spovedi. Spisal^ mmu& Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani; založil spisavec v 108676 Pogovor od spovedi. _'uhovni pomočnik na deželi, naprošen da bi bolnega hlapca v bližnji grajšini obiskal, sreča ravno pred gradom posestnika, ki je nekatoličan, zaročen z gospo katoličanko. Prijazno se pozdravita in po navadnem razgovoru in vprašanju po nasprotnem zdravju in vedenju reče posestnik: Ravnokar sim bil pri bolnem Andreju, zlo se bo vašega dohoda razveselil, popraševal je že, ali bote pač prišli; upam pa, da bolezen ni nevarna; po¬ slal sim tudi že po zdravnika, mislim da bo kmalo došel. Pogovorite se z bolnikom in potem, prosim, se v gornjo izbo potrudite, da se naše južine udele¬ žite. Dobil sim ravno včeraj tudi goste iz mesta. Prišli so namreč naš gospod pastor, njegova gospa in viši vradnik I., moj sošolec, da bi se nekoliko dni pri meni pomudili. Upam, da se jih ne bote ogibali in se jim oplašiti dali. Duhovni pomočnik. Nikakor ne. Gospod pa¬ storja po osebi že poznam in mikalo me bo, ktere besede z njim spregovoriti. Lepa hvala toraj za pri¬ jazno povabilo, ako Andrej res ni nevarno bolan, se bom kmalo oglasil. Med tem pride zdravnik in ker tudi on poterdi, da bo hlapcu skorej odleglo in se zboljšalo, se kmalo za zdravnikom tudi duhovni po¬ močnik poda v zgornjo izbo. Prijazno je sprejet, in po navadnem pozdravu in skazovanji (predstavljanji), kakor je pri gospodi v navadi, ga domača gospa na¬ govori in reče: Gospa. Kako dolgo vas, gosp. kaplan, že ni bilo pri nas, zakaj se nas tako ogibate? Duhovni pomočnik. Ne zamerite, gospa! ravno je štirdesetdanski post minil, čas, v katerem imamo mi katoliški duhovni naj več dela in opravil, posebno v spovednici. 4 Gospa. V resnici, vidila sim sama in pravila mi je tudi družina, kako so vas ljudje nadlegovali, in da ste od zjutraj zgodaj pogosto po tri, štiri in še več ur bili v spovednici. Milo vala sim vas; to je pač težavno opravilo. Zdravnik. Sej so pa gospodje duhovni sami tega krivi, zakaj pa vender ljudi tako k spovednici vabijo in k pogosti spovedi nagovarjajo. Mislim, da bi zadostilo in bi naši duhovni smeli zadovoljni biti, ako bi vsaki katoličan le enkrat v letu prišel k spo¬ vedi. Priprosti kmetiški ljudje, posebno ženski spol, se dajo še privabiti, kar je pa izobraženih katoličanov, jim je za spoved večidel ravno toliko mar, kakor za postno zapoved. Sploh mislim, da naj bi se, zlasti današnje čase, ko vse po prostosti hrepeni in vpije, tudi prostost vesti ne ovirala. Posestnik. Prav imate, gosp. zdravnik; tudi jaz sim teh misel. Tu je pač našim gospodom veliko bolje, kaj ne gospod pastor ? Pastor. V resnici, prav livaležin sim, da pri nas spovednic ne poznamo in se nauka in pravil perve cerkve deržimo; kdo ve ali ne bo še katoličanov na¬ gnalo, da prej ali pozneje nas posnemati začnejo? Duhovni pomočnik. Gospod pastor, v tej reči se zlo motite; zakaj, dokler peklenske vrata ne bodo močneje kakor skala, na kateri katoliška cerkev stoji, tako dolgo tudi nihče ne bo spovedi overgel. Pastor. Res da, spovedi, kakoršno je imela cerkev v začetku in pervih stoletjih; ne pa posebne spovedi ali spovedi na ušesa, kakoršna je pri vas zdaj v navadi. Duhovni pomočnik. Ravno posamezna, po¬ sebna ali kakor jo vi imenujete, spoved na ušesa, ne bo nikdar nehala, zakaj kar je Kristus, Rožji sin, poterdil in postavil, tega ovreči in odpraviti nima nihče moči in pravice. Viši uradnik I. Vi tedaj v resnici menite, da je Kristus sam posebno spoved zapovedal in posta¬ vil? To je sicer lahko reči, al skazati kaj tacega, mislim, bi vas težko stalo. Pastor. Meni se tudi zdi. Samo terjenje še ni nikakoršen dokaz. 5 Posestnik. Prosim gospodje, pustimo to reč, kaj ne gospod kaplan, -tudi vi ste s tem zadovoljni, kajti ne svetoval bi vam, da bi se zavoljo te reči v pravdo spušali, ker se bojim, da bi tem učenim go¬ spodom nasproti težko izhajali, in žalilo bi me, ko bi zmagani potem nas nevoljni zapustili. Duhovni pomočni k. Nikakor ne, g. posestnik, zavoljo mene ne bodite v skerbi, temuč ravno, ker menite da bi shajati in kar terdim skazati ne mogel, se prederznem častite gospode prositi, da se v ti reči bolj razgovorimo in vidimo , kdo da ima prav. Meni gre za čast vere in nauka, ki ga oznanujem, in ko bi zdaj odnehal, bi se pričujoči katoličani, vaša gospa, gosp. oskerbnik in zdravnik lahko pohujšali in misliti mogli, da eden ali drugi nauk katoličanov v resnici nima druge podlage, kakor samo terditev, in da res¬ nice spričati ne moremo, in gosp. zdravnik bi potem gotovo še manj za spoved marali, kakor že zdaj, ker po besedah soditi, pri njih celo malo veljave ima. Posestnik. Ako je vam prav, je tudi meni drago. Jaz sploh rad take pogovore poslušam, do¬ kler se mirno in brez strasti verstijo. Namesto da bi se toraj od kaj drugega menili, se pa od spovedi po¬ govorimo. Upam, da tudi vam, g. pastor, ta raz¬ govor ne bo zopern, kajti imeli bote priložnost po¬ kazati svojo učenost in temeljito (uterjeno) znanje sv. pisma, in mikala, mislim, bo tudi tebe gosp. I., ta pravda; saj si bil, ako se ne motim, sam že nekoliko časa bogoslovec, mi vsi zamoremo pri ti priložnosti marsikaj važnega in podučljivega zvediti. — Duhovni pomočnik. Vam toraj, g. I., se ne¬ verjetno zdi, da bi bil Kristus sam posebno spoved postavil, ako jo pa Jezus sam ni postavil in zapovedal, bi se bila mogla pozneje začeti; prosim toraj, na¬ znanite nam, ako vam je znano, od kdaj in od koga posebna spoved svoj začetek ima? Uradnik I. Šaj ste se pač bogoslovje izšolali in se toraj tudi cerkovne zgodovine učili, vediti bi toraj mogli, daje posebno spoved papež Inocencij III leta 1215 vpeljal; kaj ne g. pastor; saj jaz se spom¬ nim, da sim to na učilišu slišal, ker sem se neko¬ liko časa bogoslovja učil. Duhovni pomočnik. Zdelo se mi je že, da bote papeža Inocencija natvezili, ker je to že sploh navada pri nekatoličanih, kadar od spovedi govore, toda v tem, gosp. I., se zlo motite, in če vi to iz svoje cerkvene zgodovine veste, moram reči, da ni resnična. Papež Inocencij v imenovanem letu na tretjem lateranskem zbirališu ni posebne spovedi vpeljal, am¬ pak on je le zapovedal, da ima vsaki kristjan vsaj enkrat v letu k spovedi iti. Da je pa kaj tacega za¬ povedati, število spovedovanja določevati mogel, je gotovo takrat že spoved biti mogla, gotova reč je po tem takem tudi, da je posebna spoved stareji od ime¬ novanega leta; upam pa si še več terditi, — rečem namreč, da spoved ni bila samo že o Kristusovem času, ki jo je, kakor tudi zakon, v imenitnost in veljavo zakramenta povzdignil, temveč da je bila tudi že pred Kristusom v navadi, da je toliko stara ka¬ kor svet #). Uradnik I. Kaj urno in serčno stopate v svojem terdenju dalje, morebiti da bote tudi še skazali, da je sam Bog Oče bil že pervi spovednik. Duhovni pomočnik. Res, ravno to je prav lahko skazati. Ko je bil Adam prepovedani sad okusil, je pred Bogom svoje zadolženje spoznal in se ga ob¬ tožil. In tudi Eva je rekla: ,,Jedla sim z drevesa, kača me je zapeljala . 44 Glejte pervi greh in — pervo spoved. — Pa tudi judje v starem zakonu so že spo¬ ved in najberže tudi posebno spoved imeli, kakor se iz nekterih izrekov sv. pisma sme soditi in nekteri učeni cerkveni pisavci veljavno terdijo. Posestnik. To je zame kaj novega, do zdaj še nisim slišal od spovedi pri judih. Duhovni pomočnik. Pristavim, da ne samo pri judih v starem zakonu, ampak tudi pri neverskih narodih nekdanjih in sedanjih nahajamo verske obrede, ki nas nehote na našo spoved opominjajo in jasno pri¬ čajo, da je to že z naravo (natoro) človeško sklenje¬ no in ga neki notranj nagon žene, svoje pregreške spoznati in se jih obtožiti, da bi toliko bolj gotovo odpušanje zadobil. Tako n. pr. zastran judov beremo *) (JI. Blin Conferen*reden. 7 v bukvah Mojzesovih: „Ako moški ali ženska sto¬ rita kterega zmed grehov, v ktere ljudje navadno padajo, in po zanikernosli zapoved Gospodovo prelo¬ mita in grešita, se imata svojega greha spovedati 44 (confitebuntur peccatum suum *). In na drugem kraju beremo: „Ne sramuj se v prid svoje duše resnico go¬ voriti. Naj te ne bode sram svojih grehov povedati, pa nikar se tudi ne podverzi vsakemu človeku zavoljo greha #*). ;j Kdor svoje pregrehe zakriva, ne more imeti prave voditve, kdor se jih pa spove in jih opusti bo dosegel milost 44 Te besede, pravi učeni kar¬ dinal Belarmin, jasno spričujejo, da so v starem za¬ konu judje svoje grehe duhovnim naznanovali in se jih spovedovali, ker bi sicer besede „ne sramuj se , 44 „kdor svoje grehe zakriva , 44 nobenega pravega pomena ne imele. Ravno tako tudi govori Kornelij a lapide. In učeni protestant Grotius pri teh besedah pomenljivo opombo pristavlja, rekoč: Meni se mnenje tistih zlo verjetno zdi, kteri terdijo, da so se judje svojih gre¬ hov posebej obtoževali in spovedovali, -j-). Pastor. Pa s tem, „bi imelo ali znalo biti 44 pač še ni nič skazanega, in da vaše mnenje zastran spo¬ vedi pri judih ni dostojno, ravno tudi sv. pismo spri- čuje, zakaj ko bi bili judje posebno spoved imeli, čemu bi bil potem kozel Azazei, kateremu so po po¬ sebnem obredu grehe svojega ljudstva naložili in ga potem v pušavo odgnali ? Duhovni pomočnik. To mojega dokaza nika¬ kor ne ovira, temuč le kaže, da je bila v starem zakonu dvojna spoved v navadi, posebna in splošna, in obred s kozlom, ki je vse ljudstvo namestoval, je bil ravno splošna spoved. Da to terjenje zastran spovedi pri judih ni prazno, priča tudi to, da je še dandanašnji spoved pri judih v navadi. Kajti naj ime- nitniši njih učeniki in duhovni terdijo vzajemno, da ni mogoče zadobiti odpušanja grehov brez pokore, in da je pokora še le potem popolnoma, ako se tudi v obtoženju grehov pokaže. Pastor. Tu govorijo judovski učeniki pač le *) Numeri 5, 6. **) Eecl. 4, 24, 31. ##*) Prov. 28. 13. f) Gro¬ tius in Matth. 3, 6. 8 od obtoženja, s katerim grešnik le pred Bogom svoje pregrešenje spozna. Duhovni pomočnik. Da temu ni tako, pri¬ čajo spet tako imenovane bukve svetnikov, katere pri judih veliko veljavo imajo, in kažejo, da so se Izraelci, ako so hotli pokoro storiti, k svojemu po¬ stavljenemu duhovnemu podali in temu vse, tudi naj skrivnejši grehe naznanili, za katere jim je bila po¬ tem primerna pokora naložena, in da so nekteri za¬ voljo skerbi, da bi kaki greh pozabili, taiste na li¬ stek zapisali. In od judov v sedanjem času priča Janez Bukstorf, da se na smertni postelji tako spove¬ dujejo , kakor katoličanje. Spoved, pravi Voltaire, je Bog postavil, in ona ima svojo podlago in začetek v neskončnem usmiljenju njegovem. Pastor. Tu imate pač verlega možaka in cer¬ kvenega učenika, ako se na Voltaira opirate. Duhovni pomočnik. Voltaira dobro poznamo, pa ker je v svojem življenju in svojih obilnih spisih eden izmed naj hujših nasprotnikov in sovražnikov katoliške cerkve in keršanskega življenja, bi znale njegove besede toliko veljavniši biti, ako se pri vsem tem vender z naukom katoliške cerkve vjemajo. Zamogel bi še mnogo enakih izrekov imenovanega in tudi dru¬ gih posvetnih pisavcev povedati, pa v dokaz, da je to nagnjenje, svoje pregreške spoznati in se jih obto¬ žiti, človeku tako rekoč prirojeno, ni potrebno drugih spričevanj iskati, to nas uči že lastna pamet in sku¬ šnja. Mali otrok že ve in čuti, da mu bodo oče, ki jih je razžalil, raji prizanesli in odpustili, ako se iz lastnega nagiba k njim poda in svoje zadolženje spozna in ne taji, in ker se zmed vsih tako mnogih in različnih ver ali verskih družb tudi ena ne nahaja, katere poglavitni namen bi ne bil, človeka znaj višjim bitjem spraviti in sprijazniti, je toraj čisto jasno ali naravno, da so daritve v spravo in tudi spoznanje in obtoženje pregreh pri vsih narodih bistveni del ver¬ skih obredov. Tako n. p., da od drugih narodov in mnogoterih obredov in daritev ne govorim, naj opom¬ nim le, da so se mogli tisti grehov celega življenja spovedati in obtožiti, ki so pri nekdanjih Rimljanih in 9 drekih hotli v skrivnosti Baha, Orfea, Iride in Cere sprejeti biti. Duhovni, "kateri so jih spovedovali, so nosili ključe na rami v znamnje oblasti in molčljivosti, katera jih je vezala. Tudi cesarji, kakor nam zgo¬ dovina priča, niso bili od te pogodbe izločeni. Ravno to velja tudi skoraj od vseh sedanjih, posebno azijan- skih neverskih narodov. Opomnim naj med drugim le posebnega obreda, katerega se še sedaj kitajski cesar derži, kadar od viših uradnikov obdan duhovsko služ¬ bo opravlja. Stopi k altarju, se večkrat pred njim do tal priklone in kadilo zažge. Potem vzame Ju-pe, to je, dolgi svilnati trak, na katerega je sam vse svoje dobre in hudobne dela in djanja zapisal. Zdaj bere s tihim glasom spis, moli in obudi obžalovanje (gre- vengo) zavoljo pregrešnih djanj, ki so zapisane, obljubi in sklene se poboljšati ter položi Ju-pe v ka¬ dilnico, ki se potem z žerjavico napolni, da trak zgori. V resnici, to je lepa podoba vsega tega, kar se pri spovedi godi, ki s spoznanjem, resničnim kesanjem in terdnim sklepom — dobro opravljena — vse grehe pokonča in jih tako rekoč za vselej sožge. Naj še to pristavim, da celo freimavrarji tirjajo nekako spo¬ ved od tistih, ki k njim pristopijo Zdravnik. Dovolite gospod, kam ste pač za¬ šli! Saj nam ni toliko mar za to, ali so judje in ne¬ verniki imeli in imajo daritve in nekako spoved, ka¬ kor skazujete, saj se od njih ne bomo spovedovati učili; mi bi le radi zvedili, ali je res posebna spoved že bila v pervih časih keršanstva v navadi, in ali jo je v resnici Kristus sam postavil? Pastor. Prav imate, to je vprašanje. Zdi se mi, kakor da bi se gospod duhovni temu vprašanju in dokazu odtegovali. Duhovni pomočnik. To nikakor ni moj namen, temuč ker smo se iz tega, kar sim povedal, lahko prepričali, da se nahajajo pri vsih narodih spravne daritve in verski obredi, bolj ali manj podobni in enaki naši spovedi, da je toraj človeški naravi (natori) po¬ polnoma primerno in človeka ž.p neka notranja sila *) Gl. Die Freimaurerei im Staate, von einem friiheren Ordens- mitglied, v. A. Esclnveiler, Aaclien 1863, str. 31, „Ceremo- niel bei der Aufualmie eiues 17jahrigen Lowtous.