Osnutek I. Informacija O STANJU IN MOŽNOSTIH RAZVOJA MALEGA IN DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA Uvodne ugotovitve Malo gospodarstvo je tisto področje gospodarske ak-tivnosti, ki lahko zadovoljuje razne potrebe občanov, proizvodnje, hkrati pa ustvarjajo tudi pogoje za novo aktivno zaposlovanje. Vse večja tehnična delitev dela in uvajanje veliko serijske proizvodnje pa odpira tudi večje možnosti za razvoj malega gospodarstva. Proiz-vodna obrt se zato javlja predvsem kot dopolnilna pro-izvodnja industrijski proizvodnji. Pod pojmom malo gospodarstvo razumemo nasled-nje aktivnosti: — servisne obrate industrijskih organizacij zdru-ženega dela — samostojne obrtnike, ki se v okviru svoje dejav-nosti ukvarjajo s storitvami ali s proizvodnjo — pogodbene organizacije združenega dela Dejavnosti občanov, ki opravljajo obrt kot postran- ski poklic, pa uvrščamo v drobno gospodarstvo. Vzporedno z rastjo števila prebivalstva narašča po-treba po osebnih storitvah, zato bi bilo v skladu z mož-nostmi sistematsko razvijati mrežo storitvenih servi-sov za pomoč občanom. Ob premišljanju o razvoju malega gospodarstva ni več v ospredju dilema ali nam je taka usmeritev po-trebna ali ne, temveč kakšna nam je potrebna in kako doseči večji razvoj te gospodarske dejavnosti. Pred-vsem je pozornost usmerjena na deficitarnost storit-vene obrti, na kar nas opozarja tudi upadanje števila učencev v gospodarstvu. Med vzroke, ki zavirajo uspešen razvoj malega go-spodarstva, lahko uvrstimo: — podrejen položaj obrtne dejavnosti v našem go-spodarstvu — neadekvatno obravnavanje in vrednotenje dela obrtnega delavca — prehajanje obrtnih podjetij v industrijo in v druge gospodarske panoge — administrativna dela, ki so zaradi pozitivne pravne zakonodaje v obrti predpisana, ter zaradi tudi drugih zahtevnih pogojev preobširna, hkrati povzroča-jo visoke stroške, ki še bolj znižujejo rentabilnost. Zaradi vseh navedenih razlogov obrtno storitvena podjetja pa tudi samostojni obrtniki opuščajo storitve-no dejavnost. Obrt je v mnogih primerih zanimiva tudi za delav-ce, ki so na začasnem delu v tujini, bodisi kot storit-vena ali proizvodna. Ob vs:ikoletnih organiziranih jav-nih razgovorih z delavci na začasnem delu v tujini o možnostlh zaposlovanja in vlaganja v odpiranje obrt-nih dejavnosti, so le-ti enostransko obveščeni, kar jih navaja pretežno na odpiranje obrtnih delavnie, ne pa v oblike širšega združevanja sredstev in dela v POZD. Razmere v naši občini so takšne, da bi bilo korist-neje spodbujati združevanja sredstev in dela v usta-navljanje pogodbenih organizadj združenega dela, ki dajejo večje možnosti razvoja kot pa v klasično obrt. To dokazuje tudi 5 POZD, ki so ustanovljene na ob-močju naše občine (TIBA, BELPLAST, LITEX, KANU, OFSET). Posebnih ukrepov za združevanje dela in sredstev zdomcev skupščina občine Ljubljana-Šiška do sedaj ni sprejela. Sedanje stanje v občini Ljubljana-Šiška Ob koncu preteklega leta je bilo po podatkih, ki jih imamo na razpolago, stanje v občini naslednje: — Pregled družbenega sektorja obrti — po dejav-nostih in panogah ter številu zaposlenih (tabela: 1) — Pregled števila samostojnih obrtnikov, število pri njih zaposlenih delavcev, ter število oseb, ki oprav-ljajo obrt kot postranski poklic. (Tabela: 2) V tabeli 2 je zaradi lažje primerljivosti prikazano stanje v celotni zasebni obrti za leto 1976, 1977 in 1978. Razvidno je, da je največja koncentracija obrtnikov, (zaposlenih in oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic) v predelovanju kovin, kamor vključujemo av-tomehanike, avtokleparje in podobno. Pregled obrti po KS: (tabela: 3) Iz pregleda samostojnih obrtnih delavnic po kra-jevnih skupnostih ni mogoče ostro ločiti proizvodne obrti od obrti, ki neposredno zadovoljuje potrebe obča-nov, saj ime obrti ni hkrati tudi zagotovilo, da je dolo-čena obrt storitvena, oziroma v kakšnem obsegu je storitvena in v kakšnem obsegu proizvodna. Iz razvrstitve samostojnih obrtnikov, avtoprevozni-kov in gostincev po posameznih krajevnih skupnostih je razvidno, kje so posamezne obrtne dejavnosti naj-bolj zastopane, prav tako je tudi razvidno, da v nobe-ni krajevni skupnosti niso zajete vse obrtne dejavno-sti. Nezakonito opravljanje obrtne dejavnosti Nezakonito opravljanje obrtnih dejavnosti je po-sledica, katere korenine segajo malo globlje. Po eni strani gra za neskladje v okviru teritorialne in pro-fesionalne razporeditve obrti v občini, po drugi strani pa za zaostajanje obrti za rastočimi potrebami, ki jih narekuje dinamični demografski in socialni razvoj v naši občini. Odsotnost planskega instrumentarija je le pomanjkanje tehnološko-metodološkega postopka za cdpravo posledic. Pojav »šušmarjenja« tretirajo r~craj:iifci kct ob-jektivno nujnost spričo dejstev, da v sistemu ponudbe manjkajo tisti elementi (storitve, drobnoslužnostne, ce-nene usluge), ki jih večja aglomeracija obrtnih podje-tij ne zagotavlja. Na tak način se uveljavlja šušmarje-nje v popoldanskem času, ki ga doslej še nismo uspeli analizirati ne s