopet domov. Še danes se bojim vode, posebno vroče. Ivica Hočevar 3. r. osn. š. Hrušice 'M.ASlUO SZDl, LJURi .iama mostf -nr>i„.r Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo In uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Mostc-Polje, Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,00 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Križanka Misel na črticah VODORAVNO: 1. češarek, 6. važno živilo, 10. športni klub v naši občini s sedežem na Kodeljevem, 11. obsežno glasbeno delo, 13. strmina, 14. šport-.ni klub iz Vevč, 16. kemični znak za radij, 17. matematični znak za enakost, 19. sin Zevsa in Egine, Ahilov ded (ii istih črk kot KEA), 20. pripovedne pesnitve, 22. največji sesalec, ki živi v morju, 23. močvirnati svet, 25. mesto v Bački ob Tisi s tekstilno tovarno in tovarno orodnih strojev, 28. predor. 30. površinska mera, 31. skupno ime za .davčne posle, 34. avtomobilska oznaka 'Virovitice, 36. prvi ameriški vesoljec, ki j« obkrožil Zemljo (John), 37. mesto v nemški pokrajini Baden-Wurttemberg, 40. krema za sončenje, izdelek mariborske tovarne »Zlatorog«, 42. skupaj zbrana večja količina neke snovi ali predmetov, 44. žensko ime (junakinja Flaubertovega romana Gospa Bovary-jeva), 45. figura pri četvorki, 46. pevec z nizkim glasom, 49. znamka odličnih italijanskih kamionov, 50. hranilna rastlina z gomoljastim podzemnim plodom, 53. prostor ob morju za pridobivanje soli, 55. negativno naelektreni delec snovi, 56. preprosta lesena stavba, 57. glavno mesto afriške države ,Gane, 58. del poslopja. NAVPIČNO: 1. strast, poželenje, 2. ime narodnega heroja iz naše občine Trtnika, ki je padel kot talec leta 1942 v Ljubljani, 3. samec živali, ki daje volno, 4. samec domače pernate živali, 5. petindvajseta in petnajsta črka naše abecede, 6. vrsta metulja, katerega ličinke žro volnene tkanine, 7. kratica avstrijske poročevalne agencije, 8, sij, 9. rojstno mesto Karla Marxa v Zahodni Nemčiji ob reki Mosel, 10. vas v bližini Vevč, 12. bajeslovni otok iz Homerjevih del, na katerem je čarovnica Kirka spreminjala ljudi v živali, 13. velik ogenj, 14. tovarna kovinske predelovalne industrije, embalaže in avtoopreme v naši občini, 15. naša pisava tuje površinske mere (jutro), 18. prirejevalec beril za branje, 21. največja reka zahodnega dela Indije, 23. grška črka, 24. eno od obeh imen ameriškega izumitelja na področju elektronike Ediso- na, 20. ime sedanjega švedskega predsednika Erlanderja, 27. lepa in prostorna veža, 29. avtomobilska oznaka Novega Sada, 32. začetnici imena in priimka nemškega dirigenta in vodje zabavnega orkestra, 33. značilen vzklik pri bikoborbah, 34. v vzpetino vsekani del ceste ali železnice, 55. tovarna trakov, vezalk in elastike v Zgornji Hrušici, 38. agrokombinat na področju naše občine, 39. veleblagovnica — v vseh večjih jugoslovanskih mestih, 41. afriški rt na maroškem ozemlju ob Gib-raltarski ožini, 43. nekdanji pravniški poklic, 46. okrajšano žensko Ime (Albina), 47. pritok Save pri Medvodah, 48. pritisk, 51. čar, 52. povrtnina, 