PoStnlna plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽ BENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 7. kos. V LJUBLJANI dne 24. januarja 1940. Letnik XI. VSEBINA 32. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o nepo-»rednih davkih. 3. Dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin. 34. Pojasnilo o taksni oprostitvi listin, ki se nanašajo na posle zaradi naprave zaklonišč pred zračnimi napadi. 35. Razne otfjaVe iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 32. Na podstavi pooblastitve iz člena 161. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. in § 45. uredbe ® spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 22. decembra 1939. predpisujem tale pravilnik* o spremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih Št. 107.000/928. Clen 1. V drugem stavku točke 2. člena 3. pravilnika se ^tata besedi »Narodne banke,c in se namesto njiju pojavljajo besede: »po členih 47., 64. in 79. zakona kakor udi začasne oprostitve';, za »itd.« v istem stavku se pa oodajejo besede: »po posebnih predpisih ... V drugem odstavku točke 3. člena 3. pravilnika se jajo besede: »po členu 37., II.« in »(glej poslednji od-s‘avek člena 37.)« in se namesto »3%« postavlja: »6%«. Clen 2. Za točko 11. člena 10. pravilnika se dodajo nova °®ka, ki se glasi: , *12. po tej točki so oproščeni plačila zemljarine tisti hietovalci, katerim se predpisuje zgolj zemljarina in ki atastrski čisti dohodek njih celokupnega zemljišča, sa-°lastniškega in solastniškega, v območju ene davčne ne znaša več ko 1000 dinarjev. Pri ugotavljanju * * ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne *• Januarja 1940., št. 3/11/4. — Upoštevani so tudi po-avki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 17. janu-Jja 1940., št. 13/IV/32. — Pravilnik glej .»Uradni'list« **’ 402/121 iz 1.1928. višine katastrskega čistega dohodka takih kmetovalcev se ne upoštevajo nikakršne začasne davčne oprostitve in olajšave po zakonu o neposrednih davkih in po drugih zakonih (n. pr.: člena 11. in 13. zakona o neposrednih davkih). Ce ima kmetovalec na ozemlju ene davčne uprave poleg samolastniškega tudi še kaj solastniškega zemljišča in znaša katastrski dohodek njegovega samolastniškega in nanj odpadajočega dela solastniškega zemljišča več ko 1000 dinarjev, ne more biti deležen oprostitve po tej točki.« Poslednji odstavek člena 10. pravilnika se spreminja in se glasi: / Zemljišča, ki so po točkah 1. do 11. tega člena oproščena davka, so oproščena tudi plačevanja samoupravnih doklad. Na zemljišča, ki so oproščena davka po točki 12. tega člena, se smejo odmeriti samoupravne doklade sanm do višine odmere teh doklad za 1.1939/ Clen 3. V prvem stavku petega odstavka točke 1. člena 32. pravilnika se namesto besed »niso zavezane davku« postavljajo besede: »so oproščene davka«. V prvem odstavku točke 7. člena 32. pravilnika se za besedami »rudarske zgradbe« za vejico dodajeta 'besedi »obrtne zgradbe,«. Drugi odstavek točke 7. člena 32. pravilnika se spreminja in se glasi: »Po tej točki so oproščene davka tudi tiste zgradbe, ki so sestavni del Ivorniškega ali obrtnega podjetja in služijo za spravljanje surovin, izdelanih produktov in za tvormške, rudniške, obrtne pisarniške posle itd.« V tretjem stavku točke 7. člena 32. pravilnika se za besedo »tvorniškimi« dodajeta besedi: »in obrtnimi«, za besedo »tvornico« pa se dodajejo besede: »obrtno delavnico«. V tretjem stavku prvega odstavka številke (') točke 15. člena 32. pravilnika se namesto besed »krajev, proglašenih za javna zdravilišča« postavljajo besede: »turističnih krajev kopališkega značaja • Clen 4. V drugem odstavku člena 36. pravilnika se namesto besed »kopališča in letovišča« postavljajo besede: »kopališke, klimatske in turistične kraje«. V tretjem odstavku tega člena se namesto besed »kopališče ali letovišče« in besed »kopališča ali letovišča«, postavljajo besede: »kopališče, klimatski in turistični kraj« oziroma besede: »kopališča, klimatskega in turističnega kraja«. Clen 5. V točki 2. člena 37. pravilnika se drugi, tretji, četrti in peti odstavek črtajo (do odstavka, ki se začne z besedami: >Ce nastane davčna obveznost«). V sedmem odstavku točke 2. člena 37. pravilnika se pod (B) namesto števila »236.65« postavlja število »240«, namesto števila »568« se postavlja število: »576«. V isti točki istega odstavka pod (3) se namesto števila »805.20:; postavlja število: »936.80«. V devetem odstavku točke 2. člena 37. pravilnika se namesto števila »1441.60« postavlja število: »1651«, namesto števila »805.20« število: »936.80«, namesto števila »636.40« se postavlja število: »714.20« in namesto števila >256.16« število: »297.58«. V točki 11. člena 37. pravilnika se pod (') namesto besed »niso zavezane davku« postavljajo besede: »so oproščene davka«. V točki 11. istega člena se pod (5) namesto besed »krajih, ki so proglašeni za javna zdravilišča,« postavljajo besede: »turističnih krajih kopališkega značaja«. V točki 11. istega člena se pod (") namesto besed »niso zavezane davku« postavljajo besede: »so oproščene davka«. Clen 6. Na koncu točke 2. I. skupine Člena 42. pravilnika se namesto podpičja postavlja pika, za piko pa se dodaje nov stavek, ki se glasi: »Ta določba se ne nanaša na primere, ko prodaja obrtnik kot neogibno dopolnitev k lastnim proizvodom tudi nabavljeno blago v neznatnih količinah, ker je takšna prodaja nujna dopolnitev stroke in je postranskega značaja;«. Sedanja točka 11. I. skupine (pod B) člena 42. pravilnika postane točka 13. in se pred to dodajeta novi točki 11. in 12., ki se glasita: »11. odvetniki, pravni zastopniki, odvetniški pripravniki, če imajo zaslužek izven službenega razmerja, javni notarji, zdravniki, arhitekti, inženirji, merilci, geodeti, veterinarji in carinski posredniki; 12. vsakovrstni posli inozemskih delniških in podobnih družb, zadrug itd., ki niso zavezani davku na dobiček po določbah členov 74. do 88. tega zakona;«. V točki 1. II. skupine člena 42. pravilnika se črtata besedi: »izključno ali«. Točka 1. 