strani ekonomske, socialne, še manj pa s strani zakonske regulative tega pojava. Cetudi bi mo-rali spričo večjega povpraševanja po oblikah teh stori-tev tolerirati stanje (ker ne moremo realizirati ade-kvatne ponudbe) pa ta pojav zahteva temeljite in ra-dikalne pristope in rešitve. Ob vseh teh zahtevah pa dejstvo, da se za takšna dela najema več delavcev, kot ga dovoljujejo predpisi, da gre za neizpolnjevanje ob-veznosti do socialne in ekonomske varnosti delavcev itd., zahteva, da posvetimo urejanju tega problema večjo skrb. Zaposlenost (tabela: 4) Delo pri opravljanju raznovrstnih drobno storitve-nih del zahteva obrtnega delavca širokega profila in prilagodljivega različnim delovnim nalogam, kadar pa dela za individualnega potrošnika — občana, se zahte-va še posebna kvaliteta (vljudnost, potrpežljivost, itd.). Ker pa se pri tem ne dosega ustrezen dohodek, se to-vrstne delavnice in tudi sami delavci preusmerjajo v proizvodnjo. Iz pregleda števila zaposlenih v družbenem sektor-ju obrti je opazna stagnacija v primerjavi s preteklimi obdobji. Stagnacija je opazna prav tako iz pregleda števila učencev v gospodarstvu, izjeme so le posamez-ne obrtne dejavnosti, ki so za mlade najbolj zanimive in kjer je tudi možnost boljšega zaslužka. Mladina se ne vključuje v obrtno strokovno izobraževanje pred- vsem iz razloga, ker v obrti ne vidi posebne perspek-tive. Dejstvo je tudi, da ostaja cbrt brez visoko stro-kovnega kadra, saj le-ta takoj po končani šoli odhaja v industrijo oziroma v druge gospodarske dejavnosti. Pomanjkanje podmladka je še posebej pereč problem v tradicionalnih obrtnih dejavnostih. (tabela: 5) Samostojni obrtniki, zaradi visokih nagrad, ki jih po predpisih morajo dajati učencem, tako v času, ko le-ti praktično dela.io, kot v času, ko so v šolah, rajši zaposlujejo nekvalificirane delavce, ki si pridobijo pol-kvalifikacijo in obrtniku dosti več koristijo kot učenci. Zaposlovanje v obrti poteka stihijsko brez resnej-ših družbenih pobud, ki bi izboljšale njen položaj. II. Analiza izvedene ankete — vprašalnika o poslovnem sodelovanju med OZD ostalih področij in enotami malega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška Razvoj malega gospodarstva predstavlja tudi dopol-nitev proizvodnih programov velikih OZD. Na sedanji stopnji razvoja malega gospodarstva ima pomembno vlogo tudi osebno delo s sredstvi, ki so lastnina obča-nov, ki mora potekati ob tesnem povezovanju z zdru-ženim delom in družbenimi sredstvi preko najrazlič-nejših oblik kooperacije in poslovnega sodelovanja. Pomen povezovanja malega gospodarstva z velikimi organizacijami združenega dela je tudi v tem, da na-stopa kot sestavni del velikih OZD s svojo proizvodnjo specializiranih dobrin v malih količinah in jih s tem osvobaja drobnih, zanje stranskih proizvodnih dejav-nosti. Kljub temu, da so že doslej poslovni interesi male-ga gospodarstva vodili OZD malega gospodarstva ka-kor tudi samostojne obrtnike v raziične kooperacijske odnose z industrijskimi, gradbenimi in drugimi OZD, ugotavljamo, da še zdaleč niso izkoriščene vse možno-sti in prednosti takega sodelovanja. Posebno ne zasledujemo kvalitete in obseg poslov-nih odnosov, razen pri uveljavljanju zakona o združe-nem delu. V življenje izpostavljamo razvijanje dohod-kovnih odnosov, vlaganje OZD v malo gospodarstvo, posebej v proizvodne dejavnosti zasebnih obrtnikov, kjer bi s takimi vlaganji zagotovili organiziranje novih POZD, s tem pa optimalnost obsega poslovanja, racib-nalizacijo in specializacijo proizvodnje. K sodelovanju za povezovanje organizacij združe-nega dela z enotami malega gospodarstva so bile po-klicane vse OZD s področja naše občine, odziv pa je bil le 66-odstoten. Na podlagi izvedene ankete smo si-cer dobili številčno povezanost obrti z ostalimi dejav-nostmi gospodarstva, vendar pa iz odgovorov, ki so nam ga posredovale organizacije združenega dela, ni-smo mogli ugotoviti, na katere dejavnosti oziroma pa-noge so le-te v svojem proizvodnem procesu naslanja-jo, kakor tudi ne, ali je to sodelovanje načrtovano s srednjeročnim planom razvoja, oziroma ali je sploh načrtovano. Iz pregleda je razvidno, da le 15 delovnih organi-zacij pokriva potrebe po proizvodnih in servisnih sto-ritvah v okviru lastne delovne organizacije. Prav tako je razvidno, da le 19 % potreb celotnega gospodarstva po proizvodnih storitvah ter 27 % po servisnih storit- vah pokrivajo enote malega gospodarstva s področja občine Ljubljana-Siška. Največji uporabniki navedenih uslug so s področja industrije, saj proizvodne storitve opravlja 472 ter servisne storitve 457 enot malega go-spodarstva ali skupno 929, kar v skupni strukturi pred-stavlja 68 %. Iz seštevka ponudnikov proizvodnih in servisnih storitev celotnega gospodarstva ugotovimo, da je 316 ali 23 °/o asociacij s sedežem v občini Ljubljana-Siška oziroma 1056 — 77 % asociacij izven naše občine, kar pomeni, da niti 1/4 vseh uslug ne pokrivamo z lastnimi kapacitetami. Pripomniti moramo, da gornja trditev ni najbolj točna, ker smo z anketo zajeli le področje