“ 10 žene, se svojega zadolženja obtožiti, da bi si tako vest olajšal in toliko Iožej odpušanje zadobil, bo tudi toliko ložej verjeti in skazati, da je Kristus, ki je gotovo človeško naravo naj bolje poznal, v resnici sam spoved poterdil in jo v zakrament povzdignil. Uradnik I. Mi smo danes terdovratni, go¬ spod duhovni, in ne verjamemo, kar se nam jasno ne dokaže in ne spriča. Duhovni pomočnik. Ne tirjam tudi, da bi mi kar na besedo verjeli, ker me kar nič ne skerbi, veljavno in dostojno skazati, da je spoved, kakor jo dandanašnji v katoliški cerkvi imamo, vedno v navadi bila, in da jo je toraj res Kristus sam kot zakrament postavil. Opomnil sim že poprej, da papež Inocencij III, kakor ste vi rekli, nikakor ni posebne spovedi še le vpeljal, temuč kakor nam pričajo zapisniki cerkvenih zbirališ in zgodovina, da je le zapovedal, da mora vsaki kristjan vsaj enkrat v letu k spovedi iti, da po¬ tem takem je mogla takrat posebna spoved že v na¬ vadi biti. To mi bote morebiti tudi vi, gosp. pastor, poterdili *). *) „Armonia“ to le dogodbo pripoveduje, ki v to reč zadeva in priča, da ne od lateranskega zbora, ampak od Jezusa Kri¬ stusa in aposteljnov spoved svoj začetek ima. Gosp. P., prednik ene izmed sedmerih cerkev, ki jih ima Francosko v Rimu, je pred enim mescem v Genovi obiskal staro cerkev sv. Petra, ki so se je že davno kalvinarji polastili. Varli tega tempelna si domišljuje, da je teolog in obiskovavce v nekaki doktorski tehtnosti pita s sto in sto poverilnimi in smešnimi pravljicami, ktere vsakdanji človek veči del sprejema kakor besedo iz evangelija. Pridigarski sakristan ta dan ni mislil, da ima opraviti z učenim tujcem, in moli mu brez ozira svoje navadne pravljice; ko pa pride na neko določeno mesto v cerkvi, reče: „Tukaj je mesto nekdanjih spovednio; mi pa smo jih dali odpraviti, ker, kakor je znano, je late¬ ranski zbor spoved postavil. — Dragi moj, mu reče duho¬ ven, ki ga je dosihmal poterpljivo poslušal, ali ste že bili kterikrat v Rimu? — Ne se, gospod. — Se mi je pač zdelo, odgovori duhoven; ali jest pa stanujem v Rimu, in kadar vi tje pridete, vam bom v podzemeljskih rakah (katakombah) po¬ kazal pravih spovednic, ki so iz pcrvega in druzega stoletja, in ki nevednim pričajo, da ne lateranski zbor, ampak Jezus Kristus in aposteljni so spoved iznašli. Skerbite da se boljši učite cerkvene zgodovine, in ne oznanujte več priprostim tacih neslanost i. t. d,“ — (Arm. 30. kim. 1863, štev. 337.) ii Pastor. V resnici, reči moram, da saj jaz po¬ sebno spoved za starejt imam, kajti spisovavci tako imenovane Magdeburške cerkvene zgodovine (Mag- deburger Centurien , ki se meni dosti veljavni zde, pravijo, da je bila posebna spoved v navadi že ob času sv. Ciprijana. Pa zna biti, da se tudi ti motijo in posebno spoved za stareji imajo kakor je v resnici, od tega saj pri njih ni nikjer brati, da bi jo bili kristjani že po¬ prej imeli, ali da jo je celo Kristus sam postavil. Duhovni pomočnik. Ako pri imenovanih spi- sovavcih tega ne beremo, imamo pa druge še veliko veijavniši priče, namreč cerkvene očete in pisatelje vsih stoletij, ki nam jasno naznanujejo, da je spoved bila v navadi ne samo pred Iriocencijem lil, ampak tudi že pred sv. Ciprijanom, ki je leta 258 umeri. Tako n. pr. vmevno in jasno govori od posebne spovedi sv. Bernard, ki je ... . Pastor. Pustite, prosim, cerkvene očete in pi¬ satelje, sej nam oni v ti reči nikakor ne koristijo, za¬ kaj pri vsi svoji pobožnosti in učenosti so bili vender le ljudje, človeškim slabostim podverženi, ki torej pred zmotami nikakor niso bili varni; od druge strani pa govore oni, kolikorkrat spoved opomnijo, od očitne spovedi in od ojstrih spokornih del, ki so se spokor¬ nikom nakladale; od posebno spovedi toraj tu nikakor ne more govorjenje biti. Duhovni pomočnik. To, gosp. pastor, vam rad poterdim, ako pravite, da so bili cerkveni učeniki ljudje, ki so se zmotiti zamogli in so se res tu in tam tudi kterikrat motili v rečeh, ki so jih le na pod¬ lagi osebnega mnenja in lastnih misel terdili; pa vse kaj drugega je, ako ne govore o lastnem mnenju, ampak o tem, kar so kristjani v njih dobi verovali in za resnico imeli, tu so nam, ako se njih izreki uje¬ majo, popolnoma dostojne in zanesljive priče, kate¬ rim smo verjeti prisiljeni, ako hočemo pošteni in ne enostranski biti. Sej se vam, kakor ste rekli, že spisovavci Magdeburške zgodovine veljavni zde, za¬ kaj bi to ne veljalo tudi o cerkvenih očetih, ki so bili ne samo učeni, ampak tudi pobožni in sveti možje, *) Gl. Kath. Hausfrcund 1S46. 12 ki so pogosto zavoljo vere in resnice, ki so jo ter- diii, veliko preterpeti mogli. In brez tega, ali so mar katoličanje edini, ki se na cerkvene očete opi¬ rajo, ali se ne naslanjajo tudi nekatoličani nanje, ka¬ dar mislijo, da na njih strani stoje in zanje govore? Ali ne dokazujejo nekatoličanje ravno iz cerkvenih očetov, da je sv. pismo na Božje povelje in po na- vdihnjenju sv. Duha pisano ? Ako so oni veljavne priče v eni reči - zakaj bi ne bili tudi v drugi; ako se jim po vaših mislih verjeti mora, kar sv. pismo tiče, zakaj bi se jim ne verjelo tudi, kar spoved za¬ deva; in ali so morebiti le takrat zanesljivi in veljavni, kadar po mislih nekatoličariov na njih strani stoje, ne pa tudi kadar za katoliško resnico govore? Alije pač to pošteno ravnanje ! Pastor. Imejte toraj svoje cerkvene učenike, za katere se tako iskreno poganjate, sej si vender v ti reči z njimi ne hote veliko opomogli, zakaj, kakor sim že opomnil, kadarkoli oni spoved opomnijo, go¬ vore le od očitne spovedi, ki je bila takrat v navadi. Cerkev namreč se je zvesto pravic poslužila, katere ji sv. pismo prilastuje, vse uravnati in urediti, kar keršansko življenje tiče, in ga iztrebiti, kateri je hu¬ doben. Tako je sv. apostelj Pavel sam, kakor je znano, hudobnega Korinčana izobčil. Kdor pa je bil izob¬ čen in je hotel potem spet v keršansko družbo spre¬ jet biti, je mogel gotove znamnja pokore in pobolj- šanja kazati, pa tudi to še ni bilo zadosti, temuč preden so ga cerkveni očetje in predstojniki sprejeli, so mu posebne spokorne dela in zadostovanja nalo¬ žili, katere so bile pa po različnosti pregreh tudi različne, da so toraj mogli spokornikom primerno za- dostovanje naložiti, se je mogel ali v pričo cele verske družbe, v katero je želel spet sprejet biti, al pa saj v pričo starašin svojih pregreh in zadolženj obtožiti. To je bila spoved v pervih časih. To spoved, ki je bila, kakor vidimo, popolnoma različna od spovedi sedanjih katoličanov, so cerkveni predstojniki pozneje kaj umetno v posebno spoved spremenili in terditi jeli, da po Kristusu in aposteljnih svoj začetik ima, in da je v odpušenje grehov neogibljivo potrebna. Tako so duhovni potem v posebni spovedi, ne samo očitnih, 13 ampak tudi skrivne pregrehe sodili in tako nekdanjo spoved tudi za še tako poštene in vestne kristjane v trinoštvo spremenili, ki jim neusmiljeno vest in sra- možljivost tare in terpinči. To tako uredeno spoved je četerti lateranski cerkveni zbor pod papežem Ino- cencjem III občno vsi cerkvi zapovedal in tridentinski zbor jo na vse čase poterdil. — Uradnik. Pravo, dobro ste povedali, to je pač jasen dokaz, koliko katoliška spoved velja, in kako se je začela in vpeljala. Grajšak. Zakaj me niste vbogali, g. kaplan, ko sim vam svetoval, da se nikar v to pravdo ne spu- sajte; naš gospod duhovni sv. pismo in zgodovino pač dobro poznajo in vejo, kaj terdijo. Gospa pastorjeva. O kako sim vender vesela, da mi posebne spovedi, te tako samovoljne in tiranske naprave katoličanov ne poznamo, kako sim v imenu ženskega spola Hogu hvaležna, da takih zmot opro- steni pravi nauk čistega evangelija imamo! Kako osramotivno mora pač biti za ženo ali dekleta duhov¬ nu vse svoje slabosti in še tako skrivne pregreške razodeti in praviti na uho. V resnici milovati moram katoličane in vas gospa, ki se temu preterdemu jar¬ mu vklanjate. Gospagrajšakova. Gotovo gospa! zlo težav¬ na, in rekla bi, naj težavniši reč, ki nam jo cerkev naklada, je naša spoved; pa kaj nam je storiti? v odpušanje grehov je pokora potrebna, to je gotovo, naši duhovni pa nas uče, da je posebna spoved bist¬ veni del pokore. Zlo me toraj današnji pogovor mika, da saj zvem, pri čim da smo, in ako se skaže, da po¬ sebne spovedi res ni Kristus sam postavil, ampak da se je pozneje začela in se tudi brez nje zamore od¬ pušanje grehov zadobiti, mi lahko verjamete, da me nikakor ne bo težko stalo se posebni spovedi od¬ povedati. Zdravnik. Tu sim, gospa, čisto vaših misel, saj kar mene tiče, moram spoznati, da grem raji tlako delat ali kamnje lomoiti, kakor k spovedi. Grajšinski oskerbnik. Tudi mene vselej zlo tare, kadar na to pride, da mi je četerti cerkveni za¬ povedi zadostiti. 14 Duhovni pomočnik (šaljivo k gospej pastor¬ jevi). Rad vam poterdim, častita gospa, de je po¬ sebna spoved za grešnika zlo težavna in osramotivna postava in se ji prirojeni napuh in lastna ljubezen silno ustavlja; zatoraj ostanimo raji le pri starem. Očitna spoved in ojstra pokora pervih kristjanov bo naj berže manj težavna in sramotivna memo današnje posebne spovedi katoličanov, ki se le enemu duhovnu opravi, ki je ojstro k molčljivosti zavezan; in ker se nekatoličanje hvalijo, da so nauk in keršanstvo pervih časov oživili in vpeljali, bi bilo pač tudi prav in po¬ trebno, da bi vpeljali ž njim tudi nekdanjo očitno spoved in ojstro spokornost, de bi ženski spol, se ve da, ložeji shajal, posebno današnji čas, ko deviška čistost in zakonska zvestoba tako lepo cvete ! (Drugi se namuzajo, gospa pastorjeva pobita molči.) Vi pa (k g. pastorju) ste to reč ravno narobe razložili. Prej ko ne, se tudi nauk od spovedi na nekatoliških učiliših tako razklada, da je bila namreč najpoprej očitna spoved v navadi in iz nje je potem šele poseb¬ na spoved katoličanov izvirala. Pa temu ni tako, v začetku je bila posebna in potem je bila še le od cer¬ kve vpeljana očitna spoved, posebno v pokoro in po¬ niževanje velikim grešnikom, ki so očitno pohujšanje dajali. Tega nas brez drugih dokazov že lastna pamet prepriča, zakaj v posebni spovedi se je moglo naj¬ poprej razsoditi, katerih grehov se očitno obtožiti bi varno bilo. Mislite si le očitno spoved dandanaš¬ nji, in kmalo vam bo ta reč jasna. Kdo bi se pač sedaj svojih grehov obtožiti hotel, da bi poprej ne vprašal, kako in kaj, in se s svojim dušnim pastir¬ jem posebej ne razgovoril in posvetoval, katere grehe naj v očitni spovedi pove in katerih ne, da se priču¬ joči spodbudujejo, ne pa pohujšajo. Kako nespametno in pohujšljivo bi bilo pa gotovo mnogokrat, ako bi se n. pr. ženske vpričo moških, starši vpričo otrok kte- rih si bodi grehov očitno obtoževali. Sej je že po¬ sebna spoved tako težavna reč, koliko bolj težavno in osramotivno bi bilo pa še ie očitno obtoženje le nekterih grehov. Uradnik. Pa s tem, bi znalo ali bi imelo biti, 15 s tern pač ni še ničesar skazanega, kakor so vam že gosp. pastor opomnili, tu moramo, ako hočete, n ne v pohujšanje. *) Si intelexerit talem esse languorem tuum, qui in conventu to- tius Ecclesiae exponi debeat ct curari; ex quo fortassis cac- teri acdificari poterunt, et tu ipse facile sanari, multa hac de- liberatione et satis periti illius medici consilio procurandnm est. Orig. hom 2. in pslm. 37. Gl. A. Baud die Orthodoxie der sakramcntalischcn Bciclit. 1857. — 22 — Pastor. Ne bom vam v ti zadevi več ugovarjal, da nas še d a I j e j ne bote s svojimi očeti truditi in če ravno ne tajim, da ste modro take izreke izbrali, ki res za vašo stran kažejo, vendar nikar ne mislite, da bi bila zdaj ta reč že dognana in tako gotova, kakor terdite in menite, zakaj tu ne smemo enostranski biti in le pri enem zgodovinskem viru obstati, lemuč treba se je tudi na cerkvene zbirališa ozreti, katere navesti ste se kaj modro in varno ogibali, ker ravno te zbi¬ rališa v pervih stoletjih skoraj nikjer in nikakor spo¬ vedi, celo pa že posebne spovedi ne omenijo, kar bi bile pa brez dvoma slorile, ako bi bila takrat spoved že sploh v navadi, ali bi ona celo od Kristusa svoj začetek imela. Razun tega vam pa tudi vaš dozdanji zgodovinski dokaz ravno tudi zgodovina sama ovrača in reči smem, da ste se dozdaj s svojim napeljeva¬ njem zastonj trudili; kajti ravno zgodovina nam pravi in pričuje, da je patrijarh Nektarij v 4. stoletji vso spoved, kolikoršna in kakoršna je bila, odpravil in overgel, kar se gotovo storiti ne bi bil prederznil, ako bi spoved v resnici po Kristusu in aposteljnih svoj začetik imela. Duhovni pomočnik. Ne zamerite gospod, tu pač spet šiloma vodo na svoj mlin napeljujete, pa brez vspeha. Le čuditi se vam moram, ko pravite, da sem se do zdaj zastonj trudil, in da po tem takem pri vas zgodovina in njene spričbe veljave nimajo, se vendar pa ob enem sami zgodovine poslužite, da bi overgli moj dokaz. Napeljani izreki so gotovo zadosti umevni in mnogoverstni, da jim po pameti nihče veljave od¬ reči ne more, sicer se na zgodovino nikjer več nasla¬ njati ne smete in morate le to verjeti in verovati, kar sami vidite in ošlatate. Ne veni tudi, kako da po svoji bistroumnosti niste spoznali, da kar ste o cerkvenih zbirališih ino Nektariju opomnili, ne da bi moj dokaz overglo, ga le še močno poterjuje. Kar cerkvene zbirališa zadeva, vam polerdim, da v pervih stoletjih ne nahajamo, da bi bile kaj po¬ sebnega o spovedi govorile ali razsodile, tako da bi v pervem hipu zares kdo, ki bi se le nanje opirati hotel, o starosti spovedi dvomiti mogel; ako se pa ozremo na pravi vzrok tega molčanja, se prepričamo, 23 da ravno ono poterdi spoved in njeno apostoljsko sta¬ rost. Cerkvene zbirališa namreč se niso za kratek čas sklicovale, ampak sploh, kakor je znano, le takrat, kadar se je vnela kaka razpertija med vernimi, ali je kaki krivoverec jel cerkveno edinost tergati; že pervi apostoljski zbor v Jeruzalemu, kakor nam apost. lljanje priča, se je bil iz tega vzroka sošel. Ako je pa temu tako, je potem tudi gotovo, da so zbrani očetje in cerkv. predniki le o tem govorili in sodili, za če¬ sar del so se sošli, kar je kaki dvom, razpertijo ali krivovero vzrokovalo. Ako bi se bil toraj kdo pre- derznil spoved ovračati ali terditi, da v odpušanje grehov ni potrebna, da je človeška znajdba in da nima po Kristusu in aposteljnih svojega začetka, bi cerkveni vikši in očetje kot varhi čiste resnice in apo¬ stolskih izročil gotovo ne bili molčali, temuč bili bi v sklicanem zboru svoje misli razodeli, ter potrebno razsodili. Pa ravno ker oni molče in kaj posebnega o tem ne omenijo, nam je jasni dokaz, da v pervih sto¬ letjih ni nikomur na misel prišlo nad veljavo in potrebo spovedi in njeni božji ustavi dvomiti ali jo celo zavreči, temuč imeli so vsi spoved za ravno tako navadni kot postavni in potrebni sredek se po storjenem grehu z Rogom spraviti. Pozneje berž ko se je potreba po¬ kazala tudi o spovedi govoriti in razločiti, tudi cer¬ kvene zbirališa o spovedi niso molčale. Tako n. pr. cerkveni zbor, ki se je bil okoli leta 366 sošel v Laodiceji, to-le ukazuje: ,,Tisti, ki so se v mnogo- verstnih grehih zadolžili, pa kažejo znamnje pravega spreobernjenja s svojo stanovitnostjo v moiitvi, ki jo spremlja spoved in pokora, naj se zavoljo božjega usmiljenja in dobrotljivosti v družbo sprejmejo, po¬ tem ko se jim je za njih grehe primerna pokora na- ložila.