54. poudarek, iktus, 56. avtomobilska oznaka Bitole. Posetnica DZS Tov. MIRAN DEV Državna založba Slovenije je poslala Miranu dopis v službo. Kako se imenuje ustanova, kjer je zaposlen? Premešane črke Ce (S)TATOR v motorju povsem odpove, delo v tovarni naprej več ne gre. (Črke v oklepaju pri reševanju ne upoštevajte!) Rebus 1. — L----------------N 2. — R-----------ER 3. — A------------------- 4. — O Z I------------ 5. — R----------------M fi. P O-------------------C 1.--------V A — A 8. --------------GA 9. — P-----------IN Na vsako črtico vpišite po eno črko tako, da skupaj z že vpisanimi črkami dobite zahtevane besede. Po vrsti brane dodane črke na črticah dajo slovenski pregovor. 1. ognjeni zubelj, 2. vaditelj, 3. jagodi podoben sadež, 4. posušene grozdne jagode, 5. dotik z roko; način obravnave, 6. vajeti, 7. običaj, šega, 8. stanovski tovariš, 9. možganska funkcija. Rešitve ugank ii prejšnje številke VODORAVNO: 1. Boone, 6. klej, 10. Sostro, 11. ratar, 13. stroka, 14. Mineral, 16. Ra, 17. ravnik, 19. Edo, 20. Ane, 22. los, 23. krmar, 25. metež, 28. rtina, 30. RD, 31. Crikvenica, 34. Sm, 36. amper, 37. nalom, 40. kapra, 42. žir, 44. aba, 45. oči, 46. kajuta, 49. CK, 50. keratin, 53. Teksas, 55. Kamin, 56. okoren, 57. Nino, 58. valat. REBUS: Papirnica Vevče (rapir, Nica, vEvČE, 1. črka je P). PREMEŠANE ČRKE: Teol. POSETNICA: Agrokombinat Emona. SATOVNICA: 1. Gradis, 2. dolina, 3. Izolit, 4. osišče, 5. šanson, 6, stiska, 7. Rečani, 8. anonsa, 9. naklon. DROBTINICE V nedeljo je v Jevnici organiziral TDV Partizan Dolsko propagandni turnir v namiznem tenisu, katerega so se udeležili člani ZM Senožeti, Jevnica, Dolsko, TVD Zalog in Dolsko. Prvo mesto med ekipami je zasedla ekipa TVD Zalog, ki je v finalu premagala ekipo TVD Dolsko 3 : 2. Med posamezniki je zmagal Sluga (Zalog), ki je z 2:0 premagal Tomšiča (Dolsko). V prvem kolu občinske lige v namiznem tenisu je ekipa TVD Partizan Dolsko premagal drugo ekipo TVD Zalog II. 5:0. TVD Partizan Dolsko je imel konec februarja letni občni zbor, ki se ga je udeležilo približno 60 članov. Na njem so predvsem razpravljali o finančnih težavah in o delu v prihodnji sezoni. Izvolili so nov odbor sedmih članov, ki si je v prvi vrsti zadal nalogo, da stopi v stik s podružnično šolo ter pripravi telovadnico tako, da bi Imela šola svoje vadbene ure v Partizanovi telovadnici. Kot zanimivost bi lahko napisali tudi to, da se je od več kot 20 povabljenih družbenopolitičnih funkcionarjev udeležil občnega zbora samo eden, in to predsednik krajevne skupnosti Dolsko. Tomšič OCal i n te r vj u Tokrat smo se pogovorili z enim najbolj znanih športnih delavcev v naši občini, ki ga pozna skoraj vsak občan, prav gotovo pa vsak v Polju. To je učitelj telesne vzgoje na osn. šoli Polje in vodja aktiva učit ;1 je v telesne vzgoje v naši občini Marjan Krevh. Čeprav še niti začel ni kazati znakov staranja, skorajda ne pomnimo, od kdaj že dela v športu — in to ves čas v Polju. Nekateri njegovi učenci in učenke že učijo telesno vzgojo, tudi na šolah naše