občine Ljub-Ijana-Siška, ne pa tudi ostalih področij. Obstaja mož-nost, da naše enote malega gospodarstva opravljajo svojo dejavnost tudi na področju drugih občin, upo-števajoč dolgoletne tradicije, večletne pogodbene od-nose. Zato dejanske deficite enot malega gospodarstva samo na podlagi ankete težko dokončno ugotovimo. III. Program razvoja malega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška Razvoj malega gospodarstva bo imel in že ima po-membno vlogo pri usklajevanju in učinkovitosti druž-benoekonomskega razvoja v okviru družbenopolitičnih skupnosti. Drobna industrijska proizvodnja in storitev bodo tako v okviru združenega dela, kakor tudi v raz-ličnih oblikah samostojnega razpolaganja z delom in sredstvi v lasti občanov odigrali pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju gospodarstva v celoti. Navzlic doseženemu napredku razvoja malega go-spodarstva v občini pa je le-to v strukturi gospodar-stva še vedno sorazmerno slabo zastopano. Za realizacijo razvoja malega gospodarstva bo po-trebno pozornost posvetiti: — problematiki prostora, ob upoštevanju normati-vov, — davčni politiki, ob upoštevanju varčevanja in fi-nanciranja iz tega, — kreditni politiki ob določenih plansko prioritet-nih usmeritvah, — razvcju družbenega sektorja obrti, na podlagi potreb v združenem delu in — ustanavljanju POZD, kot oblike rentabilnostnega vlaganja dela in sredstev kot močnega faktorja pri na-stopu na trgu. Zato bo pospešen razvoj malega gospodarstva v pri-hodnjih letih terjal večje angažiranje vseh gospodar-skih in družbenopolitičnih dejavnikov. Za določitev izhodišč bodočega razvoja malega go-spodarstva smo uporabili: 1. normativ: število obrtnih delavcev na število pre-bivalcev, 2. normativ: potrebni poslovni prostor glede na šte-vilo obrtnih delavcev, 3. zahteve krajevnih skupnosti po obrtnih delavni-cah. Pregled števila obrtnih delavcev v letu 1978 po de-javnostih (tabela 7) in pregled potrebnega števila obrt-nih delavcev glede na število prebivalcev v občini Ljubljana-Šiška — po normativu (število prebivalcev V občini v letu 1978 = 80.000 (tabela 8 v prilogi). Tabela 7 Stevilo Potrebno štev. delavcev Stevilo delavcev Dejavnost na 10.000 delavcev v letu 1978 prebivalcev v letu 1978 glede na — normativ normativ 1. Zidarstvo in fasaderstvo 46 ~~~ 87 363 2. Tesarstvo 5 24 40 3. Krovstvo 2,5 5 20 4. Parketarstvo 0,8 6 6 5. Teracerstvo , -2,5 24 20 6. Polaganje tlakov iz umetnih smol 0,8 9 6 7. Soboslikarstvo in pleskarstvo 20 85 158 8. Pečarstvo 6 9 47 9. Kamnoseštvo 1,5 36 12 10. Steklarstvo 2,5 1 20 11. Stavbno kleparstvo 5 30 40 12. Instalaterstvo za vodovod, plin, centr. kurjavo 19 33 150 13. Instalaterstvo za hladilne naprave 0,1 7 1 14. Elektroinstalaterstvo_____________________________-______15____________________73___________________118_____ STAVBNA OBRT 429 991 15. Mesarstvo in. izdelava mesnih izdelkov 22 17 174 16. Pekarstvo 22 8 174 17. Slaščičarstvo______________________________________________6______________________1(5_____________________47 2IVILSKA OBRT 41 395 18. Kovaštvo 8 2 63 19. Ključavniearstvo ¦ 5 44 39 20. Mehanika koles 1,5 — 12 21. Finomehanika 2,5 2 20 22. Popravilo motornih vozil 24,0 , 17 189 23. Avtokleparstvo in voznoličarstvo 3,0 23 23 24. Avtoelektrikarstvo 1,2 ¦ 19 10 25. Popravilo poljedelskih strojev -- 1,5 — 12 26. Elektromehanika za gospodinjske aparate 2,5 5 • 20 27. Radio in TV — mehanika 4 -32 31 28. Mizarstvo 36 184 284 29. Zaganje drv 2 1 16 30. Dimnikarstvo 2,2 — 17 31. Ciščenje oken 1 19 8 32. Tapetništvo 2,5 6 20 33. Vulkanizerstvo_________________________________________14____________________7_____________________g STORITVE GOSPODINJSTVOM IN TEHNICNE STORITVE 361 672 34. Krojaštvo 10 30 80 35. Siviljstvo 10 9 80 36. Pletiljstvo 2 55 16 37. Krznarstvo 1 5 8 38. Cevljarstvo 10 14 80 39. Urarstvo 3 2 23 40. Graverstvo 0,5 — 4 41. Zlatarstvo 0,6 — 4 42. Optik ¦ ¦ 9,6 2 4 43. Moško frizerstvo 7 6 24 44. Zensko frizerstvo 12 58 94 45. Barvanje in kemično čiščenje 3 19 ~ 23 46. Pralnica in likalnica 3 1 23 47. Fotograf_______________________________________________1^5____________________5____________________12 OSEBNE IN DRUGE STORITVE 206 475 SKUPAJ OBRT 1037 2533 Opomba: Upoštevan je le zasebni sektor obrti. V potrebah po obrtnih delavnicah po posameznih krajevnih skupnostih so upoštevane le želje krajanov, zaradi tega nastopajo razlike v številu obrtnikov, ki jih določa normativ glede števila prebivalcev. (Pregled v tabeli 8 v prilogi.) Prizadevanja za razvoj zasebnega sektorja drobne-ga gospodarstva po posameznih krajevnih skupnostih so izredno težavna. Očitno je, da bodo morale krajev-ne skupnosti tu odigrati odločilno vlogo, kajti občani najbolj vedo, kje »škriplje«, kaj potrebujejo in končno tudi kakšne razvojne možnosti imajo. Vendar pa menimo, da ugotavljanje primanjkljaja oziroma presežka določenih poklicev v eni krajevni skupnosti oziroma občini ni primerno, kajti obrtna de-javnost ni vezana le na dolcčeno območje, zato smatra-mo, da bi bilo treba to problematiko