Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
G L»AS SVOBODE
V slogi je moč!
GLASILO SVO-BODOMISLLJVIH SLO Vi5 JVC E V V AME7UK.I
Od boja do zmage!
-3
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 38.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, TU., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 20. septemora 1912.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo 1
Leto XI.
Razgled po svetu.
Avstro-Ogrsko.
Lvov. — Iz Varšave ¡poročajo: V Spali, iSkierniwich in okolici se pripravljajo na sprejem carja. — Obmejni grof Wielopolski je baje carjai nedavno tega v avdijen-ci zagotovil, da mu od strani poljskega prebivalstva ne grozi nobena nevarnost. Kljub temu se vrše v okraju Skiemiewice hišne preiskave. Iz Varšave je prišlo več sto stražnikov in orožnikov.
'Budimpešta. — Vodilni politiki •ogrske opozicije so imeli dolgo 'konferenco, v kateri so sklenili, nadaljevati boj proti Lukacsevem kabinetu iz vsemi sredstvi tudi v «delegacijah. (Poslužiti se 'hočejo v boju najskrajnejših sredstev, kar jih je mogoče najti.
Budimpešta. — Z gotovostjo se širi tu vest, da odstopi zbornični predsednik grof Tisza še predno •se sestane zopet parlament.
Zader. — Ogorčenje nad Čuvajevim režimom in zagrebškim procesom traja še vedno po vsi Dalmaciji. V Dubrovniku so se zedinila doslej nasprotujoča si dijaška društva napredna, srbska in pravaška društva k skupni akciji proti razmeram na Hrvaškem.
Francija.
Pariz. — Carigrajski poročevalec “Matina” poroča, da mu je odgovoril Kiamil paša na njegovo vprašanje, če bo prevzel on nalogo, skleniti mir med Turčijo in I-talijo, da tega ne bo storil, ker noče, da bi mu očitali, da je tujcem in nevernikom odstopil muslimanska tla. Tudi če bi bila turška vlada pripravljena s kakim takim pogajanjem, ne more sultan zabraniti Arabcem, da nadaljujejo vojno. Turške čete v Tripolita-niji so se krčile na 2000 do 3000 mož, Italijani pa imajo tam številno vojsko. Naj tedaj Italijani v resnici zavzemo in podjarmijo Tripolitanijo, potem se bomo u-klonili. Toda katera vlada bi mogla doseči pri fanatičnih Arabcih, da prenehajo se bojevati in katera vlada bi mogla zahtevati od muzlimanov, da ne smejo Arabcem pomagati z obleko in orožjem.
Nemčija.
Monakovo. — ¡Svobodomiselni kongres, ki zboruje tu, se je bavil tudi s problemom ločitve cerkve in države v kulturnih državah. Senator Lima s Portugalskega je poročal o tamošnjih uspehih ter izvajal med drugim tudi sledeče: Šola je •oproščena ¡duhovščine, vojaška •duhovščina je odpravljena, odpravljen je zakon, ki prepoveduje, vprašati za očeta, uvedena je ločitev zakona, duhovniki dobe plačo od vernikov, jezuiti so izgnani, v kratkem se odpravi poslanik pri Vatikanu. Kongres je nadalje sklenil, zahtevati ločitev cerkve in ■države ter kot nadaljno konsekvenco ločitev cerkve in šole. Kongres se obrača do svobodomislecev vseh držav, da prisilijo zakonodajo (k tej ločitvi. Verske družbe je smatrati za privatne družbe in je dopustno za nje porabljati javna sredstva.
Egejski otoki.
Rim. — Sem je dospelo odposlanstvo prebivalcev Egejskih o-tokov. Italijanska vlada pa je izrazila odposlanstvu po nekem Grku svoje obžalovanje, da odposlanstva z ozirom na resnost in kočljivost vprašanja ne more sprejeti. Odposlanstvo je nato oddalo spomenico, v kateri riše turško upravo ter prosi italijansko vlado, da naj ne da Turčiji otokov brezpogojno nazaj. Odposlanstvo pa se je prepričalo, da je bila spomenica nepotrebna, ker je imela Italija že od p rvega dneva sem, ko je ¡zasedla Egejske otoke, namen, da jih vrne suvereniteti sultana samo pod dalekosežnimi garancijami za narodni in gospodarski blagor prebivalstva.
Italija.
Bologna. — ¡Poslanec de Mari-nis poroča listu “Resto del Carli-no”, da je izvedel iz najboljšega vira, da bo Italija vzdržala zase-denje otokov Rodosa in Stampa-glije, druge otoke pa bo vrnila Turčiji pod gotovimi garancijami. Poslanec pravi, da so v to privolile tudi že druge velesile in da je tudi Turčija s tem zadovoljna. Turčija dobi primemo denarno odškodnino; Italija namreč prevzame en del turškega dolga, tako da bo Turčiji mogoče preboleti sedanje financijalne težkoče. — Sedaj se baje trudijo obojestranski zastopniki najti način, ki bi bil za oba dela sprejemljiv.
Italija—Turčija.
Ohiasso, Švica. — Vse evropejske velevlasti so ponudile svoje dobre nasvete, da bi se ¡dosegla sprava med Italijo in Turčijo, toda bojne stranke niso privolji me-šetarstvo poveriti katerisibodi evropejski vladi, ter stavite vse zaupanje v Ameriko, ker je le ta najbolj ueinteresirana, tedaj tudi nepristranska.
Dejansko sta obedva ameriška poslanika v Rimu in Carigradu, O ’Briem in Rockhill, bržkone vsled neofieielnih inititativ, obedvema deželama storila več uslug, kot o-ne države, ki so poskusile napraviti mir.
Grška in Turčija.
Atene. — “Patri” piše: Grška bo ohranila napram Turčiji svoje rezervirano stališče. Samo, če bi prišlo do vojne med Turčijo in Bolgarsko, ¡bi Grška tega ne mogla gledati mimo.
TurčijbA-
Carigrad. — V okolici turškega prestolonaslednika so dobili zanesljiva poročila o ugodnem napredovanju mirovnih pogajanj. Baje bo mogoče že v 14. dneh razglasiti mirovne pogoje.
Rusija,
Petrograd. — Na ¡ruskega prometnega ministra je bil izvršen a-tentat. Pred vlak, s katerim bi se bil imel peljati minister, so položili ¡atentatorji pragove, vendar se je posrečilo preprečiti nesrečo.
Albanija.
Carigrad. —- Državni tiskovni urad je doposlal listom pismo poveljnika 1. armadnega voja, v katerem ta zadnjikrat ¡poživlja časopise, da naj ustavi polemiko glede vladnih reform v Albaniji. Listi, ki se ne bodo brezpogojno podvrgli tej zahtevi, bodo suspendirani.
Skoplje. — Vstaši, ki so se vrnili z gora, so sklenili, da hočejo počakati do beirama. če bi vlada do tedaj ne izvedla vsega, kar je obljubila, bodo vstaši zopet začeli s svojim delom.
Skoplje. — V nedeljo zjutraj so poskusili zopet atentat na neki vlak orijentske železnice. Vojaštvu pa se je posrečilo vlak še pravočasno ustaviti. Bombo, ki je ležala na tiru, so prinesli v Ko-prili.
Carigrad. — Listi poročajo, da je ¡prišlo na grško-turški meji pri Tirnovu zopet do krvavih dogodkov. Na obeh straneh je baje 15 težko ranjenih. Govori se, da se hočejo Grki za zadne žrtve maščevati.
Rimska nestrpnost.
Rim. — Kardinal-Patriarh Beneški je prekinil svojo pridigo ter dal povedati neki v cerkvi navzoči gospe j, da ne ho nadaljeval toliko časa dokler bo ona v cerkvi in to radi tega, ker njena obleka ni dostojna. Gospa je odločno protestirala in kazala na več podob v cerkvi, ki so bile mnogo manje o-blečene kot ona. Kardinal ugovor ni pustil veljati, a bil je zadovoljen s kompromisom, vsled katerega se je gospa ogrnila z nekim zagrinjalom in on je pridigo nadaljeval.
Japonsko.
Tokio. — General grof Maresu-ke Nogi in njegova soproga sta 13. t. m. v ¡stiku ¡ceremonije ¡pokopa u-mrlega mikado izvršila samomor.
General Nogi bil je narodni junak Japoncev, odkar je leta 1906 Rusom vzel Port Arthur, ter jih pri Mukdenu premagal v prid Japonske. Grof Nogi bil je rojen 1. 1849 v Hagi, provinca Chosu in je bil najstarejši sin Maretsugu Nogi, nekega ¡Samuraja Choshu Člana. Že pred rusko-japonsko vojno se je odlikoval z hrabrostjo in ko je Rusija z Japonsko pričela vojno, dobil je Nogi ¡poveljstvo nad tretjo armado. General Nogi je o-sebno prejel od generala Stoesel-ja ponudbo predaje Port Arthurja. Njegova soproga grofica Nogi, bila je hčer Yuchi Sadayuki-ja, Samuraja, Kagoshima Clan.
Po končani ceremoniji sta se podala Nogi in njegova soproga v svoj dom, in ko je ¡bilo slišati o-bičajni zamolkel strel iz topa — znamenje, da je rakev zapustila mestno mejo — si je general Nogi s kratkim mečem prerezal vrat in njegova soproga izvršila harikiri. Harikiri še izvrši s tem, da si dolgi nož zabode v levo stran trebuha ter počez nož potegne in tako prereže trebuh, da čreva izstopijo. Harikiri je običajni samomor pri japonskem plemstvu.
Neki dijak v hiši je slišal trupli pasti, prihitel v soho grofa, toda pomoči ni več bilo.
Portugal.
Lizbona. — “Osservatore Romano” poroča, da je Vatikan eks-komuniciral 800 portugalskih duhovnikov, ki so po ločitvi cerkve od države dobili od republikanske vlade plače in pokojnino in to tudi sprejeli. Vatikan stoji namreč na stališču, da so se vsi duhovniki, ki so sprejeli pokojnino, podvrgli vladi, H preganja katoliško cerkev !!! (¡Op. ¡ur. Kaj pa k temu poreče Am. Slovenec?)
Peru.
Lima. — Peruanska poslanska zbornica je sprejela pred malo časom vloženo resolucijo, katera protestuje proti stališču, ktero zavzemati Zdr. države in Anglija z ozirom na grozovitosti, ki so se, po poročilu Sir Roger Casements v gumiplantažah v Putumayo, nad Indijanci imeli vršiti. Resolucija zahteva kaznovanje krivcev in temeljito preiskavo namišljenih grozodejstev.
Poslanca Torres in Balazar sta predlagala, naj se vzame v zapisnik, da poročilo ni nič druzega, kot maščevanje sovražnikov rodbine Arana, prejšnje posestnice gumijevih nasadov,
Mehika.
Washington. — Ako se boji o-koli Agua Prieta tako razširijo, da bi krogle letele na ameriško o-zemlje, ali pa na drugi način življenje Amerikaneev bilo nevarnosti izpostavljeno, tedaj bi ameriške trupe v boj posegle in pred vsem, kot je znano v glavnem taboru, da bržkone voditelji vstašev svarila mejnih poveljnikov vpo-števali ne bodo. Obmejne garniza-cije imajo strogo povelje, da preprečijo ponovitev moritev nedolžnih Amerikaneev, kakor se je dogajalo v Madero-revolueiji v Douglasu.
Listnica uredništva.
J. B. Mihelich, Aurora. “Svobodna Misel” še izhaja toda neredno. Zadnji zvezek, 3. in 4. štev. maj—juni smo prejeli pred mese-eom in potem ne več. “Ilustrova-ni Tednik”, Ljubljana Frančiškanska uliea št. 12. Stane za Ameriko celo leto $3.00. “Ljubljanski Zvon”, je naročiti v Narodni tiskarni v Ljubljani, a koliko stane za v Ameriko nam nd znano, toda mislimo, da bo tudi okolu $3.00. — “Slovan”, velja isto kot za “Zvon’. Da ste nam zdravi!
J. Smuk, Leadville, Colo. Predstojeće ¡velja tudi Vam. Zdravi!
Razne novice.
Chicaška pošta na vrhu.
Prejemki tukajšnje pošte v mesecu avgust so bili večji kot katere druge pošte v Zdr. državah. Prekosile so celo pošto v New Yor-ku za $29,000.
Prejemki tukajšnje pošte znašajo $1,932,488.59, medtem ko v New Yorku samo $1,903,214.14. Promet na chičaški pošti tako rapid-no ¡raste, da vse novotarije ne pomagajo nič in uslužbenci delo komaj zmagujejo.
V minulih treh letih je tukajšnja pošta s prejemki newyorški večkrat blizo prišla, toda prekosila jo je sedaj prvič.
Proti royalistom.
New York. — Portugalski generalni konzul v New Yorku je prejel od svoje vlade oficielno pismo naslednje vsebine:
Med vladami Španije in Portugala se je z ozirom na monarhično in revolucionarno gibanje ¡pogodilo, da vsi voditelji in prijatelji zadnje monarhične zarote, ki so pobegnili preko mej, bodo pregnani iz Španije. Procesi proti španskim sodiščem podrejenim zarotnikom, bodo se izvršili po španskih kriminalnih zakonih. Tistim, ki so sprejeli ponudbo za naseljevanje v Brazilji, je povratek v domovino za tri leta zabranjen. Tisto velja za vse one, ki so se že naselili v ¡drugih deželah. Podpisala se bo pogodba, po kteri bodeti o-bedve vladi zarote zabranjevale.
Nova poštna odredba.
Generalni poštar Hitchcock je izdal instrukcije o izpeljavi nove odredbe zadevajoče pošiljatev časnikov po pošti, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra t. 1.
Zakon zahteva, da izdajatelj v prvih dnevih aprila in oktobra meseca vsakega leta predloži generalnemu poštarju in poštarju bivanja izkaz, ki mora vsebovati ime lastnika časnika, izdajatelja, urednika, glavnega urednika in poslovodje. Nadalje se mora zapisati ime časnika. Izvzeti iz teli predpisov so religiozni, društveni, temperenčni in znanstveni časniki. Ako izdaja časnik kakšna korporacija, tedaj mora biti zapisano ime vsakega delničarja, ki ima več delnic kot eden odstotek. Dnevniki morajo vrbotega še izkazati plačene cirkulacije za minulih šest mesecev. Vse editorelne bilješke ali članke za katere je bilo plaćeno ali pa plačilo obljubljeno, morajo biti označene kot oglasi.
Prestopek teb predpisov se kaznuje z globo od $5.00 do $50.00.
Katoliške cerkvene šole.
Toledo, O. — Štiristo delegatov nemške rimo-katoliške osredne zveze, ki tukaj zboruje, so sklenili, da se ¡ustanovi šola za mlade moške, kateri se bodo posvetili duhovskemu stanu, da razširijo katoliško naziranje. Zavod bo bržkone ustanovljen v Chicagi.
Zločin.
Phoenix, Ar iz. — Amerikanizirani Mehikanci in njih nenatura-lizirani rojaki so se sprli nad tem, kdo bo vodil svečanost v City Hall Piazza. Policista Williams in Valenzuela sta morala poseči vmes in sta aretirala dva rogovileža. — Privedla sta policaja aretiranca že do policijske stacije, nakar potegneta nože in policista napadeta. Williams je bil takoj mrtev a Valenzuela težko ranjen. Policijski načelnik Moore je 'hitel na pomoč a dobil je tudi v trebuh nož. Vzlio temu da je bil smrtno ranjen, vendar potegnil je svoj revolver ter streljal na napadalce, toda zadel je ¡nekega ¡mladega A-merikanca Scotta Pierce, ki je bil popolnoma neprizadet, in se je takoj mrtev zgrudil. Policijski načelnik težko ranjen lezel je za bež-nikoma, a neki Mehikanec mu je od vzadej nož porinil med pleča, da je bil takoj mrtev.
Nevihte.
New York. — Iz vseh krajev vzhodnega New Yorka in zapad-nega ¡Connecticuta dohajajo vesti o ¡malo časa trajajoči, a toliko silne jši nevihti, ki je povzročila neizmerno škodo vsled treska in toče. V ¡Connecticutu so tobačni nasadi poškodovani za najmanje $100,000. Nevihto spremljajoča toča je bila baje pest debela ter prebila strehe na poslopjih in zdrobila na tisoče šip.
V šotoriščih vojaške akademije v West Point je vihar podrl kakih 50 dreves, telefonske in brzojavne droge, bogato žitno polje in bogati rastlinjaki so upostošeni.
'Strela je udarila na večih krajih in povzročila požare; v Flu-shine je strela udarila v električno razsvetljavo ter mesto zatemnila za 24 ur, v Manhassat je strela udarila v najstarejšo in ahhitek-tonično zanimivo cerkev Long Islanda, Krista cerkev in je do tal pogorela.
Ogromno škodo je povzročila nevihta v zoologičinem vrtu v Bronx, sosebno na živalski farmi, kjer redijo živo krmilo za zveri. Pred izbruhom nevihte bilo je na farmi 3500 kokoši, podgan, golobo kov in prašičkov. Vse je pokončano. ¡Samo ¡v parku je škode za $10,000.
Panamski prekop.
Washington. — Zemeljski plazovi v Culebraprekopu Panamskega kanala so zasuli 16,500,000 kubičnih yardov zemlje od časa kar se je pričelo z delom tega prekopa. To je 20 odstotkov množine, ki je bilo do sedaj izkopane in odstranjene, in delo je vsled plazov za pol leta zaostalo. Inženirji so brez sveta, kako bi odstranili zapreke ter si pripisujejo nekoliko uspeha, če ob straneh kanala zemljo odkopljejo po odstavkih.
Avgusta meseca je bilo izkopanega 2,443,353 yardov, ali 190,074 manje kot julija meseca. Vzrok temu je deževje. Betonska ¡dela so se izvršila za 89,879 kubičnih yardov in za 2400 k. y. več kot v mesecu juliju.
Nesreča v premogokopu.
Pariz. — V premogokopu Clarence pri Leusu, nedaleč od Pariza so se vneli plini. Vsled eksplozije in ker se je neki rov podrl, je mnogo delavcev zasutih.
Pariz. — Doslej so iz rova Clarence spravili na dan 23 težko ranjenih in 4 mrtve. 37 delavcev je še zasutih in ni upati, da jih dobe še žive.
Klanje Srbov.
Belgrad. — Listi poročajo iz Skopi ja, da so Albanci in Turki v ¡vasi Poljče požgali 450 srbskih hiš. V ¡Berani so ubili nekega u-glednega Srba; v beloplojski vasi Vrbici so ubili dva brata Srba in njihovi rodbini. Pri Javorju so Turki zaprli mejo, tako da ne morejo niti tisti čez mejo, ki potujejo iz Srbije v Turčijo. Na ¡meji so ustavili celo uradnika, ki ga je poslala vlada, naj preišče zadevo glede masakra. V tem letu so v Turčiji ubili 90 Srbov, ranili 130, 170 pa oropali. Vsa škoda, ki jo imajo Srbi, znaša pol milijona dinarjev.
Srbija in Bolgarska.
Sofija. — Srbski poslanik Spa-lajkovič se je odpeljal pred par dnevi po večkratnih konferencah z bolgarskim ministrskim predsednikom v Belgrad. Sedaj se je zopet ¡vrnil v Sofijo. Baje je šlo za končno sprejetje srbsko-bolgarske trgovske pogodbe ter je Spalaj-kovič dobil tudi nalog, da zagotovi bolgarsko vlado srbske podpore napram Turčiji.
Listu v podporo.