občine, on pa je iz dneva v dan vse bolj aktiven. Lani narejeno asfaltno igrišče pri šoli Polje je predvsem plod njegove prizadevnosti. Upa pa, da bodo končno tudi kdaj dobili telovadnico. Sicer pa: V kakšnih pogojih delate? — Na novi šoli — brez telovadnice, kljub zakonu o obvezni gradnji telovadnice pri novih šolah. Tako smo v slabem vremenu v šolskih hodnikih, ki so sicer prostorni, toda: ali se prvi v Sloveniji. Sicer pa je tudi s telesno vzgojo tako: ceni se jo po delu — žal pa je tu za pedagoškega svetovalca kar precej dela. Sicer pa je na naši šoli razumevanje tudi pri razdeljevanju denarja za učila ipd., čeprav denarja vseeno manjka pa nam tako manjka še marsikakšen prepotreben rekvizit. Kakšno mesto zavzema telesna vzgoja v naši družbi? — V teoriji zelo pomembno — v praksi: ni da bi govoril. Vsa sredstva, ki jih vseeno ni malo, gredo za reprezentativni šport, nemalokrat nenačrtno, potratno in neupravičeno. Ce bi bilo toliko denarja za telesno Delo športnega vzgojitelja je naporno in odgovorno doma morda spravite pisati pismo na hodnik? Ce je lepo vreme, je dobro, ker imamo razsežna igrišča. Kakšne težave imate pri delu? — Ker je naša šola matična za vse šole vzhodno od nas, prihajajo k nam v 5. razred otroci s teh šol. Pridejo pa brez osnov telesne vzgoje, kar mora biti, kot vse kaže, razumljivo. Seveda moramo začeti z njimi od začetka, ne glede na učni načrt. Ali ima telesna vzgoja v šoli pravo mesto? — Na naši šoli bi kar rekel: da. Pomembno je, da poučujemo pri nas telesno vzgojo že od 4. razreda dalje, in sicer po 3 ure tedensko. Seveda imamo zato 6 telesnovzgojnih učiteljev in smo po tem številu verjetno kulturo, kot je raznih tez in deklaracij... Sicer pa je verjetno zastarela organizacijska struktura, saj kljub lepim sklepom na I. kongresu telesne kulture 1. 1958 pa do danes nismo ničesar izvedli. Ob tem je seveda še kako važno vedeti, da naš šport na odgovornih mestih vodijo laiki. Kakšni so vaši delovni načrti v bodoče? — Vsaj 90 % zaupane mi mladine želim vključiti v šolsko športno društvo, okrepiti prostovoljno dejavnost mladine, saj v Polju pravzaprav nimamo športnega društva (razen našega — šolskega). Rad bi videl, da bi lahko izvajali korektivno gimnastiko za otroke z manjšimi deformacijami in za neokretne. In še naš osnovni cilj: naučiti vse otroke smučati in plavati,, plavati že od 2. razreda dalje. Priznanje za uspešno delo Skupno: 1. Dušan Hace (Vida Pregare) 28,50 točke, 2. Slavko Belič (Jarše) 28,00, 3. Miro Ferjančič 27,4, 4. Marjan Fister 26,1, 5. Vlado Železnikar 25,50 (vsi Vida Pregare), 6. Leon Tavčar (Kette-Murn) 25,15. Najboljši (po II. kolih) v š. I. 1966/67: Pionirke: 1. Jožica Miiller 56,2 2. Nada Pod-rebšek 55,3, 3. Adica Lajovic 55,3, 4. Tea Kreuzer 54,5 5. Milena Ostojič 54,4, 6. Lučka Jurjec 54,1 (vse Vida Pregare). Pionirji: 1. Slavko Belič (Jarše) 55,7, 2. Dušan Hace (Vida Pregare) 55,6, 3. Ferjančič Miro (VP) 52,6, 4. Marjan Fister (VP) 51,3, 5. Vlado Železnikar (VP) 50,1, 6. Bojan Gec (Jarše) 49,4. Ekipno pionirji: 1. Vida