obravnavati v šir-ši družbeni skupnosti, konkretno, mesto Ljubljana je že tisti zaokroženi geografski prostor, ki pride v po-štev pri kompleksni obrtniški ponudbi. IV. Problematika prostora Med problemi, ki pomembno vplivajo na nezadovo-ljiv razvoj drobnega gospodarstva, je posebej izpostav- Ijen problem pomanjkanja poslovnih prostorov, še zla-sti za storitvene dejavnosti. Tako se na eni strani pri načrtovanju stanovanjskih sosesk še vedno ne upošte-va potreb po lokacijah za enote drobnega gospodar-slva, če pa se, je cena komunalno opremljenega zem- 1. PREGLED POSLOVNIH PROSTOROV V ZASEBNEM SEKTORJU OBRTI DO DEJAVNOSTI V LETU 1978 — s pregledom normativov potrebnega poslovnega prostora na 1 obrt. delavca Normativ ,, . , -s, j--. -----~—- ffiH na 1 del. 0KaL zasebni družb. skupaj "a si. aei. m2 ^ 1. Zidarstvo 25 164 — 70 234 2175 2. Tesarstvo 25 1004 55 — 1059 600 3. Krovstvo 8 44 — — 44 40 4. Parketarstvo 10 — — — — 60 5. Teracerstvo 15 — — — — 360 6. Polaganje tlakov iz umetnih mas 12 50 — — 50 108 7. Soboslikarstvo 16 — 20 — 20 1360 8. Pečarstvo .15 95 — — 95 135 9. Kamnoseštvo 35 205 105 — 310 1260 10. Steklarstvo 30 95 56 20 171 30 11. Stavbno kleparstvo 35 300 60 — 360 1050 12. Instalaterstvo za vodovod 20 — 106 — 106 660 13. Instalaterstvo za hladilne — — — 119 naprave 17 - — 14. Elektroinstalaterstvo 18 98 168 306 572 7154 STAVBNA OBRT SKUPAJ 2055 570 396 3021 15111 15. Mesarstvo in izdel. mesnih izdelkov 24 60 — — 60 408 16. Pekarstvo 24 146 — — 146 192 17. Slaščičarstvo " 20 269 88 — 357 320 ZIVILSKA OBRT 475 88 — 563 920 18. Kovaštvo .25 91 — — 91 50 19. Ključavničarstvo 35 1062 111 — 1173 1540 20. Mehanika koles 25 — — — — 25 21. Finomehanika * 20 90 63 22 175 . 40 22. Popravilo motornih vozil 45 947 80 29 1056 765 23. Avtokleparstvo in ličarstvo 50 . 995 • 30 — 1025 1150 24. Avtoelektrikarstvo 40 165 — — 165 760 25. Popravilo poljedelskih strojev 120 — — — — — 26. Elektromehanika za gosp. stroje 28 32 — — 32 140 27. Radio in TV mehanika 25 46 — — 46 800 28. Mizarstvo 55 9257 876 52 10185 10120 29. Zaganje drv — — — — — — 30. Dimnikarstvo — - — — — — — 31. Ciščenje prostorov in oken — — — — — — 32. Tapetništvo in dekoraterstvo 50 183 60 — 243 300 33. Vulkanizacija 60 20 40 — 60 420 STORITVE GOSPODINJ- STVOM IN TEHN. STORITVE 12888 1260 103 14251 16110 34. Krojaštvo 14 242 153 58 453 420 35. Siviljstvo 16 12 — — 12 108 36. Pletilstvo 14 303 73 70 446 770 37. Krznarstvo 25 50 — — 50 125 38. Cevljarstvo 16 44 57 65 166 224 39. Urarstvo 14 — 16 16 32 28 40. Graverstvo 16 — — — — — 41. Zlatarstvo in juvelir. 22 — — — — — 42. Optika 18 21 — — 21 36 43. Moško frizerstvo 16 50 25 — 75 112 44. Zensko frizerstvo 18 429 203 132 764 1044 45. Barv. in kem. čiščenje 10 280 — — 280 190 46. Pralnica in likalnica 20 — 37 — 37 20 47. Fotograf 20 94 — — 94 100 OSEBNE IN DRUGE STOR. 1525 564 341 2430 3177 SKUPAJ OBRT 16943 2482 840 20305 35318 ljišča ali prostora (lokala) zelo visoka, tako da je in-vesticija ob upoštevanju visokih gradbenih stroškov draga, še posebej za samostojne obrtnike. Problem pro-storov kot pogoja za odpiranje novih obratov je poseb-no pereč na področju osebnega dela, glede na to, da v veeini primerov, občanom, ki si pridobe strokovno iz-obrazbo in imajo npr. sredstva za opremo, zmanjka sredstev za poslovni prostor, če so že v stanju nabaviti potrebno opremo. Akcija za urbanistično odrejanje obrtniških con je v nekaterih novih soseskah že izpeljana. Da akcija ni v celoti izpeljana, je razlog v visokih cenah poslovnega prostora, oziroma visokih najemninah. Cesto se dogaja, da za porušene lokale zaradi spre-membe zazidalnega načrta, samostojni obrtniki ne do-bijo ustreznega nadomestila za nadaljevanje svoje de-javnosti. Tak pereč problem se javlja v KS Sentvid, kjer bo po predvidenem zazidalnem načrtu izgubilo svoje prostore kar 7 samostojnih obrtnikov, možnosti do nadomestila pa so minimalne. Pri zidanju novih poslovnih prostorov je potrebno paziti na posamezne dejavnosti in s tem v zvezi tudi voditi diferencirano politiko glede odkupnih cen in na-jemnin. Orientacija naj bi bila spodbujanje hitrejšega razvoja storitvene dejavnosti za zadovoljevanje potreb gospodinjstva. Pri tem je nujno potrebno pri gradnji poslovnih prostorov stimulirati odpiranje in ustrezno lociranje servisa v novo zgrajenih soseskah. Eden od kriterijev naj bi bilo tudi namensko odda-janje poslovnih prostorov za vršitev deficitarnih de-javnosti, s čemer bi se preprečilo samostojno menja-nje njihovih namenov. Na območju naše občine je za storitveno obrt pred-videnih več etažnih površin, ki bodo morale biti zago-tovljene predvsem v okviru projekta za revitalizacijo obstoječega stanja. Namenjene bodo predvsem specia-liziranim obrtnim dejavnostim ter osebnim storitvam, kakor tudi ostalim centralnim dejavnostim, predvsem z namenom zadovoljevanja potreb širšega območja ob-čine. V oskrbnih središčih za večje stanovanjske aglome-racije — Koseze, Podutik, Šentvid, Dravlje bo v na-slednjem dolgoročnem obdobju treba zagotoviti ca. 15.000 m2 površin