A. Serjak 25c; F. Krefel 25c; F. Kokalj 25c ; J. Pogorele 25c ; L. Hrovat 25c; L. Sterle 25c; K. I-glič 25c.
V. REDNA KONVENCIJA S. N. P. JEDNOTE.
(Posebno poročilo.)
Konvencija največje, najuglednejše in najlepše razvijajoče se Slovenske Narodne Podporne Jed-note, ki se je ob porodu in še dolgo ¡potem morala boriti z vsemi te-škočami ter odbijati napade vsestranskih sovražnikov; organizacija, ¡ki danes stoji na trdni in močni podlagi, se je otvorila ob y29 uri zadnji pondeljek jutro v S. S. Turner dvorani v Milwaukee, Wis.
Pročelje ¡dvorane je primerno okrašeno z zastavami in velikim napisom “Pozdravljeni bratje de-legatje in sestre delegatinje pete redne konvencije S. N. P. J.”
Delegatov z glavnim odborom vred je 112 in 6 delegatinj. Potekla sta, ko to pišem prva dva dni, ki sta vzela najmučnejše ¡delo: volitev raznih odborov, poročila gl. in drugih uradnikov in sporazum med strankami; deloma se o tem še nadaljuje jutri (sredo) predno pridejo na vrsto pravila.
Zapisnikarja sta naš priljubljeni Terbovc in Kogoj. Konvencijo pa vodi ozir. ji predseduje M. Železnikar in pomočnik mn je M. Štefančič. Posnemajoč iz ustnih in ¡pism. poročil konstatiram, da pričakuje slov. narod z največjo nestrpnostjo delo te konvencije, kakor tudi ukrep vstanavljajoče sedaj še imenovane sirotišnice.
Delegacija je z največjim zadovoljstvom na znanje vzela poročilo gl. tajnika Verderbarja, ki je bilo res statistično in ki izkazuje najlepši vspeh od zadne konvencije v Clevelandu pred tremi leti. Jednota ima približno 9000 članov in članic in okoli 63 tisoč dolarjev čistega preostanka med tem, ko je imela ob Clevelandski konvenciji ¡deficit.
V pondeljek večer je v isti dvorani priredilo društvo št. 16 te jeduote tu delegaciji v počast banket, 'kakoršnega ¡že dolgo nisem videl; vse je bilo tako okusno vrejeno in tudi vsega v izobilju, da me veže dolžnost se jim tudi zahvaliti in ¡da je slavnost izpadla v vsestransko zadovoljnost v to so pripomogla pevsko dr. Zvon, socialistično dr. Naprej in socialistično tamburaško dr. A-drija. Člani imenovanih društev . so sami Slovenci, kar dokazuje slogo in napredek Slovencev v Milwaukee.	x
Konkurenca.
Seattle, Wash. — Angleški parnik za olje je sem dospel iz Singa-■pore ter iz ¡Sumatra in Burma pripeljal' 6000 ton bencina, ki je namenjen s produkti ¡Standard Oil Co. stopiti v konkurenco. Ukrenile so se vse priprave, da se uvozi večje množine asiatskega olja in tu na trg postavi.
Egipet.
London. — Kakor zatrjujejo tulkajšni listi, so pogajanja za pre-ustrojitev Egipta v kraljestvo pod angleškim protektoratom v polnem tiru. Angleška je ¡baje že dobila dovoljenje Francoske in Italije ter ponuja Turčiji odškodnino 500 milijonov kron. Sedanji khédive bi bil potem kralj, kar bi u-godno vplivalo na egiptsko ¡prebivalstvo.
DENARJE V STARO DOMOVINO
požlljamo:
za	$ 10.35 ................. 50	kron,
za	$ 20.50 ................ 100	kron,
za	$ 41.00 ................ 200	kron,
za	* 102.50 ................ 500	kron,
za	S 204.50 ............... 1000	kron,
za	$1020.00 ............... 5000	kron-
Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c. kr. pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične, je do $50.00 v g-otovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, New York l04St.Olalr4.ve., N. E.	Cleveland, OhI»
i*L.A« SVOBUÜfc
Zahodna	Bolniška
Podporna \$Xy Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V itanovLjena aprila 25. lak >rporira.na 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predäelaii:	PRA.XS JER-A.3, B >x 44, Taylor, Wash.
Podpred»ednik:	PAVEL KOS. Box 10, Rtvenädale. Wash., Box 44.
Tajtiik: FSvNK T03T0VRŠMIK, Taylor, Wash., Box 44.
Blagajnik: BL, A3 RE BIGI A. ,'i, Bix8J, Eaamclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issag-ah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
PRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Favensdalc, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
Beja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Preds. John Arko; tajnik John Škufca; Frank Maurič, II. tajnik; blagajnik, Anton Logar.
Društvo
V RUDNIKIH.
III.
Drugo jutro je Marijan ležal v postelji, ko se je že davno zdanilo. Spal ni; premetaval se je po postelji ter premišljeval dogodke zadnjih dni. Kar nakrat se začuje šum na cesti. Slišal je znane mu glasove in sodil, da mora biti na cesti mnogo ljudi. Radovednost ga je gnala, da je skočil iz postelje in pogledal skozi malo, zamazano okno venkaj. Na cesti je stalo nekoliko skupin starejših rudarjev v živahnem razgovoru. Marijan se je naglo oblekel in, ne da bi se umil, kakor je imel navado, pohitel na cesto.
“Kaj imate, kaj se je zgodilo?” je kriknil glasno in se obrnil do prve skupine.
Koščakov Franc je stopil pred Marijana ter dejal:
“Ravnokar nam je ravnateljstvo dalo na znanje, da morajo o-ni, ki stoje v štrajku, zapustiti in izprazniti stanovanja, ki so last rudniške družbe, in sicer še danes. A skoraj vsi stanujemo v rudniških kočah. Ravnateljstvo trdi, da potrebuje naša stanovanja za delavce, ki ne štrajkajo!”
Marijana je vest zelo presenetila. Srd, sovraštvo in neka neznana bojazen se je zlila ta hip le v eno besedo.
“Pes!”
“Kaj nam je torej storiti?” vpraša deset glasov nakrat.
Marijan je pordel kakor pesa. Za nekoliko časa se je vmislil, potem pa je dejal z neodločnim glasom:
“Dobro! Ravnateljstvo naj jih izprazni samo, če hoče. Mi se ne moremo upirati sili. To mu pa ni mogoče, ker nima ljudi za tako delo.”
Obrazi navzočih so se hipoma razjasnili. Res: Kdo neki bo o-pravil to delo? Po vsem Posavju se ne najde človeka, ki bi mu v tem slučaju šel na roko. Marijan ima prav! — V njih dušah se je zopet pričelo jasniti in z obrazov jim je odsevala neka tiha škodoželjnost. Skrb in bojazen, ki ju je vzbudil ravnateljev ukaz, sta se hipoma umaknili prejšnji energiji in samozavesti:	Da, mi moramo
zmagati in če bi sto vragov ... Na preje otožnih, udrtih licih se je prikazalo veselje, in razšli so se.
Pa to veselje ni trajalo dolgo. Po Posavju se je kakor strela raznesla neumljiva, skoraj neverjetna vest:
“Rudniško ravnateljstvo je poslalo v (glavno mesto po orožnike!”
Ta klic je deloval med mirnim prebivalstvom kakor bomba. — Ljudje so si pripovedovali grozne stvari; vse se je balo in treslo. — Matere so nagajajočim otrokom žugale z orožniki. — Obenem pa je postalo jasno, da bo boj s podjetništvom t$žak, in v marsikateri ihiši so že jeli dvomiti o zmagi delavcev. Razburjenost je naraščala vsak trenotek. Marsikateri rudar je prvi hip izgubil pogum in v glavi so se mu ponavljala ? vprašanja: Kaj ho, če izgubimo?
Elurn, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek; tajnik Anton Lučič; blag. Alojz Oman.
Društvo “Planinski raj’’ št. S v Taylor, Wash.:	Preds. Martin
Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga.
Kaj se zgodi z nami starejšimi, katere ima podjetništvo -samo že zaradi tega v službi, ker smo v rudnikih onemogli? kaj z našimi družinami, z ženami, otroci ? kaj ?
. . . kaj ?----
V prej veselih prsih, v zmago verujočih očeh se je zopet porajal strah, težak, obupen.
“Kaj se zgodi? kaj? kaj?...”
Tudi ta naval obupanosti ni vztrajal. Kajti v izmučenih prsih je kmalu z večjo silo vzplamtel ponos in stari srd se je podeseteril. Od prejšnjih vprašanj se je popolnoma abstrahiralo. Duhovi so se končno sami sebi čudili, da jim je pogum le -za trenotek začel padati.
Ko se je zvedelo, da prihajajo orožniki, je vse hitelo na cesto, in na hišnih pragih so stale skrbne ženice in umazasi otroci ter gledali proti zapadu, odkoder bi morali priti orožniki.
Proti poldnevu so res prišli. S trdimi, ponosnimi koraki so stopali mimo hiš in db strani stoječih rudarjev. V primerni oddaljenosti so jim sledili otroci. Orožje se je blestelo v solnčnem svitu, da jih je bilo opaziti že od daleč.
Ko je legla tisti dan krasna, s svetlimi zvezdami posejana noč na zemljo ter objela trudne zemljane in jih vabila k blagodejnemu -počitku, je v marsikateri koči bdel reven rudar, ki je danes prvikrat v svojem življenju začutil na svojih ramah strašno breme, zanj mnogo pretežko, pod katerim gine in gine, dokler ga ne reši majka smrt . . . V izonučesi glavi pa mu je v enomer rojila žalostna misel, ki mu je pravila, da je suženj in da ostane na večno suženj, -suženj! Na upadlem obrazu se je pojavila biserna solza, ki se je hipoma skrila v posiveli bradi .. .
Po cestah pa tisto noč ni bilo miru. Mladi fantje so ukali in popevali, kakor da hočejo s tem pokazati, da se ne boje orožnikov!
Drugo jutro je izza gorovja izšlo solnce krvavo, kakor še nikdar; njegovi mogočni žarki so pozdravljali rudarje.
Z novim dnevom pa so prišla tudi nova, za marsikatero družino obupna poročila. Od hiše do hiše, od koče do koče, ki ,so bila last rudniške družbe, so hodili orožniški oddelki, ki so imeli nalogo, prisiliti družine štrajkujočih rudarjev, da zapuste svoja dosedanja stanovanja. Skoraj pred vsako kočo je na cesti stala hišna o-prava: stare postelje, stoli itd. A po posteljnih opravah so se valjali na pol nagi otroci kričeč in vpijoč. Možje pa so po žepih stiskali pesti in škripali z zobmi.
Marijan je z drugimi miril razburjene ljudi in jih tolažil. Tudi njemu so izpraznili stanovanje in znosili hišno opravo na cesto. A on ni (bil oženjen in ni imel družine. Težje je bilo onim, ki so i-meli ženo in kopo otrok z lačnimi želodci. Tem so morali pomagati mlajši, neoženjeni rudarji. In s splašenim obupom se je družilo sovraštvo in srd. Obenem pa se je pojavil neizprosen glad. Otroci so zanemarjali šolo ter pohajkali
zmučeni in lačni po potih in goščavah.
Naposled je razburjenost priki-pela -do vrhunca. Toliko časa so robotali ti družbi, toliko solz, vzdihov in muk so ji žrtvovali, toliko svojih tovarišev darovali; kolikor je človeku mogoče trpeti, sc trpeli in gladovali, — za plačilo pa žanjejo sedaj to brutalnost, to brezsrčnost, kakršna se more poroditi le v srcih, sorodnih Cezarom Avgustom.
Ni čuda, če je brezumni odpor zmagoval nad razumom.
Popoldne se je zbralo na občinskem travniku polno ljudstva. Na ponosnih obrazih z razmršenimi lasmi in svetlimi očmi se je spajala neizrečna žalost, čuli so se klici, kakor:	“Maščevanja je tre-
ba!” in “Kruha nam dajte!”
(Sklenili so, da gredo vsi pred pisarno rudniške družbe iu tam glasno ugovarjajo proti počenjanju podjetništva.
In šli so zmedeno in hitro, v raztresenih vrstah. Šlo je vse prebivalstvo. Delavci, žene, razcapani otroci, pomešani in poživljeni. Zdelo se je, da se je vzdignilo vse ljudstvo, ki hoče zapustiti svoja dosedanja bivališča ter se naseliti drugje, daleč, daleč od tukaj. V srcih te nepregledne, obupne množice je zopet prevladal stari ponos in že črez hip je krepka samozavest pregnala obup in veselje je zakipelo na potrtih obrazih. V nekaterih ivrstah se je začulo petje in v zraku je kmalu zaorila pesem, ki je postajala močnejša in močnejša, glasnejša in glasnejša. Slišala se je delavska pesem:
Vi milijoni brez števila v roveh, v gozdeh, v mestih, v vaseh,
ki tlači vas sovražna sila,
ki tlači vas sovražna sila,
Prišli so do ovinka. Tu se cepi cesta. Ljudje pravijo temu kraju Kamenac. Iz kakšnih vzrokov, ni zsano. Že najstarejši očanci so rekli temu kraju tako, ker so to culi od svojih prednikov. Množica je krenila na pot, ki pelje proti rudnikom. Toda nadaljno pot ji je zaprla četa orožnikov. Njihov poveljnik je zahteval, da naj se množica takoj razide.
Predenj je stopil Marijan poudarjajoč, da rudarji nimajo zlobnih namenov, da hočejo popolnoma mirno izreči svoj ugovor ter zopet mirno oditi. Orožniki naj se torej umaknejo, ker tudi nimajo pravice razganjati mirnih ljudi. Odklanjal je končno vsako odgovornost, če bi posredovalo orož-ništvo.
Zadaj pa je v množici rasel šum. Zadnje vrste so hotele vedeti, kaj se godi spredaj, pa so silile naprej. ¡Sprednji, rinjeni naprej, se niso mogli ustavljati sili zadnjih. Vse ustavljanje, rivanje ni pomagalo ničesar. Šum je postal splošen. Ker se rudarji niso umaknili, niti razšli, komandiral je o-rožniški poveljnik v orožje. Takoj so molele smrtonosne cevi orožniških pušk rudarjem nasproti ter ustvarjale grozno zmešnjavo. Prestrašene žene in otroci so zagnali pretresujoe vik in čuli so se obupni klici. Tupatam so se vzdignili možje mirnejše krvi na ramena svojih obupanih in zmešanih tovarišev v sprednjih vrstah ter dajali z roko in hripavim glasom znamenja zadnjim, naj se umaknejo. Tam zadaj se za ta znamenja niso zmenili ali pa so jih napačno umeli in pritiskali so še huje. V raztresenih vrstah je bilo slišati pojoče glasove . . .
In zopet so se začuli tam zadaj novi vzpodbujajoči glasovi: “Naprej! Naprej!”
Ta hip je 'bil naval množice v zadnjih vrstah tako silen in močan, da so sprednji morali naprej pehani naravnost smrti v žrelo. — Nekateri so se skušali preriti na stran; a tam so stale hiše, zaprte in prazne, tako, da je bil pritisk tam še huji. Zdelo se je, da bo ta siloviti naskok množice pomendral orožnike v prah . . .
Na čelu množici je bil Marijan, bled, prepaden, gologlav. V tre-notku je spoznal, da je položaj nevaren, da je življenje rudarjev v sevamosti. Rešiti je hotel množico. Rotil, prosil je s povzdignjenimi rokami orožnike, naj se u-maknejo.
Zaman.
IČrez trenotek so doneli po dolini streli, enkrat, dvakrat. .. kakor bi trenil, je ležalo na tleh nekaj teles. Zmešnjava je bila grozna in ljudje so mislili, da je sod-nji dan. Solnce se je z žalostnim svitom poslavljalo od krvavega prizora.
Obupane in omedlele žene so se zgrudile pri svojih mrtvih iu ranjenih možeh na tla in žalostno, tako žalostno ihtele . . .
Tam spredaj pa je ležal Mari-j jan s krčevitim, obledelim, mrtvaškim obrazom. Iz čela mu je počasi kapala 'črnikasta kri in se mešala s cestnim prahom.
(Pride še.)
ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ
in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo bodočnost.
Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplačilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor rž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso, ajda, detelja, milet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo. Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen.
Pridite in oglejte si ta krasni svet, predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-tančneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na:
A. Mantel,
2026 Blue Island Ave.,
Chicago, UL.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač,
82—84 Fisk 8t, Tel. Canal 1406 Glas Svobode stane $2.00 n» leto
SODRUG ETBIN KRISTAN V KANSASU.
Vabilo.
Cenjeno občinstvo iz Minerala in okolice se vabi na shod na 25. sept. zvečer ob 6 uri v dvorani št. 6. na East Mineral. Na omenjeni dan bode prišel sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane, ki bode predaval o socializmu. Zatoraj nikar ne zamudite omenjenega dne!
Pongrac Jursche.
Zahvala!
Društvo Luiider-Adamič št. 20 S. 'S. P. Z. se sklepom seje z dne 8. sept. na tem mestu kar najpri-srčneje zahvali izdelova-telju novega prapora Fr. Kržetu, 2616 S.. Lavvndalle ave., Chicago, Ul., ter zajedno izraža željo, da bi slovenski umetnik izvršil še mnogo ta-j ko krasnih del.
I. Smuk, ta j.
OOOOOOOOOO O 00000000000000000000 O 0000000000
o	o
o	o
§	Severova Zdravila so sad dolge izkušnje	g
o	in zdravniških preiskav.	o
O	o
O _______________________________________________ O.
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Ö
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
n
o
o
o
o
o
o
o
SEVEROV ANTISEPSOL
(Severa’s Antisepsol.)
o o o o o o o o o o
se lahko in varno da na in v človeško telo z vbrizga- Q vanjem, nadevanjem, ali pa z grgranjem. Rabite ga q za čiščenje ust, zoper neurijeten dih, zoper bolno O grlo in hripavost in za zdravljenje katara, ispustkov o ali drugih nepravilnosti vseh naravnih odprtnim ®
života.	Cena 25 centov. o
O
o o o o o o o o o o o o c o o o o o o o o o o o
Severov Laxoton
je prijeten za užiti,
osladi kisel želodec,
odpravi neprebavo,
okrepi slab želodec, ozdravi zapeko,
pomaga celemu ustroju.
Posebno se priporoča za ženske in otroke, katerih nežni organizmi ne morejo prestajati bolj močnih zdravil, kakor so tableti in kroglice. Cena 25 centov.
Dete spi — in mati počiva
o o o o o o o o
o
Malički so podvrženi mnogim nepravilnostim, ampak ^ veliko trpljenja spadajočega v otroški, dobi in dobi o dobivanja zob se lahko odpravi in velikokrat tudi q
O
o o o o o
prepreča z rabo
SEVEROViH KAPLJIC ZA OTROKE
(Severas Soothing Drops)
Te olajšajo bolečine uredijo želodec in čreva in detetu zdravo in naravno spanje in počitek in udobnost materi.	Cena 25 centov.
Vaš lekarnar prodaja vsa Severova Zdravila. Ako jih nemorete dobiti, pišite nam. Knjižice in navodi so tiskani v slovenskem jeziku. Za zdravniški svet pišite na:
c
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
MLADI MOŽJE
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
STARI MOŽJE
MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupijenje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne , moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. N a spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aus.301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME.
NASLOV.
“Sloboda” št. 2 v Cie
..———.-.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
■ WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ate., Chicago, *tll.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC. 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale are., Chicago, IB.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika ¡03 Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave.
KRŠČANSTVO.
A. H. Skubic.
Nadaljevanje.