11. skupine člena 42. pravilnika se v odst. a) spreminja in se glasi: »a) občinski beležniki po dohodkih izveu službenega razmerja, zakotni pisarji, zobni tehniki (če ne spadajo v 1. skupino, pod točko 4.), agenti, senzali, mešetarji itd.;«. Clen 7. Četrti odstavek člena 44. se črta in se postavlja namesto tega tole besedilo; »Ce ima podjetje poslovne odcepke bodisi v občini, kjer ima glavni obrat svoj sedež, bodisi v drugih občinah na ozemlju iste ali drugih davčnih uprav in se mu davčna osnova ugotavlja po določbah člena 53.a zakona, je glavni obrat z vsemi odcepki en davčni predmet. V takih primerih se ugotovi davčrta osnova pri tisti davčni upravi, ki je pristojna za glavni obrat. Davčne uprave, v katerih območju so samo odcepki takega obrata, morajo zbirati podatke o opravljenem poslovanju odcepka in jih s svojim mnenjem o čistem dohodku in opravljenem prometu odcepka dostaviti davčni upravi, pristojni za glavni obrat. Osnovni davek kot osnovo za odmero samoupravnih doklad porazdeli davčna uprava, ki je pristojna za glavni obrat, med občino glavnega obrata in občine od-cepkov po določbah člena 88. zakona.« Clen 8. V točki 5. člena 45., III., se pred besedo »živalskih« postavlja beseda: »poljskih,«. Clen 9. Za točko 4. člena 49. pravilnika se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Kdaj velja, da je inozemsko podjetje razširilo poslovanje na ozemlje kraljevine in kaj je pošloVha naprava, se pojasnuje pod 111. člena 74. pravilnika. Določbe poslednjega odstavka člena 49. zakona se ne uporabljajo na tista inozemska podjetja, ki so pravne osebe.« Clen 10. »K členu 53.a. Davčne zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, razvršča zakon v dve skupini pod točkama 1. in 2., jernaje za merilo: vrsto poslovanja in doseženi čisti dohodek oziroma opravljeni promet zavezancev iz prve skupine člena 42. Zavezanci po točki 1. člena 53.a so dolžni voditi poslovne knjige ne glede na višino doseženega čistega d°' hodka in opravljenega kosmatega prometa. V to skupino spadajo industrijska, rudniška, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodno-prevozna podjetja in menjalnice. Po točki 2. člena 53.a zakona so dolžni voditi poslovne knjige vsi zavezanci iz prve skupine člena 42. zakona, katerih davčna osnova za predhodno davčno leto je znašala najmanj 100.000 dinarjev, kakor tudi tisti zavezanci iz prve skupine člena 42., ki za predhodno davčno leto niso imeli osnove vsaj 100.000 dinarjev, vendar pa je znašal njih kosmati promet minulega poslovnega leta pred davčnim letom najmanj 2,000.000 dinarjev. Novi davčni zavezanci iz točke 1. člena 53.a zakona so dolžni voditi poslovne knjige 0(1 prvega dne poslovanja. Sedanji davčni zavezanci iz te skupine, ki dok*1' žejo, da doslej niso vodili poslovnih knjig, so dolžni voditi knjige od 1. januarja 1940. dalje. Davčni zavezanci (sedanji in novi) iz točke 2. čl. 53.fl zakona so dolžni voditi poslovne knjige od prvega dne tistega leta, ki sledi davčnemu letu, za katero je ugotovljena njih davčna osnova z najmanj 100.000 dinarji* oziroma ki je znašal njih promet predhodnega leta najmanj 2,000.000 dinarjev. Ce sedanji davčni zavezanci te skupine dokažejo, da doslej niso vodili poslovnih knjig* so dolžni voditi knjige od 1. januarja 1940. dalje. Ce sedanji davčni zavezanec iz točke 1. ali iz točke 2. člena 53.a zakona trdi, da doslej ni vodil poslovnih knjig) kos. 47 a davčno oblastvo po podatkih, zbranih pri oblastvu, ki je pristojno za overitev in kolkovanje knjig, ali po drugih zbranih podatkih dvomi o verodostojnosti te trditve, sme to oblastvo ob uporabi določb člena 143. zakona opraviti preiskavo poslovnih prostorov in stanovanja davčnega zavezanca in vseh drugih prostorov in krajev, kjer bi po njegovi oceni utegnile biti poslovne knjige. Ce se ugotovi, da je tak zavezanec poslovne knjige vodil, ga kaznuje davčna uprava po določbi poslednjega odstavka člena 53.a zakona; s tem pa davčni zavezanec še ni razrešen kazenske odgovornosti po členili 142. in 142.a zakona. Davčnim zavezancem iz člena 53.a zakona se ugotovi davčna osnova lahko na tri načine: predvsem po Poslovnih knjigah; potem, če se poslovne knjige ne vzamejo za verodostojne, 9 primerjanjem 9 podobnim podjetjem, obratom ali opravilom, katerega osnova je bila ugotovljena po knjigah, in končno po prostem preudarku. *a prva dva načina je pristojno davčno oblastvo samo, za tretjega pa davčni odbor. 1. Davčno oblastvo ni dolžno sprejeti poslovne knjige Jmt polnopravni dokaz, če glede na obseg poslovanja obrata, na krajevne in 9plošne gospodarske razmere in ua druge važne okolnosti dvomi, da v knjige ni vpisan yes dohodek davčnega zavezanca. Ce davčno oblastvo glede na te okolnosti ne dvomi o verodostojnosti knjig, ugotovi davčno osnovo po stanju, ki ga izkazujejo knjige. V takem primeru se dobi davčna osnova na podstavi zaključnih letnih računov, upoštevaje določbe členov 54. 