“ (Collet. Cone. tom. I Cone. Laod. can. II.) In cerkveni zbor na Francoskem (Reims) v letu 639 Zapoveduje, „da naj nihče drugi kot lastni dušni pa¬ stir v postnem času spovedi spokornikov ne sprejema, ker njemu je na tem ležeče, da svoje ovčice pozna. “ (Cone. Rem. can VIII.) Ravno tako razločno in umevno govorijo o spovedi druge cerkvene zbirališa, kakor n. pr. cerkveno zbirališe v Šalonu 644, v Carigradu 692, v Vormsu768, v Parizu 829, v Paviji 855 i. t. d. 24 Po Nektariju, patrijarhu v Carigradu, kterega ste imenovali, ste me še na neko drugo, zelo veljavno in imenitno pričo opomnili, namreč na izhodnjo ali greško cerkev, katera nam, ker ima še vedno, kot mi katoličani, posebno spoved v navadi, zanesljivo apostoljsko starost in božjo ustavo posebne spovedi poterdi. Zakaj ne samo da cerkveni učeniki in pisa¬ telji imenovane cerkve, kakor n. pr. sv Janez Zlato- ust, sv. Bazilij, sv. Janez Jejunator in drugi, ravno tako kakor očetje in pisatelji zahodnje cerkve od po¬ sebne spovedi govore, jo imenujejo od Kristusa po¬ stavljen zakrament, potrebno v odpušanje grehov; nam je iziiodnja posebno po svoji ločitvi od rimske cerkve popolnoma verjetna priča, da posebna spoved ni ni¬ kakor kaka človeška iznajdba. Kajti, ko bi jo bil kak papež ali škol' zahodnje cerkve začel in zapove¬ dal, bi jo bili Greki v svojem sovraštvu do Rima in papeža gotovo zavergli, in ravno tako bi jo tudi Rim¬ ljani ne bili sprejeli, ako bi se bila pri Grekih pričela. Staroverci, kakor še sedaj, posebno pa ob času lo¬ čitve, serditi nasprotniki rimske ali zahodnje cerkve, ki so skerbno vse zalezvali, ji očitali in grajali, kar¬ koli so pomanjkljivega ali manj hvale vrednega vedili in pri nji zasledili, vendar niso nikdar izustili in ter- dili, da je posebno spoved kak papež, škof ali kdo drugi v rimski cerkvi vpeljal; in pri mnogih poskuš- njah in obravnavah, obe cerkve spet zediniti, se od posebne spovedi nikdar ni govorilo, kajti rimska kot greška cerkev ste bile ene misli, da je namreč poseb¬ na spoved vedno v navadi bila, da jo je Kristus postavil in je v odpuščanje grehov potrebna. — Ako je pa temu tako, kar nam zgodovina neoveržljivo spričuje, in česar se, kar postavim rusko cerkev za¬ deva, lahko prepričate, ako n. pr. pregledate Plato¬ nov katekizem, ki pod naslovom „pravoverni nauk“ posebno razločno od posebne spovedi govori, — ako je temu tako, pravim, potem samo po sebi razpade vaše terjenje, da je Nektarij patrijarh v Carigradu v 4. stoletji spoved, kolikoršna in kakoršna je bila, overgel in odpravil. Zakaj, ker zahodnja cerkev vedno še spoved ima, kako jo je overgel, in ako jo je o- vergel, kdo jo je zopet vpeljal. Lahko je toraj pre- 25 viditi, da vaše terjenje ne zgodovine, ne resnice v podlago nima; temuč resnica je le to, da je on odpra¬ vil očitno spoved in odstavil duhovna, ki je te spo¬ vedi vodil in vredoval, kar je tudi storiti smel, ako se je koristno in potrebno kazalo, ker je bila očitna spoved, izvirajoča iz posebne spovedi, le človeška, cerkvena naprava. Prigodbo pa, ki je bila tega vzrok, nam pripovedujeta cerkvena pisatelja Sokrat in So- comen. Berite jo pri er.em ali drugem, in moje be¬ sede bote poterjene našli, da se je namreč neka ple¬ menita ženska v očitni spovedi velikega storjenega greha obtožila, kjer so bile okolišine take, da je to veliko pohujšanje v cerkvi napravilo. Da bi se toraj v prihodnje kaj takega več ne pripetilo, je patrijarii Nektarij očitno spoved in službo duhovna odpravil. Iti je le spovedi vodil, tako da so se verni zanaprej le samo v posebni spovedi, kakor jo je Kristus po¬ stavil, svojih grehov obtoževali, ktero obtoženje, ker fkrivno, se ve da nikakor pohujšati ni moglo. Tako je bila po ti vravnanvi posebna spoved le še bolj vterjcna. Uradnik. Pustita gospoda to reč, zgodovino, Zgodovinarje in cerkvene očete, sicer se bomo kmalo naveličali vaji poslušati; tako ne pridemo do konca, saj veste, da nam nekatoličanom le sv. pismo velja in si toraj jest tudi še zdaj terditi in ponoviti prederz- nem, kar so vam že prej g. pastor opomnili, da ste se namreč dozdaj vsaj kar nas zadeva, zastonj trudili in si z zgodovino in cerkvenimi učeniki glavo belili, kajti z njimi in s samo zgodovino nas ne bote od na¬ ših misei odvernili, da je posebna spoved vendar le človeška naprava, prej ali pozneje po kakem papežu, škofu ali cerkvenem predstojniku v cerkev vpeljana. Duhovni pomočnik. Prav, g. uradnik, kdor sam spremišljeno nikakor noče, se mu prepričanje tudi nikakor vsiliti ne more; vendar upam, da mi bote vsaj to poterdili, da, kar enemu velja, mora prav biti tudi drugemu; ugovorih in opomnili ste mi poprej, 'la ste terdovratni in mi ne verjamete le na besedo, kar tudi jest nisem nikakor zahteval; napeljal sem vam celo vorsto prič in dokazov za našo katoliško spoved. Ne morete mi toraj za zlo vzeti, ako sem 26 zdaj tudi jest terdovraten in neveren in tudi vam ne verjamem le na samo besedo. Namesto tedaj moje dokaze in spričevanja le imenitno in poverimo od¬ bijati in v eno mer le z besedo terditi: katoliška spoved je človeška naprava, ker jo je ta ali uni človek vpeljal, nam raji, zavernivši me z enakim orožjem, to dokažite in naznanite čas in kraj, kje se je to zgodilo, in imenujte cerkvenega predstojnika, škofa ali papeža, ki je posebno spoved vpeljal, kajti papeža Inocencija III, upam, si vendar v ti zadevi ne bote upali več v misel vzeti. Grajšak. Ites zelo bi nam nekatoličanom, pri- jatel, s takim dokazom in naznanilom ustregel in pravda bi bila potem v resnici kmalo končana. Toda zdi se mi, da si nekoliko premalo v cerkveni zgodo¬ vini izurjen, da bi se ti to izšlo, kajti sicer bi se veliko prositi ne pustil. Ravno zavoljo tega pa mo¬ ram obstati, da se vsaj meni zdi, da bi ne bilo prav in pravično, spričevanja tolikanj res veljavnih prič tako učenih in svetih mož, kar brez premislika, eno¬ stransko le zavoljo tega zavreči, ker za katoliško stran govore. Ne rečem sicer, da bi bil zavoljo tega že pre¬ pričan o veljavi katoliške spovedi, da jo je namreč res Kristus sam postavil, kajti tega bi nas le Njegove besede, izreki sv. pisma n. z. prepričati mogli; ven¬ dar je pa res pomenljivo in opomina vredno, da vsi tako vzajemno od spovedi kot Božje naprave govore, in vama dozdaj ni še kaj obveljalo. Kar je pa res, moramo, ako hočemo pravicoljubni in ne enostranski biti, tudi za resnico spoznati, naj že potem velja nam ali pa unim, ki nam nasproti stoje. Ako se pričam ne verjame, se potem zares nobena pretekla in zgodo¬ vinska prigodba ali resnica več skazati ne more, saj tudi ti, ki si pravoznanec, svojo razsodbo staviš na podlago izrekov zaslišanih prič, in bi bilo gotovo smešno, ako bi ti n. pr. oporoko zavergel zato, ker jo oporečnik ni sam zapisal ali zapisati dal, ampak le ustmeno trem ali štirim poštenim možem jo izročil. Duhovni pomočnik. Vaše pametne besede vas v resnici častijo, g. grajšak, in kažejo, da ste zares pravicoljubni mož, ki mu v tako važni reči ni za to ali uno stranko, ampak le mar za resnico. 27 Grajšinski oskerbnik. Dovolite, častita go¬ spoda, da tudi jest še nekaj opomniti smem, kar se vsaj meni posebno čudno zdi, kako namreč da se je posebna spoved, ako bi jo bil res kak papež ali škof vpeljal, ljudem priljubiti zamogla, in da so se verni temu tolikanj težkemu in terdemu jarmu kar tiho, brez besedovanja in ugovora podvergli. V resnici, silno pohlevni in priprosti so mogli takrat ljudje biti in velika, velika je mogla biti oblast in veljava, ki so jo cerkveni predstojniki do vernih družb nekdaj imeli! Duhovni pomočnik. Prav pametno besedo ste, g. oskerbnik, zdaj izgovorili, kajti ravno to, kar ste opomnili, je zraven drugih spričevanj še posebno važen dokaz, da posebna spoved ne more kaka človeška naprava biti, ampak da jo je postavil sam Jezus Kri¬ stus. Zakaj v tem imate popolnoma prav; ako se v katoliški cerkvi kaj težavnega nahaja, je gotovo, ka¬ kor so gospa že opomnili, posebna spoved. Ako to že za revne in priproste, kolikanj več še le za ime¬ nitne in učene! V resnici, kaj more pač za cesarja, kralja, vojskovodja, modrijana in druge posvetne ve- likaše bolj zopernega in težavnega biti, kakor se pri¬ moranega viditi, duhovnu, ki je vendar tudi grešen človek kakor oni, vse še tako skrivne grehe in za- tlolženja razodeti, ktere in kakoršne koli; se sodbi ravno tega duhovnega podvreči, sprejeti in dostati naloženo pokoro in kazen, naj si jih tudi še tako težko stane. Ako vse to premislimo, posebno kako se ima ponos, napuh in lastna ljubezen mogočnih in imenitnih zemlje pri tem krotiti in poniževati, se mora pač v resnici vsakemu popolnoma neverjetno zdeti, da bi si bil kterikrat kak papež mogel zmis- liti, tako postavo razglasiti in vpeljati, ali da bi bil kak škof kterikrat premogel ljudstvo pregovoriti, da bi se bilo brez upiranja voljno temu toliko tež¬ kemu jarmu udalo in ga tolikanj stoletij brez mer- mranja nosilo. Le Božja zapoved je vpeljavo spovedi mogočo storila, le božja oblast zamore človeka pri¬ siliti, da se ji voljno podverže. In verh tega, ako je spoved težek jarem za druge, je v resnici še veliko veliko težavniši za du¬ hovne. Ko bi bili že oni sami oprosteni, da bi se 28 njim spovedovati treba ne bilo, bi se rnogio že mis¬ liti, da so jo iz tega ali unega vzroka oni sami vpe¬ ljali; toda tu ni nobenega razločka, bodi si priprosto dete, ki se ravno svoje pameti zave, ali pa visoko učen modrijan, ubogi berač, cesar, škof ali papež; vsi brez razločka se morajo pred spovednikom poni¬ žati, ako hočejo zadobiti odpušenje. Duhovni niso angelji, kakor druge verne, tako tudi njih to poniže¬ vanje bolj ali manj tare in teži; — vendar pa vse to ni nikakor primeriti s težavo, ki jim jo nalaga dol¬ žnost, verne sprejemati k spovedi. V resnici, pravi bedaki bi se smeli kat. duhovni imenovati, da posebno v adventu in postnem času dan za dnevom toliko ur v tesni spovednici presede, vse človeške slabosti, ostud¬ nosti in pregrehe poslušajo, uče, opominjajo in svare, enega odpravijo, in z drugim ravno to spet na novo pričnejo; pravi bedaki, pravim, bi se mogli imeno¬ vati, ko bi se toliko težavnemu in trudivnemu delu podvergli, ako bi spovedi v resnici ne bil sam Kristus postavil. In ako kdo meni, da duhovni v spovednici zadostujejo svoji radovednosti, ali da se celo kratkočasijo, se silno silno moti. Oni bi pač dragi čas lahko drugod koristno porabili, boljši reči brali in poslušali, s prijaznišimi stvarmi svoji radovednosti zadostovali, kakor pa da svoje ušesa kakor strugo nastavljajo, kamor se nesnaga celega kraja izteka. Res, mična in kratkočasna reč, biti spovednik, po¬ sebno ako velja, bodi si v vročini ali v mrazu, v ka- koršnem koli vremenu in polu, k še tako oddaljenemu bolniku hiteti; zastarane, v vsili hudobijah in pregre¬ hah izurjene hudodelnike v ječah in pokornišnicah obi¬ skovati, jih mečiti; k poboljšanju, kesanjujn spoznanju samega sebe napeljevati; res silno kratkočasna in pri¬ jetna reč, — za katero so nam nekatoliški duhovni in njih gospe najberže zelo zavidni, — v kteri koli bo¬ lezni, v koleri in kugi, v smradu in gnjusobi, bolni¬ kom pogosto komaj še na pol živim, uho nastavljati, vedno gledati smerti v košeno obličje, se pogosto znajti v smertni nevarnosti in vselej tudi pripravljen biti zdravje in življenje, ako je treba, za svoje ovči¬ ce darovati! Glejte, to je kratkočasovanje in prijetnost, ki jo katoliški duhovni kot spovedniki imajo! Žagoto- 29 vim in ponovim vam zatoraj in vsaki pametni in pra- vieoljubni mi bo poterdil, da ako bi Kristus sam ne bil spovedi postavil, bi gotovo z lučjo mogli iskati katoliškega duhovna, ki bi se mu v spovednico hoditi in toliko težavni jarem nositi ljubilo. Tako, glejte, nam tudi od te strani lastna pamet jasno spričuje, da bi se bili verni in duhovni ustavili, ako bi si bil kaki cerkveni vikši ali papež posebno spoved nasve¬ tovati ali vpeljati prederznil. Odpravljena je pač spoved kmalo, to je res, to je začetnikom vaše cerkve kaj malo truda prizadelo, zakaj kmalo so jih imeli na tisuče na svoji strani, ki so bili veseli, da jim zdaj ne bo treba k spovedi ho¬ diti. Pa poskusite, gospod pastor, poskusite posebno spoved spet vpeljati, nagovorite svoje farmane, da naj kakor katoličanje k spovedi pridejo, in vidili bole, da ste glas vpijočega v pušavi. In stavim, kolikor hočete, da ako danes posebno spoved vpeljete, jih bo jutri polovica h katoliški cerkvi pristopilo, kajti to ravno jim je pri vas naj ljubši, da se jim ni potreba spovedovati. Pastor. Nikar se ne bojte, ali prav za prav, nikar ne upajte, to se ne bode zgodilo, pri nas se ne bode in se ne more nikdar posebna spoved vpeljati, zakaj naj si že tudi nekteri cerkveni pisatelji zanjo govore, in naj si bode še tako starodavna, mi jo ima¬ mo vender le za človeško napravo. Imejte toraj vi katoličanji svoje cerkv. očete, mi se nanje ne vežemo, edina podlaga naše vere nam je le sv. pismo. Da bi toraj mi prepričani bili, da kaka vstava ali zapoved res po Kristusu svoj začetek ima, mora ta edini vir pravega in čistega Jezusovega nauka od nje govoriti. Da bi pa sv. pismo kje od spovednic in posebne spo¬ vedi govorilo, mislim, vender. ne bote terdili. Duhovni pomočnik. Od spovednic res sveto pismo nikjer ne govori, pa tudi ni treba, nanje gotovo odpušanje grehov ni navezano, opomnim toraj memo grede le to, da mnoge znamnja in ostanki v keršan- skili podzemeljskih pokopališih ali katakombah pričuje¬ jo tudi o starodavnosti spovednic. Pa tudi od posebne spovedi, pravite, sv. pismo nikjer ne govori. Naj bi že temu tudi res tako bilo, kakor terdite, da namreč 30 sv. pismo res od nje ne govori, al z drugimi bese¬ dami, da se ničesar v njem ne nahaja, kar bi nam jasno in popolnoma dostojno spričevalo, da je res Kristus sam posebno spoved v zakrament postavil, da toraj od njega in po aposteljnih svoj začetek ima, mora vender nam katoličanom že to zadostiti, da jo ustno izročilo, drugi neogibljivo potrebni vir Jezusovega nauka, kot božjo napravo imenuje, da, kakor smo slišali, od pervega in skozi vse stoletja vsi cer¬ kveni učeniki in pisatelji in vzajemno z njimi katoli¬ ška cerkev uči, da posebna spoved je bistveni del za¬ kramenta sv. pokore in v odpušanje grehov neogibljivo potrebna. Kajti cerkev po Jezusovi obljubi razsvitluje in vlada sv. Duh. Jezus sam je in ostane pri nji do konca sveta, motiti se toraj v verskih rečeh ne more; kar tedaj ona za versko resnico oznariuje in uči, to moramo, ako hočemo pravoverni katoličanje biti, tudi verovati in verjeti, kakor pri drugih resnicah, tako tudi kar spoved zadeva. In ker je Kristus svoji cerkvi podelil oblast, katero je on sam od Očeta imel, toraj tudi oblast zapovedi dajati, in ker ona te oblasti se posluživši svojim udom, vsitn vernim kristjanom, za¬ poveduje vsaj enkrat v letu prepdostavljenim spovedni¬ kom svojih grehov se obtožiti, smo ji kot njeni otroci dolžni pokorni biti, sicer se izobčimo in sami odločimo iz njene družbe; zakaj ,,kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik, 41 pravi Kristus (Mal. 18, 17); in kdor cerkve nima za mater, tudi Boga za očeta imeti ne more. (Ciprijan.) Pa tudi vas nekatoličane bi imelo k resnemu pre- misliku in prevdarku o veljavi vaše le splošnje spovedi napeljevati to, kar sim dozdaj povedal in skazal; in tudi zadostiti bi moglo to vam nekatoličanom in vsim, ki resnice pošteno išejo in niso vtopljeni v prisvojah in tistem svojeglavnem namenu, da mora njih prava biti in obveljati, naj se že potem pove, spriča in skaže, karkoli hoče. Zakaj kakor nam, mora tudi vam znano biti, da Jezus svojim aposteljnom ni rekel: Idite, za¬ pišite in zapisano izročite vsim narodom, kar sim vas učil, ampak da je le z besedo vsim stvarem sv. evan¬ gelij oznanovati ukazal (Mark 16. 15.), da toraj sv. evangelisti sv. evangelija niso spisali na Jezusovo po- 31 velje, temuč, kakor je znano, le zavoljo posebnih oko- hšin in potreb, in tudi nikakor ne iz tega namena, kakor da bi hotli ves in celi Jezusov nauk ravno zapisan vernim izročiti in zapustiti, temuč da sole to zapisali, kar se jim je primerno in potrebno zdelo. Da je temu res tako, nam priča že to, da niso vsi »posteljni pisali, ampak le nekteri, in posebno jasno tudi besede sv. evangelista Janeza, ki je poslednji sv. evangelij pisal in (21, 25.) takole govori: „Je pa tudi še veliko drugega, kar je Jezus storil; in ko bi se to vsako posebej popisovalo, menim, da bi na ves svet nesle bukve, katere bi bilo pisati." Zatoraj tudi sv. apostel Pavel svojemu učencu Timoteju tako iskreno priporoča: „Derži se podobe zdravega nauka, ki si ga od mene slišal. Dobro zročilo ohrani po sv. Duhu. In kar si slišal od mene po veliko pričah, to zroči zvestim ljudem, kteri bodo pripravni tudi druge učiti. (2 Tim. 1, 13. 