7. KARDINALOVA PRISEGA.
Jaz — — —, svete Rimske Cerkve, kardinal--------obljubljam
in ¡prisegam od te ure naprej in dokler bom živel, da bom zvest in poslušen blaženemu Petru, sveti Rimski Apostolski cerkvi in naj-svetejšemu lordu Piju X. in tudi njegovim kanonično izvoljenim naslednikom. Prisegam, da ne bom svetoval, ali govoril ali pomagal na katerikoli način proti papeževemu veličanstvu ali osebi; nadalje prisegam, da ne bom nikoli, hote ali vedoma objavil zadev poverjenih mi od nuncijev ali v pismih, kar !bi jim znalo škoditi ali priti v neeast; vedno pa bom pripravljen priskočiti na pomoč, hraniti in nazaj dobiti tiste pravice, ki jim gredo.
Boril se bom z dušo in telesom in z vsemi močmi za njih čast in đostoj'amstvo. Branil bom legate in nuncije apostolske cerkve po vseh krajih moje jurisdikcije, skrbel za njih varno potovanje, jih častno sprejel ob prihodu in če pri meni ostanejo in celo pustil prelivati kri zanje, če se bi kateri pre-drznil jih napasti.
Skušal bom na vsak način pridobiti, vzdržati, ohraniti, povečati in ovekovečiti pravice, celo začasne, svobodo, čast, privilegije in o-bla-st papeža in njegovih naslednikov. Ko bi zvedel za kako mohina-cijo nasprotno tem pravicam, katere jaz ne bi mogel zadušiti ali preprečiti, tedaj bom takoj obvestil papeža, njegove naslednike, a-li koga druzega ki je ali bo kvalificiran za gotovo izročitev moje poizvedbe ali svarila.
Prisegam, da ¡bom spoštoval in spolnil kakor tudi gledal na to, da drugi spoštujejo in spolnujejo vse regulacije, odloke, ordinance, di-spenzaeije, rezervacije in provizije apostolskih mandatov in ustave 'Siksta prvega, blaženega spomina, nadalje da se bom skušal zatreti in se z vsemi svojimi močmi boril proti nevernim, odpadlim in revolucij onamim govorom proti našemu lordu, papežu in njegovim naslednikom.
Kedar .poklican ali povabljen radi česarkoli od svetega očeta ali njegovega naslednika, bom vbo-gal, ali pa če bom zadržan vsled pravičnih vzrokov, bom poslal mojega zastopnika, da me opraviči in izkaže v mojem imenu o-pravičeno spoštovanje in pokorščino.
Nikoli ne bom prodal, podaril, obremenil ali drugače ločil od cerkve brez papeževega dovoljenja, samostane, kloštre, cerkve ali karkoli, ki se nahaja v moji oskrbi ali pod mojim nadzorstvom in bom Spoštoval in se držal po nepregreš-ljivi uistavi najvišjega pontifikata,
Pija X., pričenši ‘Vacant sere a-postolica’, izdani v Rimu dpe 25. decembra 1904, tikajoč se izpraznjenega mesta v sveti cerkvi in volitve Rimskèga papeža.
Prisegam, da ne bom sprejel nobenega pooblastila od kakekoli civilne vlade in pod nobeno pretvezo, da bi proposiral kak veto, pa naj bo isto še tako malo značilno, v smislu ustave ‘commissum nobis,’ izdane od Pija X., dne 24. januarja 1904, in da ne bom izdal ničesar, ne glede na to koliko jaz vem o stvari ali pa kako sem jo izvedel potem naj bo, da ista pride iz odprtega konklava ali kakega kardinala, potem bodisi pismeno ali ustmeno, direktno ali indirektno, pred ali .med k-piiklavom in poleg tega še obljubljam, da ne ¡bom pomagal in posredoval z ei vilnimi oblastmi pri volitvi papeža.
Istotako prisegam, da bom natančno spolnoval vse odloke, posebno tiste, ki so izdani od svete kongregacije in ki se tičejo zvi-šenega dostojanstva kardinalata in da ne bom storil ničesar, ki bi oblatilo čast in dostojanstvo kardinalata.
8. ŠKOFOVA PRISEGA.
Jaz---------zvoljeni cerkve ...
.....„ Škofije, bom od sedaj naprej zvest in pokoren sv. Petru, apostolu, sveti rimsko-katoliški cerkvi in našemu Gospodu, svetemu rimskemu papežu in njegovim naslednikom, kanonično zvolje-nim ; prisegam, da ne bom ne svetoval, niti privolil še manj pa storil, da 'bi isti zgubili življenje ali kak ud, ali da bi jih vjeli ali da bi kedo položil ¡roke nanje ali jim škodil na kakkoli način in. pod kakokoli pretvezo. Kar mi bodo zaupali sami ali po svojih poslancih ali pismih, ne bom vedama nikomur izdal. Pomagal bom braniti in vzdržavati rimsko papeštvo in novčič (“royalties” angleški izraz) sv. Petra proti vsemu človeštvu. Prihajajoče in odhajajoče legate apostolske cerkve bom vedno častno sprejemal tako tudi ž njimi postopal in jim pomagal in stregel. Pravice, časti, privilegije in oblast svete rimske cerkve, našega Gospoda, papeža in njegovih prej že imenovanih naslednikov bom skušal ohraniti, braniti, povečati in v tej smeri iti naprej do cilja. Ne bom niti s svetom, akcijo, niti s pogodbo, česa storil, ki se bi mogoče snovalo proti imenovanemu lordu (papežu) ali Rimski cerkvi ali pa mogoče kaj takega storil, ki bi škodilo ali bolelo njena (cerkvene) osebe, pravice, čast in moč in če bom zvedel za kako tako zaroto, jo 'bom skušal preprečiti, jo bom oviral in ko najprej mogoče o tem obvestil našega imenovanega lorda. Odredbe, ukaze, mandate izdane od papeža bom spolnoval in z vso dano mi močjo pazil na to, da jih tudi drugi spolnujejo.
Nevernike, odpadnike in upor nike našega imenovanega lorda ali njegovih naslednikov, bom kar se bo največ dalo preganjal in jim nasprotoval.
#
Kakor je razvidno iz predstojećih dveh priseg ste si isti skoro enaki z malimi razlikami. Škofje kakor tudi kardinali prisegajo, da ostanejo papežu in cerkvi vedno in povsod vdani in v vsem pokorni. Vsi prisegajo in se rote proti nevernikom, odpadnikom in upornikom, da jih bodo preganjali in vničili, poleg tega tudi prisegajo, da ne 'bodo podložni nikomur iz-vzemši papežu. Najbolj regirnent-no pa je to, ko iz cele prisege sije nekako špijonstvo za papeža od strani teli cerkvenih dostojanstvenikov. Poleg tega čitamo tudi v škofovski prisegi, da bo škof pod to prisego varoval in branil pe-trovo rojaliteto, ali kakor po domače pravimo petrov novčič. Razume se, da ta odstavek je zelo važen, kajti petrov novčič prinaša rimskemu papežu milijone dolarjev vsako leto. Zato ga pa je treba tudi varovati kot punčico svojega očesa.	Dalje prih.
SLOVENSKA SIROTIŠNICA.
Na javnem shodu je bil zvoljen
odbor, ki bo položil varščino.
Črtež pravil in resolucija.
Slovenci v Chicago so se zbrali zadnjo nedeljo v Narodni Dvorani, kjer so na Javnem shodu, sklicanem po Pripravljalnem Odboru Slovenske 'Sirotišnice, debatirali v prilog in korist započete in vseskozi odobravane Slovenske Sirotišnice.
Na tem shodu se je zvolil odbor in postavil pod poroštvo in sicer finančni tajnik $500.00, blagajnik pa $1000.00 in sicer s stipulacijo, da nadzorni odbor poviša to poroštvo, ko hitro presegajo prejemki te varščine.
Na shodu so bili zvoljeni slede-
':	Feliks Seljak, predsednik;
Viktor S. 'Skubic, tajnik; Mihael Koštrun, blagajnik; Ivan Žvanut, zapisnikar; v nadzorni odbor pa: A. H. 'Skubic, Josip Ivanšek in John Marentič.
Vse denarne pošiljatve se naj pošiljajo na finančnega tajnika V. S. Skubic, 2727 S. 42nd Ct., Chicago, 111.
Na shodu so bila zastopana skoro vsa čikaška podporna društva in tudi gl'avni odbor S. S. P. Z. kakor tudi nekaj delegatov S. N. P. Jedno te.
Kakor se je razvidelo iz debate je želja Slovencev, da ostane zavod popolnoma na NARODNI podlagi, izključujoč vsako versko, politično in osebno prepričanje in da se zainteresira vse slovenske podporne organizacije.
Sedajni začasni odbor bode deloval dokler se ne ustanovi stalni odbor sestoječ iz zastopnikov raznih organizacij in od naroda postavljenih delegatov. V najkrajšem časa bo sklican shod vsih postavljenih delegatov in zastopnikov raznih organizacij in na tem shodu se bodejo potem izdelala pravila in volil stalni odbor oziroma direktorij.
Da bodejo rojaki videli, kaj se namerava storiti in na kaki podlagi bo ta zavod, priobčujemo tu
ČRTEŽ PRAVIL.
Ime.
Ime tega zavoda naj ho začasno SLOVENSKA SIROTIŠNICA in SANITARIJ; to ime se sme spremeniti, kakor bo odločil narod po splošnem glasovanju ali pa stalni odbor.
Mesto.
Mesto, kjer bo Sirotišnica zgrajena še ni določeno in za isto se bo prepustilo narodu ali stalnemu odboru, da izbere najpriličnejše mesto, v okraju in deželi kakor se bo mogel dobiti prostor oziroma zemljišče. Predvsem bo treba paziti pri izberi kraja na ugodno zdravstveno lego in priročnost kraja.
Sredstva za dosego namena.
•Da se doseže namen, potrebno bo v prvi vrsti interesirati slovenske podporne organizacije, brez izjeme, kajti začetek in obstoj Sirotišnice je odvisen največ od podpore teh organizacij. Tudi milodari od strani rojakov in raznih filantropistov se bodo v ta namen
pobirali. Razni odbori vstanovlje-ni bodo tudi skrbeli za to in sku-^adi dobiti ugodne koncesije, kakor tudi zemljišče ne manj kot 160 akrov, na katerem bo postavljena Sirotišnica in 'Sanitarij.
Namen.
Slovenski narod v Ameriki nima do sedaj še nobenega narodnega zavoda in ker narod uvideva potrebo slovenske Sirotišnice in Sanitarija, si je postavil nalogo da sezida in vzdržuje tak zavod na popolnoma NARODNI podlagi, izključujoč vsako versko, politično in osebno prepričanje.
V ta zavod se bodo sprejemale slovenske sirote, vdove, otroci, neozdravljivi in nepreskrbljeni. — Vsak, ne oziraje se na njegovo ali njeno versko, politično in osebno prepričanje bo vsprejet v zavod, ako bo spolnil od stalnega odbora stavljene in izdelane predloge ali pogoje.
Prednost bodo imeli tisti prosilci, ki so člani onih podpornih organizacij, ki so interesirane pri tem zavodu. Za temi pridejo v poštev tisti, ki so kaj prispevali v ta namen in vsi ostali, ki so v resnici potrebni zaščite. Vsi stanovalci v zavodu pa bodo imeli enake pravice brez razlike na stan ali prepričanje.
Tisti stanovalci, ki bodo v stanu opravljati primerna jim opravila 'bodo morali ista opravljati in sicer ne več kot šest ur na dan in pa le tedaj ako bo tako odredil vrhovni zdravnik zavoda.
Stanovalci v zavodu bodo prejemali potrebno perilo, hrano, zdravniško pomoč in zdravila zastonj ali kakor se bo štipuliralo v sprejemni prošnji.
Nobenih opojnih pijač se ne bo smelo prinašati ali vživati v zavodu brez dovoljenja zdravnikovega.
Poleg ¡Sirotišnice in Sanitarija bo narod skušal postaviti poslopje 'za šolo, kamor bodo zahajali vsi otroci do šestnajstega leta. Za vzdržavanje poslopja in učiteljev bo odbor preskrbel od države potrebno subvencijo, učitelja itd., tako, da bo pouk in vodstvo iste na isti način, kakor ga ima vlada po svojih javnih šolah. Vodstvo zavoda bo moralo skrbeti, da se vsi učenci po šestnajstem letu odpravijo v take zavode, kjer se nauče poštenega rokodelstva ali pa v šole, da naprej študirajo, ako so zato razpoloženi. V Ameriki je veliko takih šol, kjer imajo tudi revni sloji priliko izobraziti se. — Taka mladina, katera je bila dana ,za daljši pouk, ostane še vedno pod nadzorstvom zavoda in sicer do polnoletnosti. Glede zaslužka in dispozicije istega, bo vodstvo zavoda tako odredilo, da bo del istega pripadel zavodu, ostanek pa se obrestonosno naložil za učenca in se mu izročil ob polnoletnosti.
Zavod.
Zavod, prošpektivno rečeno, bo imel več poslopij in sicer:
1)	Oddelek za zdrave, toda stare in onemogle stanovalce;
¡2) Oddelek za nedoletne sirote, s posebnim dormitorijem za fante in dekliči;
3)	Sanitarij, za bolehne, bolnišnica, opremljena z zdravili in drugim;
4)	Skupna jedilna soba, kuhinja in klet;
5)	Šola in igrališče za otroke;
6)	Zraven obednice, čitalnica in biblioteka ;
7)	Stanovanje za zdravnika, o-skrbnika in druge vslužbence;
8)	V primerni oddalji druga .potrebna gospodarska poslopja.
Vodstvo zavoda.
¡Vodstvo zavoda ho izročeno kompetentnemu slovenskemu zdravniku, oskrbniku in takim v&Lutžbencem, ki bodo potrebni pri vodstvu in vzdržavanju zavoda. — Odločujočo 'besedo bode imel direktorij, sestoječ iz od organizacij voljenih članov in takih rojakov, kakor bo narod sklenil potom javnega glasovanja. Direktorij in iz tega zvoljeni upravni odbor bo i-mel najvišjo moč, to je izvrševal-no in prizivno. Točke katere se ne bo upal reševati ta direktorij in ki so važnega narodnega vprašanja, pridejo na javno glasovanje. Čas oziroma doba tega direktorija se določi še le potem, ko je enkrat stalni odbor postavljen. Vsaka organizacija ima pravico odpoklicati svoje direktorje kedar hoče in na njegovo mesto postaviti druzega. ¡Splošno glasovanje sme
vsakterega direktorja ali vrhovnega zdravnika ali pa oskrbnika odpoklicati in zahtevati nadomestilo za izpraznjeno mesto.
Vsak direktor mora položiti varščino, kakor bo določeno. Rav-notako zdravnik in oskrbnik.
Začasni odbori.
V	vsakem mestu ali naselbini se sme postaviti začasni odbor, ki i ma pravico nabirati milodare in drugo v ta namen in želeti je, da se postavi vsak tak odbor pod primerno varščino. Ti odbori naj od časa d-o časa poročajo prejemke in obrestonosno nalože na varne banke.
V	odbor naj bo voljenih par zanesljivih mož, to je predsednik, tajnik, in blagajnik ter eden ali dva nadzornika. Tak zunanji odbor naj pošlje svoja poročila na vrhovni začasni odbor, oziroma tajnika Victor S. Skubic, 2727 South 42 n d Court, Chicago, 111., kateri je ob enem začasni lokalni odbor tu v Chicago Vrhovni tajnik, vodi poseben biležek, tako, da se ve koliko je že nabranega in kako stoji cela zadeva, da je potemtakem narod lahko vedno prepričan o finančnem stanju. Vsak lokalni odbor naj pošlje svoja poročila koncem tedna na vrhovnega tajnika, kateri bo stvar vknjižil in ; listih poročal. Denar pa naj tako dolgo hranijo v domačih bankah, dokler ne bo postavljeni stalni odbor, kateremu se bo izročil ves nabran 'denar in drugo.
Stalni odbor se bo volil potom splošnega glasovanja, in pa z nominacijo članov v odbor od strani
podpornih organizacij.
#
Na tem shodu sprejeta je bila tudi sledeča resolucija, katero podajamo tu dobesedno:
RESOLUCIA,
sprejeta dne 15. septembra 1912 na občnem shodu, kateri se je vršil na povabilo Pripravljalnega odbora ’Slovenske ¡Sirotišnice ali Sanitarija, v Narodni dvorani na Center ulici in 18. cesti, v Chicago, 111.
1)	Ker ima že dandanes skoro vsak narod v Ameriki svoje narodne zavode in zavetišča, samo naš slovenski narod še ne;
2)	ker smo ¡Slovenci v Ameriki večinoma sami proletarci in smo bot taki odvisni od kapitalističnega razreda in svojih zdravih in žu-1 ja vi h rok in kot taki si nismo v svesti našega bodočega obstoja in tudi ne vemo, kaj se bo zgodilo z našimi potomci in z nami samimi, ako se poškodujemo in postanemo stari in onemogli;
3)	Ker smo prepričani, da je nas Slovencev v Ameriki toliko, da tvorimo velik del Ameriškega Naroda, ¡a smo vkljub temu tako-rekoč nepoznani in to le vsled tega, ker smo zaostali za drugimi narodi, ker smo bili do sedaj nesložni, ne samo v političnem, verskem, narodnem ampak tudi v družabnem prepričanju oziroma stališču,
4)	ker »poznavamo, da v slogi
je moč in da v združenju podpornih organizacij nam je zagotovljeno važno mesto med splošnost-jc kakor tudi naš obstoj, kot narod in	‘
5)	ker smo konečno prepričani, da morajo naše, slovenske sirote in onemogli iskati miloščine pri tujih dobrodelnih zavodih, kjer pa niso tako gostoljubno sprejeti, kot bi bili če bi se obrnili na domač dobrodeln zavod, zato bodi sklenjeno:
1)	da se dela na to, da se slovenski narod v Ameriki zjedini, da se karnajvee mogoče zbližajo slovenske podporne organizacije v narodnem družabnem in gospodarskem oziru;
2)	da slovenski narod v Ameriki ustanovi potrebne narodne zavode v prvi vrsti Slovensko sirotišnico ali sanitarij, to je narodno zavetišče za onemogle, stare in sirote in da se v ta namen, zainteresira vse slovenske podporne organizacije, da delujejo na to in pomagajo zgraditi in vzdržavati tak naroden zavod, na popolnoma narodni dobrodelni podlagi.
3)	da se pričeta propaganda v svnho ustanovitve prepotrebnega zavoda z vso vnemo nadaljnje, kakor tudi pobiranje milodarov in drugih doneskov;
4)	da se zedinijo vsi slovenski časniki v Ameriki in delujejo brezplačno za vresničenje te blage ideje in
5)	da se naprosi konvencijo Slovenske Narodne Podporne Jed-note, ki sedaj zboruje v Milwau-ke„ da ista stori prvi uradni korak, za združenje vsih slovenskih podpornih organizacij, da zastopniki velike množine slovenskega naroda v Ameriki ukrepajo glede ustanovitve omenjenega zavoda in da se pridruži drugim podp. organizacijam, ki so se že izrekle pripravljenim za pomoč pri izvršitvi te blage in za narod kakor tudi za organizacije prepotrebne in koristne ideje.
Nadalje bodi sklenjeno, da se pošlje en iztis te resolucije na kon-■eneijo S. 'N. P. J. v Milwaukee in na glavne odbore vsih slovenskih podpornih organizacij, kakor tudi na vse slovenske časopise v Ameriki, za brezplačno pri-občitev.