Pregare 259,9 točke 2. Jarše 246,9 točke 3. Polje 167,2 točke 4. Kette-Murn 123,0 točke Pionirke: 1. Vida Pregare 279,6 točke 2. Polje 242,3 točke 3. Jarše 241,2 točke 4. Kette-Murn 120.0 točke (šola Kette-Murn je nastopila le v enem kolu). Na občinskem prvenstvu pionirjev in pionirk osnovnih šol v namiznem tenisu za ekipe so odigrali zaključni II. del. Tekmovanje se je končalo tokrat brez presenečenj in sta favorita: Polje med pionirji in šola Vide Pregare med pionirkami, zmagala brez težav. Delno preseneča le nazadovanje pionirk s šole Kette-Murn In pionirjev z šole Vi- Pionirke: Kette-Murn : Jarše 25 : 16 Jarše : Vida Pregare 38 : 6 Končni vrstni red: Pionirji: 1. Kette-Murn 12 točk, 2. Vida Pregare 8 točk, 3. Jarše 2 točki in 4. Sostro 2 točki. Pionirke: 1. Kette-Murn 8 točk, 2. Vida Pregare 2 točki, 3. Jarše 2 točki. Šolska športna društva osnovnih šol naše občine, ki tekmujejo za pokal najboljšega društva v občini, so doslej zaključila že tekmovanje v smučanju, orodni telovadbi, namiznem tenisu in košarki. Po teh športih je v vodstvu med pionirji: Vida Pregare s 24 točkami pred osnovno šolo Kette-Murn (20) in Poljem (15), med pionirji pa prav tako Vida Pregare s 37 točkami pred šolo Kette-Murn (15) ter Poljem in Jaršami s po 14 točkami. O končnem vrstnem redu bo verjetno odločala atletika, saj je jasno, da bosta v rokometu najboljša Vida Pregare in Kette-Murn, v plavanju pa Polje. Občinska zveza za telesno kulturo Moste-Polje je prejela priznanje odbora za Jugoslovanske Športne igre zo dobro delo v minulem lotu. To priznanje podeljuje republiški odbor najboljšim ObZTK v Sloveniji za uspehe v množični telesni kulturi. Na seji upravnega odbora ObZTK je priznanje predal predsednik odbora pri republiški zvezi Ivan Lenarčič. V I. kolu spomladanskega dela šahovske sindikalne lige naše občine, v kateri nastopajo le 4 ekipe, so se srečale naslednje ekipe: 82 telovadcev na občinskem prvenstvu v orodni telovadbi Konec koncev že lahko govorimo, da je orodna telovadba zopet dobila domovinsko pravico v naši občini. Po zadnjem prvenstvu za osnovne šole imamo dokaz, in sicer kvalitetne tekmovalce v Polju, Jaršah, Zeleni jami in Mostah. Po prvem kolu tega tekmovanja, ki je bilo jeseni in zaradi objektivnih težav slabše obiskano, smo mislili, da je uspeh tekmovalcev in tekmovalk iz Polja le slučajen in gre na račun slabe konkurence. Na pravkar minulem zaključnem tekmovanju pa so Poljci dosegli enake ali še boljše uspehe v konkurenci, ki ji številčno ni para v Sloveniji (razen morda Maribora). Konkurenca pionirk pa je brez dvoma tudi najbolj kvalitetna v Sloveniji, saj nekatere med njimi tekmujejo tudi že v mladinski konkurenci. Karel Janež, Jože Peterka, Jože Mavrič, Marjan Gostinčar sedaj Labovič, Perišič, Miiller. Zadnja generacija telovadcev v naši občini so bili člani Zelene jame in Dolskega. Ti so ohranjali tradicijo olimpijca Karla Janeža, doma iz Dolskega, ki je še dolga leta vodil domače telovadce. Zadnji med njimi je bil Jože Peterka, ki pa je že tudi izgubil voljo