14; 2, 2.) — Iz tega sledi, da vi, ki terdite da vam je le sv. pismo edina podlaga vaše vere, le pomanjkljivi vir Jezusovega nauka imate, in se toraj v mnogih verskih resnicah in tako tudi o spo¬ vedi toliko ložji motite, ker je zraven tega pri vas vsakemu pripušeno sv. pišmo razlagati, kakor se mu naj bolje prilega, in nimate središča in stebra, na kterega bi se brez skerbf, da bi se ne motili, na¬ slanjati mogli, kakor ga mi katoličanje imamo, — ste¬ ber katoliško cerkev namreč, ktera nepokaženi, čisti Jezusov nauk hrani, ktero sv. Duh razsvitluje in vla¬ da in je po Jezusovi obljubi peklenske vrata nikdar premagale ne bodo. Ponovim zatoraj, naj bi aposteljni 'n evangelisti tudi besedice od spovedi zapisali ne bili, bi vender iz tega nikakor ne sledilo, da Jezus od nje ni govoril; zadostiti mora toraj po pameti, kakor sim rekel, že to, da ustno izročilo imenuje spoved bož¬ jo napravo, v odpušanje grehov potrebno; zakaj ka~ kor je gotovo, da aposteljni in evangelisti niso celega Jezusovega nauka zapisaii, ravno tako gotovo je, da so oni od sv. Duha razsvitljeni in poterjeni vse J'z n an o vali in ustno vernim in svojim naslednikom izročili, kar koli je On učil! — Uradnik. Dobro jo znate sukati in besedo ver- titi, in bolj plašljive, kakor smo mi, bi skoraj v kozji 32 rog vgnali, midva z g. pastorjem sva pa nekoliko bolj terda, in ako za svojo spoved ne veste drugega, kakor le svoje modrovanje, cerkv. učenike in pisa¬ telje, sploh svoje ustno izočilo napeljati, moram reči, da je naš pogovor končan in vsak pri svojem ostanemo. Gospa pastorjeva. V resnici, idimo se raji nekoliko sprehodit, mene ta pogovor in prepir celo malo mika, gospod duhovni so precej terdih besed. Grajšak. Meni nasproti se pa ta pogovor ved¬ no bolj važen in mikaven zdi in mnogotere misli me pri tem sprehajajo, ako to rajg. duhoven pomočnik še kaj povedati žele, bi mi zlo ustregli, ko bi še neko¬ liko poterpeti hotli, da se ta imenitna reč dokonča dožene. Gospa grajšakova. Prav imaš, d ragi moj : za nas katoličane je že zapekano, nas so gospod duhoven že zavezali in kakor se kaže bomo le še mogli k spovedi hoditi, ako hočemo pošteni katoličanje biti in ostati; le to me zdaj še zvediti mika, ali res sv. pismo n. z. nikjer od spovedi ne govori, in ako nam gosp. kaplan še to razložiti hočeje, bi vas gospa tudi jest poprosila, da še nekoliko poterpite; saj bomo se spre¬ hoditi še potem imeli časa dovelj. Duhovni pomočnik. Vaši želji z veseljem in toliko raji zadg tujem, ker sim si Iudi jest častito družbo poprositi namenil, da bi še nekoliko poterpeti blagovolili, da ne ostanemo v ti važni reči le pri eni versti dokazov, temuč ker smo dozdaj ustno izročilo zaslišali, da zaslišimo zdaj tudi še sv. pismo in se, kakor upam, do dobrega prepričamo, da kakor pervi, tako tudi drugi vir Jezusovega nauka za katoliško res¬ nico govori in za našo posebno spoved pričuje. Pastor. Hentan’ ošabno in zanesljivo govorite, misleči najberže da se vam bo zdaj ravno tako gladko in lahko izšlo, kakor poprej, ko vam le iz tega name¬ na nisem veliko ugovarjati in vašega šibkega dokazo¬ vanja zaverniti hotel, da bi nas predolgo ne mudili; res radoveden sem, kaj si bote še kaj izmislili in kako besede sv. pisma vertili, da si jih bote po svojih mis¬ lih v spričevanje za svojo stran pripravne naredili. Duhovni pomočnik. Ne zamerite, g. pastor, da si dvomiti prederznem, da bi mi bila vi, in vaš g- 33 tovarš, radovoljno kaj prizanesla in zamudila se mi ustaviti in moje dokaze ovreči, ako bi se vam bilo to vspešno in mogoče kazalo; poskušali in storili ste saj, kolikor ste mogli, da bi me zavernili, toda resnica ostane resnica, naj se potem že verjame, ali ne; in kakor mi do zdaj ne morete očitati in skazati, da bi si bil kaj izmislil, mi tudi v prihodnjem ne bode ni¬ kakor potreba si kaj izmišljevati in besede mar šiloma vertiti na svojo stran, sej v ti zadevi sv. pismo za vsakega, ki hoče umeti, umevno in jasno zadosti govori. Ne mudimo se tedaj dalje, ozreti se Nanj in za¬ slišati Njega, ki je prestol svojega veličastva zapu¬ stil in prišel v dolino solz, ne sodit in pogubljat, te- muč da bi iskal in zveličal, kar je bilo zgubljenega, ki je grešnike sprejemal in jim grehe odpušal, kterega namen ni bil berlečo lampico ugasiti in nalomnjen terst popolnoma ulomiti, ki ni prišel postave odpravit, am¬ pak jo dopolnit. In v resnici, dopolnil jo je! Nehale so sicer spravne daritve stare zaveze, pa le da bi se ondadile in dopolnile v edini naj svetejši daritvi, ki jo je Kristus na križu opravil. Zadosteno je bilo tedaj Božji pravici za greh in nepokoršino pervih staršev, odrešen je bil človeški rod brez svojega zasluže- nja, — vendar pa ne še zveličan brez lastnega pri¬ zadevanja (sv. Avg.) Vsim so bile zdaj sicer vrata nebeške odperte, vsi so bili poklicani; — vendar pa ne vsi izvoljeni (Mat. 20,16.); zakaj nič omadežanega ne pojde v nebeško kraljestvo, pravi sv. pismo. (Skr. raz. 2l, 27.) Greh in zadolženje je pa ravno, kar nas oma¬ dežuje in je toraj tista ovira, ki nam brani priti v nebesa. In ker tudi pravični sedemkrat na dan pade (Prov. 24, 16.) in se ne bo lahko kdo našel, ki bi se neomadežanega ali le pravičnega imenovati pre- derznil, je gotovo, da kakor v stari zavezi in o Kri¬ stusovem'času, so bili tudi pozneje in vsaki čas ljudje odpušanja potrebni. Da bi toraj vrata nebeške vendar je zaperte ne ostale, da bi delo odrešenja ne bilo prazno in zastonj , je bilo potrebno, da Kristus vstanovi in v zakrament povzdigne novo napravo, po kteri bi mogli ujegovi nasledniki odpušanja vdeleževati se. Zakaj, da je Kristus, ki je bil Bog in človek, imel oblast grehe 34 odpušati, kdo bo to tajil! Ravno to oblast pa je za vse čase mogel sebi samemu prihraniti, ali pa jo dru¬ gim izročiti. Izvolil je poslednje in jo izročil v res¬ nici svojim aposteljnom in njih naslednikom, podelivši jim ravno tisto oblast, ki jo je sam imel od Očeta, toraj tudi oblast grehe odpušati, rekoč: ,,Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jest vas pošljem. 44 (Jan. 20 , Sil.) Jest sem vas izvolil (Jan. 15, 16), danes vas pa postavim za služabnike ,,sprave 44 (II. Kor. 5, 18), ki se ima delati med Bogom, mojim Očetom, in med grešniki. Postavil jih je sodnike čez svoje verne ovčice, jim izročil ključe nebeškega kraljestva in jim prav razločno zaterdil, da kar bodo na zemlji razsodili, bo veljalo tudi v nebesih. ,,In tebi, 44 govori On k sv. Petru, ko ga poglavarja svoje cerkve postavlja, ,,in tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih 44 (Mat. 16, 19); in ravno tako tudi vsem drugim aposteljnom, rekoč (Mat. 18, 18): „Resnično, vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji i. t. d. 44 Tako je bila tedaj vstava sprave v cerkvi vsta- novljena, in aposteljni in njih nasledniki so bili slu¬ žabniki in pooblastenci te vstave in sprave postavljeni. Razumljive in v resnici jasne zadosti so imeno¬ vane Kristusove besede; vendar pa, da bi ne apo¬ steljni in ne verni kterikrat dvomiti ne mogli, v čem da je ta aposteljnom podeljena sodnja oblast ključev, kdo jim je soditi, kako nebeške vrata odpirati in za¬ pirati, kaj vezati in odvezovati: je Zveličar to pri drugi priložnosti, po svojem vstajenji namreč, še bolj in popolnoma umevno in razločno razložil, v resnici bi rekel skoraj iz tega namena, da bi za vse prihod¬ nje čase nasprotnikom sv. Cerkve in katoliške spovedi jezike zavezal, usta zaperl in govor presekal. Znane so gotovo tudi vam, gosp. pastor, besede sv. pisma, ki jih menim, nahajajo se pri sv. Janezu v 20 . pogl. in se takole glase: „Kadar je bil tedaj večer tistega dneva, pervega v tednu, in so bile duri zaklenjene, je prišel Jezus in je v sredo med nje stopil in jim rekel: Mir vam bodi! In ko je to rekel, jim je po- 35 kazal roke in stran. Učenci so se tedaj obveselili, ker so vidili Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas poš¬ ljem. In ko je to izrekel, je va-nje dihnil in jim rekel: Prejmite svetega Duha. Katerim hote grehe odpustili, so jim odpušeni; in katerim jih hote zaderžali, so jim aaderžani.“ Ali si more, vprašam, kdo bolj jasnih in razločnih besed v spričevanje za katoliško spo¬ ved želeti? Teh besed — Uradnik, vendar ne hote na svojo posebno spoved obernili. Pastor. Te besede le splošnjo povejo, da je Kristus aposteljnora povelje dal, po oznanovanji sv. evangelija oznanovati vernim tudi odpušanje grehov, nespokornim pa povedati, da jim grehi ne bodo od¬ pušeni, dokler terdovratni ostanejo. Duhovni pomočnik. To je morebiti nauk vaše cerkve od vaše spovedi in ob enem lepa poskušnja, kako se pri vas sv. pismo razlaga in še tako jasnim besedam pameti in zdravemu zapopadku nasprotni pomen podtika. Ako bi bilo temu tako, kakor pravite, bi ne bilo, kar spoved zadeva, ne vas ne mene, ne kakega drugega duhovna in spovednika potreba, za¬ kaj kar tu pravite, zamore vsak kristjan drugemu, vsak hišni gospodar svoji družini naznaniti in pove¬ dati, da bodo le spokornim grehi odpušeni, nespokor¬ nim pa ne, in Kristus bi imenovanih besed pri sv. Mat. in Jan. ne bil imel aposteljnom samim, ampak celi množici poslušavcev govoriti. Ne razumem tudi, čemu potem tolika slovesnost, s ktero je Kristus be¬ sede pri sv. Janezu izustil in aposteljnom poprej re¬ kel: ,,kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas po¬ šljem,“ da je va-nje dihnil in jim sv. Duha podelil in potem še le pomenljive besede izgovoril,“ katerim bote grehe odpustili, so jim odpušeni , v in katerim jih bote saderžali, so jim zaderžani.“ Cernu, vprašam, vsa ta slovesna priprava, ti pomenljivi predgovori, ako bi aposteljni po teh besedah ne bili djuge oblasti pre¬ jeli, kakor le to, da naj ljudem povejo: ako se bote spreobernili, vam bo odpušeno; ako pa ne, vam bodo grehi zaderžani. Zdrava pamet nas že toraj sili mis¬ liti, da je Kristus z besedami, ki jih je s toliko slo- 36 vesnostjo govoril, aposteljnom pač kaj več podelil, kakor le oblast pokoro oznanovati. Vsi cerkveni uče¬ niki — Uradnik. Imate pa že spet svoje očete, pustite jih že vendar pri miru! Duhovni pomočnik. Kar je Luter v ti reči storiti smel, mislim, bo pač tudi katoliškemu duhovnu pripušeno. Luter pa je „Ijube očete“ napeljeval, ka¬ darkoli je mislil, da zanj govore; tudi vaši verski spisi in simboliške bukve se poslužujejo cerkvenih uče¬ nikov; toraj tudi jest tako, in rečem: vsi cerkveni očetje napeljane Jezusove besede v tem pomenu raz¬ lagajo in razumejo, daje namreč Kristus aposteljne s temi besedami za sodnike čez verne postavil in jim oblast podelil, s pomočjo sv. Duha, ki ga v tem posebno potrebujejo, razločiti in razsoditi, kdo da je odpušenja vreden, in kdo ne. To enoglasno razlaganje cerkve¬ nih učenikov v imenovanem pomenu skozi vse stoletja, mislim, vendar gotovo več velja, kakor samovoljno razlaganje in puhlo terjenje novovernih učenikov, ka¬ terim je bilo posebno na tem ležeče, odpraviti težavno in nepriljubljeno spoved, in si s tem pridobiti iz ver- ste mlačnih in brezvernih kristjanov učencev in na¬ slednikov. Luter sam omenjene besede Kristusove v kato¬ liškem pomenu razlaga in sploh hoče, da naj se posebna spoved ohrani in obderži. V 7 . zvezku svo¬ jih spisov v govoru, ali ima papež oblast spoved zapovedati, on takole govori: „Jest imam spoved za predrago in zveličavno reč. O kako bi se imeli krist¬ jani veseliti, da jo imamo, in Boga hvaliti, da nam jo je privolil in podelil. Dvojni vzrok nas mora siliti, da se prostovoljno in radi spovedujmo: pervi je sveti križ, to je, osramotenje in trepet, ki ga človek ob¬ čuti , ako se prostovoljno pred drugim človekom obtoži in se njegovi sodbi podverže.“ ... ,,Drugi vzrok pa,“ govori dalje, ,,ki nas ima k spovedi spodbadati, je dra¬ ga in imenitna obljuba božja pri sv. Mat. 16, 19.: „ln vse, karkoli boš na zemlji odvezal, naj tudi v nebe¬ sih odvezano bo,“ in pri sv. Jan. 20, 23.: ,,Katerim bote grehe odpustili, so jim odpušeni. u Glejte, kako Luter sam besede pri sv. Janezu na posebno spoved l 37 obrača in se sploh krepko za njo poganja. Ako toraj cerkvenim očetom nočete verjeti, bote svojemu očetu Lutru verjeli. Uradnik. Takrat je bil Luter pač še zelo v zmote zakopan in zamotan v vezi papeževe. Pastor. Pozneje je v resnici Luter bolj evan¬ geliju primerno od spovedi govoril in zavergel sodnjo oblast, ktero si katoliški duhovni na besede pri sv. Janezu prilastujejo. Tako n. pr. piše: „Odpušanje zadolženja ne stoji' v službi in oblasti ne papeža, škofa, duhovna, ne kterega koli človeka na zemlji, ampak samo na besedi Kristusovi in v lastni veri, zakaj on ni hotel naše tolažbe, našega zveličanja, našega zaupanja na človeško besedo ali delo staviti, ampak le samna se in na svojo besedo in delo.“ In drugej spet piše: „Tisti, ki se le Bogu obtožiti hočejo in k za¬ kramentu pristopijo, ti naj se nikar dalje ne silijo; zakaj vsak na svojo vest vzame, kakor sv. Pavel piše: Vsak človek naj samega sebe presodi i. t. d. $) Duhovni pomočnik. Iz tega, kar sem jest in kar ste vi od Lutra napeljali, ne sledi drugega, kot to, da je bil mož vedno nasprotnih misel in je danes tako, jutri spet drugači govoril in učil, danes terdil, da je posebna spoved potrebna in koristna, jutri, da je splošna spoved pred Bogom zadostna. Sploh je on v tem stano¬ viten, da si nikjer in nikdar stanoviten ne ostane. Uradnik. Mi se ne vežemo na Lutra. On je bil človek in se je toraj motiti mogel. Duhoven pomočnik. Pa vi se vežete, mislim, na svoje verske ali simboliške bukve, ako se morebiti ne štejete k možem napredovanja, ki se tudi za to podlago vaše vere ne zmenijo več. Pastor. Nikakor ne, ampak mi hočemo verni protestantje biti, pri meni in mojih simboliške bukve se vedno svojo veljavo imajo. Duhovni pomočnik. Ako je temu tako, vam je zraven izrekov zastran posebne spovedi v simbo- liških bukvah gotovo tudi Lutrovo napeljevanje *) Gl. Bodemann verglcicliemle Darstellung der Unterscheidungs- lehren. — A. Baud dic Orthodosie der sakramcntalischcn Beicht. **) Gl. n. pr. Augsburger Confession cap. 25. conf. helv. c. 14. Zu- richer Priidikanten-Ordming vom J. 1758 neu bestattigt 1803. 38 za spoved znano. Pod napisom: kako naj se priprosti spovedovati učijo, stoji' vprašanje: ,,Eterih grehov se je treba spovedovati?" Odgovor: „Pred Bogom naj se vsih grehov obtožimo, tudi tistih ki jih ne pozna¬ mo, kakor to v Očenašu storimo; pred spovednikom naj se pa spovemo le tistih grehov, za ktere vemo in jih v sercu čutimo.“ Potem sledi vprašanje: „Kterisoti?" in odgovor: „Tu glej na svoj stan po 10. Božjih zapovedih, ali si oče, mati, sin, hči, potem naj pridigar reče: Ali tudi verjueš, da je moje odpušenje tudi odpušenje pri Bo¬ gu? Odgovor: Da, ljubi gospod. Potem naj reče: Kakor veruješ, tako naj se ti zgodi, in jest na povelje na¬ šega Gospoda Jezusa Kristusa ti odpustim tvoje grehe v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen. Idi v miru. u Potem sklene katekizem ta oddelek z besedami: „To le naj bode priprostim navadno vodilo za spoved.