111 55. zakona. (Glej tudi določbe člena 120. pravilnika 1' zakonu in ustrezajoče predpise o družbenem davku.) U. Ce davčno oblastvo spozna, da ne more ugotoviti davčno osnovo po prvem načinu, jo ugotovi s primerjanem s podobnim obratom, podjetjem ali opravilom, katerega davčna osnova je bila ugotovljena po prvem na-C1nu. Tako primerjanje sme opraviti tako za pridobnin- davčno osnovo kakor tudi za osnovo minimalnega davka. Primerjati je treba s takim obratom, podjetjem ali 0Praviloin, ki je po poslovanju istovrstno in je ali v istem kpaju ali pa v kraju, podobnem po velikosti in gospodarjih razmerah. III. Ce se pridobninska davčna osnova ali osnova minimalnega davka tudi po drugem načinu ne more ugotoviti, jo ugotovi davčni odbor po prostem preudarku, Upoštevaje mogoči dohodek po V9eh konkretnih činje-Uicah ter krajevnih in splošnih pogojih. V takih primerih se davčni odbor ni dolžen držati določb členov 53, d' 57., 120. zakona in člena 120. pravilnika o načinih ugotavljanja davčne osnove niti reda, v katerem se ti ®8čini uporabljajo (člen 120. pravilnika pod I., II., III. ln IV.). Davčni odbor sme upoštevati vse okolnosti, ki omenjene v teh določbah, vendar ga to ne zavezuje, da ne bi ravnal po svobodni ocenitvi, če spozna, da osnove po svobodni oceriilvi bolj ustreza pravemu stanju. ravic0 svobodne ocenitve po predpisih člena 53.a ima udi reklamacijski odbor. Ker pooblašča zakon davčni in reklamacijski odbor Za svobodno ocenitev, je protidokaz stvar davčnega za-Vezanca.< Clen 11. V točki 1. člena 59., 1., pravilnika se za besedo >do-P nilnega« dodaje: »in minimalnega«. 7.a točko 1 člena 59., 1., pravilnika se dodajejo novi dstavki, ki se glasijo: »Minimalni davek se odmerja tistim davčnim zavezancem, ki zaradi zgube nimajo davčne osnove ali katerih osnovni davek z dopolnilnim davkom vred znaša manj ko minimalni davek. Ce se ugotovi ena pridobninska davčna osnova za glavni obrat in za odcepke, se ugotovi tudi ena osnova za odmero minimnlhega davka. Pri podjetjih in obratih, zavezanih posebnemu davčnemu dodatku, se odmerja minimalni davek v dvakratnem znesku.« Za prvim odstavkom točke 3. Člena 59., I., pravilnika se dodaje za piko: »So pa tudi mali obrtniki, ki uporabljajo zaradi narave posla stroje z malo pogonsko silo in ki ne dosezajo večjega dohodka od drugih malih obrtnikov, ki delajo z enim ali z dvema pomočnikoma. V takih primerih bi se ne ujemalo z nameni zakona, če bi se jim jemala pravica do pavšalnega obdačevanja. Za stroje male pogonske sile se računajo vsi stroji na pogon do dveh konjskih sil (2 HP), oziroma do največ 1*5 kilovata in s porabo do največ 1000 kilovatnih ur na leto. Potemtakem se obdačijo mali obrtniki s pavšalnimi zneski tudi v tehle primerih: a) če delajo brez pomočnikov, a s stroji na pogon do dveh konjskih sil (2 HP) oziroma do 1'5 kilovata z letno porabo do 1000 kilovatnih ur; b) če delajo z enim pomočnikom in 9 stroji na pogon do ene konjske sile (1 H P) oziroma do 0736 kilovata z letno porabo do 500 kilovatnih ur. Pri določanju, kateri pavšalni znesek naj tak mali obrtnik plača, je treba ravnati na sledeči način: če dela brez pomočnika, a s strojem na pogon do ene konjske sile (1 HP) ali do 0736 kilovata z letno porabo do 500 kilovatnih ur, plača pavšalni znesek malega obrtnika iz istega kraja in iste kategorije, ki dela samo z enim pomočnikom; če dela s takim strojem na pogon in z enim pomočnikom, plačuje pavšalni znesek malega obrtnika iz istega kraja in iste kategorije, ki dela z dvema pomočnikoma; če dela brez pomočnika, a s stroji na pogon na eno do dveh konjskih sil ali nad 0736 do 1‘5 kilovata z letno porabo do 1000 kilovatnih ur, plačuje pavšalni znesek malega obrtnika iz istega kraja in iste kategorije, ki dela z dvema pomočnikoma; če pa dela z enim pomočnikom in s stroji iz prednjega odstavka, oziroma če dela z dvema pomočnikoma in s stroji na pogon do ene konjske sile, nima pravice do pavšalne obdačitve.« V prvem stavku drugega odstavka točke 3. člena 59., I., pravilnika se črtajo besede »stanujejo v krajih, navedenih v razpredelnici iz devetega odstavka pod I. čl. 59. zakona, nadalje obrtniki, ki«, na koncu stavka pa se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »in so našteti v spodaj navedenem seznamu obrtnikov«. V četrtem odstavku točke 3. člena 59., 1., pravilnika se za piko dodaje: »Ne velja, da se bavijo z drugim pri-dobuinskim delom mali obrtniki, ki prodajajo kot neogibno dopolnitev k lastnim proizvodom tudi nabavljeno blago v neznatnih količinah (n. pr. pri čevljarjih: trakove, veznice, voščilo za obutev ipd.). Ker je takšna prodaja nujna dopolnitev stroke in postranskega pomena, je treba to določbo uvaževati tudi pri ostalih obrtnikih, ko se ugotavlja, ali spadajo v prvo ali v drugo skupino čleua 42. zakoua.t Za četrtim odstavkom točke 3. člena 59., I., pravilnika se dodaje: »Mali obrtniki, ki se obdačujejo po devetem odstavku člena 59., I., zakona s pavšalnimi zneski, se delijo na Štiri kategorije takole: I. kategorija: 1. lončarji; 2. kovači in podkovači; 3. košarji-plelači; 4. sitarji, rešelarji; 5. kolarji, izdelovalci karoserij; 6. ladijski tesarji; 7. sodarji (bednjarji); 8. parketarji; , 9. lesni kaluparji; 10. izdelovalci pip (piparji); 11. jermenarji in sedlarji; 12. izdelovalci tovornih sedel; 13. ščetarji in čopičarji; 14. vrvarji in podelovalci kozje volne; 15. vozni ličarji; 18. izdelovalci prešitih odej; 17. pozlačevalci pohištva in okvirarji; 18. krojači perila; 19. krojači narodnih noš (»abadžije, terzijec); 20. brivci, frizerji, lasularji; ^ 21. sveča rji, voska rji in medičarji (lectarji); 22. firmopisci (črkoslikarji); 23. pleskarji, sobni slikarji, obrtni slikarji industrij-skih izdelkov; 24. izdelovalci korit; 25. izdelovalci grebenov za statve; 26. obrti za izdelovanje piščali; 27. izdelava kljukic za pripenjanje perila; 28. izdelovanje opetnic za obutev; 29. metla rji; 80. pražilci čičerke (leblebije); 31. tolčenje in praženje kave; 32. bičarji; 33. popravljanje gumijeve obutve; 34. pedikerji; 35. pranje in likanje perila; 36. umetno krpanje tkanin; 37. izdelovanje štorij; 38. okraševalci grobov. II. kategorija: 1. keramiki, pečarji; v. 2. steklarji (sleklorezci); ^ 3. nožarji in ostrobrusci, pilorezci; 4. