PODLISTEK. Taji jnostne sile. (Porest. Spiaal Miroslar Pesniški). CDali«.) Ko se v gostilni pekoliko okrepoata, je prva pot y cerkev Matere Milosti, da opravi opdi zahvalno molitev za sre8po vrnitev, in, pato se odpeljeta proti domu. 2e med potom je med pogovorom vpraSal očeta, 8e li še hrapi pismo, ki ga je dobil iz Kraljevega Gradca; o8e mu pritrdi ter mu, prišed&i domov, res poda drobno pismo. Dovro hlastno seže po njem, ka> kor skopuh po svetlem cekinu, ter naglo pregita kratke vrstice: ,,SpoŠtovani gospod Dobnikar! Naznanjam Vam, <Ja Vaš sin Se živi ter se zafiasno pahaja v bolnišnici. Kjer ozdravljenje dobro napreduje, zamorete zaupno cez pekaj tednov pričakovati njegove vrnitve. Ztahvalite Boga! Vas pozdravlja s. Everista." ,,iTo pismo je pisala sestra, ki mi je v bolezni stregla; oj, to je blaga dufea; shranim ga v spomin. Prihiteli so sosedje in znanci, ko so izvedeli, da se ]e vrpil Lovro; groza je obhajala dobre ljudi, ko jim je Lovro na razna vpraSapja opisoval dogodke iz krvavega boiišča. Zopel je opravljal Lovro svoja navadna dela, to_ da pjegove nekdanje veselosti ni bilo ve8 pri njem, Vsi so smatrali to kot posledico prebitega straliu in trpljenja ter njegovega še rahlega zdravja. ,,Ko popolpoma okreva in pozabi pekoliko pretekle dogodke, bo zopet vse dobro." A minula Je jesep, prešlo že tudi skoro pol zi- me, pribajal je predpust, Sas ženitovanj. Ofte je napeljal veftkrat besedo na take staari, a sin se je takih pogovorov vidpo ogibal, o5e pa ga ni hotel nadlegovati, 2eš, pa še počakajmo, Ko so pa potihnili že tudi glasovi vesele Aleluje, sklenil je stari Dobnikar, da vsekakor izpregovto. ri s sipora enkrat resno besedo. Neke pedelje popoltfan, bil je jako topel majpikov dan, je ležal Lovro v senci košate hruške na pogrpjeni plahti vznak, roke položene pod glavo, ter zar mišljeno, nepremičsno zrl gori v sinje višave, kjer so se igrali beli oblaČki, Bil je tako zamišljen, da niti ni kmalu opazil o&eta, ki se mu je približal. ,,Bi raari raje legel v hiši na postelj, kakor da tukaj ležiš na še bladDi zemlji, lahko ti še škoduje", izpregovori o8e ter se vsede zraven njega na trato. ,,Ko je pa tako toplo", odvrpe sin ter se zravpa zraven oSeta, Da se mui sin zopet ne izmuzne, začpe o8e kar naravnost: ,,Lovro, star sem ip težko že prenašam butaro skrbi; moral boŠ priČeti misliti na tol da prevzameš ti, ki si mlad. Poišči si primerno pevesto in prevzameŠ posestvo. Govoril sem tudi že v tem z mlinarjem v Dolu, on ima prav pripravno b8er; ni sicer ravno ena izmed pajlepSih, ampak skrbna je in imela bo tudi kaj pod palcem", in stari je pomežikal z o5mi, ter napravil s palcera in kazalcem znamenje štetja. ,,Ako te jevolja, stopiva labko ob priliki <tje in se pogovorimo; mislim, da bi šlo, saj ofee ni nasproten, h6i pa si nagovori sam." — Živabno je pogledal o8e sina, kak utis so papravile panj te besede. »Vem, oče, d'a je bilo za Vas res težko in težavpo zdaj, kb ste bili sami, a odslej bo to zopet drugače, ko Vam lxim lahko zopet pomagal jaz; a vsaj yekaj 6asa bi Še rad bil prost, saj ste še trdni dovolj, da še zanaprej gospodarite p«o svojih skušnjah, ki jih jaz S© močno pogrešam", — izgovarja se Lovro. Očetu je dobro dela laslcava pohvala njegovega gospodarstva^ in videč, da to pot še piS pe opravi, vstane in reSe: ,,Pa si premisli to reč", ter se poda v hišo, mrmraje medpotoma sam s seboj: ,,Cudep 81ovek ta Lovro, pe umem ga; posestvo je brez dolga, nekaj tisočakpv bi mu Še povrh prinesla nevesta, on pa se zmiraj obotavlja. In ostalo je pri Dobnikarju še vse pri starem: o6e je gospodaril in sin ga je povsod zvesto podpiral, da ni imel o6e kaj se čezepj pritoževati, niti ga ni z ženitvijo nadlegoval, misleS si, kjo pajde pravo, ki mu bo po godu, se bo že oženil. Tako sta potekli hitro dve leti in stari Dobpikar je mo8no zbolel, Ker je postajala bolezep zmiraj opasnejga, je bil previden s sv. zakramenti, kakor je sam želel, kajti ftutil je, da se približuje njegovemu življenju konec. Ko sedi Lovro nekoS zraven njegove postelje, mu pravi oče: r,Vse svoje stvari sem spravil v red, da mi bo lažji ragun predBogom, le samo eno me skrbi, kje neki se nabaja Zalarjeva Rezika, mogofie, da sem ji storil veliko krivico, ko sem pripustil, da so ji peusmiljeno vtzeli dom, kar bi bil labTcb prepreCil, ko sem imel denar» A vid'el sem takrat take refii vse drugače, pego jih gledam sedaj; ljubil sem denar, a Sele zdaj spozpam, kako Pespametno ip neBimurno ]e, vezati svoje srce pa take minljive reČi; o ko bi vedel. . ." ,,,V tej zadevi bodite oge popolnoma brez skrbi, vse je poravpapo, vse odpuŁ6eno!" ,,Kako zamoreš ti to refei", 6ude8 se vpraSa o6e? ,,Sam sem govoril ž pjo, kajti sestra Everista, ki Vam je pisala tisto pismo in ki je meni takrat tako ljubeznjivo stregla, ni bila pobena druga, jiego Zalarjeva Rezika!" (Dalje prihO