A. H. Skubic, tajnik shoda.
Preklic.
Spodaj podpisani prekličem vse kar sem govoril na veselici dne 6. julija v Keystone dvorani v Dar-ragh, Pa, proti Josipu Hauptman, člainui društva št. 5 S. S. P. Z. (Podpis) Matija Dolinšek, 10. sept. 1912. Darragh, Pa.
Ali je Vaša koša zdrava?
Ako ni, zakaj ni! Ni vam treba imeti zabasanih znojni«, grdih o-■pahkov, gub, madežev, ko se Se-verovo Zdravilno Milo (Severa’s Medicated Skin Soap) lahko kupi v vseh lekarnah. To milo se priporoča za detetovo kopelj in za splošno družinsko rabo. Vzdržuje kožo zdravo in jo obvaruje proti boleznim, katerim je podvržena, Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
ANGLEŠČINA.
Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes.
SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA.
380 E. 40. St. Cleveland, O.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Scihoen-hofen-Edehveiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago.
FRANK KORBAR JEVA GOSTILNA
Druga vrata zapadno od postaje.
Agent za Scbiltz Milwaukee Famous pivo.
WITT, ILL.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
¡LOUIS ROBSELf
2	Slovensko-hrvaSkl	O
8	SALOON	I
§ Vedno sveže pivo, Izvrstne O žganje In pristno domača vina. ®
§	460 Grand ava.	O
O
460 Grand ava. KENOSHA, WI8. Telefon 11*8
000000000000000000000
I
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, 111.
Social Clnb Saloon
- Edina slovenska tvrdka v mestu —
J, KlancM in J. Pnnprliifi
312 Garrison Ave.
lastnika in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
i4Glas Svobode”
'Thk Voice of Liberty)
weekly
Published by M V. HONDA (Sl CO. 1809-1813 Loomis. .Street Inicago, Illinois.
Subscription $2.ddper year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ___________________
* Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-------------in velja -----------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta.. ZA EVROPO:
Za celo leto za pol leta.
82.00
81.00
.82.50
81.25
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE 1809 -1813 L00SIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Stari naslov.
“NAŠE” NARODNO BOGASTVO.
'Meščansko časopisje kaže s ponosom na hitro pomnoženje 'bogastva v Z dr. državah, katere prekašajo vse 'druge dežele v tem o-ziru. Tako se je pomnožilo po statističnem računu bogastvo, razdeljeno na glavo prebivalstva, od $307 v letu 1850 na $1310 v letu 1910. Tudi če od te svote dobršen, kot domišljeni del odtegnemo, ker se nahajajo vrednosti, ko danes kot take veljajo a jutri ne več, tako ni ¡dvoma, da je narodno bogastvo silno narastlo; kajti namesto izmišljenih vrednosti, je še dejanskih vrednosti, ki v takih statistikah niso vpoštete ali pa so podcenjene.
Ali ima meščansko časopisje pravico, biti ponosno na to bogastvo, s tem se ponašati, kako krasno daleč je prišla “naša” dežela ? Da im ne! Da, če hočejo pokazati, kako ogromno je kapitalističen sistem pomnožil in izpopolnil produktivne sile, kar pa ni samo na “našo” deželo omejeno, >1 e, ako pomislimo, komu pride to bajno bogastvo bistveno v korist. Mogoče bi bilo v interesu vladajočih boljše, če bi svote gotovega 'bogastva le v celoti naštevali; u-sodno računanje, koliko pride na glavo ljudstva, kakor meščansko časopisje 'brezmiselno piše, marveč priti bi znalo, polagamo približna primera, kako je in kako bi moralo biti. To je nekakšes razdražljiv nazorni pouk, kakoršnje-ga nemore boljše izvršiti vso socialistično časopisje, h1 kolikor je večja svota računjema na glave prebivalstva, toliko bolj razdražljivo učinkuje.
Kako, v deželi, tako bogati, da bi vsaka povprečna rodbina s petih glav lahko posedovala premoženje od $0550 —■ v taki deželi se nahaja revščina in beda?! V taki deželi strada in gladuje na tisoče ljudi, tav:a na tisoče brez podstrešja, pogine na tisoče radi pomanjkanja ¡najpotrebnejšega ter v obupnosti preklinjajo usodo in u-ro svojega rojstva! ¡Slutijo oni, od kapitalistov plačeni škribanti, kako grozno obtožujejo svojo slavljeno, takozvano “božansko” svetovno uredbo? .Namesto napihnjeno in .ponosno kazuje na gorostasno napredovanje “naše” dežele, vsaj bi se sramovali nad neenakostjo in krivičnostjo v “naši” deželi; ako zapazijo, da je kaj gnilega, jako gnilega v “naši” deželi, tedaj naj pripomorejo, da se takšen “red” odpravi, spremeni in uredi.
Je že noro, komaj še zapopad-ljivo protislovje, da sploh obstoji poleg tako rastočega bogastva nadloga in revščina, tedaj postane nesmisel še besnejša vsled dejstva, da kolikor večji bogastvo, toliko večji je negotovost obstanka delavisega ljudstva. V tistem času, ko je na glavo prišlo $307 so živeli ljudje povprečno morda boljše, na vsaki način pa sigurne jši kot danes. Množenje bogastva je v kapitalističnem produktivnem sistemu ne izostajajoče s kupičenjem na posamezna mesta, zvezano s koncentracijo bogastva. To pa pripomore in pospešuje rast in padec produkcije, prometni vznos in neizogibno sledečo krizo, ki milijonom pridnim rok izbije vsakdanji kruh in jih z rodbinami vred pahne v največjo bedo. Naj-
hujši in grozovitejši bič, .ki vedno nad delavcem visi, ki mu ni kos, in kateremu nemore ubežati, pa je — brezdelnost, ta je vedno rastoča negotovost obstoja, negotovost življenskega pogoja.
Danes se nahajamo na kviško idoči veji produkcije. Izvestje “Treasury” Zdr. držav daje v novič potrdilo, s tem ko izkazuje za minulo finančno leto prebitek (nadprodukcije) za blizo tri milijone, med tem ko je prejšnje leto zaključilo .s primanjkljajem. Kako kmalu bo prišel polom, ki nam bo stavil pred oči vso nadproduk-cijo, vso družabno bogastvo in krasoto našega zvišenega družabnega reda?! ----
CERKVENE KAZENSKE RAZPRAVE PROTI ŽUŽELKAM, MRČESOM I. T. D.
(Po zgodovinskih podatkih.)
V .umotemnih časih srednjeveškega stoletja, ki so bili prinesli našim pradedom med drugim tudi ostudne človeške zmotnjave kazenskih preganjanj čarovnic, porodile .so nesmisel odprave škodljivih članov ogromnega živalstva in sicer na prav čudovit način. 'Človeška nevednost preganja marsiktero žival, ki se pozneje izkaže za zelo koristno, in človeška kratkaumnost je bila, ki je po.d! vodstvom duhovstva celo prave kazenske procese uvedla proti marskterim živalim in deloma še danes izreče cerkvena prokletstva. Miši, podgane, hrošči, kobilice, netopirji, volkovi in dihurji n. pr., morali so v srednjem veku prestajati cerkvene procese. Pred vsem so pa bile poleg neznosnih hišnih mrčes, golazni kot muhe, bolhe, stenice, hrošči itd. ki so se is posebnem zasledovanjem — .seveda na papirju — morali izpostaviti.
Leta 1400 od škofa iz Autuna izrečeno in do danes še ne preklicano cerkveno prokletstvo, velja ¡hišnim podganam (“Mus Muscu-lus”), katere so leta 1100 prišle iz Azije v Evropo, in tem sledi od istega škofa izrečeno cerkveno prokletstvo nad, tudi okoli leta 1100 iz Azije privandrano posteljno stenico (“Acanthia Sectula-ria”). Tudi nad človeško bolho (“Pulex Irritans”), kateri na čast se v indijskih malikovalni-eah dajo posvečene duhovnice na določenih praznikih docela oklja-sti, bile so od škofov v srednjem-veku uvedene cerkveno kazensko postopanje, ki so vse končale z ekskomunikacijo živega skakalca. Iz tega sledi, da so sicer nadležne toda tudi božja stvarstva iz rim. katoliške -‘"edino zveličavne cerkve” izobčene. Če to ne presega vso rim. katoliško budalost, potem pač ne vemo kaj reči. Toda idimo dalje.
¡Posebne podanice peklenskega kneza Belcebuba so bile muhe, katere je duhovščina v minulih stoletjih na (Nemškem .preganjala s cerkvenimi prokletstvi in molitvami. Muhe so se malo zmenile za slavnostni svit junaštva, ki je v starem veku obsijal temno kožo muške, in katerega so često opevali božanski pevci. Izza gimnazijskih časov, ki so nam mitologije Grkov in Rimljanov obilo-krati pripravile občutne stiske vemo n. pr. da je Atreus, krvoželne-ga Pelopida sin Menelaos v boju 7 boginjo Pali as Atheno prosil naj mu podeli “muhino neustrašljivo hrabrost.” Gromovito prokletstvo duhovščine “Musca delenda!” (muha mora biti uničena!) je prodrlo med muhe, manje radi njih neprimerne drznosti, marveč radi tega, ker je ljudsko praznoverje ta nadležni mrčes že od pračasov prineslo v bližnje stike z vragom, tako da imamo precej obširno mušje-bajčno literaturo, ki vsebuje marskteri cvet in bi bilo vredno, da bi se spravilo v celoto. O vražjih muhah, preganjanju po škofovsko cerkvenih prokletstvih, znajo povedati zaprašene kronike mnogih nemških mest, in med drugim o nekem cerkvenim kazenskim postopanju škofa Ottona pl. Bamberg, ki je dal, pri spreobrnjenju Pomorjancet k krščanstvu, pred vsem v njih malikoval-nieah z 'blagoslovljeno vodo in kadilom pregnati — muhe. Stara bajka pripoveduje, da so zli duhovi Baal-ovi v temnih tropah, ki so včasih zatemneli svit solnca, bežali v rugensko mesto Arkona, kjer je imel strahoviti vendalski
malik Svantovit svojo glavno molnieo. In tudi še reformator Luther, se je nahajal pod vtisom škofovskega in papinskega razodetja, ko je govoril o muhi, kot o ‘ ‘ hudičevi živali. ’ ’
Celo po krivici še sedaj kot škodljivec označeni uhlati črv, kateremu v rešitev je dolga leta preiskaval franeozki naravoslovec Adolphe Chabris, bil je osrečen s škofovskim prokletstvom, in še nežni pikapolonici ni bilo prizaneseno, marveč padla je tudi pod obotno cerkveno prokletstvo.
Pri tej živaliei je značilno, 'da so jo častili že stari Germani kot deteta boginje Freya, in pozneje jo je krščanstvo .sprejelo kot ljubljenko Marije device. Toda u-bogi pikapolonici vse to ni nič pomagalo, bila je pozvana pred cerkveni sodni kolegium baš tako, kot danes kak nenavzoči hu-dodelnik pred posvetni sod.
Nekdanje cerkveno kazensko postopanje proti mrčesom je bilo vseskozi ¡pravilen proces z obtožbo, zaslišanjem prič, obtožitelji, zagovorniki in razsodbami.
V neki stari bernski zgodbi je citati o nekem takem postopanju prav zanimiva črtica. Obtožen je bil leta 1449 vsakemu otroku znani hrošč, katerih ogrci so takrat napravili prebivalstvu mesta Bern mnogo škode. Iskajoč odpomoči, šla je meščanska deputacija pod vodstvom mastnih svetovalcev k škofu iz Lausanne in le ta je dal potem raz vseh cerkvenih zvonikov in lec oklicati na vse hrošče in ogrce bernske dežele sledeči monitorium (opomin):	“Ti ne-
spametna, nepopolna kreatura, ti Inger (ogrc) ! Tvojega rodu ni bilo v ‘Noatovi ladji. V imenu mojega milostljivega gospoda in škofa iz Lausanne, pri moči viso-kočislane Trojice, zaradi zaslug našega odrešenika Jezusa Krista in pri udanosti proti sveti cerkvi zapovem vam vsem in vsakemu, da se odstranite v prihodnjih šestih dneh iz tega kraja, kjer raste in vspeva ¡živež za ljudi in živino.” Nadalje pravi v “monito-riu”, da se imajo ogrci v slučaju neubogljivosti, znajti šesti dan v prvi opoldanski uri pred sodnem stolom škofa iz Miflisburga. Seveda, živaliee so bile gluhe za tako duhovitost, ter so od škofa dobile še en odlok, kateri jim je bil poostreno naznanjen ob polnoči na pokopališču in to z velikim “hokus pokusom”. Ko pa je tudi le ta drugi poklic ostal brezuspešen, naredili so živalicam proces in contumatiam. Škofijsko sodišče je za obtožene ogrce postavilo zagovornika v osebi odvetnika Johannes Perrodati, ki je na široko in dolgo ugovarjal proti cerkveno-kazenskem postopanju ter grozeči obsodbi, da imajo hrošči in ogrci že od pamptiveka domovinsko pravico v 'bernski deželi in so tu tudi “pravno naseljeni”. Torej, če tudi niso bile te živali v Noatovi ladji, ne smejo biti pregnane na podlagi škofijske razsodbe. Sodni dvor, ki je bil sestavljen iz najboljših juristov in učene duhovščine tistih časov, prišel je v tem mrčesnem procesu, po dolgotrajni razpravi do nasprotnega sklepa in obsodil hrošče, da morajo zapustiti bernsko deželo.
Kmalu potem je bilo izobčenje hroščev oznanjeno raz vsih lec. — Excammunicatia (izobčenje) se glasi: “Mi, Benedikt pl. Montfer-rand, škof iz Lausanne, smo čuli prošnjo mogočnih gospodov iz Berna proti ogrcom in se opremili s sv. križem ter pred očmi imeli edino Boga od katerega pridejo vse pravične sodbe — po tem ob-težujemo in otovorimo mi le te škodljive črve ter. jih izobčimo in prekolnemo v imenu Očeta, Sina in sv. Duha, da ostanejo zaroteni v osebi Johannes Perrodati, njih zaščitnika, in da od njih nič ne o-stane, razven kar bi bilo v človeško korist.”
Koristilo ni to prokletstvo hroščev oškodovanim Bernerjem popolnoma nič; kajti akoravno so z zjedinjenimi močmi pokončavali hrošče in zalego, vendar so po nekoliko letih zopet iskali pomoč pri škofu. Nespametne živali se niso brigale za cerkvene kazenske procese i ne za razsodbe, marveč so glodale korenine, krompir itd., glodajo danes in bodo glodale v prihodnje. Toda vseeno obstojajo še danes taka prokletstva proti mrčesom.
WILSONOV PRVI GOVOR.
Woodrow Wilson, demokratični predsedniški kandidat je sprožil prvi strel svoje kampanje v Gloucester, N. J. in je takoj ¡pokazal, da je nekak frazolog, blebetač in nič druzega.
Pripeti se, da sem in tam se moramo sprijazniti s ¡dvomljivostjo, ki nam jo podajo advokati raznih doktrin. Resnično pa je to navaden slučaj in ravno pri sedajm predniški volitvi pa se ne moremo zanašati na obljube, ki nam jih daje demokratična stranka, in zato imamo dovolj vzrokov. Največji vzrok je Wilson*sam.
Vsakteri, ki je pri zdravi pameti in ki ne vrjame samo to, kar sam rad vrjame ampak le to, o čemur se prepriča, mora se zgražati nad Wilsonovim govorom v Glouohester-ju in delovanjem demokratičnega kongresa tistega dne. Vsak se bo vprašal, kaj tace-ga se je pa zgodilo? Zato Vam v kratkem povemo, kaj se je zgodilo ta dan. Wilson je govoril tisti dan v Glouchesterju pred zbranimi farmarji in se je izjavil, da je farmar interesiran v inozemske trgove in jih mora tudi imeti. Dobesedno je rekel: “če se ne bo dober položaj (prosperiteta) v tej deželi ustavil ali omejil, potem moramo razširiti naše meje in premagati vse svetovne trgove. In to je tudi vzrok zakaj je Amerika tako interesirana pri propadu; kjerkoli je le mogoče in da ni nevarnosti za polom in kjer ni tistega velikanskega jeza, katerega so zgradili valovi prosperitete vsena-okoli naše velikanske republike in katerega mi imenujemo: Protection tarif. ’ ’
Te v angleškem jeziku izrečene besede prav lepo zvone po ušesih, toda prepričajmo se kaj pomenijo. Woodrow Wilson je hotel s tem reči, da ameriški farmer ne more radi tega tarifa pošiljati svojih ¡pridelkov na inozemski trg. Kaj naj porečemo na to, če pomislimo, da farmar ne rabi plačati nobenega eksportnega cola od svojih pridelkov pa ¡naj iste pošilja kamor hoče in koUikor hoče. Domači poljski pridelki so colnine prosti v Ameriških lukah. Farmarju prav nič me zabranjuje, da ne bi iskali inozemskih trgov, ako hoče, kajti pri tem ima proste roke in noben col ga ne ovira. Nismo si mislili, da se bo poslužil demokratični predsedniški kandidat takega “bunco gama” in da bi hotel na ta način pokazati, kaj on namerava storiti. Pametni farmarji so se mu posmehovali.
Pravi položaj, pa nam predstavlja pred oči še le misel na Wilsonov govor. Prosta obrt za farmarja nikakor ni koristna in to zaradi tega. Ko hitro bodo ameriški trgovi preplovljeni s inozemskimi izdelki, tako hitro bo nastala nad-produkcija, trg bo prenapolnjen, razne industrije bodo prenehale z nadaljno produkcijo, tovarne bodo zaprte, delavec bo brez dela, zasluška in ine bo vstanu kupiti farmarjevih pridelkov. Kriza ravno tako udari farmarja kot i delavca.
Ali mislite, da je g. Wilson sam vrjel tisto, kar je govoril farmarjem?
Tudi demokratični kongres v Washingtonu je ravno isti dan vstrelil velikega, morda še večjega kozla, kot ga je g. Wilson v Gloucihester, N. J. Demokratični člani kongresa so sprejeli predlogo za znižanje cola na volni in jeklu zakonom, vkljub temu, da se je predsednik Taft poslužil vetoja nad to predlogo.
Da ne bo kedo rekel, da smo to kar sami skovali naj omenimo, da je isto priobčil New York Times, zagrizen Wilsonov papir ali častnik. Ravno ta Times piše z dne 16. julija, o škandaloznem početju 'demokratov v kongresu tako-le: “Propad tarifne zakonodaje dobrodošel, demokrati zgubili, politični kapital je storil, da so njihovi predlogi .postali zakon.” — Gornje ¡besedilo je bil naslov članku ; pod naslovom pa Times piše: Iz političnega stališča je prav in demokrati so zelo zadovoljni s izidom. Dasi so se navidezno kazali, da hočejo in zahtevajo, da postanejo njihovi predlogi zakon, so se vendar bali, da se bi isto ne vres-ničilo še to zasedanje.”
Iz vsega tega je razvidno, da letošnje leto se nimamo zakaj zani-
mati za demokratično stranko, kajti početja, tistih od katerih je stranka odvisna nikakor niso taka, resnična in zanesljiva, temveč so dvomlljiva in zato bomo držali roke proč.
Kot mati.