“ Pastor. In kaj sledi' po vaših mislih iz tega vodila, kakor ga res Lutrov mali katekizem ima? Duhovni pomočnik. Iz tega sledi, da se ne- katoliškim duhovnom res prilastuje sodnja oblast čez verne, ker se jim oni morajo grehov spovedovati, ko¬ likor jih vejo in jih potem duhoven v imenu trojedi- nega Boga kot Božji namestnik odveže. — Mislim tedaj, da bi katoliškim duhovnom ne bilo toliko za zlo jemati, ako hodijo v spovednice, kajti več grehov, kakor jih kdo ve, tudi oni ne tirjajo in ne silijo zve- diti; zadosti je, da se grešnik grehov obtoži, ki so mu znani in zraven resnično voljo ima se obtožiti tudi tistih, na ktere se ravno zdaj, če je tudi vest dobro in skerbno spraševal, domisliti ne more. Zatoraj tudi pri nas grešnik k sklepu svoje spovedi moli: ,,Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim in ne“ i. t. d. Sej po nauku cerkve že sama želja se spovedati, v odpušanje zadostuje tistim, ki so n. pr. v smertni ne¬ varnosti, ali priložnosti nimajo pred duhovnim se ob¬ tožiti, ako le svoje grehe resnično obžaljujejo in resno voljo imajo se jih spovedati, ako bodo še priložnost imeli. To je nauk naše vere, in vsak potem takem sam lahko presodi, ali je pač katoliška spoved res trinoštvo, tiranska naprava, kjer se vest in sramož- ljivost neusmiljeno tare, terpinči in zvediti sili, kar 39 grešnik povedati ne ve in ne more, kakor jo uni, ki naše vere ne poznajo ali poznati nočejo, čemijo in zabavljivo obrekujejo. Pastor. V tem se motite, ako menite, da pri nas duhoven kako sodnjo oblast ima; mi smo le ozna- novavci odpušanja grehov, in odveza je ravno znam- nje tega odpušanja, in jest za svojo stran osta¬ nem pri tem, da v ti zadevi po napeljanih bese¬ dah sv. pisma duhovnom nikakoršna obiast ni po¬ deljena, naj mi že tudi zavernete in rečete, da tako naznanilo in obljubo, da bodo namreč spokornim grehi odpušeni, terdovratnim pa ne, more vsak kristjan drugemu sporočiti; sej to storiti tudi v resnici more in sme. Sv. apostelj Jakop sam moje besede poterdi, ho pravi: „Obtožite se eden drugemu svojih grehov." (Jak. 5, 16.) Duhovni pomočnik. Prav, ostanite pri svo¬ jim terdenji, toda potem nikar več ne recite, da ste še pravoveren protestant, ki se veže na simboliške bukve, zakaj Luter sam je, kakor smo vidili, besede pri sv. Janezu na posebno spoved obernil, in njegov mali katekizem z jasnimi besedami prilastuje duhov¬ nom sodnjo oblast, in ravno tako bolj ali manj tudi druge simboliške bukve. Pa vašemu terjenju se ni čuditi in vam tudi ne zameriti, da bi bilo po vaših mislih enako, ali naj se grešnik v splošni spovedi pred spovednikom ali pa verni eden drugemu obtožijo; kajti doslednje v resnici drugač govoriti ne morete, ker v ti reči res sedaj nobene oblasti nimate in je vaša sedanja spoved vsa drugačna, kakor pa Luter in simboliške bukve večidel od nje govore in jo ohraniti opominjajo ! — Kar pa napeljane besede pri sv. Jakopu zadeva, se celo motite, ako menite, da one za to pričujejo, kar vi terdite. — Tudi sv. apostelj Pavel pravi: „Bo- dite edin drugemu podverženi“ (Efež. 5, 21.), in vendar mislim, ne bote terdili, da s tem hoče reči, da naj bodo podložni gospodarji svojim poslom, ob¬ lastniki svojim podložnim, spovedniki spokornikom i. t. d. llavno to velja tudi, kar une besede sv. Ja¬ kopa zadeva, zakaj besede: „eden drugemu“ v sv. pismu nikakor ne naznanujejo vselej popolnoma ena¬ kosti med osebami. — Sv. Jakop govori od molitve 40 in maziljenja s sv. oljem pri bolnikih. Moč in na¬ sledek tega maziljenja in molitve je med drugim tudi odpušanje grehov: „in ako je v grehih, mu bodo od- pušeni“ (v. 15), vendar ne brez spovedi, ako se svojih grehov zave in se obtožiti more. ,,Obto¬ žujte se toraj eden drugemu svojih grehov,“ ne člo¬ vek angelu, ne grešnik Bogu, ampak neduhoven du¬ hovnu, človek človeku, ki je od Boga oblast prejel grehe odpušati. To, glejte, je pomen omenjenih besed, ako se v pravem duhu in zapopadku sprejmejo. Kakor nalaš nam je Origen tudi v ti zadevi izverstna priča. ... ,,Je pa še drugo odpušanje grehov po pokori,“ pravi on, „ako se (grešnik) ne sramuje duhovnu gospodovemu grehov naznaniti, kjer se spolni, kar apostelj Jakop govori: „Je kdo bolan med vami, naj pošlje po duhovna.“ (Hom. II in Levit.) „Oblast odvezovati, 41 pravi tudi sv. Ambrož, „je bila le sa¬ mim duhovnom podeljena. 14 (Arnbr. de Poenit. L. 1). Tako, glejte, namesto za vašo stran sv. Jakop le za našo posebno spoved spričuje. — Graj š a k. Naj si bode že z oblastjo po Jezusu aposteljnom podeljeno, kakor si bodi, meni se vendar leto čudno zdi, da oni to toliko imenitno oblast, grehe odpušati, tako redko in, bi rekel, le poverhoma v svojih listih omenjajo. Duhoven pomočnik. Temu, g. grajšak, se nikakor ni čuditi. Aposteljni so sv. vero judom in nevernikom oznanovali, ti pa niso spovedi, ampak le sv. kersta potrebovali, pri kterim, kakor je znano, se ne samo izvirni, ampak tudi vsi lastni grehi od- pušajo; ni jim bilo toraj potreba kar precej spovedi, marveč pa kerst oznanovati in priporočevati, kakor nam n. pr. to tudi Djanje ap. v 8. pogl. spričuje. — Kar pa jih je sv. vero sprejelo, so skoraj brez vse izjeme kot svetniki živeli, se skoraj vsaki dan ali saj prav pogosto sv. obhajila vdeležili, kakor tudi iz Wj. ap. m cerkvene zgodovine vemo. (I)j. ap. 2, 42.) Opro- stenim toraj smertnega greha, zadolženim k večemu le v odpustjivih grehih človeške slabosti, ki človeku gnade Božje ne odvzamejo, tudi njim ni bilo silno potreba spovedi priporočevati in v svojih listih tolikrat omenjevati. 41 Naj bi toraj aposteljni tudi nikjer spovedi, pri Juditi že sploh znane naprave, ne omenili, ker tega niso posebno tirjale okolišine in potrebe in so bili »posteljni sploh zelo varni v razodevanji zakramentalnih skrivnost, moramo vendar, kakor sim poprej že opom¬ nil, vzajemnemu spričevanju vsih stoletij v ti zadevi verjeti. — Ako je pa temu tako, kar mi bo poterdil vsak, ki je pravicoljuben in zveden v sv. pismu in cerkveni zgodovini, nam mora toliko več zadostiti in našo vero v katoliško spoved poterditi, ako aposteljni pri vsem tem vender res v svojih listih spoved ome- nujejo. Tako n. pr. sv. apostelj Jakop 5, 16 in sv. Janez I. 1, 9. Sv. Pavel imenuje sebe in druge »posteljne „služabnike sprave 44 (II. Kor. 5, 18), i,delivce Božjih skrivnost 44 (I. Kor. 4, 1.), in raz¬ laga posebno lepo in umevno v svojim 2 . pismu do Kor. 5. pogl. celo napravo zakramenta sv. pokore takole: „Vse pa je iz Boga, kteri nas je seboj spra¬ vil po Kristusu, in nam dal službo sprave. Bog je namreč v Kristusu svet seboj spravil, jim njih gre¬ hov ni pripisal in nam je izročil besedo sprave. Na¬ mesto Kristusa smo tedaj poslani, kakor da bi Bog po nas opominjal. Prosimo namesto Kristusa „spra- vite se z Bogom. 44 — In v apost. Iljanju beremo celo, da so aposteljni res spovedovali in verni k spovedi hodili. Kakor namreč sv. Matevž (3, 6) piše, da so judje k sv. Janezu v pušavo prišli in se svojih gre¬ hov obtožili, tako nam sv. Lukež (v Djanju ap. 19, 18—20) pripoveduje naslednje: ,,In veiiko vernih je prišlo in so se spovedovali in naznanili svoje dela. Veliko pa tistih, kteri so vraže uganjali, so znesli bukve in jih sežgali v pričo vsih. Tako je močno rastla beseda Božja in se je vterdovala. 44 Glejte tu »posteljne, ki so spovedi vernih sprejemali in kot •sodniki ukazovali sežigali bukve, ki so vernim služile v vraže. Ali more, vprašam, kdo po pameti še bolj dostojnih spričevanj za kotoliško spoved želeti in tirjafi ? — Uradnik. Besedovati res dobro znate, in vam ni lahko priti na konec; vender pa nikar še ne mislite, da je že pravda vaša dobljena. Bodi si tudi temu tako, kakor terdite, da je namreč Kristus res po 42 besedah pri sv. Janezu, na katere se posebno opirate, aposteljnom in njih naslednikom podelil posebno ob¬ last grehe odpušati, vender ni nikjer zapisano, da bi jim bil zapovedal v spovednice hoditi in posebne spo¬ vedi vernih sprejemati, kakor tudi vernim ni nikjer ukazano k spovedi hoditi in se svojih grehov posebej in na drobno obtoževati. Kristus le splošno od od- pušanja govori in nikjer z besedico ne omeni posebne spovedi, katera se toraj s sv. pismom tudi nikakor zagovarjati ne more. Zdravnik. Lejte, tudi meni so že enake misli dohajale. Gospod, ki nam greh odpuša, in edino le odpustiti more, je vender le Bog. Bog pa je vse- gaveden in mu je greh znan, ko ga storimo in preden se ga še obtožiti moremo. Al bi ne zadostilo toraj, ako bi grešnik pred spovednikom kot Božjim namest¬ nikom kar le sploh za grešnika se spoznal in ga v Božjem imenu za odvezo prosil, in ne da bi bilo po¬ treba po spovedniku Bogu posebej naštevati, kar že poprej ve. Gospa pastorjeva. Tu ste pač res pametno govorili. V resnici le tisti, ki hoče Bogu njegove lastnosti kratiti, more še posebno spoved zagovarjati. Jasno je tedaj tudi, da nikakor ni potrebno in prav, da katoliški duhovni svojo radovednost v spovednicah pasejo in vse skrivnosti zakonov, hiš in družin zve- diti si prizadevajo. Duhovni pomočnik. Ne zamerim in ne čudim se vam, gospa, da govorite kakor umete, in ker sem o radovednosti in kratkočasovanji, ki ga katoliški du¬ hovni kot spovedniki imajo, zadosti že poprej pove¬ dal, da bi bilo po pameti misliti, da si tega nihče več omeniti ali celo očitati ne bode upal, me zdaj le eno še mika vas poprositi, da bi namreč nam razo¬ deti blagovolili, koliko takih zakonskih skrivnost in skrivnost od hiš in družin ste li od katoliških duhov¬ nov že zvedili ? — Čuditi pa se moram vama, gospoda, in vajnim celo malo premišljenim besedam, posebno vam, g. zdravnik, ki ste katoličan in govorite v resnici kakor bi bili res k nekatoličanom v šolo hodili! — Bog je vsegaveden, pravite, ki so mu vsi naši 43 grehi znani in jih toraj tudi odpustiti more, in ne '*a bi se mu po spovedniku posebej naštevali. Res, Bog je vsegaveden, v tem imate prav; pa g. zdravnik, Bog je tudi vsegamogočen in bi toraj tudi bolnika brez zdravil in zdravnika ozdraviti mogel; povejte mi vender, zakaj li tega ne stori, marveč zapoveduje, da naj se jih človek v bolezni zvesto poslužuje (EccI. 38). Bog je tudi neskončno usmiljen, zakaj Ii ne odpuša grešniku brez kesanja, poboljšanja in pokore? Glejte, v kakošne nasprotnosti naspripelje logika va¬ ših besed! — Pa še več. Ako bi n. pr. kdo k vam prišel in vas poprosil, rekoč: Gospod zdravnik, bol¬ nika imam, dajte mi toraj iz tega ali unega predalčka to ali uno, kterokoli si bodi zdravilo, da se ga bolnik posluži, ter ozdravi. Kaj ne, skoraj bi se nad njim razserdili in nevoljni ga zavernili, rekoč: bedak! ali mar meniš, da je vsako zdravilo za vsakega bolnika; naznani mi prej, katera bolezen tare bolnika, in če tega ne veš in povedati ne moreš, grem sam k bol¬ niku, da potrebno zvem in mu potem še le primerno zdravilo pripraviti morem. Vi bi tedaj sami k bolniku šli, kakor ste danes prišli k bolnemu Andreju, — Zdravnik. Že se mi zdi, kam da merite, bo pa že spet mogla vaša obveljati. — Duhovni pomočnik. Veseli me, da me umete, pa dopustite, naj v bolji porazumljenje namenjeno besedo izgovorim. Vi tedaj greste k bolniku, ga poprašujete po tem in unem, tipate žilico, gledate na jezik, terkate in poslušate morebiti tudi še na persi, vse to, kaj ne? iz tega namena, da bi bolezen dobro spoznali, pri¬ merno zdravilo pripraviti in bolnika podučiti mogli, kako naj se vede in derži, česa naj se posebno varuje in ogiba, da bo ozdravel in ozdravljen spet v bolezen ne zabredel. Prilika je vsakemu lahko razumljiva. Kakor vi za telo, ravno tako je duhoven zdravnik za dušo, njegova lekarnica je zraven šole in prižnice posebno spovednica. Kar velja toraj za vas, ravno to tudi v dušnem pomenu velja za spovednika. Brez pravega kesanja in poboljšanja ni odpušenja; in ravno to, da bi se grešnik poboljšal, po primernem podu- čenji, opominovanji in svarjenji svoj grešni stan spo- 44 znal, ga iz serca obžaloval, da bi se vedil potrebnih in njemu primernih zdravil, duhovnih pripomočkov prav posiužiti, da se bo v prihodnje mogel greha, greš¬ nih priložnost in nevarnost skerbno ogibati in v do¬ brem sklepu stanoviten ostati in tako na duši ozdra¬ viti, ravno to, glejte! je zraven odveze poglaviten namen posebne spovedi. Ako toraj vam ni mogoče, bolnika primernega zdravila pripraviti in ga ozdraviti, ako vam bolnik sam ali saj namesto njega kdo drugi bolezni ne naznani in je dobro ne spoznate; kako bi bilo duhovnu mogoče grešniku k dušnemu zdravju pripo¬ moči, ako se on sam ne obtoži, svoje bolezni ne razodene in svojega dušnega stanu v posebni spovedi ne odkrije? — Glejte tedaj, kako tudi v ti zadevi kaže zdrava pamet posebno spoved kot neogibliivo potrebno. Bog je res vsigaveden in neskončno usmiljen in bi mogel tudi brez posebnega obtoženja odpustiti; ali kdo bo Njemu predpisoval ali branil, da je odpušenje in spravo med drugimi pogoji ravno tudi na posebno spoved navezal. — Posebno lepo in umevno ravno v tem oziru sv. Avguštin (j- 430) govori: „Nihče naj ne reče,“ pravi on, ,,jest na skrivnem pokoro delam pred Božjimi očmi, zadosti je, da Tisti, ki mi ima odpustiti, mojo skrivno pokoro pozna. Ako bi bilo temu tako, bi bil zastonj Kristus govoril: Kar bote odvezali na zemlji, bo tudi v nebesih odvezano, in bi bil zastonj cerkvi oblast ključev izročil. Ni toraj za¬ dosti le pred Bogom se obtožiti, ampak obtožiti se je potreba tudi pred temi, ki so od Njega oblast ve¬ zati in odvezovati prejeli.^ (S. Aug. Serm. II. in psalm., c. 1, n. 3.) Upam tedaj, da sami zdaj spo¬ znate, da je bil vaš ugovor res malo premišljen, in da ga že same te besede razsvitljenega učenika po¬ polnoma dostojno overžejo. Ravno to velja pa tudi vašim besedam, g. urad¬ nik, ki ugovarjate, da Kristus le splošno od odpušenja govori in posebne spovedi z besedico ne omeni, ali zapoveduje, ktera se toraj s sv. pismom po vaših mislih tudi nikakor zagovarjati ne more. Kajti kakor gosp. zdravniku, tako tudi vam že sama pamet in primera vaše službe in stanu vaš ugovor zaverne in vniči. 45 55akaj kakor vi v sodnji hiši, tako je tudi duhoven v spovednici sodnik. Dvojna oblast mu je podeljena, odpušati namreč in zaderževati. Zatoženec je grešnik, ki je po meri svojega zadolženja veči ali manji kazni ali pokore vreden. Kakor toraj vam nikakor ne za¬ dosti, da veste, ta ali uni človek, ki se vam v sodbo izroči, je hudodelnik, temuč njega in zraven tudi še priče natanko in na drobno tudi po okolišinah hu¬ dodelstva sprašujete in si tudi zvediti in spoznati pri¬ zadevate nagibe, značaj, poprejšnje življenje, obna¬ šanje itd. — Vse to, kaj ne? le zato, da vam je potem mogoče pravično in po postavi soditi in hudodelstvu primerno kazen odmeriti. Kakor toraj vi nikakor ne mo¬ rete svoji dolžnosti, postavi in pravici brez posebnega, natančnega izpraševanja zadostiti, ravno tako malo, glejte, more zadostiti spovednik v duhovni sodniji dvojni sebi podeljeni oblasti, odmeriti primerno kazen in pravično razsoditi, ali je grešnik odveze vreden ali ne, ko bi se on sam svojih grehov na drobno ne obtožil, svojega zadolženja in dušnega stanu ne razodel, in to toliko manj, ker pri spovedi nimamo prič, kakor jih vi imate in se nanje pri razsodbi opirati smete, ako tudi sam hudodelnik taji. In ker se ravno tako malo hudodelnik kakor grešnik oprostenja in odpušanja že s tem vrednega stori, ako se pervi sam sodniji izro¬ či in drugi k spovedi pride, bi bila gotovo velika krivica, smešno in nespametno, ako bi vi brez vsega spraševanja zatožencem, kakor bi bili ravno pri volji in bi se vam zdelo, enemu n. pr. rekli: ti si kriv spo¬ znan in obsojen za 5 let v ječo, ti za 2 mesca, in tretjemu: ti si nedolžen spoznan in oprosten; ravno tako tudi pri spovedniku, ako bi brez posebnega ob- toženja samovoljno, kar po naključbi, enemu hotel grehe odpustiti, drugemu pa zaderžati , temu odvezo podeliti, unemu pa ne. — Jasno je torej, kakor beli dan, in zdravi pameti še tako priprostega človeka Umevno, dani bilo nikakor potrebno, da bi bil Kristus posebej od posebne spovedi govoril in jo zapovedoval, ravno zavoljo tega, ker se sodnja oblast aposteljnom >n njih naslednikom podeljena, ravno, ker je dvojna in ena drugi ravno nasproti, brez posebne spovedi nikakor misliti ne more, in bi bile Njegove besede, 46 pri sv. Janezu tako slovesno izgovorjene, popolnoma brez pametnega pomena, in kakor pravici, tako tudi zdravi pameti naravnost nasproti. Reči pa, da je Kri¬ stus, on večna modrost in resnica, z omenjenimi be¬ sedami svojim namestnikom takošno naključno oblast podeliti hotel, bi bilo v resnici bogokletstvo! — Mislim, da temu izpeljevanju in dokazu ne bote poskušali še kaj ugovarjati, vender pa, da bote po¬ polnoma zadovoljni, tudi vam, kakor g. zdravniku, napeljem še besede nekega druzega slavnega učenika, sv. Janeza Zlatousta (-j- 407) (Krizostoma), ki tudi za vaš ugovor, kakor nalaš prelepo in jasno govori. „SIabotne stvari,“ ves začuden zakliče, slabotne stvari, bivajoče na ti zemlji, so poklicane delit Božje reči, in so prejele oblast, ki jo Bog ni angelom in ne velikim angelom podelil! Zakaj tem ni rečeno: Vse kar koli bote na zemlji zavezali, bo tudi v nebesih zavezano, in vse karkoli bote odvezali na zemlji, bo odvezano tudi v nebesih. Poglavarji sveta imajo le oblast čez telo, tukej pa gre za duhovne vezi, ki se¬ gajo celo v nebesa. Sodbo, ki jo duhoven tukaj stori, poterdi Gospod Bog sam v nebesih. Svojo lastno ob¬ last je On svojim služabnikom podelil, ko je rekel: Katerim bote grehe odpustili, so jim odpušeni, in katerim jih bote zaderžali, so jim zaderžani. Katera oblast je veči memo te? Vso sodbo je Oče Sinu iz¬ ročil, in Sin jo je spet duhovnim podelil.