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji, izdelovalci tehtnic (tehtničarji); 5. mizarji; 6. modelni mizarji; 7. lesni strugarji, izrezovale! lesa in lesorezci; 8. strojarji; 9. pozamentniki, izdelovalci vrvic in trakov; 10. vozni tapetniki (voznolapetniški-pleskarski obrt); 11. tapetniki in dekoraterji; 12. predci in tkalci; 13. izdelovalci pletenega blaga iz preje (pletci nogavic, trikotaže itd.); 14. krojači moških oblek; 15. krojači ženskih in otroških oblek; 16. klobučarji; 17. kaparji, izdelovalci narodnih kap in fesov; 18. kožuha rji in krznarji; 19. modisti; 20. bonbonarski, sladoledarski obrt (brez odprtega lokala); 21. krovci; 22. maserji; 23. izdelovanje otroških igrač; 24. izdelovalci predmetov iz žice (žebljev, žičnih vrvi itd ); 25. izdelovanje mlinčkov za kavo; 26. izdelovanje zavor za dvigala; 27. avtogensko varjenje (varilci); 28. izdelovanje verig (verigarji); 29. valjarski obrti; 30. obrtno grebenanje volne; 31. vezilje, izdelovanje senčnikov, predlog za ročna dela; 32. izdelovanje čipk in zastorov; 33. izdelovanje lestencev iz svilene tkanine; 34. izdelovalci sukanca, kravat; 35- izdelovalci vreč; 36. izdelovalci naglavnih rut in robcev; 37. izdelovanje kleja; 38. izdelovanje gumastih trakov. III. kategorija: 1. steklobrusci, graverji steklarji, izdelovalci zrcal; 2. slikarji porcelana in kamenine (fajunse), izdelovalci mozaičnih del; 8. puškarji; 4. strojni ključavničarji; 5. izdelovalci proizvodov iz pletene žice; 6. pločevinarji, inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav; 7. kotlarji; 8. livarji kovin, zvonolivarji; 9. pasarji, kovinoslružei, eizelerji, kovinobrusci, kovinski sukači, izdelovalci kovinske galanterije; 10. izdelovanje 'lestencev; 11. izdelovanje otroških vozičkov; 12. fini kovači, zlatarji, izdelovalci lišpa in predmetov iz kitajskega srebra; 13. modelerji, kovinski kaluparji; 14. galvanizerji, galvanoplastiki; 15. mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko, avtomehaniki; 16. izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov, aparatov in orodja; 17. urarji; 18. izdelovalci glasbenih instrumentov (glasbilarji); 19. glavničarji, izdelovalci predmetov iz roženine in kosti ali galalila; 20. kiparji (rezbarji) v kamnu, lesu, sadri (gipsu) itd.; 21. torbarji, izdelovalci kovčegov in usnjene galanterije; 22. knjigovezi in izdelovalci kartonaže; 23. barvarji (tkanin, preje) in kemijski čistilci; 24. izdelovalci steznikov (životnikov) in pasov; T 25. izdelovalci umetnih cvetlic, perjanic in nakitov; 26. izdelovalci vencev, šopkov in priredb iz naravnih cvetlic; 27. kolačarji; 28 orientalski slaščičarji} 29. milarjij 30. izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamna, imetniki manjših kamnoseških obrtov; 31. popločarji, tlaka rji; 32. štukaterji, sadrarji (gipsarji); 33. imetniki manjših zidarskih obrtov; 34. imetniki manjših tesarskih obrtov; 35. siudenčarski obrt; 36. sirarji; 37. preprogarji; 38. vulkanizerji, izdelovanje in popravljanje gumastega blaga. IV. kategorija: 1. graverji, pečatarji, metalografi, emajlerji, gijo-žerji, notorezci, amalgamerji; 2. rokavičarji; 3. bandažisti, izdelovalci ortopedskih predmetov; 4. dežnikarji, sončnikarji; 5. krznarji, barvarji krzna, usnja in perja; 6. kozmetiki za negovanje obraza in telesa; 7. izdelovalci lepotil in vonjav; 8. črevarji; 9. tiskarji; 10. črkolivci, cinkografi, ksilografi, litografij 11. fotografi; 12. inštalaterji parne, vodne in zračne kurjave; 13. elektroinstalaterji, elektromehaniki, radiomeha-niki; 14. zidarski mojstri; 15. tesarski mojstri; 16. kamnoseški mojstri; 17. vodn jaka rji; 18. izdelovanje prešauih predmetov; 19. izdelovanje papirnih vrečic in ovojnic in ostala Papirna konfekcija. Čevljarji, čižmarji, opančarji, copatarji, cokljarji in bombaževinarji (»pamuklijaši«) plačujejo v vseh krajih nad 10 000 prebivalcev tiste pavšalne zneske, ki veljajo za kraje nad 10.000 do 20.000 prebivalcev; v krajih do 5 000 oziroma do 10.000 prebivalcev pa plačujejo zneske, ki veljajo za te kraje. Ostalim malim obrtnikom, ki niso razvrščeni v nobeno izmed teh kategorij (peki, slaščičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov, mesarji in klo-basarji in drugi), se odmerja pridobnina po davčni Osnovi, ki jo ugotovi davčni odbor. Zato morajo, kakor 0stali pridobninski zavezanci, predložiti letne davčne Prijave. Mali obrtniki, ki se obdačujejo pavšalno, ne vlagajo *elnih davčnih prijav. Namesto takih prijav so le dolžni Prijaviti vsako leto do 31. januarja davčni upravi število ZaposIenih pomočnikov. Razen tega so dolžni prijaviti vsako zvišanje števila pomočnikov med letom, in to v dneh od dne nastale spremembe. V istih rokih so mali °brtniki dolžni prijaviti poleg stanja in sprememb v šte-?"u zaposlenih pomočnikov tudi jakost in spremembo •lakosti pogonskih strojev. Če mali obrtniki, ki se obdačujejo pavšalno, ne zadoste tem dolžnostim, se kaznujejo denarno z 200 do bOoo dinarji in izgube pravico do pavšalne obdačitve za dve leti. Prijave o jakosti uporabljanih pogonskih strojev pre-^usijo davčne uprave na kraju samem, po možnosti v Prisotnosti strokovnjaka. v Na kraju samem ie treba preskusiti tudi prijave o tevilu zaposlenih pomočnikov. Razen tega je treba za vsak primer priskrbeti tudi podatke od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v krajih nad 20.000 prebivalcev pa tudi od obrtnih zbornic. Obrtne zbornice so na pismeni poziv davčnih oblasti na podstavi razvidov, ki jih vodijo, dolžne pošiljati le-tčm vse podatke o malih obrtnikih v krajih nad 20.000 prebivalcev. Drugače odgovarjajo kazensko po členu 138. zakona.