Wil. Ewart Gladstone.
(Spisal E. L.)
Dne 19. vel. travna 1. 1898. je umrl mož, kateri je vodil štiri ministerstva v več nego šestdesetletnem vladanju kraljice Viktorije, najzgovornejši državnik angleški v novejšem času, navdušeni častilec Homerja in Danteja, verni kristijan — William Ewart Gladstone. ') Ob njegovi smrti je žalovala vsa Anglija brez razločka politične barve: vedeli so vsi, da je zadela angleško državo nenadomestljiva izguba. „Molim za vas", brzo-javila mu je kraljična waleška, ko se je boril s smrtjo in ko se ž njegovih ustnic ni več slišalo nič drugega kakor polglasno šepetanje molitvic; in mini-sterski predsednik Sa-lisburv ga je imenoval ,velik vzgled velikega krščanskega državnika, kateremu v zgodovini ni najti jednakega'.
Težko je pisati o možu, čegar delovanje sega v najnovejši čas, saj zgodovina ga še ni sodila; kali, katere je zasejala njegova roka v življenje, šele poganjajo in so še daleč od sadii. A tudi za nas je toliko zanimiv ta izredni mož, da po pravici podamo citateljem vsaj nekaj črtic, nekaj obrisov njegovega značaja.
l) Izgovori: Gledston. „Dom in svet" 1898, št. 22.
Wil. Ewart Gladstone.
William Ewart Gladstone se je rodil dne 29. grudna 1. 1809. v Liverpoolu kot sin bogatega trgovca. Izobrazil se je na visokih šolah v Oxfordu in bil 1. 1832. izvoljen za poslanca v nižjo zbornico. Tu je dobil tolik vpliv, da je bil leta 1834. že pozvan v Peelovo mini-sterstvo kot podtajnik kolonij, a je kmalu po Peelovem padcu vstopil v zbornico kot poslanec in pristaš opozicije. Posebno se je pečal s cerkveno-prav-nimi vprašanji in zagovarjal svobodo cerkve. V naslednjih letih si je v politiki pridobival vedno večjo veljavo. Zlasti je pokazal leta 1852. svoje velike zmožnosti, ko je bil kancelar državnega zaklada, ker je preosn©-val denarno upravo in dosegel ravnotežje med državnimi stroški in dohodki. Odstopil je sicer 1. 1855., ker se ni strinjal z vladno neuspešno politiko na Kitajskem in Grškem, a 1.1859. ga je Palmer-ston poklical zopet v ministerstvo za kan-celarja državnega zaklada. Naslednja leta je večinoma v nasprotju z vlado kot poslanec zagovarjal svoboščine cerkve in zatiranega irskega prebivalstva. Od leta 1868.'—1874. je bil ministerski  predsednik.   V tem  času je
43