za obrt. Urbanistični načrt sicer ne označuje površin pose-bej namenjenih za obrtne dejavnosti, ampak so le-te vključene v površine, ki so namenjene za centralne de-javnosti kot so trgovske, gostinske in obrtne storitve. Tako je v krajevni skupnosti Koseze v SŠ 9 predvide-nih 7 lokacij za obrtne delavnice, ki naj bi jih posa-mezni obrtniki dobili na podlagi natečaja in tako tvo-rili obrtni center, ki je nedvomno ena izmed ustreznih oblik organiziranih obratovalnic samostojnih obrtni-kov za drobno storitveno dejavnost. V. Probiematika pogodbenih organizacij združenega dela Na splošno lahko ugotovimo, da se posamezni obrt-niki sicer interesirajo za pogoje, pod katerimi se ustano-vi POZD, da pa so resne namere omejene le na nekaj primerov. Čutiti je močno obremenjenost z različnimi pomisleki. Pri tem so glavni pomisleki povezani z za-sebno lastniško logiko. Pomisleki se pojavljajo tudi v takih primerih, ko ima obrtnik v isti stavbi poslovni prostor in stanovanjski prostor, ker se boji, tudi če da poslovni prostor le v najem v obliki združitve v POZD, da bo sčasoma ob ta prostor. Delno je prisotno nezaupanje v to obliko združeva-nja. Pomisleke imajo tudi zaradi povečane režije, ki jo terja POZD, četudi ob majhnem številu zaposlenih. Razlog, da zaenkrat ni večjega števila primerov prehajanja v POZD, je treba iskati tudi v dokajšnji nerazvitosti samostojnega osebnega dela. Nedvomno je, da ima pogoje za prehod v POZD samo razvita obrt z ugodno perspektivo nadaljnjega razvoja in poslova-nja. VI. Davčna politika Družbenopolitične skupnosti samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom, njihov dohodek ter z njim samostojno razpolagajo, zaradi tega lahko predpisujejo tudi opro-stitve in olajšave teh davkov, taks in drugih davščin. Na tej podlagi lahko posamezne občinske skupščine priznavajo različne oprostibve oz. olajšave (za nove obrate, nabava reprodukcijskih sredstev, za starejše občane ipd.) tako, da davčno politiko do obrti v čim večji meri prilagodijo krajevnim razmeram. Smisel ia namen navedenih oprostitev oz. olajšav je v tem, da se z znižanjem davka omogoča zavezancem v prvem začetnem obdobju ali pri vlaganju sredstev, premago-vati ekonomske težavc in drugc težave, ki jih imajo v tem času opravljanja obrtne dejavnosti. V nadaljevanju podajamo pregled olajšav, ki jih priznavamo na podlagi zakona o davkih občanov ali odloka o davkih občanov, in sicer: — začetniki, — vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo, — opravljanje dcločene dejavnosti, — učenci y gospodarstvu, — starosti. Občani, ki so pričeli z obrtno aJi drugo gospodar-sko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno oz. drugo gospo-darsko dejavnostjo kot postranskim poklicem, se pri-zna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerje-nega občinskega davka. Olajšava je različna za posa-mezne vrste dejavnosti in znaša 75 %, 50 o/o in 30 % za storitvene dejavnosti, vsem ostalim pa 50 °/o, 30 % in 20 °/o odmerjenega davka. Olajšave začetniki uveljav-ljajo v prvih treh letih od pričetka opravljanja dejav-nosti. Šteje se, da je davčni zavezanec začetnik, če ni prej opravljal te dejavnosti v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug v istih prostorih opravljal tako dejavnost. Vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo naj bi spodbujalo zavezance k razširitvi dejavnosti, ne pa tro-šenje sredstev za osebno porabo. Priznavanje davčnih olajšav zaradi vlaganj naj bi prispevalo k povečanju zmogljivosti, izboljšanju in rnodernizaciji opreme in načina dela v obrti in drugih gospodarskih dejavno-stih. Olajšava se prizna tako, da se tisti del doseženega dohodka, katerega občan vloži v razširjeno reproduk-cijo, blaže obdavči. Blažja obdavčitev je različna za posamezne vrste dejavnosti, ki jih določi občinska skupščina v odiloku o davkih občanov. Tako se za raz-lične dejavnosti občinski da^vek odmeri po najnižji stopnji ter zmanjša za 20%, 30% in 40% oz. odmeri za določene dejavnosti le po najnižji davčni stopnji. Navedena olajšava se prizna le občanom, ki vodijo poslo\iie knjige, ker je le pri teh občanih mogoče spremljati obseg vlaganj in vrednost osnovnih sred-stev. Zaradi hitrejšega razvoja določenih dejavnosti pri-znava odlok kot davčno olajšavo znižanje odmerjene-ga davka v naslednjih dejavnostih: a) stavbna obrtna dejavnost in gostinstvo: zidar-stvo in fasaderstvo, parketarstvo, teraserstvo, polaga-nje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskar-stvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, 9tavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, inštalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinštalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo za 20%; b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje mo-tornih vozil, mazanje, zaščita in čišče-nje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za go- spodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusaštvo, kolarstvo, ta-petniStvo in dakoraterstvo, vulkanizacija, iovaštvo in dimnikarstvo