< V členu 59., II., pravilnika se pod b) črtajo besede »in glede katerih se po členu 44. zakona ugotovi, da so večjega obsega in da jih je od celotnega njih poslovanja obdačiti v kraju, kjer ima glavni obrat (centrala) svoj sedeže. Za devetim odstavkom člena 59., II., pravilnika se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Osnova posebnega davčnega dodatka za zavezance iz člena 59., II., pod a) in b), se ugotavlja pri tisti davčni upravi, ki je pristojna za glavni obrat, in sicer po davčni upravi ali po davčnem odboru, kakor je pač v tistem primeru pristojna uprava ali pristojen pdbor za ugotovitev davčne osnove.« Clen 12. Na koncu drugega odstavka člena 69. pravilnika se dodaje tole: »Davčna stopnja 15% se mora uporabljati tudi v vseh primerih obresti na stalna posojila, dana od pravnih oseb, ki ne plačujejo v državi družbenega davka, podjetjem, ki so v kraljevini zavezana družbenemu davku, in to ne glede na višino obrestne mere in način plačevanja rentnega davka. Kaj je treba razumeti s stalnim posojilom, je razloženo v drugem odstavku točke 4. čl. 82. zakona.« Peti odstavek člena 69. pravilnika se spreminja in se glasi: »Ce se pobira davek na rente po dolžniku (člen 71. zakona), se uporablja davčna stopnja 6% samo: a) na obresti vrednostnih papirjev ne glede na to, ali se opravlja izplačilo z odkupom kupona ali kako drugače; b) na obresti na denarne zneske, prejete pri denarnih zavodih na obrestovanje. V ostalih primerih iz člena 71. zakona se uporabljajo ustrezne davčne stopnje iz člena 69. zakona.« Clen 13. Prvi odstavek člena 71. pravilnika se črta. Drugi odstavek člena 71. pravilnika se spreminja in se glasi: »Davek na rente se ne odteguje v primerih oprostitve po členu 63. zakona in v primerih, ko se dohodek, zavezan tej davčni obliki, izplačuje ali v računu vpisuje v dobro podjetjem iz člena 74. zakona.« V četrtem odstavku člena 71. pravilnika se za besedo »obveznosti« črta vejica in se črtajo besede: »nadalje določba o odbitku stroškov privatnopravnega značaja in režijskih stroškov«, na koncu tega odstavka pa se za piko dodaje nov stavek, ki se glasi: >Višino teh stroškov ugotovi davčna uprava po določbah člena 68. zakona.« Poslednji stavek osmega odstavka člena 71. pravilnika se spreminja in se glasi: »Seznamek je treba sestaviti tako, da so v njem izplačila ali vpisi v dobro razvrščeni v skupine po davčnih stopnjah, začenši pri najnižji.« V predposlednjem odstavku člena 71. pravilnika se namesto besed »kaznivo dejanje« postavljajo besede: »nepravilnost na škodo države«, namesto »člena 142.« pa se postavlja: »člena 139-« Poslednji odstavek člena 71. pravilnika se spreminja in se (jlasi: »V primerih iz člena 71. zakona se samoupravne doklade ne smejo nalagati sam6 na davek od tistega dohodka, ki je zavezan stopnji iz člena 69., 11., zakona.« Clen 14. Besedilo pod »1. skupina« v točki 1. pravilnika k členu 74. se spreminja in se glasi: >1. s k u p i n a, razdeljena v dve podskupini, obsega tčle pravne osebe, če imajo svoj sedež na ozemlju kraljevine; a) vsakovrstne delniške družbe, komanditne družbe na delnice, vse vrste družb z omejeno zavezo in vsakovrstne zadruge, Ker so te pravne osebe, izvzemši malo število družb z omejeno zavezo', zavezane javnemu polaganju računov že po svojem ustroju in po pravilih, ni v zakonu o neposrednih davkih za njih zavezanost družbenemu davku izrečno postavljen pogoj obveznosti javnega polaganja računov. Potemtakem so družbenemu davku zavezane tudi vse družbe z omejeno zavezo ne glede na to, ali so po zakonu o družbah z omejeno zavezo ali po kakem drugem zakonu zavezane javnemu polaganju računov ali ne; b) rudniške združbe, zavarovalne družbe, hranilnice, društva, samostalni fondi in ustanove (zadužbine), vendar vse te pravne osebe samo, če so zavezane javnemu polaganju računov. Torej je za zavezanost družbenemu davku zadostno za pravne osebe iz podskupine a), da imajo svoj sedež na ozemlju kraljevine, za pravne osebe iz podskupine b) pa je poleg tega tudi še potrebno, da so zavezane javnemu polaganju računov. Prvi važni pogoj za zavezanost družbenemu davku je obsežen v zahtevi, da imej podjetje svoj sedež v območju kraljevine. Za podjetja s sedežem v kraljevini veljajo tista podjetja, ki je v njihovih pristojno odobrenih pravilih kot sedež določen kraj, ki leži v kraljevini. Taka podjetja, izvzemši podjetja, ki se zaradi predpisov poslednjega stavka točke 3. člena 74. zakona o neposrednih davkih morajo šteti za poslovne naprave inozemske pravne osebe, veljajo za domača podjetja različno od podjetij, ki so uvrščena v III. skupino družbenega davka. Dolžnosti, javno polagati račune, pa ni samo tedaj, kadar mora podjetnik javno objavljati vse poslovne sklepne račune in jih predložiti v odobritev zboru udeležencev ali jih predložiti upravnemu organu, ki je pristojen za varstvo javnih koristi, marveč velja, da obstoji obveznost javnega polaganja računov tudi tedaj, kadar mora podjetnik poslovne račune vobče in izven kroga udeležencev pri podjetju pokazati organu, ki je poklican, da varuje javne koristi. Za pojem javnega polaganja računov ni neogibno potrebno, da se račun o poslovanju podjetja objavi v časopisih ali razgrne na javni vpogled, razen če je to odrejeno z zakonom ali s pravili. Davčni zavezanci v tej skupini so našteti taksativno, t. J. podjetja, ki ne ustrezajo tukaj naštetim in tudi ne spadajo ne v II. ne v III. skupino zavezancev družbenega davka, se štejejo za pridobninske zavezance po členu 42. zakona o neposrednih davkih.