“ (S. Chrysost. de Sacerdotio lib. III c. a.) In na drugem kraji: ... ,,oni (grešniki) naj se nikar ne sramujejo spovedati se svojih grehov... „ker bo ta, ki ga je sram človeku svoje grehe razodeti, pa se ne sramuje, pred Božjim obličjem jih storiti, ki se noče spovedati ne pokore storiti, o tistem strašnem dnevu sodbe s sramoto ob¬ ložen ne samo v pričo ene ali dveh oseb, ampak v obličju vesoljnega sveta.“ (Hom. de mul. Samarit.) — Tako, glejte, govorita dva, bi rekel, naj slavniši učenika katoliške cerkve. Ali sta mar, vprašam, ona dva kaj drugega brala v sv. pismu, ka¬ kor beremo zdaj mi, in le z besedico ome¬ njeno našla posebno spoved v njem? In ven¬ der, kako čudno jasno in umevno razlagata in obračata besede pri ss. Matevžu in Janezu na posebno, kato- 47 lisko spoved! Si bote mar vi obilniši razsvit- ljenje, veči učenost in pravicoljubnost pripisovati prederznili, kakor pa sta v tih čednostih slovela una sveta moža? Bote si li terditi zaupali, da je vam in novoverskim učenikom zdaj po preteklih 18 sto letih bolj znan, umeven in razkrit nauk in izročilo aposteljnov, kakor njima, ki sta živela apo- stoljskim časom tako blizo, ki sta velika svetnika v nebesih, luč in slava Jezusove cerkve na zemlji?! — Ni mi potreba 'k temu še kaj pristavljati; le eno željo si prederznem še izreči: Nasprotniki katoliške spovedi, ki pogosto le iz gole nevednosti slepo in ne¬ premišljeno ponavljajo, kar druge svojeglavno ter¬ diti slisijo ali berejo, naj bi pač te kratke besede in vprašanja si zapomnili in brezstrastno saj nekoliko premislili, gotovo bi se jim saj nekoliko začelo svitati »n daniti, in morebiti jih tudi dvomi obhajati, ali vender mar niso ogoljufani in prikrateni za predragi biser katoliške posebne spovedi, za neprecenljivo to¬ lažbo, mir in veselje, ki ga ona deli vernim!- Uradnik. Tu ste nam v resnici celo pridigo naredili, in reči moram, da se vaše besede res obilno žaljivo glasijo za nas. Pastor. Gotovo, kajti gospod duhovni sodijo in govorijo, kakor bi s svojo posebno spovedjo res že imeli nebesa in zveličanje v posestvu; mi pa bi po¬ polnoma nevedni in nespametni tavali v temi! Duhovni pomočnik. Nikakor ne, častiti go¬ spodje ! žaliti s svojimi besedami gotovo nikogar ne mislim. Mi nikogar soditi nočemo in tudi ne smemo, temuč se pri tem le vežemo na nauk sv. pisma in sv. cerkve. Tudi nikakor ne rečem, da bi govorili ne¬ spametno, marveč poterdim, kakor sim že opomnil, da doslednje res drugači govoriti ne morete, in ravno iz tega, kar sim govoril, je prav lahko razvediti in spoznati, zakaj se vi in naši cerkvi nasprotni učeniki tako krepko branite vsake duhovnim čez verne jim podeljene sodnje oblasti. Zakaj pri vaši sedanji spo¬ vedi res nimate nobene take oblasti, za vas le polo¬ vica Jezusovih besed pri sv. Janezu velja, vi morete 48 le odpušati, in pa vsim brez razločka in overe; komu grehe tudi zaderžati priložnosti in oblasti nimate nikdar. Priprosti, pravi mali Lutrov katekizem, naj se spovedniku obtožijo grehov, ki so jim znani; pa vprašam, g. pastor, kje je še najti kak priprosti, ki bi to storil? Ali kje je celo kak omikan, ki bi se še za spoved oglasil in se hotel grehov obtožiti, kolikor jih ve? — Ali pa, morebiti imajo pri vas omikani in imenitni v ti zadevi sprednosti in privile¬ gije, ki jih priprosti nimajo? Poskusite in potrudite se, g. pastor, opiraje se na simboliške bukve in na Lutrov mali katekizem, posebno spoved spet vpeljati, tako, da se imajo ne samo priprosti, ampak tudi ime¬ nitni— kajti pri spovedi ni razločka, tu smo vsi krist¬ jani ubogi grešniki — sploh vsi brez razločka in iz¬ jeme, grehov obtožiti, kolikor jih vejo: gotovo, vsi se vam bodo uperli, vas starokopitneža imenovali, in se vzdignili zoper vas, in razpertija bo v lastni duhovnih Pastor. Naše vodilo je in ostane, nikogar ne siliti, pri nas velja prostost vesti. Duhovni pomočnik. To je pač lepa prostost, posebne baže. Ako se tedaj kdo pri vas leto in dan ali tudi več let za nobeno Božjo službo in spoved ne zmeni, ako se tudi veliki petek vašega obhajila ne vdeleži, ga vi ne morete siliti, ne mu braniti, kajti braniti in opirati se more na oklicano prostost vesti. Gospa pastorjeva. O, takih ni najti samo pri nas, imate jih obilo tudi pri vas. Jest sama poznam več katoličanov in katoličank, ki po pol leta in še več cerkve od znotraj ne vidijo, in že več let pri spovedi niso bili, se sploh zanjo ne zmenijo. Jim mar vi morete braniti, ali pa jih prisliti, da naj pridejo v cerkev in k spovedi? Duhovni pomočnik. Nikakor ne; siliti in mo¬ rati mi nikogar ne moremo, in tudi nočemo. Katoli¬ ška cerkev nima žandarjev, ki bi ljudi v cerkev ali k spovednicam gonili; pa ona ima druge sredke in pripomočke za krotenje in kaznovanje nepokornih in terdovratnih. Kdor celo leto, tudi o velikonočnem času k spovedi ne pride, je izobčen, iztrebljen kot nerodovitno drevo iz verske družbe, taki se po pravici ne more več imenovati pravoverni katoliški kristjan, in 49 ako več let in tudi na smertni postelji terdovraten ostane, mu katoliška cerkev odreče tudi katoliški po¬ kop. „Vsak pravoveren obojega spola,“ tako se glasi določilo že imenovanega IV. cerkvenega zbora v La- teranu pod papežem Inocencijem lil v letu 1215, „vsak pravoveren obojega spola, ki je že leta pamet¬ nega razsojenja dosegel, se mora naj manj enkrat v letu vsih svojih grehov svojemu duhovnemu pastirju sam natanko spovedati, in naloženo pokoro po svoji moči opravljati....; če ne, bo v življenji iz cerkve pahnjen in po smerti ne bo v blagoslovljeno pokopa¬ lišče zakopan.“ In tridentinski zbor govori in določi takole: „Ako kdo pravi, da po Božji postavi v od- pušanje grehov ni potrebno se v zakramentu sv. po¬ kore spovedovati vsih in vsakih smertnih grehov, tudi skrivnih, kolikor se jih kdo po dolžnem in skerbnem premišljevanji spomni..., bodi izpahnjen. 44 (Sess. 14. Can. 7 .). Ali je tudi pri vas tako? Ali bi se smeh' n. pr. vaš gospod soprug prederzniti, udu vaše cerkve, ki se že več let ni obhajila vdeležil, zažugati in nazna¬ niti , da je iz verske družbe izobčen? Kje je cer¬ kvena postava, na katero bi se smeli in mogli opi¬ rati? In ako bi tako ojstro ravnati hotli, ali menite mar, da njih duhovni tovarši jim bodo njih ravnanje poterdili in z njimi potegnili? Omenim le, kar sem o ti zadevi bral pomenljivega v nekem nemškem čas¬ niku *). V nekem mestu na Nemškem namreč so imeli nekteri duhovni tistega okraja cerkveni zbor in posve¬ tovanje, in tuše je neki govornik britko pritožil, da so uradniki, posebno pravoznanci, izmed vsih naj bolj mlačni in zanikarni, kar zadeva obiskovanje cerkva in Božje službe. Da bi se ti tako žalostni nepristojnosti v okom prišlo, svetuje govornik, da naj se v prihodnje urad¬ nik, ki v šestih letih vsaj enkrat k sv. obhajilu ne pri¬ stopi , višji deželni oblasti naznani iz tega namena, da bode taki, kot nevreden služabnik deržave od svoje službe odstavljen, ker ni upati, da bi on dolžnosti svojega stanu zvesto spolnovati hotel in mogel, ki tako silno lahkomišljeno svoje naj sveteji dolžnosti v *) Correspondent von und ftir Deutschland 1842, št 277. 4 50 nernar pusti. In glejte! hvale vredni govornik, ki se je za čast vere in Božje službe potegnil, je mogel omolkniti, vsi pričujoči so bili zoper njega. Zavergliso vsi z vso večino njegov nasvet, rekoč, da je prostosti vesti in vere nasproti. — Znano, mislim, vam je tudi iz časnikov in mi toraj ni potreba posebej praviti, kaj in kako v resnici brezbožno, da je groza, se je govorilo, posvetvalo in nasvetvalo, ko je pred krat¬ kim, 24 . in 25 . oktobra 1863, tako imenovani ,,re- ligioser Reformverein“ v Frankobrodu pod vodstvom siaboslavnih in razvpitih odpadnikov Ronge-ta, Czer- ski-ga, Dukat-a i. d. imel svoje posvetvanje #). Tu vidite sami, gospod pastor, kakšen zapopadek od te prostosti vesti’ imajo sami vaši duhovni tovarši in voditelji verskih družb. Pastor. Bogu bodi potoženo, daje skorej res tako! Uradnik. Kakor se vidi, vi pač dobro pazile na vse, s čimur bi nas černiti in nam očitati zamogli; toda meni se zdi, da imate pred svojim pragom za¬ dosti pometati in trebiti. Zlasti kar katoliško spoved zadeva, bi se zamoglo še marsikaj ugovarjati in gra¬ jati, posebno zastran koristi posebne spovedi. — Duhovni pomočnik. Ne zamerite, častita go¬ spoda! preden od tega govorimo, ali je katoliška po¬ sebna spoved koristna ali škodljiva, moramo prej zgo- toviti in končati poglavitno reč, in morate poprej ovre¬ či ali poterditi moje izpeljevanje in dokaze o veljavi naše spovedi in njeni Božji vstavi po Kristusu in apo- steljnih; potem še le bomo govorili dalje. — Vidili smo, da je spoved ali obtoženje grehov starodavna, že od nekdaj znana reč, da so jo prej ko ne judje v stari zavezi že imeli in jo še imajo; da tudi pri neverskih narodih obrede nahajamo, ki so naši spo¬ vedi zelo podobni; da toraj Kristus, ko je posebno spoved v zakrament povzdignil, ni kaj novega ali ne- mogočnega zapovedal in postavil. Napeljal sem celo versto veljavnih in popolnoma verjetnih prič in skazal, da je bila naša katoliška spoved v vsih stoletjih znana in navadna reč; in vi mi niste mogli in ne morete *) Gl. Volksfround 1863, št. 248—49 in Zg. Danica št. 33. 51 imenovati in naznaniti kakega cerkvenega zbirališa, kakega papeža ali škofa , ki bi bil posebno spoved še le vpeljal. Znan nam je čas in poznamo tudi može, ki so se vzdignili zoper posebno spoved, niste pa, go¬ spodje, v stanu imenovati leta, mesta, in moža, kdaj, kje in kdo bi bil našo spoved iznajdel; kdor koli jo omeni, govori od nje kot od znane in navadne reči. Skazal sem vam, da kakor ustno izročilo, nam tako tudi sv. pismo n. z. dostojno in jasno spricuje, daje res Kri¬ stus sam po besedah pri sv. Matevžu, zlasti pa pri sv. Janezu (20.), posebno spoved postavil, in slišali smo, kako je Luter sam te besede v pomenu posebne katoliške spovedi razumel. Več kot 15 sto let so vsi cerkveni učeniki omenjene besede v tem pomenu u- meli in razlagali, in še le tedaj, ko je bilo na tem, posebno spoved odpraviti, bi bile drugi, nov pomen, dobile! Morete li misliti in verjeti, daje Bog pripustil, da bi njegova cerkev bila več kot poldrugi tisuč let v tako silni zmoti zapletena, al je mogoče, da bi te¬ mu tako bilo le 100 let, ali tudi le eno samo leto? Kje je potem duh resnice, ki je cerkvi obljubljen? Ali bi bila pač to cerkev Kristusa, Božjega Sina, v kteri bi se nahajale tisučletne zmote? Ali bi bila to tista cerkev, ktere peklenske vrata premagale ne bodo. Ali pa mar menite, da so ravno Luter in učeniki njegove verste sv. Buha v posest vzeli in je Bog nanje čakal, da bi svoji cerkvi pravo luč in razumnost zasvetiti dal? Ali morete verjeti, da bi si bili kralji in cesarji — vesoljni keršanski svet, naložiti pustih' jarem, ki bi ga poprej nihče ne bil poznal, dokler je vender vsaka krivovera in novinarija toliko hrupa vzrokovala in bi tudi dandanašnji vse nasprotovalo, ako bi kdo pri vas spet posebno spoved vpeljati hotel? Al me¬ nite mar, da se je nekdaj prirojeni napuh, lastna ljube¬ zen in posvetna imenitnost osramotenju manj ustavljala kakor se zdaj ustavlja, in so bili kristjani nekdaj res le tapice in bedaki, ki bi bili brez umnosti in lastne volje, kar molče in slepo vse sprejeli, kar bi bilo koli kakemu papežu ali škofu na misel prišlo? — Dobro znano je, da je Nektarij odpravil očitno obtoženje, kako, da ne poznamo nikogar, ki bi bil odpravil tudi posebno spoved, ki je vender, kakor A* 52 protestantje sami poterdijo, že dolgo pred Nektarijem v navadi bila? Ravno ker je nihče odpravil ni. Nihče pa tudi ne ve, koga imenovati, ki bi jo bi! vpeljal; — da je pa zniiraj bila in so jo kristjanje vselej in povsod imeli, to je skazano in znano. Kar je pa v katoliški cerkvi vedno, vselej in povsod v navadi bilo in se verovalo, to. glejte, pa ima od Kristusa in aposteljnov svoj začetek. Povejte, gospodje, ali ni res tako? Overzite, poderite in vničite moje izpe¬ ljevanja in dokaze, ako vam je to mogoče! — (Vsi omolknejo, in ker dalj časa nihče ne spregovori, poprime besedo spet) Duhovni pomočnik (rekoč); Tako tedaj, ča¬ stita gospoda, ako imate zdaj še kaj opomniti in naši spovedi očitati, sem pripravljen, vam prav rad od¬ govor dati. — Uradnik. O še marsikaj imamo govoriti! Tako dober kup si ne damo vaše spovedi prih valiti in vnu- diti. Naj si bode z njeno vstavo kakor že je, vred¬ nost kake reči ali vstave se vender le po njeni koristi ceni; da bi pa vaša posebna spoved tudi toliko bolj koristna in pripravna bila pospešiti pošteno in pobožno življenje, menim ne bote terdili. Duhovni pomočnik. Gotovo, ravno to terdim in se pri tem celo tudi še zanašam, da mi tudi gosp. pastor o tem ne bodo nasprotvali. Naša spoved je v vsakem oziru memo vseh druzih gotovo naj bolj pri¬ merna in koristna. To vam spričuje med drugim že samo to, da ima, kakor smo vidili, od Kristusa in aposteljnov svoj začetek, ko pa vaše splošnje spovedi pred Lutrom in njegovimi nasledniki nihče ni poznal. Ako bi bila vaša spoved v kterem koli oziru bolj ko¬ ristna memo naše, bi Kristus, vsegavedoči, neskončno modri Božji Sin, gotovo ne bil čakal na Lutra in na njegove pomagavce, temuč bi jo bil precej sam vpe¬ ljal in zapovedal. Naša spoved je Božja, vaša le člo¬ veška naprava. Pri vas nimate spovednika, temuč duhoven je le, kakor g. pastor sami terdijo, ozna- novavec odpušanja, tako rekoč le priča spovedi; pri nas nasproti je spovednik v resnici Božji pooblaste- nec in namestnik, grešnik se v vsem njegovi razsodbi izroči, in ako vredno pripravljen in iz pravega na- 53 mena k spovedi pride, sme popolnoma zagotovljen in prepričan biti, da kakor mu spovednik grehe odpusti, so mu odpušeni tudi v nebesih; in ravno to prepri¬ čanje, lejte, ta Božja vstava spovedi je vir neprecen¬ ljive tolažbe, sladkega miru in veselja, ki se z nobenim drugim primeriti ne da; ravno ta gotovost odpušanja dela, da imajo katoliški spovedniki, posebno pri bolj zastaranih grešnikih, ako se v resnici spreobernejo in dobro spoved opravijo, tolikokrat priložnost slišati serčne zdihljeje: „0 bodi Bogu hvala! zdi se mi kakor bi se mi bil kamen od serca odvalil, tako vesel, tako miren in srečen, kakor zdaj, nisem bil še nikdar. “ Uradnik. Vsak kupec svojo robo hvali, tako tudi vi svojo spoved. Pa pri tem pozabite, da ima vsaka reč svojo solnčno in senčno stran, in da ni vse zlato, kar se sveti. Tega saj mislim ne bole tajili, da vaša skrivna spoved po napčni rabi mnogokrat veliko več škodovali kakor koristiti more. Duhovni pomočnik. To je res, napčna raba pri nobeni stvari koristiti ne more, pa ravno tako go¬ tovo je tudi, da zavoljo napčne rabe, ravno ker je napčna, nobena sama po sebi dobra in koristna reč svoje cene in veljave ne zgubi. Sv. pismo n. pr. je podlaga sv. vere, pa kolikokrat se je že v zmoto, krivo vero in pohujšanje vernih rabilo; bote li mar zavoljo tega rekli, da je sv. pismo škodljivo, da je nepotrebno in se ima odpraviti. Ali sv. Rešnje Telo mar li neha biti najsvetejši zakrament, ker ga eden ali drugi po nevrednem prejme, in bote li zavoljo tega terdili, da naj nihče več ne pristopi k sv. Obhajilu. Ravno tako, glejte, je tudi z našo