Ni samo šala, kedar se človek ozre nazaj v veselo preteklost mladih dni in reče: “Kako si želim take kuhe, kot jo je mati pripravila.” Dobra, stara domača kuha je bilo veselje, kajti vse je bilo dobro skuhano in tako lepo pripravljeno, da je bilo veselje sesti k mizi — pa tudi človek se je počutil zdravega in krepkega. V tem času hitrosti si kvarimo želodec s tem, da je j emu neprimerno hrano, ne da bi jo zadosti premležiii. In to prinaša mnoge boli in vedeli bi morali za pravilno zdravilo, ki daje takojšno odpomoč. Tako zdravilo je dobroznano Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino, ker isto stimulira prebavne zleze, da začno energično delovati in tako vzbudi zdrav apetit. Isto
ojači mišice v drobju in prepreči zaprtje. In naj se bi vedno rabilo-proti bolezni v želodcu in črevih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 [S. Ashland a ve., Chicago, BI..
KJE STA? Peter Selišnik in moja žena Antonija Pack, ki sta v noči 25. avgusta t. 1. pobegnila iz mojega stanovanja in odpeljala s seboj mojo 91etno hčerko Nežo terme okradla za $500 gotovine, zlato uro in drugo? Moja žena ima na levem licu podolgasto brazdo in ima črne lasi, dekle ima svitlo modre lase in govori angleško. — ¡Seliškar je premogar, se dobro nosi. je polnega obraza in ima male, gori zavihane hrčičke, katere pa si je morda pobril. — Kdor mi naznani njihov naslov dobi $25.00 nagrade. Frank Pack, Box 92 R. R. No. 2, Clinton, Ind..
*®"Vsak slovenski delavec in napredno misleč človek bi moral brati “Glas Svobode” in se nanj naročiti.
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. L00MIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi ....... brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam .................................$.........
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ...........$.........
NAROČNINO za Glas Svobode......................$........
Skup.
ime priimek ................
Naslov .....................
Mesto in država ............
Sem starali nov naročnik
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o
o
p
o
o
o
o
o
o
o
o
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejšo 'knjigo:
“Veliki Slove asko-Angleški Tolmač”
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in angl.-slov. slovar.
Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 330 strani) stane $2 — in se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y.
Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik.
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL.JCANAL 445
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE!
DA JE
MESINA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
naj večja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1910 565.5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog
41 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 200 tisoč kron.
omuEFi 4)4% Bitnim
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesi jlvi banki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne ♦ kako drugo manjvarno "‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASI.O V NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^v?> Društvo
Ustanov.
¿1. nov. 1909
Itikorp.
15. marca 1910.
MA OISON , PJiNNSYl^VA.IMA
GLAVINI ODBOR:
PlfcED&EDlNiLK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Feri)ejiar> Adamsburg, Pa. iAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
¿APISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 102.
BLAGAJNIK: A lozi j Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
OJTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
£LAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVMK:
m. GEORGE BOEHM, Arana, Pa
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
UHO IN SLUH.
Poljudno-znanstvena črtica.
Med vsemi peterimi vnanjimi čutili človeškega telesa je uho brez dvoma drugo po vrsti, tako f ozirom na važnost svojega delokroga kakor tudi po umetnem sestavu ustroja svojega.
Naš najdovršenejši čutilni organ — oko — nam odpira kraljestvo luči in barv, da uživamo lepote in krasoto stvarstva, da spoznavamo različne predmete — toda uho nas izprevaja po domovini zvokov, ki se vsesavajo v našo dušo, da po njih. izraža svoje misli in občutke. Oko vpliva zlasti na naš razum, uho pa nam osvaja dušo in srce.
V najnežnejšem šepetu in v divjem šumu, v preprostem zvoku in v čarovnem akordu, v strastnem kriku in v sladkih prepričevalni besedi se pogovarja narava z nami ter nam razodeva svoje bitje, svojo moč in svojo življenje.
Oko in uiho sta si v nekakšnem nasprotju, toda vendar se čudovito izpopolnjujeta med seboj.
Izpod visokega čelnega oboka se blesti oko liki zvezda daleč naokoli — uho pa je skrito globoko v notranjščini senčne kosti; in še ujegov vidni del — uhelj je čestokrat zaklonjen pod obilico las.
■Oko vidi le tedaj, ako padajo svetlobnižarki v ravni črti na mrežnico. Skozi zatvorjena vrata, v temi, v spanju torej ne vidimo. Toda uho vzprejema zvoke od vseh strani; nobena zavesa, noben zapah ga ne ovira v njegovem delovanju — še celo v spanju je uho najzvestejši čuvaj naše telesne sigurnosti.
Ne da se tajiti, da je izguba vida najhuši udarec, ki more doleta-ti človeka. Slepcu je odvzeta sigurnost v njegovih dejanjih — ne more več ocenjevati in določevati lege, oddaljenosti in velikosti različnih predmetov. Toda — ali slep biti —- ali gluh hiti — kdo se ne hi zgražal pred takšno odločitvijo! Gluh človek je izobčen izmed ljudi; ako si slep, si še vedno v duševni dotiki s svojci in s prijatelji, še vedno poslušaš njih znane glasove. Vspričo tega je tudi glu-šec nezadovoljnejši in nesrečnej-ši od slepca. Glušec je nezaupljiv in oduren, slepec pa se tesno o-klepa človeka, ki mu daje prijazno besedo.
‘‘Dočim je slika sveta, kakršna vstaja človeku, ki gleda z živimi očmi, predvsem bolj površen odziv neposrednih čustev, je slepcu več, ker gleda preteklost in sedanjost, včeraj in današnji dan obenem ter posluša za meglenimi o-brisi rahlih, kakor v pastelu raz-brisanih podob skrivnostne ritme globoke notranjosti, rekel bi odmev harmonij vesoljstva.”
Sluh je socijalni čut “par excellence”, zakaj živali in človek občujejo med seboj s posredovanjem zvokov. V tem oziru je uho naše najvažnejše in najplemeni-tejše čutilo — otvarja nam čudovito množico glasov ter nam omogoča, da s pomočjo jezika sobratom priobčujemo svoje misli, in čustva.
Umetnost, ki nam osvaja dušo, je glasba, ona nebeška iskra, ki nam osvetljuje docela nov svet najčistejših življenskih naslad in užitkov. Uho je v tesni zvezi z ravnotežjem, s hojo, z ritmiko te-
lesa in z ritmiko zvokov — z glasbo.
# * #
Da vse to nekoliko raztolmačimo, pogledati nam jev notranjščino ušesa.
Organ sluha je dvojen, t. j. vsak človek ima dve ušesi, ki sta simetrično razvrščeni na obeh straneh glave ob senčni kosti.
Pri ušesu razločamo tri razdelke, vnanje, osrednje in notranje uho.
Kar obično smatramo za uho ploh, to je vnanje uho, namreč uhelj. Podoben je ploščnati školjki, ki ima v sebi razna vijugasta, vzvišena in vdobena mesta, ki se navsezadnje slično lijaku zgrinjajo v sluhovod. Vse te krivulje i-majo svoja posebna imena ter so sposobne, da vsprejemajo ter prenašajo zvočne valove.
Celotni vtisk vseh teh raznovrstnih, zdaj vsporedno-tekočih, zdaj naprosto se spajajočih in zopet razhajajočih črt in vijug je izredno lep. V tem smislu je tudi človeško uho znak posebne plemenitosti nasproti živalskemu.
Uhelj je zelo voljan in gibljiv hrustanec, ki je preoblečen zgolj s kožo, ne da bi bilo vmes kaj tol-šče.
Razven kože je uhelj še s tankimi mišicami pritrjen ob glavo; moral bi se torej malce gibati na vse strani. Toda to svojstvo, lastno živalim, se je pri človeku domala poizgubilo — te mišice so o-hromele; redki so ljudje, ki znajo z ušesima migati.
Dva hrustanca čuvata vhod v sluhovod, tragus (kozel) in anti-tragus (protikozel); med njima so zvočna vrata. Sluhovod je po obliki cev, ki je v svojem notranjem koncu zastrta s tanko, prožno kožico — z bobničem. Ta cev je v zunanji polovici hrustanča-sta, v notranji pa koščena; njene stene spadajo k senčni .kosti.
Negoden otrok ima namesto sluhovoda samo obroček z majhno brazdico, kjer je razpet bobnič. — Stoprav nekaj časa pred porodom se oblikuje sluhovod, ki je torej pokrit z vnanjo kožo. Pod to kožo je nebroj žlezic, ki izcejajo takozvano ušesno maslo. To maslo je lepljiva tvarina trpkega okusa, ki odvrača in lovi nepoklicane živa-lice, slučajno prišedše v sluhovod.
Opno, ki loči vnanje uho od o-srednjega, zovemo bobnič. Bobnič je nežna, prozorna kožica, ki je v premi črti navzven in navzgor razpeta ter obstoja iz dveh plasti prehajajočih iz pokostnice sluhovoda in bobničeve dupline; med tema dvema plastema je razprostrta jako nežna žilna mreniea.
Bobničeva opna je v sredini popkasto usločena; zbog tega se zlahka napne in zopet omlahne. — Slavni fizik Helmholtz je dokazal, da ravno na takšen način ustrojene opne vibrirajo pri zvokih različne visokosti, dočim so opne, razpete v ravni ploskvi uglašene samo na en zvok.
¡Bobničeva površina znaša približno 50 kvadratnih milimetrov.
Za bobničem se nahaja oni del sluhovega ustroja, ki ga zovemo osrednje uho. To je duplina v senčni kosti, ki sega od bobniča do labirinta; pravimo ji bobničeva duplina. V njej so razvrščene štiri majhne, različno oblikovane koščice, t. :zv. kladivce, nakovalce in stremem z lečico. Na kladivcu razločamo glavico, vrat in ročaj.
Kladivce je s svojim ročajem pričvrščeno na bobnič, njegova glavica pa se stika z nakovalcem, nakovalce s stremenom, stremen se pa s svojim podnožjem naslanja na jajčasto okence v zadnji steni bobničeve dupline. Jajčasto okence je majhna odprtina, zastrta zgolj z nežno kožico.
Troje mišic giblje in natezuje ušesne koščice.
Bobničeva duplina ima izhod v zadnji del nosne dupline. Ta izhod tvori 3 do 4 cm dolga cev, ki ji pravimo Evstahijeva cev (po a-natomu, ki jo je vprvič opisal). — Ta cev ima namen, da spaja zrak v bobničevi duplini z vnanjim zrakom — ona torej zjednači zračni tlak na obeh straneh bobniča.
Ta izravnava zračnega tlaku je naj večje važnosti za okovaro bobniča samega. Ako bi močan zračni sunek, povzročen n. pr. po strelu iz topa, samo od ene strani trčil ob bobnič, bi taisti brez dvoma počil; ker pa prihaja sunek po Ev-stahijevi cevi tudi v duplino za bobničem, je nevarnost ozledbe zmanjšana. — Topničarskemu novincu se zbog tega zabičuje, da odpiraj usta pri strelu iz topa.
Ako se zamaši Evstahijeva cev iz kateregakoli vzroka, postane človek naglušen.
Notranje uho zovemo tudi labirint in to po vsi pravici. Labirint je zelo zamotan sestav raznih cevčic, v katerih so razpredeni končni razrastki slušnega živca, plavajoči v neki vodeni tekočini.
Labirint ali ušesni zahodnjak je docela zatvorjen in obkrožen z debelo kostjo; samo z dvema odprtinama, pokritima s tanko kožico, z jajčastim in z okroglim okencem —- se stika z bobničevo duplino.
Labirint ima tri dele, preddvor, tri obloke in polžnieo. Osrednji del je preddvor, ki se nahaja naravnost za jajčastim okencem. — Iz preddvora izvirajo ter se zopet vanj izlivajo trije obloki, preoblečeni s kožico, v kateri je razprostrt en del razrastkov slušnega živca. V tekočini preddvora plavata majhna mehurčka, katerih kožica je enaka oni oblokov.
Baš nasproti iztokom treh oblokov je vhod v polžnieo, katera je poltretjobrat zavita okoli osrednjega stožca. Ta stožec je prevrtan kot tanko sito; v njem je razpredena živčna tvarina polžnične veje slušnega živca.
Polžnica je s koščenim pretinom razdeljena na dva oddelka — isti pretim loči v svojem početku jajčasto okence od okroglega. Ta dva oddelka se spajata samo na vrhu polžnice z majhno odprtino. — Tudi polžnica je napolnjena z neko vodeno tekočino . . .
Slušni živec prišedši iz možganov v senčno kost se deli v dve veji. Ena veja se razpleta po polžni-ei, druga pa po predvoru in treh oblokih. Na višini oblokov so razširjena mesta, takozvane ampule. V teh ampulah in obeh preddvor-nih mehurčkih se nahajajo mikro-skopično tanki lasci v ogromni množini; med temi lasci so razpredeni na jnežnejši razrastki slušnega živca. Ako se torej pretrese voda v labirintu, vibrirajo ti lasci in dražijo obenem tudi živčne raz-rastke.
V tekočini oblokov in mehurčkov, ki vsebujejo beljakovino, plavajo kristali ogljikokislega apna, takozvani otoliti ali slušni kamenčki. Tudi ti se dotikajo živčnih razrastkov ter jih morajo pri vsakem zvočnem pretresu mehanično razdražiti.
Najeudoviteje je razpredena druga veja slušnega živca, idoča v polžnieo; skozi stožčasto sredino se razpleta po koščenem preti-nu ter tvori ondukaj takozvani Kortijev organ, t. j. nebroj prožnih palčic, ki so na tem pretinu prav tako napeti kakor žice na klavirju; na teh palčicah se končajo razrastki slušnega živca.
Te palčice tvorijo pravi pravcati muzikalični organ. Po anatomu Waldeyerju je teh palčic 4500, pride jih torej 600 na vsako oktavo, 50 na vsak polzvok. Iz tega je razvidno, da razloča vajeno u-ho tudi majhne dele polzvoka. Izurjeni glasbeniki torej zlahka raz-ločajo do 1000 različnih zvočnih stopinj v oktavi!
Dalje prih.
Kedar premenite naslov, pošljite nam poleg NOVEGA tudi STARI naslov.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
ARKANSAS.
Za Jenny Lind: J. Zajc.
Za Huntington: J. Zupančič.
Za Alix: P. Krefel.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za P”eblo: M. Kochevar, B. Kirn.
F. Stupar in A. Star.
Za Sopris: F. Lukanič.
ILLINOIS.
Za Chicago: Victor S. Skubic.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za La Salle: M. Brgles.
Za Staunton: J. Klaužar.
Za Waukegan: J. Gantar.
Za Lovington: F. Plazzotta.
Za Witt: D. Sanuškar.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Bradley: G. Staudohar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pekol.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Livingston: A. Zupan.
IOWA.
Za Buxton: J. Palčič.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albrecht.
Za Indianapolis: A. Ivančič.
KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Breezy Klel: J. Lekše.
Za Girard in Franiklin: J. Žager.
Za Yale in Pittsburg: L. Cvetko.
Za Skidmore: J. Zakrajšek.
Za Mineral in Stone City: P. Jurše. Za Dunkirk in Radley: L. Lekše.
KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Biwabiek: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Chisholm: M. Grahek.
Za Hlbbing: R. Kure.
Za Buhi: Joe Drobnič.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
Potujoči: Louts Wessel.
MISSOURI.
Za Naylor in okolico: F. Levar. MICHIGAN.
Za Baltic in okolico: M. Likovič. MONTANA.
Za Butte: Jos. Kozan.
Za Red Lodge: A. Kozlarič.
Za Roundup: J. Cerovšelk.
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
OHIO.
Za Cleveland:	Ig. Smuk In Aug.
Kužnik.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: J. Balant.
Za E. Palestine: S. Čuk.
PENNSYLVANIA.
Za Arona in okolico: M. Brunet.
Za Brougton: J. Žitnik.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Morgan: J. Pleteršek.
Za Adamsburg: M. Pompe.
Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec.
in M. Mlatkovič.
Za Greensburg: F. Matko.
Za Claridge: A. Praček.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Reading: I. Križan.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj.
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L.
Strle in M. Mladkovic.
Za Oonemangh: F. Dremelj.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City in okolico: F. Leben Za Marianna: M. Čebašek.
UTAH.
Za Snnnyside: J. Lonča-rich.
Za Winterquarters, Scofield in Clear Creek: J. Zajc in J. Juvan
WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč.
Za Taylor: R. Gradišnik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee: John Lenko. WYOMING.
Za Superior: L. Denišar.
Za Sublet In okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič in A. Justin.
W. VIRGINIA.
Za Thomas: M. Hribar.
POTUJOČI:
Za Vzhod: M. Kranjc.
Za Zapad: A. Jeram.
Za Severe zapad: J. Keržič.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 		
$20.50 		
$30.85 		
$41.00 		
$61.50 		
$102.50 		
$204.50 		
$1020.00 		
S temi cenami	so vračunjeni vsi
stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE
v dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Bine Island ave., Chicago, Ul.
AVSTRO-AMERIKÄNSKÄ-LfNIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

»
Argentina
Alice
PARNIKI PLTJTE Tq IZ NEW YORKA :
23.	oktobra
6.	novembra
Martha Washington 5. oktobra Laura	25. septembra
- arniki odplujejo redno ou ,roditi oo 1. uri pmoldae iz pristanišča Bush’s Stores, Pi er No. 1 ua toacu 5 )te o -ite r S vuth B-ooklynu,
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba: občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt giavni zaet. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago
obleke in svršniki.
Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
JELINEK in MAYER, Imitelja
Blue Island Ave in 18 cesta
0'
M. A. WEISSKOPF, M. D.

ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ur« popoludne in od 6.—8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave,; od 4.—8. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m-
B
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
h.
j LAGER | MAGNET j GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo iei Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna meana jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj; S. S. France novdvovijak)	S. S. La Provence
S. 9. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredtt-
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavni z atop na 19 State St , New Yir*.	MAURICE W. KOZMIRSKI.
glavni zastopnik za aapalu, 139 N. Doarbora St. Chieago, 111
Obednica
Garden City Hotel & Buffe
ŠtefanSkendrovič lastnik
Izbrana domača vina, likerji in cigare
1345 W. 18th Street Chicago
Tel. Canal 4671
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN TOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, I1L
DOPISI.
ŠKANDAL V CERKVI NA BLEDU, GORENJSKO.
Prejeli smo sledeči dopis:
Župna cerkev na Bledu, na Gorenjskem, je lansko leto zadobila posebno sloves. Neki duhovnik je bil zasačen, ko je v cerkvi objemal neko žensko, ter ji z rokama razodeval svoja — čustva. Blejski župnik Oblak ni imel takrat časa se zanimati za to stvar in tako tjidi ni poizvedoval ali pa kaj ukrenil proti skrunitelju posvečenega kraja. V nadomestilo je pa letos preskrbel svojim vernim dušam posebno veselje.
Zgodilo se je to v nedeljo, ko je bila na Bledu birma. Fajmošter Oblak je nekoga botra spodil iz cerkve, ker je naprednega mišljenja. V očeh župnika Oblaka pošteni in ugledni možje niso vredni, da bi otrokom birmo vezali, če so narodnega in naprednega prepričanja. Oblak bil bi to svoje mnenje dotičnemu botru lahko sporočil pred birmovanjem, toda tega nalašč ni storil, ker je hotel botra javno osramotiti.
'To se ni zgodilo samo enemu botru, marveč kar štirim.
¡Svetujem tem botrom, ki so padli “v nemilost” pri častitemu gospodu, naj tega nadutega popa tožijo, da se mu bo v “špehkam-ri” malo kri ohladila in pa tisti stari farizejski absolutizem; pravi vzor ljubljanskega škofa.
Škof preganja svoje podrejene in častivredne duhovnike, kateri niso njegovega značaja ali--------
:V ostalem je pa najbolje, da naprednjaki sploh ne gredo za botra; saj to vendar že davno ni prav nobena čast, temveč samo prijaznost in dobrota združena s stroški.