« Besedilo pod »III. skupina« v isti točki tega člena se spreminja in se glasi: »II I. s k u p i n a obsega pravne osebe, ki imajo svoj zakonsko ali statutarno (po pravilih) določeni sedež v inozemstvu, glede njih poslovanja ali posesti v kraljevini, če imajo na ozemlju kraljevine nepremičnine, oziroma če imajo na ozemlju kraljevine svojo poslovno napravo. Za zavezanost inozemske pravne osebe družbenemu davku v kraljevini torej ni potrebno, da ima v kraljevini predpisno registrirano zastopništvo, marveč zadostuje, da ima v njej svojo poslovno napravo. Za poslovno napravo inozemske pravne osebe v kraljevini velja stalna naprava take pravne osebe v državi, v kateri opravlja v celoti ali deloma, sama ali po drugi pravni ali fizični osebi, svoje poslovanje. Take poslovne naprave so razen sedeža in kraja uprave podjetja tudi še katere koli vrste odcepki podjetja in podružnice, tvor-nice in delavnice, kraji nakupovanja in prodaje, tehnične in prodajne pisarne in druge poslovalnice kakor tudi stalna zastopništva. V pojem stalnega zastopništva spada tudi zaposlovanje agenta, odvisnega od inozemske pravne osebe, ki je pooblaščen za samostojno sklepanje poslov na račun te inozemske pravne osebe. Vzdrževanje poslovnih zvez preko agenta, ki je popolnoma neodvisen od inozemske pravne osebe in ki opravlja agenturske posle za več inozemskih ali več inozemskih in domačih tvrdk in ki samo nabira naročila za inozemsko pravno osebo, kakor tudi zaposlovanje potovalnih agentov v istem namenu, če ti in oni samo posredujejo v poslih, niso pa pooblaščeni za samostojno sklepanje poslov na račun inozemske pravne osebe, katero zastopajo, ne napravi, da bi inozemska pravna oseba bila zavezana družbenemu davku, marveč morda pridobnini po poslednjem odstavku člena 49. zakona o neposrednih davkih. Za poslovno napravo inozemske pravne osebe v državi velja naposled tudi vsako podjetje v državi, najsi je sicer kot domače podjetje zavezano družbenemu davku ali pridobnini, pri katerem je inozemska pravna oseba udeležena pri glavnici, razdelitvi dobička ali kako drugače vsaj s 50% ali vsaj s 50% zalaga podjetje z blagom. Udeležba inozemske pravne osebe pri podjetju v državi z najmanj 50% je lahko ali v obliki udeležbe pri glavnici (poslovnih deležih ali vlogah), ali v obliki deleža pri dobičku ali pa kako drugače. Taki drugačni načini so lahko n. pr.: če dd inozemska pravna oseba razen udeležbe pri glavnici pod 50% podjetju v državi tudi še stalno ali začasno posojilo, tako da znaša udeležba pri glavnici skupaj z danim posojilom najmanj 50% vložene glavnice podjetja v državi; ali če doseza stalno posojilo samo ali z začasnim posojilom, ki ga je dala inozemska pravna oseba podjetju v državi, vsaj 50% vložene glavnice tega podjetja; ali če se poleg deleža pri čistem dobičku podjetja v državi pod 50% inozemski pravni osebi odobri še kaj v obliki provizije, obresti ali drugih odobritev, zlasti takih iz drugega odstavka člena 81. zakona o neposrednih davkih, tako da znaša udeležba inozemske pravne osebe pri čistem dobičku manj ko 50% skupaj s takimi odobritvami najmanj 50% dobička podjetja v državi; ali če znaša odobritev inozemski pravni osebi po podjetju v drtavi na način iz drugega odstavka člena 81. omenjenega zakona skupaj najmanj 50% ipd. Prav tako velja, da obstoji poslovna naprava inozemske pravne osebe v državi, če zalaga taka pravna oseba podjetje v državi z blagom v višini najmanj 50% skupnih nabav tega podjetja. Vseeno je v takem primeru, ali znaša zalaganje z blagom najmanj 50% vrednosti ali pa ^0% količine blaga, in je za podlago vrednost ali količina vsega blaga, ki ga podjetje v državi med enim poslovnim letom nabavi, ne glede na njegove posamezne vrste in ne glede na njegov izvor. Ce je inozemska pravna oseba udeležena na zgoraj opisani način pri podjetju v državi ali če ga na gori opisani način zalaga z blagom, je zavezano družbenemu ‘iavku v državi celotno poslovanje oziroma c e -lotni dohodek v državi tako te inozemske pravne osebe kakor tudi podjetja v državi, ne glede na to, ali jo to poslednje sicer zavezano pridobnini ali družbenemu davku. Dosledno se mora šteti tako podjetje v državi s ('elotnim svojini poslovanjem in dohodkom za poslovno napravo inozemske pravne osebe, najsi je registrirano kot domače podjetje ali pa je samoslalna pravna oseba s statutarnim sedežem v državi. Prav tako se obdači pri takem podjetju v državi celokupno poslovanje oziroma dohodek inozemske pravne osebe v državi ne glede na to, ali se opravlja samo preko enega ali več in ali tudi se naravnost s sedeža v inozemstvu. Ce opravlja inozemska pravna oseba svoje poslovanje preko več poslovnih naprav v državi, se obdači dohodek od celotnega tega Poslovanja z družbenim davkom pri tisti poslovni 'napravi, ki velja za najmočnejšo. Vsako drugo inozemsko podjetje v kraljevini torej, ki se ne šteje za pravno osebo, ali ki se sicer šteje za pravno osebo pa nima v državi poslovne naprave v Prednjem smislu ali nima v državi nepremičnin, je zarezano, če opravlja na ozemlju kraljevine pridobitno delo, pridobnini po členu 42. zakona o neposrednih davkih.« Člen 15. Točki 7. in 8. člena 76. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se spreminjata in se glasita: >7. in 8. vse zadruge in njihove zveze, ustanovljene P° zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 24. septembra ]Cj37., kakor tudi zdravstvene zadruge in njihova zveza, "stanovljene po zakonu o zdravstvenih zadrugah z dne tP. decembra 1930., če poslujejo po svojih pravilih pa tudi dejansko v skladu z določbami zakona, po katerem So ustanovljene. Da pridobijo te zadruge pravico do davčne oprostitve, morajo dokazati, da se ravnajo po-^sem po predpisih omenjenih zakonov, poleg tega pa da spolnjujejo tudi pogoje, določene v zakonu o neposrednih davkih. I. Od pogojev, predpisanih s temi zakoni, so z davčnega stališča najvažnejši tile: a) po zakonu o gospodarskih zadrugah: C) Zadruga se sme baviti samo z neprepovedanim Poslovanjem (odst. 2. § 1.). (’) Poslovni prebitek se sme deliti samo v razmerju Poslovanja posameznega zadružnika z zadrugo (odst. 3. j*,!