do telovadbe. Istočasno so v Zeleni jami Imeli labodji spev telovadci Marjan Gostinčar, Jože Mavrič in Ljubo Pivk z razliko od dolskih telovadcev, da niso izgubili volje, ampak so začeli na novo, z mladini. To pot predstavljajo našo telovadbo dekleta, pravzaprav pionirke, ki tekmujejo v mladinski konkurenci. Maja Labovič, Vida Perišič, Bernarda Miiller In Barbka Jankovič so skupaj s Konč-nikovo in Podrepškovo najboljša mladinska vrsta v Sloveniji, pa tudi najboljše posameznice. Seveda pa zaslugi trenerja Jožeta Mavriča in načelnika Marjana Gostinčarja. Tako pišemo novo stran v zgodovini orodne telovadbe v naši občini, In pišejo jo najmlajši — pravzaprav naj- mlajše. To, nad čemer smo najbolj navdušeni in zagotavlja prihodnost, pa je, da je za orodno telovadbo navdušena mladina vseh osnovnih šol. Želimo jim torej, da vztrajajo pri svojem delu in da bodo tudi naslednja tekmovanja tako množična. Nujno je bilo ob tem prvenstvu povedati nekaj »-zgodovine-, da lahko pravilno ocenimo pomen te prireditve. Na tekmovanju, ki je bilo v telovadnici visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem, je nastopilo 38 telovadcev in 44 telovadk pred nabito polno galerijo gledalcev. Važno je omeniti, da je bilo toliko gledalcev kljub vstopnini, ki jo je uvedla ObZTK iz vzgojnih namenov. Poleg obveznega programa, kjer je nastopilo največ tekmovalcev iz šol Kette-Murn in Polje, so nastopile še učenke 1., 2. in 3. razreda šole Vide Pregare s posebnimi vajami v parterju in z obveznimi vajami na nizki gredi ter najboljše mladinke Partizana Zelena jama. Res pester in kvaliteten spored, kjer so bili gledalci najbolj navdušeni nad najmlajšimi z Vide Pregare. V uradnem delu tekmovanja sta tokrat manjkali Jankovičeva (zaradi bolezni) in starejša Miillerjeva, ki se je pripravljala že z vajami za višji razred. Obe sta bili nesporni favoritki pri dekletih in je bil ob njuni odsotnosti boj za prvo mesto toliko zanimivejši. Zmagala je mlajša sestra Bernarde Jožica Miiller — pred Lučko Jurjec (ki je med drugim še pionirska prvakinja občine v smučanju) in Adico Lajovic. Pravzaprav med njimi ni bilo velike razlike, za vse tri pa velja isto: čeprav že zdaj najboljše, so tako mlade, da bodo sodelovale na občinskem prvenstvu še 3—4 leta. Verjetno to pove dovolj. Med drugimi tekmovalkami (prvih 11 je s šole Vide Pregare) velja omeniti Žabjekov© iz Polja, ki je v parterju osvojila zlato medaljo. Prav tekmovalke iz Polja so pokazale naj- večji napredek in ko bodo izboljšale preskok, bodo verjetno krepko posegle med najboljše. Med pionirji je to pot Hace (Vida Pregare) premagal Beliča (Jarše), vendar je slednji vendarle postal občinski prvak za lolo 1966/67. Ta dva tekmovalca sta bila razred zase in so se jima le redki posamezniki približali, in to le na posameznih orodjih. Žal na šoli Polje nimajo bradlje, pa so tako Poljci nastopili le na dveh orodjih, kar jih je izločilo iz konkurence za najboljša mesta v skupni uvrstitvi. Med pionirji moramo omeniti še Fistra in Železnikarja s šole Vide Pregare