za 30 %; c) osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, pletilstvo, čevljarstvo, urarstvo, graverstvo, poprav-Ijanje dvokoles, optika, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa, Ikemiono čiščenje in fotografi-ranje za 40 %; Navedene davčne olajšave je mogoče priznati, če občani dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega do-hodka s storifrvami občanov in hišnim svetom, zave-zanci gostinske dejavnosti pa 50 °/o lctnega celotnega dohodka s prehrano. Da bi se stimuliralo sprejemanje učencev, katerih število zlasti v določenih dejavnostih ni zadostno, se samostojnim obrtnikom priznavajo posebne davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka. Občanom, moSkim nad 60 let starosti ter ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno, obrtno ali drugo storitveno dejafvnost kot glavni poklic in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se priznava davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega občinskesa davka. Vse prikazane davčne olajšave so podrobneje raz-vidne v.zakonu o davkih občanov oz. odloku o davkih občanov Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Iz navedenega izhaja, da diferencirano obravnava-mo obrtne dejavnosti po njihovi gospodarski moči, zlasti ko gre za določene tradicionalne obrti, kjer ob; jektivno ni mogoče povečevati produktivnosti, pa tudi za nekatere sodobne storitvene obrti, kjer ni mogoče niti z mehanizacijo niti s tehnološkimi organizacijski-mi in drugimi ukrepi povečati produktiivnost živega dela. Davčna politika je v tekočem planskem obdobju lismerjena v odnosu do občanov, ki z osebnim delom in s sredstvi y lasti občanov opravljajo gospodarsko deja"vnost k čim intenzivnejšemu vlaganju v nova os-novna sredstva predvsem v storitveno dejavnost, ka-kor tudi v proizvodno dejavnost, ki dopolnjuje obsto ječo industrijsiko proizvodnjo. VII. Kreditna politika Banke so do sedaj s svojo kreditno politiko pre-malo podpirale razvoj malega gospodarstva. Posledica tesa se ikaže v zanemarjanju investicijskih vlaganj v obrt. Marsikatera obrtna organizacija združenega dela in obrtniki proizvajajo na iztrošenih in zastarelih stro jih, kar se odraža tako na kvaliteti proizvodov, kot na prihodku, produktivnosti in konkurenčnosti. V dosedanjem delu so banke sicer pokazale dolo čen posluh za 'kratkoročne kredke, vendar le za obrat-na sredstva. Malo gospodarstvo je našlo svojo priori-tetno mesto v družbenih planih SR Slovenije in sred-njeročnih planih razvoja 'bank za obdobje do leta 1980. Po družbenem dogovoru o kreditiranju malega go-spodarstva LB — Gospodarska banka Ljubljana odo-brava kredite pod ugodnejširni pogoji, kar predstavlja kvalitetnejši premik v raavoju te gospodarske dejav-nosti, saj se po kriterijih za oceno in selekcijo investi-cijskih programov v letu 1979 med prednostne dejav-nosti uvršča tudi malo gospodarstvo, zlasti v progra-me, ki bodo usmerjeni v storitveno dejavnost. VIII. Razvoj malega gospodarstva z družbenim dogovarjanjem Samostojno osebno delo ipredstavlja pomemben del malega gospodarstva v občini Ljubljarta-Šiška. K nje-govi celoviti podobi sodijo tudi organizacije združe-nega dela s področja družbene obrti. Da foi kar naj-uspešnejše realizirali naloge pri razvoju tako družbene kot zasebne obrti v ok-viru malega gospodarstva, ki so zapisane v srednjeroonem programu razvoja občine Ljubl.jana-Šiška, je potrebno pripraviti družbeni do-govor. Podpisniki tega dogovora bodo OZD s področja obrti, Obrtno združenje obrtnikov občine Ljubljana-šiška, Skupščina občine Ljubljana-Šiška, Ljubljanska banka — Gospodarska banka. S temi podpisniki naj bi bil omogočen u&klajen razvoj malega gospodarstva občine Ljubljana-Šiška in zanj zagotovljena tudi potrebna materialna osnova. Družbeni dogoyor bo obvezoval podpisnike, da bodo pospeševali razvoj malega gospodarstva, tako da bodo: — z ustrezno davčno .politiiko in s spremembo po-sameznih davčnih instramentov pripomogli k hitrej-šemu razvoju zasebne obrti v občini; — posvetili več skrbi tvo Osebne in druge storitve — kemično čiščenje oblek 1 — žensko frizerstvo 2 — fotografiranje 1 —. vrtnarstvo in cvetličarstvo 3 — aranžerstvo 1 — storitve z gradbeno mehanizacijo 1 — postrešček 1 — snaženje oken 2 Avtoprevozniki ¦ 14 Samostojni gostinci 1 potrebe Izdel. in ipoprav. etlek. aparatov — elektroinstalacije 5 — elektromehanika 2 — elektromehanika za dvigala 2 — elektromehanika za RTV 2 — elektromehanika za hladilne naprave 1 — elektromehanika za gospodinjske stroje Predelovanje lesa — mizarstvo 9 — lesno strugarstvo 1 — izdelovanje ksne galanterije 1 — izdelovanje drobnih kovinskih predmetov 4 Predelovanje paipirja — izdelovanje papirne galanterije 1 Izdelovanje tekstilnih izdelkov — izdelovanje čepic 1 — moško krojaštvo 2 — šiviljstvo 2 I 1 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 98 12 KS Koseze Število prebivalcev — leta Število obrtnikov 1978 — 3.647 1980 — 4 230 stanje potrebe ind. 115,9 Predelovan.je kovin — izdelovanje kovinske galanterije 4 — strojno ključavničarstvo 1 Izdel. in poprav. elek. aparatov — elektromehanika 2 Izdelovanje kemičnih izdelkov — izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav 1 število prebivalcev — leta 1978 — 3.647 1980 — 4.230 ind. 115,9 Število obrtnikov stanjc potrebe Predelovanjc lesa — mizarstvo 3 Predelovanje usnja — izdelovanje usnjene galanterije 2 — čevljarstvo 1 Izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in smol 3 Stavbna obrt — zidarstvo in fasaderstvo . 