-). Potemtakem ne sme zadruga deliti poslovni pre-uek v razmerju z vplačanimi ali vpisanimi deleži ali akor koli drugače. (8) Na poslovne deleže se smejo, če je kaj poslovnega Prebitka, plačati obresti največ do eskomptne stopnje ‘Orodne banke; če sprejema zadruga hranilne vloge, ne ‘^ejo bili obresti na deleže večje od obresti na vloge, 'kakor pa ne smejo biti obresti na deleže večje od 6% (°dst. 4. § i.). ^ajvišja obrestna mera, po kateri se sploh sinejo restovati poslovni deleži, znaša torej 6 %. Če je eskomptna stopnja Narodne banke nižja od 6%, n. pr. 5'/2%, smejo plačevati zadruge obresti na deleže samo do stopnje Narodne banke, v tem primeru torej 5V*%. Tiste zadruge pa, ki sprejemajo hranilne vloge, smejo na poslovne^deleže plačevati samo toliko obresti, kolikor znašajo obresti, ki jih plačujejo na hranilne vloge; toda te obresti ne smejo presegati ne obrestne mere 6 % ne eskomptne stopnje Narodne banke. (4) Članom upravnega in nadzornega odbora se ne smejo dajati tantieme v nikakršni obliki in z nikakršnim nazivom (odst. 5. § 1.). S tantiemo je treba razumeti vsako nagrado članom upravnega ali nadzornega odbora za njihovo delo v tej lastnosti. Vendar se plače uradnikov, ki so sočasno tudi člani uprave, ne morejo šteti Za tantieme, če ustrezajo te plače krajevnim razmeram in opravilu uradnika. Prav tako ne morejo veljati za tantiemo dnevnice za seje upravnega in nadzornega odbora, če se plačujejo kot odškodnina za zamudo časa za dejansko prisostvovanje sejam in v višini, ki ustreza dnevni mezdi povprečnega delavca v tistem kraju. Za višino dnevne mezde povprečnega delavca je treba vzeti dnino, ki se ugotovi po § 44. zakona o samoupravnih cestah. (5) Rezervni sklad se nikakor ne sme razdeliti med zadružnike (odst. 5. S 1-, odst. 1. § (50. in odst. 6. § 69.). (") Ostali skladi zadruge se tudi ne smejo deliti med zadružnike, marveč jih je treba uporabiti za namene, za katere so določeni (odst. 2. § 60., odst. 7. § G9. in odst. 5. 4j 71.). O Pri izstopu iz članstva ali pri likvidaciji smejo dobiti zadružniki vrednost svojih deležev največ do vplačanega zneska z obrestmi, ki so bile odobrene v teku let (odst. 3. § 1., § 48., odst. 3. in 4. § 69., odst. 1. § 70.). Cez ta znesek se zadružnikom ne sme izplačati nič, ker bi to bila razdelitev dobička, zaradi katere se izgubi pravica do davčne oprostitve. (s) Vsak zadružnik more imeti pravico samo enega glasu; le pri proizvajalnih zadrugah smejo imeti zadružniki največ do 5 glasov (odst. 2. § 33.). (”) Zadruga sme poslovati samo s svojimi zadružniki in s svojo poslovno zvezo; vendar sme zadruga (odst. 6., 7., 8. in 9. § 1.): 1. v kreditnih poslih jemati kredite in sprejemati hranilne vloge od nezadružnikov; 2. svoje in svojih zadružnikov proizvode, predelane ali nepredelane, prodajati nezadružnikom; 3. v poslih zadružne nabave predmetov, namenjenih potrošnji njenih zadružnikov, nabavljati od nezadružnikov; toda nabavljene predmete, razen monopolnih predmetov, ne sme prodajati nezadružnikom, ne predelane ne nepredelane; 4. v poslih zadružnega izdelovanja in predelovanja: a) od nezadružnikov nabavljati naprave in druue predmete, potrebne za izdelovanje in predelovanje (stroje, orodje, pogonski material in podobno); b) od nezadružnikov nabavljati surovine radi izdelovanja predmetov za potrošnjo svojih zadružnikov; c) obrtniške zadruge od nezadružnikov nabavljati material in surovine za predelovanje in izdelke prodajali nezadružnikom; 5. v zavarovalnih poslih opravljati pozavarovanja tudi pri nezadružnih zavarovalnih ustanovah in od njih sprejemati pozavarovanja Če davčno oblastvo tudi na prednji način ne more dobiti pravilno davčno osnovo, pa zato upravičeno dvomi o verodostojnosti predloženih knjig In knjižnih listin, ugotovi kosmati dobiček samo s parifikacijo. Upravičen dvom v resničnost knjig se pojavi n. pr. v tehle primerih: če izkazani kosmati promet ne ustreza višini produkcijskih in administrativnih stroškov ali višini nabavljenih in potrošenih surovin, izplačanih mezd ali nerazmerno visokih plač vodilnih uradnikov in nagrad članotn upravnega odbora; če je izkazani kosmati promet mnogo manjši od kosmatega prometa pri podobnih podjetjih, ki delajo ob enakih okolnostih, in podjetje ne more verodostojno opravičiti to razliko v prometu; če je po podatkih, ki jih je zbralo davčno oblastvo, opravljeni promet bil večji od izkazanega; če so bile opravljene vknjižbe v poslovnih knjigah brez verodostojnih knjižnih prilog ali če so te priloge sumljive in podjetje ne dokaže njihove resničnosti; če so knjižne postavke v knjigah izbrisane, listi iztrgani in se dobi vtis. da vodi podjetje tudi še tajno knjigovodstvo; če podjetje ne dovoli vpogleda ali pregleda knjig in rajši plača kazen iz Člena 85. zakona o neposrednih davkih, kot da bi predložilo knjige na vpogled; če podjetje ne vodi ali ne pokaže pomožnih poslovnih knjig, brez katerih se uspešna kontrola poslovanja in uspevanja ne da opraviti, n. pr. skladiščne knjige, sejne knjige upravnega odbora ali eksekutive itd., in temu podobno. Pri celotnem postopku radi ugotovitve kosmatega dobička s primerjanjem ali s svobodno ocenitvijo je treba imeti na umu, da je protidokaz stvar davčnega zavezanca. Če pri inozemski zavarovalni družbi, ki je razširila svoje poslovanje tudi na ozemlje kraljevine, ni mogoče dohodek iz njenega poslovanja (poslovne naprave) v državi natančno ugotoviti iz bilance, sestavljene za to poslovanje, postopa davčno oblastvo po določbi poslednjega odstavka člena 81. zakona o neposrednih davkih. Takšen primer je tedaj, če dohodek inozemske zavarovalne družbe po bilanci za njeno