in Tavčarja s šole Kette-Murn, ki bodo v prihodnjih letih brez dvoma na prvih mestih. Pravzaprav drugačne ocene o tekmovanju, kot odlično, ni moč dati. Odlično je bilo vse: Organizacija, sodniki, publika in tekmovalci. REZULTATI: Pionirke: Preskok: 1. Miiller in Podrebšek 9,5 točke, 3. Tea Kreuzer (vse o. š. Vida Pregare) 9,3. Parter: 1. Miiller (VP) In Žabjek (Polje) 9,6, 3. Jurjec, Podrebšek in Podlogar (VP), Mencinger (Kette-Murn) in Prezelj (P) vse 9,2. Nizka gred: 1. Lajovic in čertič (VP) 9,6 točke, 3. Jurjec 9,5. Skupno: 1. Jožica Miiller 28,2 točke, 2. Lučka Jurjec 27,5, 3. Adica Lajovic 27,3, 4.-5. Milka Podlogar In Nada Podrebšek 27,7, 6.-7. Tea Kreuzer In Janika čertič 27,0 (vse Vida Pregare). Pionirji: Preskok: 1. Hace (VP) 9,70, 2. Belič (Jarše) in Švare (Polje) 9.50. Bradlja: 1. Ferjančič (VP) 9,60, 2. Belič (J) 9,50, 3. Fister in Hace (oba VP) 9,40. Parter: 1. Hace (VP) 9,40 2. Lombergar (P) In Belič (J) 9,00. de Pregare. Očitno je, da je šola Polje z igralci iz Partizanov Zalog in Dolsko v namiznem tenisu trenutno najboljša, mladi igralci pa so tudi najbolje pripravljeni. Zatika se pa pri pionirkah, kjer ni pravega zanimanja niti v Dolskem niti v Zalogu. Z zadnjim kolom košarkarske lige je bil pravzaprav zaključen ciklus zimskih tekmovanj za osnovne šole. Tokrat so se na najboljša mesta povzpeli košarkarji s šoie Kette-Murn, medtem ko je Vida Pregare, nekoč nepremagljiva predvsem pri fantih, kot kaže to športno panogo povsem zanemarila. Res pa je. da so v zimskem času pogoji za trening na tej šoli za košarko zelo slabi, vendar pa je bilo tako tudi doslej. Žal letos še vedno niso sodelovali igralci iz Polja, ki so prav te dni dobili na svojem novem asfaltnem igrišču pri šoli nove koše. Tako lahko prihodnje šolsko leto zanesljivo računamo na njihovo udeležbo. REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Pionirji: Kette-Murn : Jaiše 82 : 10 Vida Pregare : Sostro : 20 : 0 Vida Pregare : Jarše 53 : 30 VI. gimnazija : Vojna pošta 4285 4 : 0 in Javna skladišča : Teol 3 : 1. V vodstvu je še vedno gimnazija pred Javnimi skladišči in Teolom. Na odsluženje vojaškega roka odhaja naš zaloški dopisnik Vilko Sluga, ki je tudi dosedanji predsednik TVD Partizan Zalog in trener njihove sekcije namiznega tenisa. Srečnol Novi upravni odbor TVD Partizan v Zalogu bo vodil Maks Stare, novi upravni odbor TVD Partizan v Dolskem pa Ivo Domadenik. V Sostrem (in še Zadrovu ter Dobru-njah) pripravljajo ustanovitev Športnega društva. Duhovni vodja te akcije je občinski odbornik Stane Kober, čeprav so že večkrat poskušali, kaže tokrat, da gre bolj zares. Materialna osnova društva bo nova asfaltna ploščad za< športna Jgrišča pri osnovni šoli v Sostrem. Pri atletskem klubu Slovan (proj Mladost) so zamenjali trenerja. Dosedanji trener kluba, znanec meščanske mladine »»čika Gusti* Ivkovič, Je moral zaradi slabega zdravja že drugič prekiniti z delom. Funkcionarjem je tokrat bila sreča naklonjena in so pridobili za glavnega trenerja profesorja telesne vzgoje Toma Koprivnjaka.