Z ozirom na nesramnost, ki si jo je fajmošter Oblak dovolil pri nedeljski pridigi, ga pa vnovič poživljamo, naj dožene, kdo je bil tisti pop, ki je lani v blejski cerkvi objemal neko debelo žensko s klobukom.
Če se Oblak temu pozivu ne bo odzval, bomo zabiležili, kar se po Bledu splošno govori.	T. J.
Franklin, Kans.
Kar se dela tiče pri nas v Kansasu, je pač s rednje kakor povsod; delamo 6 dni v tednu, 4 za nas 2 pa za naše izkoriščevalce; ker nam ne dopuščajo druzega kot glad in sužnost dokler se sami ne zdramimo.
Da, v slogi je moč in delavec profitira. Vse želi, da bi se spreobrnilo, da bi vsak delavec dobil svojo borno plačo, kar zasluži; to se reče ves produkt, katerega proizvaja; to bi bilo pravično.
Dragi mi sodelavci, bliža se volilni dan in to je naš rešilni dan. Delavec sedaj pomisli, kaj boš volil. Edina rešitev za nas delavce je socialistična stranka, in to moramo voliti, neoziraje se, kaj nam ostale stranke obetajo. Vsaki delavec mora vedeti koliko so storile za delavca republikanska ali demokratična stranka.
Ob tej priliki se zahvaljujem društvu “¡Rožna Dolina” št. 92 S. N. P. J. in društvu sv. Barbare v Franklin, Kans., katerih sem član, ker so mene dali zdravniško preiskati in potem v bolnišnico, kjer sem ozdravil bolezni, na kateri sem trpel 4 leta. Morabiti bi bil še ob nogo, če se ne bi bili člani za me zanimali. Torej še enkrat: lepa hvala obema društvama.
iZ -bratskim pozdravom.
Jurij Čerin.
zakaj se ga priporoča; ali vprašam pa g. urednika in cenjene čitatelje, kaj je storil v teku tega časa za nas delavce — pravim delavce, ko je bil izvoljen? Strašna kriza v začetku in vsa leta vladanja njegovega in draginja je tudi dosegla rekord. Vprašati je treba delavce, ki so se ta leta preživeli in kako se jim je godilo. Bodimo torej odkritosrčni in recimo : vsak predsednik bo orodje kapitala; dolar ta je bog, ta je vladar sedanjih časov. Morda ni res dragi bralci? Lahko bi marsikaj navedel v potrdilo teh besed, pa bi se dopis preveč razširil.
Veliko se sedaj piše po časnikih o prekoristnem zavodu za nas slovenski narod, namreč o Sirotišnici; in kako lahko bi to bilo, ako bi ljudje bili zložni in bi se zanimali za stvar, tako je pa stvar težavna. Velik vzrok temu je, ker ljudje premalo čitajo novine in tako še velika večina ne ve nič od tega. Koliko se je že pisalo o tem v raznih časnikih, a ko sem bil v nedeljo 11. avgusta pri društveni seji, pa ni nobeden kaj vedel o tem, razven odbora, kateremu je bila poslana nabiralna pola.
Žalostno res, toda resnično. — Dragi rojaki, kako naj napreduje narod?-Kako naj se iz njega napravijo dobri bojevniki za delavske pravice? Kako naj doseže vsaj nekoliko izobrazbe, ko ne čita prav nič ? Sedanji čas to odločno zahteva, ker bomo zaostali za drugimi narodi. Vsaj par časopisov bi pa vendar moralo biti v vsaki slovenski hiši, tako pa nič in kar nič. Toda konečno mi lahko kdo reče: “Kaj pa tebi to mar”, in konec.
Uprašam vas še g. urednik, ali naj mi pa kak čitatelj odgovori, kje je Mrs. Sloga, ker jo 'med nami Slovenci ni, in zakaj jo ni? In ali bo vedno tako? Vedno namreč toži eden ali drugi: sloge ni in je ni; torej prosim pojasnila. Imam še neko smešno vprašanje, pa ne smem več, je že tako predolg dopis, a sem še tako malo povedal.
Pozdrav ! Živela Svoboda ! !
Vinko Hafner.
Op. ur. Kar se tiče našega mnenja o Taftovi kandidaturi, o tem spregovorimo v prihodnji štev. v uredniškem članku ; kar pa Va-šega vprašanja o slogi med našim narodom zadene, tako je naše prepričanje, da sloge med Slovenci še nikoli ni bilo in je nikdar ne bo. Nesloga tlači in slovenski rod je od pamtiveka tlačen! Podedovana zavist in strast ! !
farbati. Eato rečem: vso čast Fa-thru Kalanu, ko je dal slepim spregledati, in sramota naj bo o-nim farjem, ki so čez Fathra Kalana tako grdo in nesramno pisali. Rečem vsim Slovencem širne Amerike, kadar bodete videli katerega teh farizejev, recite mu, da ima umazana usta in sram ga bodi. Vsaki dan prejmeš samega živega B*oga in se ne sramuješ zaužiti ga skozi tvoje umazane usta, s katerimi zopet obrekuješ, sramotiš, lažež in poštenim ljudem čast kradeš. To ste Kristovi namestniki! Krist je učil: “ljubite se med seboj”; a kako ispolnujete vi to zvišeno zapoved?!
Večna sramota, vam popovski farizeji, in pa tisti cunji, ki se zove “Amerikanski Slovenec”!
Sramota A. Slovencu, ki je Glasilo K. S. K. Jednote, stane doslej $1.00 v bodoče pa po $2.00, a je Glasilo samo treh farjev, kateri počenajo vse prej kot krščansko!
Torej še enkrat: Sramota tebi urednik Am. Slov., tebi Glas Svobode pa želim mnogo novih naročnikov in obilo vspeha, ter pozdrav vsem Slovencem širne A-merike.	Dosedanji na-
ročnik “Slovenca”.
—; ta človek se mi vidi kot tisti Francelj, ki je na vsakem živinskim sejmu mešetaril za čašo vin-ea, ali pa tisti žehtar v mlekarni in pa polne lonce za svinska korita napolnjene smradljive vode.
Pozdrav vsem naprednjakom.
Janko št. 1.
Leetsdale, Pa.
Ako bo kaj prostora v listu Gl. Sv., vtaknite teh par vrstic noter, ako so toliko vredne, da jih tisti koš ne pogoltne, ki je menda 'brez dna.
Delavske razmere so tu, kakor po navadi se čita iz več krajev; dela se sedaj še stalno, to je poletu, a kaj ¡bo na zimo, pa ne vemo. Plače so pa zelo nizke, za navadnega delavca prav sramotne. Toda kaj bi to pisal; bolj na kratko napravimo.
(Volitve so pred durmi za najvišjo službo stric Samovih dežel. Kandidate imamo zbrane in razni slov. časopisi, med temi tudi Glas svobodomiseleev, nam priporočajoča bi bil še najboljši ta, M sedi sedaj na stolčku, namreč Mr. Taft. Ni moj namen preiskavati,
Waukegan, 111.
Prosim sprejmite ta moj dopis kot odgovor Am. Slovencu št. 40.
¡Doslej še nisem dopisoval v Glas Svobode, a sedaj me pa tako peče, ko vidim kako brez pameti je ta človek dopisnikar Am. Slovenca. Temu se tudi še niso odprle o-či, mu bodo morali priti na pomoč šnopsarji in pa njegov pomočnik “brandy” Joe Polak ter ta tretji iz Ohicage šampanjec Sojar, da mu bodo raztegnili oči, da bo dru-gokrat bolj videl in vedel pisati in da ne bo Am. Slov. odpravljal naročnike in to temveč, ko vsaki pravi, ki je dotični dopis čital, da bo pustil Am. Slovenca ter se bo raje naročil na Glas Svobode, ker je veliko bolj resničen in vsaj sprejema poštene dopise, medtem ko A. S. sprejema dopise edino od pijanih popov.
Dopisnik pravi, da je Father Kalan pričel dopisovati v Glas Svobode in da je to najbolj umazani list. Z eno besedo rečem, da dopisnik A. S. je nesramni hinavec, z drugo besedo pa rečem, da je velik lažnik. Mi Waukiganéani rečemo, da v Glas Svobodi še nikdar nismo kaj takega čitali kot v Aim. Slov. ki piše čez duhovnika Fathra Kalana in čez njegovo sveto ime. če bi Father Kalan res bil vsega tega kriv, kar mu zlobni pisači v Am. Slov. podtikate, tedaj če so duhovniki in Kristovi namestniki med seboj, tako ne bi imeli tako pisati, in to pa toliko manje, ko ga po krivici bičate. — Veliko dopisov sem že čital a tako umazanega kot v A. S. pa še ne. Nadalje piše, da je gosp. Kalan Waukegancanom sedaj oči odprl in to najbolj zaslepljenim. — Jaz in vsi tukajšnji rečemo, da vsi ki smo bili zaslepljeni je nam on, g. Kalan, edini pravi Kristov namestnik, odprl oči, da vidimo kako znajo šnopsarski popi nas
Adamson, Okla.
Adamson je bolj mala slovenska naselbina, šteje 13 družin nekaj samcev tu in v okolici, tedaj vsili odrastlih nekaj nad 40 oseb.
Tukaj je več rojakov, ki imajo mala posestva. Zemlja ni njih last, toda kadar bodo zemljo prodajali'imajo oni, ki so že na posestvih, prednost. Zemlja ni ravno slaba, samo ko bi 'bolj redno deževalo. Tukaj raste krompir, turši-ca, fižol in druga zelenjava; in to spomladi še prav dobro, dokler je zemlja mokra, toda ko pride letna vročina, ko kaže toplomer 67 do 99 nad ničlo, tedaj je pač naravno, da se mora vse posušiti in vročina uniči vse pridelke, če ne pride ob pravem času dež.
Tukaj si je postavil svoj dom rojak Fr. iSlak, v katerim je odprl lepo urejeno trgovino (grocery). Želeti bi bilo, da bi ga rojaki podpirali; naj velja geslo: “Svoji k svojim!”
Delavske razmere so tukaj kot povsod bolj slabe. Rov št. 1 je še veduo zaprt, a št. 2 posluje jako po malem; št. 3 je dodelan, a št. 4 še nekako životari in kakor je znano, je ta rov še najboljši oziroma najčistejši premog; rov št. 5 pa še nima strojev, s katerim bi premog ven vlačili; za to pa tudi počiva. Ljudi je tukaj brez dvom-no dovolj, za to rojakom ne svetujem sem hoditi, dokler se .razmere ne zboljšajo.
Mogoče v kratkem kaj več, do tja pa zdravi!	Ant. Kristan.
Somerset, Golo.
V	zadnjem dopisu sem rekel, da se še oglasim in sedaj sem zopet tu. ¡Prvo je skoraj o delavskih razmerah in ker se list že itak i-menuje delavski list, tedaj mora to prvo biti.
Tukajšnje delavske razmere so sedaj zelo ugodne, ker delamo vsaki dan in prejšnji mesec še celo vsako nedeljo. Tukajšnja kompanija “Utah Fuel Co.” nas delavce v časih muči do smrti, v časih pa imamo tudi več praznikov, kakor je v stari domovini odpravljenih in če jih ljubljanski škof še. toliko odpravi, kakor jih je.
Vreme je tukaj zelo ugodno, ni preveč vroče, ne premrzlo, tako da se človek lahko odpočije, ko pride od trudapolnega dela, ki je za svoje tri dolarje ves premočen, a kompanisti .pri mizi sedijo in ko pridejo letni računi si pa milijončke delijo, med tem ko se delavec komaj preživi.
V	tukajšnjih majnah je silno vroče, tako da se komaj dela; na nekterih krajih je vročine do 134 stap. Naj si človek pomisli, v taki vročini delati za 45c od tone. Toda, če bi še tisto pošteno plačali, pa kaj ko bi najrajši še to zase pridržali. ‘Premog je visok do 13 čevljev in trd za «streljati; ako pa kterega veseli v brdu in v vročem hraju delati, pa lahko poskusi, delo se tukaj lahko dobi.
Kar se pa tiče društvenih razmer, nisem posebno znan. Imamo tukaj dva podporna društva in sicer S. S. P. Z. in sv. Barbare št. 78, ki se je .ravnokar ustanovilo in tudi dobro napreduje. Zato i-ma vsak Slovenec priliko, da pristopi k enemu ali drugemu društvu, kajti v slučaju nesreče, se vsak spominja na podporo. Zato pristopajte k društvam!
Prišlo ho kmalu novo leto. in da se vsak spomni, da ponovi naročnino na naš prekoristni delavski list. Za Somerset je naš zastopnik Karol Grušovnik, kjer se lahko naročnina plača in na novo naroči. Gimpreje bodemo pridobili dovolj naročnikov, tempreje bo list po dvakrat na teden izhajal.
Še to: Imeli smo tukaj skupno veselico že omenjenih društev na večer 28. julija, ter smo dobro o-pravili, toda o financah nemorem poročati, ko se nisem zanimal.
Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Gl. Sv. po vsej širni A-meriki. Na zdar!	Naročnik.
Pueblo, Colo.
Pustite mi malo prostora v našem listu Glas Svobode. Velika je slovenska naselbina v Pueblo, pa malokdaj se kaj čita o tem kraju v našem listu Gl. Sv.; zato sem se jaz namenil razmere malo popisati.
Imam srce g. urednik, ki mi- bije za narod in napredek, samo včasih prileti od kakega kraja po farsko dišeča sapa, da mi jeze kar kosti pokajo. In to posebno, ko se pred mene postavi za beračenje kikla vedno lačnih popovskih oderuhov.
Na noge naprednjaki, delajmo skupno za naprednost in ogladi-mo pot ker sloga jači, nesloga pa tlači. Iztrebimo luliko iz semena in uničimo delavskega sovražnika; zbudimo se iz spanja kralj Matjaževe vojne, postavimo se na noge in čvrsto stopajmo, da pogazimo hudobnega duha, ki nas drži v sužnosti in da nebomo spali pod stopnicami kakor je spal A-leš. Zapojmo jim pesem: “Premalo je vas, da bi premagali nas. ’ ’ Posnemajmo Kristove nauke, ne pa njegove Jolietske namestnike, če hočeš delavec trpin sam sebi dobro. Proč od hiše s krokarji, črnimi berači; zaprimo vrata in dajmo jim mazila od trde delavčeve roke ne pa težko prisluženi groš. Kam pa pridemo, ko hočejo nam pobrati ves denar? Ko pride, ni drnzega kot daj pa daj, seveda vse v božje ime! A ti delavec se pa izrabljaj pri težkem delu, med tem ko se čmuharji sprehajajo po senci.
Poznam gospoda v našem mestu — ne vem kako se imenuje
PRODAM
It doesn’t pay to neglect
W UT	— I— - f lr.0 p O n n . C-' r1 "» ' »	m .
your
c e c e u eeečTf a.
ttCÍElk • •?!!!■
Ge pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši
bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50e. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro ia naše ime.
F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St.. New York, N.Y.
~	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1J19 So. Cenlie Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce ln cenik
J. F. HALLER
GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co,
1622 Arapaboe SL, Deti ver, Colo-
40 in 0 akirov kos ravnine najbolje zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 aikrih, obkle-stim veje, da se hitro vse požge v letu dni.
Cena $30.00 aker. Zemlje izključno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, ko ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji načip zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih.
¡Slovenci ne kupujte nikoli zemlje od ljjudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo živeti med Vami. V vsih slučajih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki.
¡Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje žiyi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je 'Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo resnične po večletnej lastnej skušnji na razpolago.
F. GRAM,
11-5	Naylor, Mo.
»»■Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako želite da s« vam list redno pošilja!
The Konfad Schreier Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. #
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
Dobra Unijska Gostilna,“3""
dobi
Jos. S. Stastny
mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druStvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
M. KARA
1919 Se. HALSTED ST.
cor. 19. Ptaco.
Vam jo na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
zimsko io siomlofloo Mi.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vitanorljen» leta 1181
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KaaparjeveBank.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vofal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vaak dan.
tt
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor tiranoplzenako, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina ln smodko.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.lnzap. 18.nl.
GOSTILNA
kjer je največ zabav« in najvei vžitka za par centov s biljarde« mizo na razpolago. Vse to «e dobi v gostilni
John Košiček
1807 B. Centre Ave. Chicago, H.
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salootl,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in, trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem 1
II
SlomiaD Cii" Saloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
« priporoča Slovencem am na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Cola.
Tu doblS vedno sveže Walterj«vo pivo, ohloška vina, dobro domač« žganje ln najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER, lastnik.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Hillard av.
vogal 18 cesta	blizn 26 ceste
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
• ALI IMATE i

SLAB ŽELODEC?
Vam vročina ln mrzla pijača škodi?
Tedaj vživajte Schefflov Že-lodečnl Kordljal, ki1 vam uravna želodec ln dela apetit. Cena BOc. Zdeluje in prodaja lekarnar LOUIS SCHEFFEL,
20. cesta In Blue Island ave. CHIOACJO.
«»e.im.i»..».,«.
RAZNO IN DRUGO {
KRANJSKO.
Tragedija pri Postojni. Tržačan Karol ¡Zadro je ustrelil v Matenji vasi pri Postojni svojo bivšo ljubico Amalijo Črnač, katera ni marala več zanj. Spremljevalka je ranjena. Na to je ustrelil samega sebe. Crnač je bila tudi iz Trsta. Zadro je bil uradnik v čistilnici riža.
Iz Dolov pri Idriji. Čudna bolezen se je ugnezdila v kišo Gašperja Gantarja, posestnika v Doleh št. 17. Izmed njegovih šestero sinov so v dobi štirih let umrli 4. Sinovi so vsi odrasli v krepke in zdrave mladeniče. Kar naenkrat so začeli eden za drugim hirati in prvi je zatisnil luč očesa sin Valentin v starosti 24 let dne 18. julija 1908. Drugin sin Jakob je u-mrrl v starosti 21 let dne 13. oktobra 1910. Tretji sin Gašper v starosti 20 let dne 13. oktobra 1911 in v nedeljo, dne 11. avgusta mu je ugrabila neizprosna smrt 'že četrtega sina Janeza v starosti 28 let.
Detomorilka. Pred poroto v No-vemmestu je bila klicana Jožefa Stine, dekla, ki je povila nezakonsko dete ter je pritisnila z nogo na glavo tako močno, da je dete takoj umrlo. Porotna sodnija jo je obsodila na tri leta ječe.
Zagoneten detomor. Pretečeni teden so prišli v begunjski kaznilnici na sled zagonetnemu detomoru. Kaznjenka, ki je bila od novega leta v kaznilnici radi detomora zaprta, je v kaznilnici porodila, svojega novorejenčka, strgala na kose ter ga skrila. Temu dejanju so prišli na sled šele po preteku enega tedna, ko je pričelo smrdeti raztrgano telesce.
Sirov mož. France Primc je posestnik v Koroški vasi nad Novim mestom. Primc pa ima še nekako vodilno vlogo, zato je navajen, da ga vse posluša. Edina izjema med poslušnimi je menda njegova žena, ki je mnenja, naj mož njo posluša. Zaradi teh nasprotujočih si naziramj sta si z ženo vedno v laseh. Dne 11. avgusta t. 1. je šla žena v hlev, da bi krave pomolzla. Za njo je prišel njen mož, jo sunil s stola-trinožnika, da se mu je žena zvalila pod kravo in jo je še s stolom pankrat prav čvrsto lo-putnil po glavi, da je obležala pod kravo s krvavo glavo in nezavestna. ¡Morali so jo oddati v žen sko bolnišnico v Novo mesto, ker ima baje prebito lobanjo.