spovedjo. Nekteri nekatoličanje jo sicer neutrudljivo čemijo in ne nehajo ji vsega hudega podtikovati, da bi pa to, kar ji n. pr. o napčni rabi brez prepričanja očitajo, tudi skazati mogli, se jim nikakor ne izide. Posebna spoved — Uradnik, je pa vender le prijetna blazinica za katoliške grešnike; da se le spove in odvezo dobi, potem je dobro, zamorec je omit in zdaj sme iz no¬ vega grešiti, prostor ima spet za- nove grehe! Gospa pastorjeva. Prav imate, in jest si še prederznem reči, da spovedovanje nikogar ne zboljša; kajti mi ne hodimo k spovedi, in vender upam, da smo 54 pošteni ljudje; nasproti pa jest sama poznam nektere katoličane, ki k spovedi hodijo in le vender v grehih in grešnih zavezah živijo. Duhovni pomočnik. Tudi jest, gospa, po¬ znam nekatoličanov, ki v cerkev hodijo, poslušajo pridige in se vdeležujejo vaše spovedi in obhajila, pa vender niso nič prida; ako bi vam tedaj rekel, da ravno pridige in spoved razujzdanost nekatoličanov delajo, ali me ne bote zavernili: Božja beseda, in sv. zakramenti nikakor ne morejo krivi biti, da ljudje hudobno živijo. Enako, lejte, je tudi z našo spovedjo. Spoved nikogar ne pohujša in nobenega v grehih ne poterjuje, temuč ako se komu greh priljubi in ga opustiti ne misli, ravno s tem prične, da spoved opusti; spet pa k spovedi pride, ako mu je resnica se poboljšati in spreoberuiti. Kar pa blazinico zadene, ki ste jo omenili, g. urad¬ nik, menim, da je pač drugod najti in ne pri nas. Tega nas že naš mali katekizem prepričati more, naj bi se nekatoličani le hoteli ž njim soznaniti; pa prijetno je v starih presojah živeti, sicer bi bilo nevarno in bi si znali bolji zapopadek in prepričanje o nauku naše vere in katoliške spovedi pridobiti! Vsaki mali šolar- ček, ki se za pervo spoved pripravlja, vam bo vedel povedati, da v odpušanje grehov sama spoved nika¬ kor ne zadostuje, temuč daje odveza, ki jo spoved¬ nik podeli, še le takrat v nebesih poterjena, ako je natančno obtoženje sklenjeno tudi s serčnim kesanjem, resničnim sklepom se poboljšati in za greh zadostiti; ako tega ni, tudi spoved nič ne velja. Havno zavoljo tega pa, ker mora katoliška spoved vse te lastnosti imeti, je tako modra in koristna naprava. Dolžnost, se svojih grehov spovedati, stori, da kristjan vedno sam nad seboj čuje in sam nase pazi; mu pomaga samega sebe spoznavati; ga opomni na dolžnosti, ki jih ima spolnovati; ga ohrani ponižnega in poterpežljive- ga, in je v resnici najbolji pomoček ga v dobrem uterditi in pred hudim obvarovati. ,,Že sama miselpravi neki pisatelj, „tega greha se boš mogel spovedati , u je pogosto bolj zdatna in pripravna, človeka pred grehom obvarovati, kakor še tako lepa pridiga in gin- fjivo opominovanje. Res je sicer, da se nahajajo ma- 55 lovredni katoličanje, naj si tudi vsako leto in morebiti še po večkrat k spovedi pridejo; pa tega niso njih dobre, temuč le njih slabe in lahkomišljene spovedi krive. Ne tajim tudi, da je dosti nekatoličanov, ki pošteno in po vesti žive, pa da bi to od tod izviralo, da k spovedi ne hodijo, kdo si bo prederznil kaj ta- cega terditi? Katoliški duhoven ima kot spovednik priložnost, svoje farma ne do dobrega spoznati, on ima prederznega, skrivnega kakor očitnega, priprostega kakor imenit¬ nega grešnika v svoji oblasti; odreče ali odloži mu odvezo, ga uči, opominja, svari prijazno in ojstro, kakor je potreba, mu žalostne nasledke njegovih pre¬ greh za čas in za večnost stavi pred oči, in ima sploh priložnost se vseh mnogoverstnih pomočkov po- služiti, da bi ga iz grešnega spanja predramil, za dobro vnel in na pot poboljšanja vravnal. In vi, gosp. pastor, kaj morete storiti, ako vam žalostni glas po¬ hujšanja , grešnih zavez in razujzdanega življenja svojih farmanov doide? Kako vam je mogoče doseči šele skrivnega grešnika, vodili zakonske, oteti zgub- Ijenega miadenča, na pravo pot pripeljati lahkomiš- ljeno, zapeljano dekle? Vaša roka je prikrajšana, in edino orožje, ki se ga pri tem poslužiti morete, so le vaši cerkveni govori. Nimate priložnosti, da bi svoje farmane bolj natančno spoznali; le splošnje, tako rekoč od daleč jih morete voditi in s potertim sercem gledati, kako se greh in pohujšanje širi, in ne da bi vam bilo dano pomagati, se hudemu ustaviti in taisto zabraniti. Spovedi se nekatoličanje nimajo bati, resnega očitanja in svarjenja tudi ne, in odveze jim ravno tako tudi odreči ne morete. Kakor sicer po navadi, se tudi veliki petek zbero, poslušajo vaš spo¬ vedni govor, ako niso ravno z drugimi mislimi navdani, odgovore morebiti na nektere splošnje vprašanja, si dajo naznaniti, da so jim grehi odpušeni, se vdele- žijo obhajanja, in vse je pri kraji in poprejšnje živ¬ ljenje se zna z novega začeti. Najdejo se sicer ne- kteri, kakor sim jih na svoje ušesa slišal govoriti, ki Jpa vse to ne zadostuje in zadovoljnih ne dela, vender pa jim večidel ravno ta lahkota v tako resnobni in iinepiitni reči njih „evangeh'š“ vero tako prijetno in 56 drago dela. Menim tedaj, da je blazinica najti le tam, kjer je ložeji dobiti odvezo, tam kjer je grešnik varen pred resnejšim podučevanjem in zveličavnim svarjenjem. Ako je tedaj med nekatoličani najti po¬ štenih in vestnih ljudi, to pač ne izvira od tod, da ne hodijo k spovedi; da je pa mnogo lahkomišljenih in zgubljenih, je večidel temu vzrok, da se jim ni bati ne spovedi, ne bolj živega in primernega nauka, in ne zadostovanja. — Pastor. Bogu bodi potoženo, da moram v ti zadevi vaše besede skoraj popolnoma poterditi. Duhovni pomočnik. Da je temu res tako, nam pričajo mnoge pritožbe, ki so se glasile iz obilnih krajev zavoljo razujzdanosti ljudi potem, ko je bila posebna spoved odpravljena. Tako n. pr. so prebi- vavci mesta Norimberga poslali do cesarja Karola V prošnjo, naj bi zapovedal, da naj se pri njih posebna spoved zopet vpelje. In ravno to so priznavali in še vedno priznavajo vestni in skušeni nekatoličanje. Učeni protestant Bodenman, kteremu posebne prijaznosti do katoličanov gotovo ne morete očitati, v svoji simboliki na ravnost pravi, da so nekatoličanje s tem, da so po¬ sebno spoved opustili in odpravili, cerkev brez dvombe oropali ene njenih naj bolj koristnih, dobrotnih in primernih naprav. „Ako je v keršanski veri, pravi med drugim tudi Leibnitz (Syst. Theol. str. <Ž6»), kaj lepega in ljubeznjivega, je gotovo posebna spoved, in pobožen, moder in skušen spovednik je v resnici velik srednik Božji v zveličanje duš.“ „Kdo more pač vse tisuče razšteti, pravi slavni nekatoliški bogoslovec dr. Plank (Worte des Friedens), katere je že’sama ta naprava (posebna spoved) pogube otela, k pravemu spoznanju in na pot poboljšanja pripeljala!" itd. „Do- bro opravljena spoved," pravi neki skušen zdravnik, ,,more pri nekterem bolniku bolj koristiti in mu h zdravju pomagati, kakor zdravnik in zdravila." Tako bi vam mogel o koristi in prednosti naše spovedi še dolgo versto enakih spričevanj praviti in naštevati. Povem naj le še to, da med tem ko D. H. Steffens (die gegenwartige Zeit, Th. I.) pravi: „Splošnja spoved in pa nobena," — katoliško spo¬ ved še celo načelnik brezbožnih modrijanov pretečene 57 'lobe, glasoviti Voltaire, jako hvali in lepo spoznava njeno korist in prednost. „Ni je morebiti,“ pravi on*), »bolj koristne naprave, kakor je spoved; vsakega človeka vest peče, ako se je z velikim grehom za¬ dolžil, in ako ga ktera reč more potolažiti, je misel, da mu je v spovedi mogoče se spet spraviti z Bo¬ gom. u In drugod, „spoved je izverstna naprava, hudo poželenje krotiti in pripomoči, da grešnik ne obupa in v stare pregrehe spet ne zabrede, da se s sovraštvom napolnjene serca pomirijo in da povernejo krivičniki ptuje blago. — Zdi se mi, da so nasprot¬ niki rimske cerkve se zoper spoved vzdigovaje naj močneji overo odpravili, ki se more hudobiji sta¬ viti / 4 — Uradnik. Ako je temu tako, ako ti učeni možje spoved res tako hvalijo, kakor pravite, zakaj pa ti modrijani niso sami k spovedi hodili ? Duhovni pomočnik. J. B. Blin nam v svojem govoru od spovedi celo versto slovečih in glasovitih modrijanov našteje, od katerih se ve, da so k spo¬ vedi hodili, ali saj na zadnje svojo zamudo obžalo¬ vali in na smertni postelji se spovedali. Giriljivo je brati, kako je njih mnogo v ti resni uri z velikim ke¬ sanjem preklicovalo zmote in na pragu večnosti po¬ praviti želelo pohujšanje, ki so ga napravili s svojim slabim izgledom in brezbožnimi spisi. Znano je iz se- danjega časa, daje tudi prederzni sovražnik "rimskega Stola, minister Kavur, na smertni postelji spovednika poklical in se spovedal ali se saj spovedati želel. In živo v spominu, mislim, vam je še, koliko hrupa in serda je delalo sovražnikom vere in cerkve, ko se je bil spovedal in z Bogom spravil mesca oktobra lanskega leta Perego, glasoviti nasprotnik cerkve in njenih pastirjev, vrednik brezbožnega veroneškega časnika, kterega so bili škofje mogli preklicati in prepovedati. V svojo lastno srečo zadet od roke milosti Božje, se je poslednje ure še spreobernil, svoje zmote preklical in s ss. zakramenti previden skesano in spokorno umeri. Pa mnogi niso bili tako srečni, da bi jih bil nebeški vinogradnik poklical še dvanajsto uro, zakaj *) Diot. Philos. Anna!. d 1 Empire. 58 Bog deli svoje milosti, komur hoče. Prehitela jih je noč in spolnile so se nad njimi besede, ki jih sv. Duh v bukvah pripovesti 1, 524—28. govori, ko pravi: „Klical sim vas, in ste se zoperstavili; svojo roko sim za vami iztegal, in nikogar ni bilo, ki bi se bil na njo ozerl. Ker ste moj svet zavergli in vam «a moje svarjenje ni mar, se bom tudi jest k vašem« pogubljenju smejal, in vas bom osramotil, kadar bo to, česar ste se bali, nad vas prišlo. Kadar vas bo nad¬ loga obšla in bo pogubljenje kakor vihar priderlo, kadar bo britkost in težava prišla nad vas. Tedaj bo¬ do name klicali, pa jih ne bomuslišal.“ — V resnici, resne in pomenljive besede, ki naj bi jih mnogi sedanji slaboverni in toliko mlačni kristjani, za- ničevavci spovedi in Božje besede v spominu imeli in dokler je še čas, jih dobro premislili! — Prav po povedanih besedah se je, da drugih ne omenim, Voltairu godilo. V enem svojih pisem pri¬ poveduje, da se je v poprejšnjih boleznih spovedal, in tudi v zadnji bolezni je hrepenel po duhovnu; pa njegovi brezbožni prijatli so ubranili, da v ta namen naprošeni fajmošter neke fare v Parizu ni do bolnika prišel, in v strašnem obupu in divjanju je Voltaire 30. maja 1778 prežalostno končal. Njegov zdravnik Tron- chin, ki je bil pričujoč, pripoveduje tako-le: ,,Mislite si vso besnost in divjanje Oresta, in imeli hote le slabo podobo obupnosti in divjanja, v katerem se je Voltaire na smertni postelji znajdel. Želeti bi bilo, pristavi, ,,da bi vsi slaboverni in brezbožni kristjani takrat pričujoči bili in vidili to grozno prigodbo, 11 — in se prepričali, da z Bogom in večnostjo ni norče¬ vati, da v resnici „je smert (terdovratnega) grešnika naj hujši.“ (Ps. 33, 522.) Uradnik. Groziti in strašiti vi katoliški duhovni, kakor se vidi, res dobro znate, le škoda da se se¬ danji omikani svet tako malo za take strahove zmeni in jih je, menim, tudi pri vas med izobraženimi celo malo, ki bi bili za vašo spoved posebno vneti. Zdravnik. V resnici je pa sedaj za omikanega človeka res velika težava našim duhovnom ustreči. Ob nedeljah in praznikih le samo pri sv. maši biti, skoraj ne zadostuje. Tudi pridige in keršanske nauke naj bi 59 poslušali, roženkranec molili, se postili, vsaj vsake kvatre k spovedi šli itd. Gospodje ne pomislijo, da ako je že za priprostega človeka spoved težavna reč, koliko bolj težavno in sramotivno mora biti še le za olikanega človeka razodeti in naštevati svoje grehe in napake drugemu, ki tudi nikakor ni angel. Duhovni pomočnik. Naj si bode spoved že težavna ali ne, Kristus jo je postavil, cerkev jo ver¬ nim zapoveduje in kristjan, naj si bode že omikan ali priprost, mora cerkvi pokoren biti in jo poslušati, ako noče biti nevernik. (Mat. 18, 17). Vender pa tudi v ti zadevi menim, da svojih grehov Božjemu namestniku se obtožiti gotovo v primeri nikakor ni bolj težavno in sramotivno, kakor če je na pr. bolnik primoran zdravniku kako neznano ali ostud¬ no bolezen razodeti in govoriti o nje. Razloček je le ta, da med tem ko vi to, kar ste zvedili, tudi drugim razodeti smete, je spovedniku nič manj kakor n. pr. sv. Janezu Nep. govor zavezan, in je to, kar se njemu razodene, za vselej kakor zakopano in živa duša nikdar trohice od tega ne zve. — Za svoje zdravje skerbeti gotovo za nikogar ni nikakoršna sra¬ mota, bolan biti pa za vsacega nesreča, in nespamet in greh, ako skerb za svoje zdravje iz kteriga koli vzroka opusti. Ako to velja zastran trupla, mora še veliko bolj veljati, kar neumerjočo dušo zadeva, ker tam se le ped minljivega življenja, tukaj pa cela ne¬ zmerna večnost stavi v nevarnost in zgubo. Grajšak. Vašemu izpeljevanju in dokazu res ni kaj ugovarjati; kajti slehern, naj si bode že pri¬ prost ali omikan, mora poterditi, ako še kaj vere v Boga in večnost ima, da bi bilo v resnici zelo nespa¬ metno, si za telesno zdravje vse prizadeti, v prid dušnega zdravja pa se ogibati ali celo lahkomišljeno zaničevati tako koristno, veljavno in v primeri lahko zdravilo, kakor je vaša posebna spoved. Duhovni pomočnik. Tu imate pač prav; pa ravno ker vere ni, ni najti tudi tega spoznanja in pre¬ pričanja. Vera peša in zginjujey namesto nje se pa baha in šopiri sedanja, v marsikterem oziru puhla in brezbožna omika in izobraženost, katere poglavitni značaj, kakor Alban Stolz v svoji izverstni ABCdi 60 pravi, ravno v tem obstoji, da kdo kolikor je moč malo vere ima. Kdor se ne zmeni za Boga, ne za Božje, še manj za cerkvene zapovedi, ne veruje v Kristusa, temuč mu le še to čast skaže, da sme veljati kot jako moder in dobrotljiv mož, je že posebno orni- kan, in kdor terdi, da ni sodbe, ne nebes, ne pekla, temuč da je s smertjo tudi vse že pri kraju, ta je popol¬ noma olikan! — To, lej te, je pogosto značaj sedanje olike in omike, ki se željno zajema iz mnogoverstnih veri in cerkvi sovražnih časnikov, zapeljivih romanov in brezbožnih ,,Renanov,“ se cimi, goji in razširja po napčni izreji in slabih izgledih, dokler luč pravega spoznanja in razsvetljenja ne vgasne, ter se prostost Božjih otrok spremeni v sužnost, in slepec slepcu po¬ stane vodnik. To je po menjanju modrih in skušenih mož nravna bolezen sedanjega časa in tisti rak, ki spodjeda blagor in srečo ne samo posamnih ljudi, ampak tudi celih družin in deržav. Uradnik. Po vaših zbadljivih besedah soditi, je omika res pravi strup, in omikan in brezbožen vam bi bilo eno. Ne razumem pa potem, od kod da se jih tudi med priprostimi, ki ne znajo brati in ne mo¬ rejo, kakor pravite, svoje omike iz časnikov in ro¬ manov zajemati, mnogo nahaja, ki za spoved ne ma¬ rajo. Je li mar tudi temu omika vzrok? Duhovni pomočili k. Med drugim gotovo tudi, saj posrednje; zakaj kakor otroci starše, tako tudi priprosti svoje sprednike in te ki jim kot učeni veljajo, le preradi posnemajo, zlasti v slabem. Sicer ima pa tudi omika dvojo stran, kakor vsaka reč, in kakor je gotovo, da se med omikanimi nahajajo, ki spodbudno živijo in jim vera ni prazna reč, je od druge strani omika, ako je sovražna veri in cerkvi, v resnici brez- božnost in pravi strup, ki toliko več škode in nadlog napravlja, kolikor veči je število tistih, ki se za njeno poglavitno zdravilo, za spoved ne zmenijo. Resnične in premislita vredne so besede, ki jih v enem svojih izverstnih spisov učeni Jezuit J. Patiss v ti zadevi govori. „Da je sedanji čas,“ so njegove besede, „jako *) Das nothwendigste und wirksanagtc Heilsmittcl gegen dio Uebcl der Zeit. Wien 1861 . fil bolan, to spoznajo in omilujejo vsi, ki imajo oči, da vidijo in ušesa, da slišijo. Že mnogo let človeški rod na vsih udih kervavi. Vojske, kuge, slabe letine, po¬ žari, potresi, dragina, nezvestoba, nezaupnost, punt razpertija med poglavarji in podložnimi, sovraštvo med narodi itd. se vedno verste. Ob enem se znajde svet v nravni in duhovni gnji- lobi, ki se naraša in vzdiguje do odpada od cerkve in Kristusa, da se zasmehuje in zaničuje, sovraži in preganja, kar je sveto in častitljivo, in se očitno in brez kazni Bog kolne in taji. Keršansko življenje, poštenost, pravica, zvestoba, ljubezen se bolj zgub¬ lja , samomorstvo in mnogoverstne pregrehe so navadne reči, poglavitna dela človekova sta spridena, to je, glava in serce. Mnogi se nad tem vesele in vse to imenujejo napredvanje, prostost, izobraženost in omiko, — zato ker nimajo vere in je temno njih duhovno oko. Kdor ima pa vero in po nji razsvitljeni pogled, spozna, da vsem tem žalostnim prigodbam in stiskam, ki tarejo svet, je pervi in poglavitni vzrok greh, brezbožnost, duhovna mlačnost in merzlota; zakaj: „pravičnost narod povzdiguje, 44 govori sv. pismo pProv. 