1 Osebne in druge storitve — barvanje usnjenih predmetov 1 — vozno ličarstvo 1 Avtoprevozniki 6 Samostojni gostinci 3 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 29 KS Podutik Štovilo prebivalcev — leta 1978 — 1.435 1980 — 1.851 ind. 128,9 Število obrtnikov stanje potrebe Predelovanje nekovin v — steklarstvo Predelovanje kovin — strojno ključavničarstvo — kovinostrugarstvo — orodjarstvo Izdel. in poprav. elek. aparatov in pribora — elektroinstalaterstvo Predelovanje lesa — lesno strugarstvo 2 — mizarstvo 4 — izdelovanje drobnih lesenih predmctov 3 Izdelovanje tekstilnih izdelkov — pletilstvo 1 — krojaštvo 1 Predelovanje usnja — usnjena galanterija 1 Izdelovanje živil — slaščičarstvo 1 — pekarstvo 1 Stavbna obrt — soboslikarstvo in pleskarstvo 2 — zidarstvo i-n fasaderstvo 2 Osebne in druge storitve — žensko frizerstvo 1 — vozno Iičarstvo 1 — čiščenje in mazanje vozil 1 Avtoprevozniki" 13 Samostojni gostinci 2 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 43 KS Gunclje—M. Vižmarje Število prcbivalcev — leta 1978 — 1.509 1980 — 1.620 ind. 107,3 Število obrtnikov stanje potrebe Predelovanjc kovin — strojno kl.jučavničarstvo — kcvinostrugarstvo — izdelovanje kovinske galanterije Izdel. in poprav. olek. aparatov — elektroinstalacije — clektromchanika — clcktromchanika za gospodinjske stroje — avtoelektrikar Predclovanje Iesa — mizarstvo — tapetništvo — izdelovanje drobnih lesenih prcdmetov Izdelovan.je tekstilnih izdelkov — plctiljstvo — tekstilna galanterija — kro.jaštvo Izdclovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov — izdelovanje prcdmetov iz plastičnih mas in smol — izdelovanje glasbil Stavbna obrt — zidarstvo in fasaderstvo — soboslikarstvo in plcskarstvo — vodoinštalaterstvo Osebne in druge storitve — vozno ličarstvo — aranžerstvo — uglaševanje glasbil — snaženje oken — žensko frizerstvo — moško frizerstvo Predelovanje usnja — čevljarstvo Avtoprevozniki 7 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 39 6 KS Šentvid Stevilo prebivalcev — leta Število obrtnikov 1978 — 5.464 1980 — 5 913 stanje potrebe ind. 108,2 Predelovanje nekovin — pihanje stekla — steklarstvo — brušenje stekla Predelovan.je kovin — ključavničarstvo — kovinostrugarstvo — kovinska galanterija — mehanika — avlomehanika — precizna mehanika — kleparstvo — avtokleparstvo — avtoelektrikar — kovinoslikarstvo — emajliranje, cinkanje — čevljar Izdel. in poprav. elek. aparatov in pribora — elektroinstalaterstvo 1 1 1 2 2 5 2 2 1 3 1 2 2 1 Število prebivalcev — leta 1978 — 5.464 1980 — 5.913 ind. 108,2 Število obrtnikov stanje potrebe — elcktromehanika — elektromehanika za hladilne naprave — elektromehanika za gospodinjske stroje — akumulatorstvo Predelovanje lesa — lcsostrugarstvo — mizarstvo — izdclovanje drobnih lesenih predmetov Izdelovanje tekstilnih izdelkov — pletilstvo — moško krojaštvo — žensko krojaštvo — šiviljstvo — tekstilna galanterija Predelovanje usnja — čevijarstvo Izdelovanje gumijastih izdelkov — vulkanizacija Izdelovanje živil — slaščičarstvo 2 1 3 18 Tiskarne in knjigoveznice — knjigoveštyo in kartonaža — fotokopirnica Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in smol Stavbna obrt — instalaterstvo za vodovod — instalaterstvo za centralno kurjavo — zidarštvo in fasaderstvo — tesarstvo — izdelovanje in polaganje podov iz umetnih mas Osebne in druge storitve — kemično čiščenje oblek — moško frizerstvo — žensko frizerstvo vozno ličarstvo 2 1 4 2 — storitve z gradbeno mehanizacijo 2 snaženje oken Avtoprevozniki Samostojni gostinci SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 112 KS Vižmarje—Brod Število prebivalcev — leta 1978 — 5.244 1980 — 5.497 ind. 104,8 Stevilo obrtnikov stanje potrebe Pred&lovanje nekovin — cementninarstvo 2 Predelovanje kovin — galvanizerstvo 1 — brusaštvo 1 — strojno ključavničarstvo 2 — orodjarstvo 1 — kovinostrugarstvo 1 — kovinska galanterija 8 — mehanika 1 — avtomehanika 1 — klsparstvo 4 stanje Stevilo prebivalcev — leta 1978 — 5.244 1980 — 5.497 _________________ind. 104,8 — avtoklepar Izdel. in poprav. elek. aparatov in pribora — elektroinstalaterstvo — elektrcmehanika — elektromehanika za gospodinjske stroje — elektromehanika za radijske in TV aparate — elektromehanika za dvigala Predelovanje lesa — lesostrugarstvo — rnizarstvo — izdelovanje drobnih desenih predmetov Izdeloyanje tekstilnih izdelkov — moško krojaštvo — šiviljstvo — pletiljstvo — 'tekstilna galanterija Predelovanje usnja — čevljarstvo — jermenarstvo in sedlarstvo — izdelovanje usnjene galanterije Izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in