Poskusen požig. Zaradi posku-šenega zažiga so aretirali in v novomeške zapore odvedli Franceta Razpotnika, doma iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani, ki je hotel zažgati šmihelsko vas.
Pohotnik. Orožniki so aretirali delavca na železnici Bude Čurči-ča, ki je ¡hotel nad Ano Senico iz TJršnega sela izvršiti nenravno dejanje, in ga odvedli v novomeške zapore.
Požar na Kočevskem. 20. m. m.
je okolo 3. popoldne v vasi Händlern pri Kočevju nastal ogenj in upepelil sledeča poslopja: Janezu AVittine, hlev, pod, skladišče, mrvo, poljedelsko orodje, vozove, mlatilnico, oves, sadno drevje, čebelnjak, v skupni vrednosti okrog 5600 K; Jožefu Putre, hlev, mrvo, deske, orodje, drevesa, v vrednosti 4000 K; Magdaleni Kalčič, Janezu Anderkohl in Mariji Schneider strehe hiš v vrednosti do 1000
K.	Splošni sum leti na slaboumnega Jožefa Mihitsoha iz Handlerna. Menda je na Wittinejevem podu kadil cigareto. Orožniki so ga a-retirali in odvedli v Kočevje. Sam taji; pravi, da je s požigom grozil, izvršil ga pa ni.
PRIMORSKO.
Protimilitaristični letaki v Kr-minu. V Krminu se je vršil vojaški nabor. Nedavno je raztrosil nekdo po Krminu letake s končnim vsklikom: Viva il socialismo! Al letamajo la bandiera della Pa-tria! (Živio socializem! Na gnoj z zastavo domovine!)
Volče. (Samomor vojal^p.) Dne 27. m. m. se je ustrelil četovodja tukaj stanujočih “planincev” z i-menom Marčun. Doma je bil s Kranjskega. Govore, da mu je pognalo krogljo v srce zahrbtno rovanje drugih podčastnikov proti njemu in šikaniranje njegovih predstojnikov.
Krivo pričanje. Pred časom se je vršila pred okrajno sodnijo v Tolminu razprava zaradi žaljenja časti proti Ignaciju Seljaku s Po-nikev; tožil je Ivan Rutar. Seljak je bil obtožen pa je vložil vzklic in navedel za pričo svojo 141etno služkinjo Marijo Hvalo. Pri razpravi je bil oproščen. Ali na to se je dognalo, da je bilo pričevanje 141etne Marije Hvale krivo in da jo je napeljal h krivemu pričevanju Seljak. Pred okrožno sodnijo v Gorici je bil Seljak obsojen na 3 mesece težke ječe s postom, Marija Hvala pa na 5 dni zapora.
Bik ga je umoril. Janez Pirh, 68 let star, iz Grahovega pri Tolminu, je služil pri posestniku Francetu Valantu v Bodeščah p ri Bledu za hlapca. Po gospodarjevem naročilu je gnal Pirh živino na pašo, med drugimi tudi domačega bika. Tu ga je napadel bik ter z rogmi po celem životu tako obdelavah da je revež na mestu izdihnil. Šele zvečer so ga našli ljudje v groznem stanju in ga prenesli v mrtvašnico.
Trgovec — osumljen zločinstva.
V Trstu so ponovno aretirali tržaškega trgovca Elijo Coena, ki je baje vrgel svojo služkinjo Josipi-no Vulčevo skozi okno v petem nadstropju na cesto, ker ni ugodila njegovim osebnim zahtevam. — Vulčeva je vsled poškodb v bolnišnici Umrla, pred smrtjo pa je izpovedala, da jo je gospodar vrgel skozi okno. Preiskava je dognala veliko sumljivega proti trgovcu gospodarju, zaslišanih je bilo do sedaj nad 40 prič, ki so zelo ob-težilno pričale proti nasilnemu trgovcu. Coen, ki ima baje na vesti še neki drug zločin, glede katerega se tudi vrše preiskave, pride pred porotno sodišče.
KOROŠKO.
Srednjeveške kazni za rezerviste. Graški “ Arbeitenville ” poroča iz Borovelj : Kako ravnajo z rezervisti na orožnih vajah, priča naslednji slučaj, ki se je zgodil v Borovljah. 20. avgusta je prišel lovski bataljon št. 17 pod poveljstvom polkovnika Rudolfa Due-kelmanna po sedemurni vaji proti Borovljam. Arsakdo je videl, da so bili vojaki do skrajnosti utrujeni. Samo po sebi je umevno, da rezervisti ne zdrže toliko, kakor vojaki, ki so trenirani. To menda uvidi vsak razsoden človek, le gospod Duekelmann ne: zakaj, dvema rezervistoma, ki sta zaostala zaradi utrujenosti in bolečin in nista mogla več slediti četi, je dal zvezati roke z železnimi zapona-mi. Torej dva rezervista, ki se nista prav nič pregrešila, ki sta le všled telesne slabosti zaostala, sta morala svoj čas za počitek ukle-njena prebiti v nekem kotu gasilskega doma. Stražila sta ju dva vojaka. Naravnost sramotno je, da je kaj takega mogoče v civilizirani državi na povelje oficirjevo. Pri tem se moramo spomniti besed brambnega ministra, ki je dejal v poslanski zbornici, da se njemu zdi taka kazen nepotrebna in da naj se uporablja le v skrajnih slučajih. Vojaki z ožuljenimi nogami spadajo menda v bolnišnico, ne pa v železne zapone. Res, sramotno je tako postopanje za o-ficirje “moderne” armade. •
Surovo ravnanje z delavci. Iz Borovelj pišejo: V tovarni prve koroške družbe za jeklene in železne izdelke delavce sramotno nizko plačujejo; ampak to izkori-ščevalni gospodi še ne zadostuje, nekateri predstojniki zmerjajo odrasle delavce in poročene može, lotijo se jih celo osebno. Tak vzor predstojnika je višji mojster Bo-bala. Ta gospod se smatra v svojem obratu za turškega pašo. Ne le, da podrejene ¡delavce prav rad zmerja, zadnjič je imel celo drznost, da je vrgel skozi vrata mladega delavca, ki je izjavil, da ne more živeti od dnevne mezde 2 K 40 vin. Prav resno priporočamo gospodu Boboli, da si nabavi Kniggejevo knjigo “Občevanje z ljudmi” in se nauči iz nje dostojnih manir. Delavcem pa svetujemo, naj se organizirajo in samo-lastnosti gospoda Bobole bo kmalu konec!
ŠTAJERSKO.
Kako spoštuje kapitalistična družba starost. V Gradcu so našli ; 691etno Marijo Čuk, ki se je bila ■ od slabosti zgrudila, v najbednej-šem stanju na cesti. Sivolasa ženi-
ca vsled lakote in strašnih bolečin ni mogla nadaljevati svoje poti. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v mestno bolnico, kjer so dognali, da je na starki kar mrgolelo mr-česov. Na glavi je imela rano, na kateri so žrli črvi. Uboga ženica ni dobila v Gradcu nobenega stanovanja. Bila je brez strehe. Lačna, bolna, brez strehe! Zdaj jo bodo v bolnici očistili nesnažnega mrčesa, ozdravili ji bodo 'rano; nekaj dni lahko uživa bolniško hrano. In potem ? Potem se začne za starko beda vnovič. Ubogi stari ljudje morajo pač brez odpora prenašati blagoslove sedanje kapitalistične družbe.
Železniška nezgoda. Na progi v Radniški vasi pri Konjicah so zlagali delavci brzojavne droge. Naenkrat se je na vozu zlomila ročica in drogi so se začeli valiti z voza. Pod seboj so pokopali 501et-nega delavca Štefana Krepka, kateri je dobil pretresen j e možganov in težke notranje poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico “Rdečega križa”. Nad njegovim okrevanjem dvomijo.
Konjska tatova. Na Bregu pri Celju so aretirali Rudolfa Beniš-nika in Jurija Faktorja, ker sta v Žalcu ukradla poln voz piva s konji vred. Na Bregu pri Celju pa je oba doletela roka pravice. — Faktor je že ,znan tat in je presedel že več ko 10 let v zaporu. Izročili so oba okrožni sodniji v Celju. kradene konje, voz in pivo so pa izročili nazaj lastniku.
Za prvenstvo. V Rečici v Savinjski dolini je veljal kmečki sin Matevž Rojinc za najmočnejšega fanta. To je nemalo jezilo njegovega tovariša Fr. Kremenška, ki je hotel tudi za najmočnejšega veljati. Te dni sta ¡se ta dva tekmeca sprla in Kremenšek je z debelo palico tako obdelal Rojinca po glavi, da mu je poškodoval lobanjo in pretresel možgane.
Smrt krovca. Pri Sv. Urbanu nad Ptujem je padel krovec Franc Hameršak pri posestniku Letniku s strehe več metrov globoko in se tako poškodoval, da je čez par ur umrl.
RAZNO.
Albanske naselbine v Italiji. V
Siciliji in bližini se nahajajo albanske naselbine še iz 15. stoletja. Okoli 200,000 Albancev v Južni Italiji zasleduje z veliko pazljivostjo boje svojih ¡rojakov s Turki. Po njihovi sodbi bo Albanija svobodna samo takrat, ko bodo Turki popolnoma uničeni in takrat se ti Albanci vrnejo v svojo domovino. Pribežali so v Italijo po smrti Skenderbergovi, ko so leta 1468. podlegli Turkom. Italijanski Albanci so obdržali šege in navade svoje domovine in po njihovih hišah je polno slik albanskih junakov; kakor v albanskih brdih tako se poje kraj ognja tudi med italijanskimi Albanci pesem o svobodi narodne grude.
Rodbinska tragedija. Iz Kijeva javljajo, da je v vasi Hrystow bil odsoten sin družine Rjabušin celih 15 let. ¡Daleč je bil po svetu, denar si je prislužil, potem se vrnil domov. Tako je bil spremenjen, da ga ni nihče spoznal. Starišev ni bilo doma, marveč samo sestra. Spoznati se jej ni dal, marveč jo prosil, naj mu napravi dobro večerjo in 5 rubljev jej je ponudil. Potem je utrujen zaspal. Ko so prišli domov stariši, je povedala hči, da je prišel v hišo tujec, ki ima denar ter da sedaj spi. Sklenili so hitro na to, da ga ubijejo in se polastijo njegovega denarja. Stari je šel v krčmo napit se korajže potem je prišel domov in našel sina — ubitega. V gostilni je bil on zvedel od vaškega predstojnika, da se mu je vrnil .sin, kateri se je že pri njem zglasil, bili sta ga mati in sestra. Ko sta izvedeli, kaj sti storili, ste se iz obupa obesili, stari je pa znorel.
Nesreča na vojaških vajah. Iz Lvova poročajo, da se je ob vojaških vajah v Galiciji zgodila nesreča: utonilo je več dragoncev, baje 12. — Uradno vest še ni potrjena.
Prebivalstvo na Kitajskem. Nekatere kitajske pokrajine imajo več prebivalcev nego vsa Avstro-Ogrska, vse skupaj pa jih imajo več nego vsa Evropa. Mandžurija ima 17 milijonov, čili 24 milijonov, Sandum 38, Šečvan 78,711,000 Tsiansi 14,534,000, Anhuj 26 milijonov, Tsianfu 20 milijonov, Gau-
------ —________________________________ _________/
•®#® ® ® <©S® ® ®f*
; Hranitev ljudstva
8	V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vnrašaniu
hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje
W	^ 1° T Ug ; ebn° je le iZbr-ati hrano’ ki vam W in končati gotovo
|H	merp katero morete m smete zavziti. Ce je vaš apetit slab in prebava počasna,
f Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
H9	um m ¡— in.■ ■■	—	_
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za:
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO,
NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri


m
m
i


JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
••M« mmmmmm m mmmmmmmmmmmmmm
dum 32 milijonov, Guansi 8 milijonov, Santsi 55 milijonov, Čenav 55 milijonov, Ganfu 55 milijonov, Gojčan 55 milijonov. Obenem z Mongolijo ima Kitajska 480 milijonov prebivalcev.
Izseljevanje iz Italije v Argenti-nijo. Tega izseljevanja je bilo toliko, da ga je argentinska vlada svoj čas ustavila. ¡Sedaj pa poročajo iz Rima, da je prepoved italijanskega izseljevanja v Argentini-jo preklicana.
Denarja željan hudič. Ar Kiskun-Felegyhazi na Ogrskem je prodala posestnikova žena Martusova prešiče za tisoč kron in naložila denar v hranilnici. Njen sosed, Jožef Kajbok, je zvedel o tem in je sklenil, da izvabi ženi denar. O-blekel se je kakor hudič, šel k Martušovi in zahteval od nje “grešni” denar, ako mu ne prinese denarja, da jo vzame s seboj. Zena se je silno prestrašila in prosila za odlog, dokler ne prinese denarja iz hranilnice. Prihodnji dan je šla žena v hranilnico po denar, kjer se jim je čudno zdelo, da hoče vzeti že denar, ko ga je komaj naložila. Izpraševali so jo po vzroku in po dolgem obotavljanju je povedala o “hudiču”. Ženi niso izročili denarja, pač pa so ji dali za spremstvo dva stražnika, ki ¡sta aretirala “hudiča”.
Sedem let brez spanja. Dr. Edvard Gramer, zdravnik v Budimpešti, je imel pacientinjo, ki celih 7 let ni spala. Imenuje se Klara Gadželj, ima 10 letno hčerko. — Pred 7 leti se je nahajala gospa Klara Gadželj s svojo hčerko na letovišču v bližine Bakonjskih gozdov, kar je napadla ciganska tolpa njeno ¡stanovanje ter jej hotela odnesti hčerkico, malo Gizelo. Posrečilo se jej je, skriti se in ci gani so odšli. Preživela pa je tačas tak strah, da od takrat dalje ni več zaspala in sploh se jej še ni zadremalo od takrat. Ta slučaj se v zdravniških krogih živahno komentira.
S sladoledom se je zastrupilo 60
oseb, in sicer blizu Neaplja v Italiji. Pri banketu, ki ga je prire dil poštar, je bil serviran sladoled. Ko so ga gostje užili, so jih prijeli krči. 60 oseb so odnesli v bolnišnico; večina jih je umrlo.
POPOLNO ZDRAVJE
VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema.
ZAM-ZAM TABLETE
stimulirajo delovanje teh organov, ZAM-ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo.
ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c.
Dajte zdelati »voje tiskovine pri
1825 Loomis St.
Cene zmerne	-
5PRAVEDLN05T
Telefon Canal 1015
3—	• Delo solidno
’ 15'N'češki, unijski dnevnik STANE 10C. NA TBDEN.
V listu “Glas Svobode” oglaša Jo samo dobre tvrdke, zato vara jih priporočamo.
Vsak slovenski delavec naj Čita “GLAS SVOBODE”

PRISPEVKI ZA SLOV. SIROTIŠNICO.
Pola št. 117; nabiralec John Gantar. ¡Darovalci: po $1.00: B. Machnioh, P. Mihevc, J. Gantar, J. Petrovčič, F. Brence, J. ¡Stražišar ; po 50e: J. Zakovšek, A. Ce-larec, F. Ratej, J. Poljanšek, Fr. Ogrin, Fr. Ogrin, A. Dolinar, J. Remzgar, P. Podobnik in A. Var-šek 25c. — Skupaj $10.75.
Pola št. 147; nabiralec John Lenko. Darovalci: po 25c: M. Mastnak, M. Straus, A. Gros, F. Štiglic, L. Hofer, F. Soishkrutz, Fr. Matitz, J. Arnič, R. Cheplak Jos. Koprišar F. Klaučnik, J. Dobnick, J. Jonta, F. Mikek F. Tomše, J. Goridhar, F. Menzdolnik, F. Banko, J. Sternad, V. Sem, J. Fluder-nik, A. Makarovič, T. Nerat F. Presečnik P. Skrubay J. Fluder-nik, L. Suban Mary Levar, F. Am-'brosh, F. Bamy; po lOc: J. Ziherle, J. Mataih, J. Kočevar, F. Benda, F. Natlačan, J. Mlinar, M. Kodel; L. Lončarič 50c. — Skupaj $8.70.
Pola št. 258; nabiralec Frank Laufar. Darovalci: F. Laufar $2; F. Sikvarš $1.50; F. Zupan $1; J. Majdič $1. — Skupaj $5.50.
Pola št. 189; nabiralca Adalbert Logar in John Škerlj. Darovalci: po $1.00: J. Tomšič, F. Tomšič, V. Konic, Adalbert Logar, F. Krive, S. Kasprak; Anton Novak 60c; po 50c: F. Zamernik, J. Fatur, T. Pirc, A. Zaplata, J. Kreps J. Škerlj, J. Kladnik, A. Funtek, L. Prepadnik F. Breznik, J. Černetič, J. Vičič, J. Tomšič, A. Brumen, B. Cohen, J. Milavec, F. Urbančič, J. Četnik; po 25c: M. Kovač, F. Vertačniik, J. Kovač, V. Močilni-kar, L. Osojnik J. Funtek, Jos. Škerlj, J. Smole, J. Petek, J. Šajn,
F.	Tevč, J. Krivic, J. ¡Bric, F. Lah,
L.	Uršič, F. Emperle, F. Kuhar, J. Šuštaršič. — Skupaj $20.10.
Pola št. 155; nabiralec J. Palčič. Darovalci: J. Rink $1; F. Kočevar 50c; po 25c: A. Pirnat, Fr. Bregar, J. Mashek, R. Mosike, V. Heeher, J. Jonič, J. Janeka, J. Palčič. — Skupaj $3.50.
Pola št. 120; nabiralec Blaž Godec. Darovalci: po $1.00: Blaž Godec, F. ¡Baje, J. Bizjak, A. Krasna, J. Čehovin, F. Pelkan, F. Sever, J. Pelkan, A. Uniček, Mary Jereb; po '50c: M. Premro, F. Mihelčič,
G.	Reven, J. Progar, J. Kaklicih, J. Progar, T. Mezek; po 25c: J. Potočar, J. Okleščen, F. Drenek, J. Verček, I. Gorjup, B. Tarček, Paul Posega, J. Podboj. — Skupaj $15.50.
* Pola št. 156; nabiralec Andy Pratshek. Darovalci: A. Pratshek 50c, F. Žurman 25c, J. Laurin 25c, Terezia Supančič 15c, M. Balah 25c, J. Kmet lOc, F. Bukšek 25c,
M.	Hrovatič lOc, J. Jaklič 25c, J. Klobučar 10c, J. Šurla 25c, J. Pivnik lOc, M. Praznik 10c, J. Vaz-žicki 10c, F. Končina 15c, T. Supančič lOe, Filip Kleščen lOc, L. Tomažin lOc, F. Kleščen 18c, Jos. Span 25c, M. Pušnik lOc, E. Ro-senzweig 25c, J. King 10c, Frank Marcy 25c, M. Regina 10c, F. Stepnik 25c. — Skupaj $4.68.
Pola št. 93; nabiralec Anton Sekulo. Darovalci: po $1.00: A. Sekulo, J. Paulich, A. Pugelj, J. Zrainovich, T. Paonfitti, F. Zagorc, F. Koplenik, F. Pancich, I. Staniegorič, N. Buško, B. Zižič, A. Fislher, J. Sever, W. Katzmuth, J. Hlupar; F. Zazirkovnik $2.00; po 50c: S. Tadich, F. Lasieh; po 25c: B. Zec, Iva Zec, J. Manich, Mica Priča, A. Mladina; S. Martinovič 30e. — Skupaj $19.55.