14, 34); „greh pa ljudstva ne¬ srečne dela. 44 Veliko se je že govorilo, nasvetovalo in posku- ševalo, da bi se tem nadlogam prišlo v okom in da bi se zboljšal nravni stan ljudstev, pa brez vspeha; stiske in britkosti se niso zmanjšale, temveč pomno¬ žile, zato, ker se tudi ni zmanjšala pregrešnost, tem več se še vedno množi. Dokler se tedaj ne bode skerbelo, kolikor je mo¬ goče, da se greh in brezbožnost odpravlja in vkončuje namesto podpira, in za to si mora slehern za se in za druge prizadevati, tako dolgo tudi Bog, Gospod čez blagor in nesrečo, življenje in smert, ne bode od¬ nehal po raznih šibah in stiskah dokazovati, da je greh res nesreča narodov in da človek, dokler je grešnik in Božji sovražnik, ne more biti njegovega blagoslova deležen; zakaj: ,,Ako. Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kteri jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje. 44 (Ps. 126, 1. 2.) 62 — Grešnik in Božji sovražnik neha pa človek le takrat biti, kadar se v resnic: spreoberne in se v za¬ kramentalni spovedi z Bogom in s cerkvijo spravi Treba je tedaj k spovedi iti. Recimo naravnost in odkritoserčno : Svet je taki, ker za spoved ne mara, in bo taki ostal in mu ne bo pomagati, dokler se spovedi ne poprime. Nobene še tako modre postave, nobena še toliko oborožena mogočnost ni v stanu duha in serca člove¬ škega tako krotiti in voditi, kakor Božja modrost in mogočnost prave vere in katoliške spovedi. Štejte in vprašajte jih, ki strežejo kraljem in oblastnikom po življenji, šuntajo in podpihujejo ljudstva, ropajo bla- gajnice in podirajo srečo in blagor narodov; vpra¬ šajte jih nezveste služabnike in vojake, puntarske podložne, prisegolomne zakonske, pisatelje brezbožnih časnikov in spisov, malopridne posle, razberzdano mla¬ dino, vprašajte jih, ali pač hodijo k spovedi tako, kakor katoliška cerkev uči in veli; in izmed vseh vam najberže tudi eden po svoji vesti odgovoriti ne bo mogel, da mu je za spoved v resnici mar, da do nje vredno spoštovanje ima. Kdo nasproti pa stori in pripomore, da so spred- niki in oblastniki vestni in pravični, podložni zvesti in vdani; da zakonski zvestobo ohranijo, in da je mladina spodobna in sramožljiva; da ubogi revež vse še tolike nadloge in reve voljno terpi, in da se dopri- našajo čudapolne dela keršanske ljubezni? Vprašajte jih, in z enim glasom vam bodo poterdili, da jim je pri tem pervi in poglavitni pomoček spoved in sv. Ob¬ hajilo. V resnici je tedaj spoved naj bolj potrebno in zdatno zdravilo z<>per stiske sedanjega časa. Ona sv. vero tako rekoč vtelesuje in jo djansko pri človeku stori, da z vsimi svojimi nebeškimi blagodari pri njem ostane. Nihče, ki mu je lastni in občni blagor pri sercu, ne sme toraj spovedi opušati. ,,S pokorite in spre- obernite se tedaj, da se zbrišejo vaši grehi, da pridejo dnevi ohlajenja od obličja Go¬ spo do vega“ (Dj. ap. 3, 19. 29 ) Pastor. To so pač resne besede in poterditi vam moram, da jim v resnici ni veliko ogovarjati, naj si jih je tudi jezuit govoril. Kajti nek učen prote- 63 stant*) skoraj popolnoma ravno tako od posebne spo¬ vedi govori' in jo ,,poglavitno, v resnici močno zdra¬ vilo zoper nravne bolezni sedanjega časa in vir tistih čednost imenuje, ki so pripravne srečo in blagor po- samnega človeka in človeške družbe pospešiti in vter- diti.“ Ravno tako so tudi nekteri izmed mojih duhov¬ nih tovaršev spoznali in še priznavajo, da bi bila posebna spoved, ako bi se je verni poprijeli in se je vestno poslužili, res krepek pripomoček keršansko in bogoljubno življenje pospešiti. Iz raznih krajev so se toraj že tudi glasi čuli, da naj bi se tudi pri nas posebna spoved vpeljala, in spoznati moram, da ako bi se to mogoče kazalo, bi jest, naj bi se pri tem tudi moje opravila pomnožile, gotovo med zadnjimi ne bil, ki bi se za njeno vpeljavo potegnil. Duhovni pomočnik. Bog daj, da bi se vam pač želja spolnila! Bila bi to gotovo velika stopinja k vernitvi v naročje svoje zapušene matere katoliške cerkve. Pa ložji je, se zgube obvarovati, kakor zgub¬ ljeno spet pridobiti. Tolikanj bolj naj bi pa katoli¬ čan je spoznali in vredno cenili predrago napravo ka¬ toliške spovedi, brez katere po storjenem grehu za človeka, naj si bode že priprost ali omikan, ni najti pravega miru in rešitve, in naj bi svojo hvaležnost za ta neprecenljivi biser milosti Božje s tem pokazali, da bi se je v svoj časni in večni prid po nauku in volji sv. cerkve vestno in radi posluževali. „Kdor cerkve ne posluša,“so resne Kri¬ stusove besede, ,,naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik 44 (Mat. 18, 17.) In, „kdor ne veruje, bo pogubljen. 44 (Mark. 16 16.) Verovati pa se ne pravi le po imenu biti kristjan, temuč treba je tudi po veri živeti, to pa, kakor nas vera uči, spet nikomur ni mogoče brez gnade Božje, katero Bog deli v ss. zakramentih, in po sv. kerstu zlasti v zakramentu sv. pokore, ki na poglavitno podporo in živelj keršanskega življenja, na vredno sv. Obhajilo pripravlja, tako, da se doslednje more reči, da kdor za spoved ne mara in jo če# leto in dalj opusti, tudi ne veruje. — *) I.ord Kit« William. Briefe dcs Attikus . V Brief 64 Dokler je človek mlad, terden in zdrav, in se mu od vseh strani svet in posvetno veselje kaže in ponuja, se za silo more še resnim mislim ubraniti, in vtopljen v posvetne skerbi in sladnosti, uadomestiti nekoliko duhovno praznoto; ko pa pride starost ali bolezen in ga jame svet z vso svojo puhlo blišavo za¬ pustiti iri se duša skoraj oprostena strohljivih telesnih vezi nenadoma na pragu neznane večnosti znajde: o takrat se čudno misli, besede in čutila spremene in sicer toliko sovraženi in zaničevani duhoven, ki je mnogim v zdravih dnevih kakor tern v peti, je zdaj njih edini, naj bolji prijatel in pomočnik; in kdor ka¬ toliško spoved pozna in še ni popolnoma od Boga zapušen in oterpnjeu, želi in hrepeni po katoliški spovedi in po neprecenljivi tolažbi, ki jo ona, po od- pušenji grehov, v ti naj britkeji uri deli. To je resnica, ki jo vsakdanja skušnja neovrežljivo spričuje in je no- beno modrovanje in omika nikdar uničiti ne more. Žalostno je le to, da se ta gotova resnica in sku¬ šnja tako malo spozna in človek, le na sedanjost navezan, toliko nerad na prihodnjost misli, dotlej, da mnoge v zdravih dnevih prederzne žalostna noč pre¬ hiti in bode duhoven še le takrat poklican, ko že skoraj več kaj pomagati ne more. Ves od bolezni in groze prevzet se bolnik komej dobro zave, in zdaj naj bi duhoven tako rekoč čudeže delal, zdaj, morebiti v nekterih urah in trenutkih, naj bi ubogi revež, ki mo¬ rebiti še enega očenaša zbrano in pobožno moliti ne more, svoje življenje pregledal, opravil dolgo, dobro spoved, popravil vse kar je zadolžil, poravnal in na- domestil, kar je leta in leta lahkomišljeno opušal in zamudil! Kolika nepremišljenost in negotovost! Znano mi je, pripoveduje Alban Stolz v svojem ABC-koledniku od nekega mladenča, ki tudi duhov¬ nom ni bil nikakor prijazen, da je nenadoma nevarno zbolel. Silno je zdaj želel po duhovnu, pa ker je ta daleč od tod stanoval in je mladeneč čutil, da mu bo umreti, preden duhoven pride do njega, naprosi svojega očeta, da naj zasliši njegovo spoved in potem duhovnu grehe pove. In tako se je tudi zgodilo. Bolnik se je očetu spovedal in tudi umeri preden je duhoven došel! — Pravila mi je tudi, pripoveduje na drugem kraju, 65 neka oseba, ki je 20 let v neki veliki mestni bolniš¬ nici bolnikom stregla, da izmed tisoč in tisoč bol¬ nikov, ki so bili v tem času v bolnišnico sprejeti in med kterimi je bilo mnogo brezbožnega ljudstva, jih je bilo komcj kakih 6, ki so se do zadnjega branili sv. zakramente sprejeti. Takšen, lejte je človek; lahkomišljen, ošaben in prederzen v zdravih dneh, še bolj pa reven in brez- možen ob resni uri ločitve, kateri nihče oditi ne more; in naj si prej še toliko s puhlim modrovanjem vest tolaži in mami in si prigovarja, da je vse to abotno in prazno, kar duhovni učijo; naposled vender resnica zmaga in vse piškavo in puhlo besedovanje zgine pred njo, kakor temni mrak pred svitlim solncem. Resnico teh besed je lepo poterdil nek v svojem mestu glasovit keršen nevernik sam. Zbolela je namreč njegova hči in že blizo smerti pokliče očeta, ga prime za roko in ga z resno, milo besedo vpraša: „Oče! v nekterih trenutkih bom umerla; povejte mi toraj zdaj po svoji vesti, ali naj verujem in se der- žim tega, kar ste me vi učili, da namreč ni Boga ne sodbe, ne pekla; ali pa tega, kar so me mati učili? — Imela je namreč pobožno in bogaboječo mater. — Ves presunjen in pretresen od teh besedi ji oče v tem resnem trenutku s trepetajočim glasom odgovori: „Ljubi otrok! veruj le to in derži se tega, kar so te mati učili. u — Enako tehten in premislika vredin je tudi znani izrek nekega druzega odpadnika od sv. vere, da je namreč po nekatoliško sicer lahko živeti, po katoliško pa lahko umreti, in to poslednje je vender poglavitna reč; da je pa temu tako, da je po katoliško lahko umreti, k temu ravno naj bolj pripomore katoliška spo¬ ved, zakaj smerti želo je greh, pravi sv. ap. Pavel; dobra in vredna spoved pa greh v človeku konča in zbriše in s tim tedaj smerti želo in strah odvzame. Takih in enakih izgledov, prigodb izrekov bi vam še mnogo povedati vedil; pa v resnici dosti dolgo sem že vas in sebe mudil. Tudi- je pravda do male¬ ga končana, kajti od raznih strani in precej do do¬ brega smo katoliško spoved pretehtali in vsak zdaj lahko sam o njeni veljavi in koristi razsodi. Ako se 5 66 mi je izšlo, da sem s svojo priprosto besedo komu kaj malega k vredni in bolji spoznavi in cenitvi te toliko imenitne in blagodarne Božje naprave pripomo¬ gel, me bo v resnici zelo veselilo. Dovolite pa, da se zdaj poslovim, ker hiteti mi je k opravilom. Spodobno se vam tedaj, častita gospoda, priporočim. Brez za¬ mere. Z Bogom ! — Gospa grajšakova. Z Bogom, gosp. duhovni pomočnik! Ne odlašajte tako dolgo, in oglasite se spet kmalo pri nas. Gospa pastorjeva (na tihem ). Bog te nesi, ne¬ otesani zavitar! kako debele nam je pravil! še celo mojega moža bi bil skoraj popolnoma zbegal ; za grajšaka se pa že celo bojim. Da je ravno danes lesem naleteti mogel; kakor na ternji sem tukaj! Grajšak (k duh. pomočniku ga do hišnih vrat Bpremljaje). Prosim, gospod duhovni pomočnik, razveselite nas kmalo spet s svojim dohodom. Kajti jest sem vam za današnji pogovor v resnici jako hvaležen, ker moram obstati, da sem do zdaj res zelo napčen zapomen od vaše posebne spovedi imel. Prepričal sem se pa da¬ nes do dobrega, da je resnica na vaši strani ir< da se naša (luteranska) spoved ne na sv. pismo ne na ustno izročilo opirati ne more, pa da se le komej tudi na Lutra opirati more. Obudili so se mi pa pri tem dvomi tudi zastran druzih verskih zadev, in zelo vam bom hvaležen, ako mi jih o priložnosti rešiti pripo¬ morete. Duhovni pomočnik. Serčno rad, zakaj vaše besede so mi porok, da vam je le za resnico mar, in kdor je pošteno iše, jo z Božjo pomočjo najde. Naj bi pač le vsi kristjani višjih in izobraženih stanov tako pripravni bili resnico zvediti in sprejeti, gotovo, v marsikterih zadevah bi bili na boljem. Bog vas ohrani, častiti gosp. grajšak, in vas poterdi in raz¬ svetli v vašem blagem prizadevanji! Uradnik. To ti je bil pa danes pravi misijon! Kdo bi bil mislil, da se bo tako izšlo in da bomo omolknili ter s svojo spovedjo pravdo zgubili? Ne bil bi verjel, da je katoličanom tako težko priti na konec in da v verskih rečeh stojijo na tako terdnih nogah; gosp. grajšaka je kaplan že skoraj popolnoma 67 preveril in tudi mene bi bil kmalo precej zbegal; še celo vam, gospod pastor, ni kaj zdatnega obveljalo. Pastor. O marsikaj bi bil imel se opomniti; pa nisem se hotel več ustavljati, ker bi se bili silo pre¬ dolgo mudili. V nekterih zadevah pa ne tajim, da so bile njegove besede resnične in za katoličane kakor za protestante spomina in premislika vredne. Zdravnik. Dobro nam je res naš gospod na pete stopal, in bi bil, saj kar mene zadeva, gotovo še bolj, ako bi bil vedil, da že več let, od kar sem se namreč ženil, nisem že pri spovedi bil. Moja žena, v ti reči bolj vestna, mi je zavoljo tega že veliko prizadela in nič ne mara, da se ji bom še vdal in svojo velikonočno spoved opravil; kajti ako se bolj premisli, ta reč ni prazna in iz svoje lastne skušnje (kot zdravnik) moram poterditi, da človek v bolezni, zlasti ako je nevarna, res čudno, kakor je duhovni pomočnik opomnil, svoje misli in mnenja spremeni in se v resnici skoraj vsak brez izjeme spovedati želi, in potem, na duši pomirjen, res tudi na telesu ložeji ozdravi. Tudi primera o naznanitvi kake neznane, ostudne bolezni in obtoženji svojih grehov je prav dostojna. Gospa grajšakova. Po tem, kar sem danes slišala, moram tudi jest obstati in poterditi, da kar spoved zadeva, res zdaj z vami, gospa! nikakor ne menjam! Gospa pastorjeva. Hočete mar, gospoda, prav¬ do in besedovanje spet iz novega začeti. Jest le to terdim, da sem se sedenja, poslušanja in vsega do dobrega naveličala in bi mi zelo ustregli, ako bi vam bilo všeč, da se zdaj nekoliko sprehodimo. Uradnik. Prav imate, gospa! današnja južina je bila vroča in dobro osoljena in jako se nam bo prileglo, da se v prostem zraku zdaj nekoliko ohla¬ dimo Idimo tedaj, ako vam je drago in prav. — Gospa grajšakova (k svojemu možu se ž njim sprchajaje). Kaj si, predragi moj, tako tih in zamišljen? Te je mar današnji pogovor res'tako zbegal? Čudila in veselila sem se, slišavši da si pogosto res skoraj bolj za našo, kakor za svojo stran govoril. Grajšak. Govoril in terdil sem to, kar sem spo- 68 znal, da je resnica. Zamišljen sem pa res, ker se mi po sili mnogi dvomi vrivajo in sem v skerbi, da bi tudi v drugih verskih zadevah pri bolj natančnem preiskovanji razločni nauk naše cerkve ravno tako malo obstati in obveljati znal, kakor danes nauk od splošnje spovedi. Gospa. Naj berže bo tako, sicer bi naši du¬ hovni ne terdili tako krepko in stanovitno, da je le katoliška cerkev prava in edino zveličanska. Grajšak. Reč je res preimenitna in važna; namenil sem si tedaj, v eni in drugi verski zadevi se pogovoriti in posvetovati in obljubim ti, da se nikakor ne bom branil in mudil, zmoti se odpovedati in ud tiste cerkve ostati ali pa postati, ktero bom spoznal kot pravo Kristusovo cerkev. Gospa. O kako me, predragi, tvoje besede ve¬ sele ! Mili Bog naj te razsvetli in mi daj še te sreče in veselja deležno postati, da kakor sva sedaj enega serca, bi naji in najne otroke kmalo tudi vezala in objemala ena vera in ena cerkev! — > IMS v*.