smol 8 — izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov 2 — izdelovanje turističnih spominkov 1 Osebne in druge storitve — kemično čiščenje oblek 1 — moško frizerstvo 1 — kozmetika obraza in telesa 1 Število obrtnikov pbtrebe 1 2 1 2 1 1 1 1 2 16 1 1 2 1 1 1 1 1 1 Avtoprevozniki 20 Samostojni gostinci 1 SKUPAJ OBRTNIKI M POTREBE 92 9 KS Stanežiče—Medno Število prebivalcev — leta Število obrtnikov 1978 — 1.024 1980 — 1.070 stanje potrebe ind. 104,4 Predelovanje kovin — izdelovanje kovinske galanterije 4 — avtomehanika 1 Izdel. in poprav. elek. aparatov in pribora — eJektroinstalaterstTO 1 Predelovanje lesa — izdelovanje lesne galanterije — mizarstvo Izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in smol Stavbna obrt — zidarstvo in fasaderstvo — soboslikarstvo in pleskarstvo — initalaterstvo za vodovod Predelovanje usnja — čevljarstvo Osebne in druge storitve — vozno ličarstvo Število prebivalcev — leta 1978 — 1.024 1980 — 1.070 ind. 104,4 Stevilo obrtnikov stanje potrebe — snaženje oken — čiščenje in mazanje vozil — kemična čistilnica — moški frizer — ženski frizer Avtoprevozniki 4 Samostojni gostinci 3 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 30 5 KS Pirniče Število prebivalcev — leta Število obrtnikov 1978 — 2.262 '¦ ' " 1980 — 2.590 stanje potrebe __________________ind. 114,5______________________ Predelovanje nekovin — cementninarstvo Predelovanje kovin — ključavničarstvo — kovinostrugarstvo — kovinska galanterija — avtornehanika — avtokleparstvo Izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov — elektromehanika — elektromehanika za gospodinjske stroje — elektromehanika za radijske in TV aparate Predelovanje lesa — mizarstvo — lesna galanterija Izdelovanje tekstilnih izdelkov — tekstilna galanterija — šiviljstvo — krojaštvo Izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov — izdelovanje predmetav iz plastičnih mas in smol Osebne in druge storitve — vozno ličarstvo — moško frizerstvo — žensko frizerstvo Predelovanje usnja — čevljarstvo Stavbna obrt — elektroinstalaterstvo — instalaterstvo za vodovod Aivtoprevozniki Samostojni gostinci 9 3 1 SKUPAJ OBRTNIKI 1 IN POTREBE 36 4 KS Smlednik 7 Število prebivalcev — leta ŠteviJo obrtnikov 1978 — 1.460 2 . 1980 _ j 630 »tanje potrebe 1 j ind. 111,6 Predelovanje nekovin — steklarstvo Predelovanje kovin — izdelovanje kovinske galanterije Stevilo prebivalcev — leta 1978 — 1.460 1980 — 1.630 ind. 111,6 Število obrtnikov KS Gameljne—Rašica stanje potrebe — ključavničarstvo 2 — avtokleparstvo 1 Predelovanje lesa — lesostrugarstvo 2 — mizarstvo 2 Izdelovanje tekstilnih izdelkov — šiviljstvo 1 — pletilstvo 1 Izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov — izdelovanje turističnih spominkov 1 Stavbna obrt — tesarstvo 1 — zidarstvo in fasaderstvo 1 Osebne in druge storitve — žensko frizerstvo 1 Avtoprevozniki 7 Samostojni gostinci 1 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 25 KS Šmartno—Tacen število prebivalcev — leta 1978 — 1.735 1980 — 1.813 ind. 104,4 Število obrtnikov stanje potrebe Predelovanje nekovin — cementninarstvo 1 Predelovanje kovin — ključavničarstvo 2 — galvanizerstvo 1 — strojno ključavničarstvo 2 — avtomehanika 1 — kleparstvo 1 Izdelovanje kemičnih izdelkov — izdelovanje čistilnih sredstev 1 — izdelovanje tehničnih maziv in olj 2 Predelovanje lesa — mizarstvo 4 Predelovanje papirja — izdelovanje drobnih predmetov iz papirja 2 Izdelovanje tekstilnih izdelkov — tekstilna galanterija 1 Predelovanje usnja — čevljarstvo 1 — izdelovanje usnjene galanterije 1 Izdelovanje živil — mesarstvo 1 Stavbna obrt — instalaterstvo ca centralno kurjavo 1 — instalaterstvo za vodovod 1 — zidarstvo in fasader&tvo 3 — tesarstvo 1 — krovstvo 1 — parketarstvo 1 — seboslikarstvoin pleskarstvo 2 Osebne in druge storitve — moSko frizerstvo 1 — žensko frizerstvo 1 Avtoprevozniki 7 Samostojni gostJnci 5 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE Število prebivalcev — leta 1978 — 1.333 1980 — 1.342 ind. 100,6 Število obrtnikov stanje potrebe Predelovanje kovin — strojno ključavničarstvo 1 — orodjarstvo 1 — kovinska galanterija 3 Izdel. in poprav. elek. aparatov — elektromehanika 1 Predelovanje lesa — mizarstvo 1 Izdelovanje tekstilnih izdelkov — pletiljstvo 1 Stavbna obrt — instalaterstvo za vodovod 1 — soboslikarstvo in pleskarstvo 3 Osebne in druge storitve — storitve z gradbeno mehanizacijo 1 Avtoprevozniki 2 Samostojni gostinci 4 SKUPAJ OBRTNIKI IN POTREBE 19 KS Medvode Število prebivalcev — leta 1978 — 6.583 1980 — 7.160 ind. 108,7 število obrtnikov stanje potrebe 45 Predelovanje nekovin — steklarstvo 1 — cementninarstvo 1 Predelovanje kovin — 'kovaštvo 1 — ključavničarstvo 2 — strojno ključavničarstvo 1 — kovinska galanterija 2 — avtomehanika 1 — mehanika 1 — kleparstvo * 1 — avtokleparstvo 1 Izdel. in poprav. ellek. aparatov — elektroinstalaterstvo 3 — elektromehanika 2 — elektromehanika za radijske in TV aparate 1 — elektromehanika za TT naprave 1 — avtoelektrikarstvo 1 Predelovanje