Pola št. 82; nabiralec Jacob Muhvič. Darovalci: P. Prijatelj $1., J. Francel $1, J. H. Burns $1, po 50c: J. Brajar, Paul Shiltz, A. E. Mezda, J. Mohar, A. Kopjare-vič, A. 'Cheme, F. Nikič, J. Muhvič; po 25c: J. Grahek, Helena Moren, Neža Tomšič, B. Baondich, M. Priča, J. Bartol, M. Pangesioh, J. Držaj, N. Špolarič, Mary Brodnik, F. Lozar, J. Zupaneieh, John Krašovec, J. Novak, J. Zupančieh J. Letnar, J. Žigon J. Mohor, J. Yuhant, J. Germ, J. Novak, F. Kolar; J. Gradishar 20c, J. Grego-rich 20c, po lOc: M. Briševae, J. Marinič, F. Visovati. — Skupaj $13.20.
Pola št. 70; nabiralec Matevž Štritof. Darovalci: G. Naglič 50c; po 25c: M. Štritof, F. Kavčič, A. Samec, J. Doles, J. Naglič, J. Zo-lar, Ludvik, J. Naglič, F. Bov-dek, A. Kovačič, J. Suša; A. Kranjec 20c; po lOc: A. Ošaben, J.
Zakrajšek, F. Ocepek. — Skupaj $3.85.
Pola št. 13; nabiralec Valentine Možgon. Darovalci: po $1.00: F. Korbar, J. Čoš, S. Pošebolj; po 50c: F. Profhaska, J. Karieh, V. Mazgon, F. Gorše, P. Kokolj, L. Dernovšek; po 25c: M. Sinkovitz, A. Hauptman, M. Kavčič, F. Zadel, J. Repolusky, A. Pirman, A. Pod-bevščk, F. Grili, A. Grili, J. Gaber, A. Ulčar. Skupaj $8.75.
Pola št. 137; nabiralec —. Darovalci: F. Malnar 50c, J. Ahčin 50c, R. Karlinger 50c, po 25c: F. Turk, I. Gaber, J. Gradišer, J. Merhar, J. Zagrašik; A. Okoren 20c; po 15c: M. Pogorelz, Mary Pogorelz, J. Arko, A. Šporar; M. Pušic lOc. — Skupaj $3.65.
Pola št. 69; nabiralec John Virout. Darovalci: J. Virout 50c; A. Levtstek 30c; po 25c: F. Koprivec, M. Strah, F. Petrič, A. Urbas, F. Paulin, J. Hribar. — Skupaj $2.30.
Pola št. 92; nabiralec Louis O-man. Darovalci: po 50c: L. Oman, J. Froesohl, M. Zupan, P. Kolar; po 25c: F. Oblak, I. Petkovšek, E. Jesenšek, F. Stariha, F. Pirc, I. Kokalj, C. Selišnik, D. Dobravec,
I.	Germel. Skupaj $4.25.
Pola št. 188; nabiralec Martin Ohkrant. Darovalci: po $1.00: M. Ohkrant, F. Debevc, J. Kempel, J. Miklič, J. Debevc, J. Plenko. — Skupaj $6.00.
Pola št. 32; nabiralec A. Žitnik. Darovalci: Ohernich B. $1.00; A. Nadler 50c; po 25c: F. Musich, A. Žitnik, F. Fine, M. Platnik, F. Krajnčič, S. Kamnikar, A. Kaplan,
J.	Rekoše, J. Zupančič, J. Verbich, P. ¡Nazey, Mrs. H. Nadler, Mary Nadler, J. Kovač, M. Jak, F. Petelin, J. Blatnick, F. Petelin, L. Jak-letich; po 15c: J. Brence, A. Kra-ker; po lOc: Anna Nadler, S. Vidmar. — Skupaj $6.75. Odbivši poštnino 40c. — Skupaj $6.35.
Pola št. 382; nabiralec J. Mostar. Darovalci: po 50e: Jos. Mostar, A. Ferbežar, M. Pompe; John Mostar 25c. — Skupaj $1.75.
Pola št. 209; nabiralec Ivan Homec. Darovalci: po 50c: F. Še-tina, J. Mohorič, I. Šraj, M. Izlakar, I. Homec; po 25e: I. Sajovic, L. Gregorač, F. Novak, M. Kožuh, J. Taršinar, A. Dolinar. Skupaj $4.00.
Pola št. 377; nabiralec Louis Zvetko. Darovali: V. Struas 50c, L. Zvetko 25c. — Skupaj 75e.
Pola št. 8; nabiralec Jos. Zupančič. Darovali po 25c: L. Pagon, J. Frelich, J. Zudar, J. Zupančič, F. Skerbetz, F. Tratnik. — Skupaj $1.50.
Pola št. 153; nabiralec Rudolf Puželj. Darovalci: L. Pirnat 50c; po 25c: M. Kopač, V. Houdin, J. Dolant, J. Praprotnik, B. Katanič, L. Vuckarieh, P. Kostoff S. Tar-nožič, J. Muhič; po 15e: I. Župec,
I.	Budnar, Št. Plancsak, I. Praprotnik; po lOc: J. Jankovič, F. Virant, A. Repar, F. Smith, F. Merkun, Ivan Mari, A. Domieh, Ivan Žagar, J. Roman, M. Ponikvar, I. Majnik. Odbivšii poštnino lOc. Skupaj $4.35.
Pola št. 138; nabiralec M. Kranjc. Darovalci: M. Kranjc 50c,
J.	Rozman 25c, J. Braneelj 25c, J. Kolenc 25c, L. Kolenc 5e, F. Kolenc 25v, F. Štranicar lOc, F. Ke-neza lOe, M. Mulec 25c, F. Pavlovič lOc, J. Strancar 20e, J. Flo-renčič 25c, J. Šabec 25c, J. Krašovec lOc, F. Penko 15e, J. Peteg-nijo 15c, Franc Koder 15c, F. Trden 25c, F. Poje 15c, J. Žnidaršič 15c, P. Makuc 25c, F. Regalen lOc, F. Kapel 'lOc, J. Škerbec 20c. Ob-bivši poštnino 7c. — Skupaj $4.48.
Pola št. 178; nabiralec John Zakrajšek. Darovalci: J. Zakrajšek $1.; po 25c: F. Cemazar, A. Jamnik, M. Debelak, J. Kešnik, A. Jeršin, S. Lasekar; po 20c: A. Padar; po 15c: J. Kramar, A. Perko; po lOc: V. Virtič, J. Zupanič, M. Gabršek, F. Slabeč, J. Šeme S. Repov. Skupaj $3.60.
Pola št. 409; nabiralec M. Čebašek. Darovali: F. Močilar $1.00; J. Sever 50c. — Skupaj $1.50.
Pola št. 157; nabiralec John Po-gaobnick. Darovalci: po 50e: J. Suhadolc, J. Kaplja; po 25c: C. Vizar, V. Kosmach, A. Kaplja, A. Zadnikar, J. Kovach, V. Vodnik, St. Jakša, F. Udovieh, P. Starin, A. Starin, T. Prelovšhek, J. Rahne, M. Kobal, A. Rahne, J. Ahčan, L. Baudek, F. Kranjc, A. Pugel, F. Rozinger, J. Rabol, L. Suhadolc, J. Pogachnick; L. Peterska 15c. — Skupaj $6.65.
Pola št. 381; nabiralec A. E. Gnjezda. Darovalci: po 50c: J. Kunstelj, A. E. Gnjezda; po 25e: J. Tičer, I. Vranich, B. Rivudich, J. Krizmanich. Skupaj $2.00.
Pola št. 148; nabiralec Frank Lukančič. Darovalci: F. Bajc 50e, J. Novak 50e, F. Lukančič 50c; po 25c: J. Žele, F. Nemec, F. Košir, A. John. — Skupaj $2.50.
Pola št. 125; nabiralec I. Jud-nich. Darovalci: J. Teran $1; po 50c: J. Tekavec, J. Seliškar, J. Majerle, I. Jüdisch; po 25c: M. Grahek, F. Nučič, M. Ohrnivech, J. Francel. — Skupaj $4.00.
Pola št. 101; nabiralec John Albrecht. Darovalci: J. Rom 25c, J. Albrecht $1.00. Skupaj $1.25.
Pola št. 183; nabiralec Martin Powetz. Darovalci: F. Sengar 50e; po 25c: F. Podobnik, J. Pintar, J. Wersnik, T. Kobal, J. Valentin, F. Sova, J. Di, J. Jtobertt T. Sperival, J. Jarnovich, F. Golčič, O. Brooks,
S.	Shudar, T. Kobal, J. Jardas, F. Gržišnilk, F. Pintar, J. Pitt; po lOc
I.	Naglič, P. Basch, J. R.. — Skupaj $5.30.
Pola št. 59; nabiralec M. Jager. Darovalci: M. Jager $1.; F. Šega 50c; po 25c: F. Dremel, M. Golob,
F.	Martinčič, J. Hauptman, Jos. Brenčič, T. Tapa, M. Pirk, M. Schergan, I. Brezovec, M. Rovanšek ; po 15c: A. Mrtinčič. F. Zupančič, I. Markovič; po lOc: A. Zupančič, F. Perko. — Skupaj $4.65.
Pola št. 16; nabziralec Josip Tratnik. Darovalci:	po 25c: A.
Jarc, F. Šturm, M. Mohor, Frank Mrak; J. Pucel 15e; po 10c: J. Kranjc, A. Valante, V. Podobnik,
J.	Bizjak, A. Smodila, F. Ropovš, V. Zupančič, J. Tratnik, J. Bobič. — Skupaj $2.05.
Pola 168; nabiralec Jos. Seme. Darovalci: po 50c: J. Seme, F. O-cepek, J. Žust, F. Likovič, F. Kovačič, J. Robol, F. Jeram, F. Stremljan, A. Jeram, P. Peklaj; po 25c: V. Veber, P. Raspotnik, J. Dolinar, J. Susman, J. Gorenak, A. Jurežič, J. Hribar, F. Pečnak, F. Debevc, J. Žebevee, A. Vehar, A. Ulcman, J. Dolenec, F. Troha, P. Kogovšek, F. Skvareče, A. Celarec J. Skvareče, J. Mesec, J. Miklau-čič, F. Božič, J. Leben, F. Dolenc,
G.	Medišovik, V. Butja, J. Goršin, J. Bergant, F. Hamovec, Š. Urh; F. Jager 20c; po 15c: P. Možina, F. Petkovšek; po lOc: L. Butja, F. Brusko, F. Šebenik, J. Rune, J. Papež, A. Kogovšek, J. Troha, J. Obit. — Skupaj $13.55.
Pola št. 106; nabiralec L. Bučar $1.00.
Pola št. 239; nabiralec John Hodschar. Darovalci: po 25c: J. Košiček, F. Kodrič, A. Jalovec, J. Jalovec, I. Krapek, Š. Kavas, Rozi Potokar; po lOc: C. Vuhourek, F. Gartner, J. Žerovnik, Agnes Sechen, J. Križman, F. Matteti; Fr. Kralj 5c. — Skupaj $2.40.
Pola št. 302; nabiralka Mary Koohevar. Darovalci: po 50c: Mary Novak, A. Keržičnik; po 25e: Mary Kočevar, Fany Keržišnik, Roza Sever, Frances Ručigaj, Je-nie Kerže, Mary Berkoncel, Jenie Sraj, Rozi Anžiček, Jos. Kočevar, And. Muha, Jak. Muha, Jos. Metelko, Alojzija Sadnik, Jeni Muha, Francis Muha. Skupaj $4.75.
Pola št. 97; nabiralec Victor S. Skubic. Darovalci: V. S. Skubic $2.00; po 50c: P. Maichin, M. Nemaničih, A. Straser, F. MaVlieh, po 25c: J. Fabian, A. Ferkull, M. Jurjevich, J. Geshell, Chas. Stopar, J. Maichin, K. A. Holub, L. Weber; P. Maierle 20e; po 15c: J. Novak, F. Hren; po 10e: F. Sluga, J. Metelko, A. Samsa. — Skupaj $7.80.
Pola št. 314; nabiralec Lucas Zupančič. Darovalci: G. K. Miller $1.00; po 50c: I. Kodnik, J. Jerin; po 25c: F. Adler, J. Vranič, T. Pavlin, J. Pečovnik, P. Socijal, A. Socijal. J. Cadeš, F. Fon, L. Kan-tar, J. Kenda; F. Novak 15e; M. Sankovič lOc. — Skupaj $4.75.
Pola št. 228; nabiralec Mihael Geshell. Darovalci: G. Butala $1.; M. Geshell 50e; po 25c: P, Geshell, J. Smigelsky, F. Sabec, G. Vrtnar, P. Spali, M. Stimac; J. Ron-čevič lOc. — Skupaj $3.10.
Pola št. 267; nabiralci Karol Petrič in Fr. Zajec. Darovalci: po 50c: M. Valentin, J. Ustar; C. Petrič 30e; po 25c: J. Mošnik, J. Pucel, J. Petrič, J. Jekle, T. Pretrič,
T.	Medved, F. Zaitz, L. Medved, J. Deme F. Smrekar, J. Supančič, F. Verhotz C. Jeglič, H. Ark, W. Peternel, J. Pitt, A. Križnik, T.
Drenik, J. Jerčinovieh, J. Adam, A. Medved, Mary Valentin, Fany Podobnik, M. Naglič, J. Hauptman
L.	Lovsher, T. Fabijan, J. Novlar, J. Momfut, J. Morič, A. Zore, J. Fritzer, J. Fritzer, M. Andel, T. Medved, F. Renko, F. Pucel, F. Supančič, J. Sofač, F. Spendal, J. Valentin, J. Benet J. Silen, J. Gore, M. Pere 1-1; po 15c: L. Ilole-teč; M. Podslovšek. — Skupaj $12.95.
Pola št. 91; nabiralca Agnes Tratnik. Darovalci: po $1.00: Agnes Tratnik, Matilda Peohnik, A-na Plaveč, Francis Richter, Genovefa Podkrajnik. — Skupaj $5.00.
Pola št. 127; nabiralec Jacob Zaitz. Darovalci: F. Arcul $1.00; po 50c: A. J. Terbovee, J. Zaitz; po 25c: I. Tušek, S. Potočnik, L. Pikel. —Skupaj $2.75.
Pola št. 7; nabiralec----------
Darovalci: A. Lavrič 30c; po 25c: A. Anlončič, F. Lavrič, J. Vidmar,
M.	Troha, V. Huttar, M. Nokiš, J. Bučevič, A. Lnhorne, H. Raješ, A. Stih ; D. Vajentič 20c; J. Barič 15e; po lOe: J. Sencenčič, A. Bevc, J. Sever, J. Ježerski, M. Hutlaš, J. Povh, F. Konc. — Skupaj $4.15.
Pola št. 44; Društvo “Rodoljub” št. 44 S. S. P. Z. v znamkah $1.13.
Prostovoljni nabiralec: F. Laufar. Darovalci: A. Križnik $1.65 ; J. Bolčič $1.50 ; A. Vidergar $1.25 ; po $1.00: V. Peternel, R. Jeglič, J. Moder, J. Certalič, A. Kristan; po 50c: Ed. Dook, J. Jeglič, Maria Medved, A. Vidergar, M. Cemažar, M. Majdič, J. Woznak, A. Keiihli-kar, F. Slak, M. Ključevšek, Fr. Gosepina, Jos. Lovše; po 25c: J. Černekar, J. Bolčič, Terezija Cokan, J. Mesec, F. Cirar, I. Kotar, I. ¡Cirar, A. Peterlin, I. Čermarkar, T. Bezgovšek 15c; F. Razpotnik lOc. — Skupaj $18.40.
Skup II. izkaz	$262.94.
I. izkaz	111.78

e, ■
SVOBo
co.
Ù
£
1809-1813 Loomis St., Chicago, III.
Skupaj
Dalje prih.
$374.72
OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje	T
Vsakovrstnih Tiskovin	I
kot: Zavitke in papirje z firmo, Za zasebnike in urade, ■ račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo i tudi	j
društvena pravila in preVode	f
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom T lista	^
*‘Glas Svobode”	'i
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko i za 2c se naj priloži za odgovor.
•"»"•«'»«•■'•«f

Šolske reforme na Kitajskem.
Morda nikjer ne čislajo šole tako visoko kakor na Kitajskem in ni kjer ne uživa učitelj takega ugleda kakor v deželi za visokim ob zidjem. Tudi republikanci obračajo vso pozornost šolstvu; mno go izmed njih sanja o tem, da bi uvedli na Kitajskem šolsko obveznost za vse, a žal da nimajo denarja za izvedbo tega koristnega načrta. Na Kitajskem je ustano vitev in vzdrževanje šol prepušče no svobodni volji staršev. V Pekingu je več ljudskih šol, v katere sprejemajo otroke vseh veroiz povedanj; v teh šolah ne poučujejo veronauka in tudi ne upoštevajo nikakršnih obligatoričnih obredov, kakor je bila prej navada. To je pač velik napredek in mi “kulturni” Evropejci lehko zavidamo Kitajce za brezkonfesijonal-ne šole. Šole ustanavljajo na sledeči način: nekaj odličnih mož se zveže, zahteva od staršev prav malenkostne prispevke, poiščejo učitelje in šola je zagotovljena. Vsak si šteje v čast, da sme sodelovati pri ustanovitvi šol in u-eitelji so zelo ponosni na svojo službo. Učitelji so celo tako požrtvovalni, da izvršujejo svojo službo za polovico običajne plače, čeprav vsa plača zadostuje komaj za borno življenje. V prejšnjih časih so poučevali učitelji mladino iz starih knjig, v katerih so bili napisani nauki Konfucija, na j večjega kitajskega veroučitelja, in njegovih učencev. Učenčki so sedeli ves dan sklonjeni nad temi knjigami in so prerisavali s čopičem v še neokretni roki lične, a težavne kitajske pismenke, ki predstavljajo popolne, majhne slike. Svete knjige, ki vsebujejo za Kitajce nepobitno resnico, so morali prepisavati in se dobesedno naučiti na pamet. Ta zastareli sistem je odnesla revolucija za vedno iz kitajskih šol; izborne knjige, sestavljene po najboljših metodah, služijo učencem, da se priuče branja in pisanja. Sploh pa preveva ves pouk napreden in revolucionaren duh; učenci pojo pesmi, o katerih se slavi pogum in junaštvo onih, ki so padli v zadnjih bojih za svobodo. Dostikrat se tudi zgodi, da pride še ta in oni Kita jček s kito v šolo. Hitro vzame učitelj škarje in ga osvobodi znaka hlapčevstva, ker kita je revolucionarjem znamenje nazadnja-štva.

HYDR0Ct1E
BREZ NOŽA IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varloocell, Structuirl; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni tiSoSi'-h se moških. Priaite k nam vsi, ki ste se ne»spešoo zdramili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči oopolno otdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih.
(Za neuspeSno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
zguba nagona.bolez-
IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene one-moglostit slabost, na. por, zastrupljenje In zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchltis. srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najico-vejši metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
ZASTRUPLJENJE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtšče, liucije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, otefcllne, podju ln druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
Randolph & Lake Chicago
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
DR. ZINS, 183
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufć
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane.na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r —'‘ .rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
S Pijte najboljše pivo
^ Peter Schoenhofen Brewing Co. s
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Hrani danes!
Da boš imel jutri! Prični še nocoj!
Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob zobotah večer imamo o Jprto od 6. do 8 ure.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
I
Varnost, priročnost in vljudnost.
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.