poslovno napravo v državi ni v razmerju z dohodkom podobnih domačih zavarovalnih družb ali s skupnim dohodkom te inozemske zavarovalne družbe po osrednji bilanci in se s pregledom knjig pravi dohodek iz raznih razlogov (n. pr. ker se v knjigah, ki so v državi, ne vknjižujeta celotni razvoj in sklepanje poslov iz države) ne da zanesljivo ugotoviti. V takem primeru vzame davčno oblastvo namesto dobička, izkazanega po bilanci poslovne naprave v državi, kot izhodišče davčne osnove, tisti del izkazanega celotnega dobička družbe po osrednji bilanci, ki ustreza razmerju v državi pobranih kosmatih premij proti skupno pobranim kosmatim premijam družbe. Z letno kosmato premijo se razumejo skupno pobrane premije obenem s pozavarovalnimi premijami, loda po odbitku storniranih premij in bonusa. Primer: Inozemska zavarovalna družba je pobrala skupaj za kosmato premijo po odbitku stornov in bonusa 120,000.000'— dinarjev in je izkazala v osrednji bilanci skupni dobiček z 10,000.000'— dinarjev. V njenem poslovanju v državi je bilo pobranih teh premij za 30,000.000'— dinarjev, po bilanci poslovne naprave v državi pa je izkazan dobiček z 1.000.000'— dinarjev. Potemtakem je skupni dobiček družbe proti skupno pobranim premijam kakor 1 :12, dobiček poslovne naprave v državi pa proti premijam, pobranim v državi, kakor 1:30. Razlog takega nesorazmerja v dobičku se s pregledom knjig v državi ni dal verodostojno ugotoviti. Zato vzame davčno oblastvo kot izhodišče davčne osnove dobiček centrale v znesku 10,000.000'— dinarjev, in to v razmerju pobranih kosmatih premij 30,000.000 :120 000.000. Ker je to razmerje kakor 1:4, se vzame za dobiček poslovne naprave v državi četrti del skupnega dobička po osrednji bilanci v znesku 10,000.000'— dinarjev, torej z 2,500.000'— dinarji. Temu dobičku doda davčno oblastvo se izdatke iz bilance poslovne naprave v državi, ki se davčno ne priznavajo, pa dobi tako davčno osnovo.« Člen 19. Točka 4. pravilnika k členu 82. se spreminja in se glasi: >4. V dobiček, zavezan davku, (davčno osnovo) spadajo po predpisih točke 4. člena 82. zakona: a) v bilanci posebej zaračunane odškodnine ali koristi ustanoviteljev ali članov podjetja, in sicer ne glede na to, ali so bile izplačane njim samim ali članom njihovih rodbin (ženi, otrokom, roditeljem, bratom in sestram itd.) ali pa podjetju, pri katerem so oni lastniki, solastniki, glavni delničarji in temu podobno; b) obresti ali dividende od glavnice, vložene v podjetje v obliki delnic, prednostnih delnic, poslovnih in zadružnih deležev, komanditnih vlog in teinu podobno; c) obresti od glavnice, ki so jo dale fizične osebe Podjetju na stalno razpolago. Obresti od začasnih Posojil, ki so jih dali podjetju delničarji ali drugi člani Podjetja sami ali člani njihovih rodbin (Zena, otroci, bratje in sestre itd.) ali pa njih podjetja (kot lastniki, ^lastniki, glavni delničarji njihovi ipd.), se vračunavajo v osnovo na podstavi predpisov drugega odstavka člena 81., in to samo presežek obresti, ki presega običajno obrestno mero za hranilne ali bančne vloge. Obresti od glavnice, ki so jo v obliki stalnega posolila dale podjetju na razpolago pravne osebe, ki v kraljevi ne plačujejo družbenega davka, so zavezane plačilu ln%nega rentnega davka iz prvega odstavka člena 69.. I., *akona. Za stalno posojilo velja tista glavnica: 1. ki je bila podjetju vsaj dve leti na razpo.ago, ne glede na to, ali je bilo to trajanje vnaprej dogovorjeno ‘l nedogovorjeno pa sčasoma dejansko nastopilo ali 2. ki je bila dana podjetju na podstavi delnih za-q°*žnic ali zastavnic ali proti hipotekarnemu zavaro-v«nju.< Za točko 7. se dodaje nova točka, ki se glasi: >7.a. Presežek skupnih pogodbenih prejemkov poteznih nameščencev podjetja nad 150.000’— dinarjev ?a. ^t° Je načeloma zavezan uslužbenskemu davku prav ako, kakor znesek pod to vsoto, in je zato treba ob računanju tega presežka v osnovo družbenega davka ®nj plačani uslužbenski davek že v odmernem odloku . “iti od odmerjenega družbenega davka, če je podjetje °kazalo, da je bil ta uslužbenski davek res tudi Plačan.« Na koncu drugega stavka tretjega odstavka točke 8. se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »razen Če same ali skupaj z ostalimi pogodbenimi prejemki posameznega nameščenca ne spadajo v presežek čez 150.000 dinarjev na leto, ki se po predpisu in načinu iz drugega odstavka točke 7. člena 82. vračuna v osnovo družbenega davka.« Za poslednjim odstavkom točke 14. se postavlja uov odstavek, ki se glasi: »Vendar se izjemoma ne vračunavajo v osnovo kot izdatki imovine, katere dohodek ne spada v osnovo družbenega davka, obresti na tisto glavnico, ki si jo je podjetje izposodilo radi nabave državnih blagajniških zapisov in obveznic tistih dolgoročnih državnih posojil, ki se emitirajo radi izvajanja javnih del. To pa samd, če je nabavilo podjetje te papirje za svoje lastne investicijske namene.« Člen 20. Sedanja točka 12. pravilnika k členu 83. postane točka 18., kot točka 12. pa se postavlja tole besedilo: »Kot odbitna postavka se priznava odpis terjatev po upniku, ki v kraljevini ni zavezan plačevanju družbenega davka. Za brezdavčno priznanje takega odpisa pa je potrebno, da sta spolnjena tudi se naslednja dva pogoja: 1. da služi odpis terjatve zgolj le v sanacijo podjetja-dolžnika in 2. da je nastala taka terjatev iz vplačila v gotovini. Ne more se torej priznati neobdačeni odpis, če bi služil pcdjetju-dolžniku v druge, ne pa v sanacijske namene, kakor tudi ne tedaj, če je nastala odpisana terjatev n. pr. iz blagovnega kredita, iz kakršnih koli odobritev po podjetniku-doižniku, iz prenosa od upnika, zavezanega družbenemu davku v državi, na upnika, ki v kraljevini ni zavezan tej davčni obliki itd.« • Člen 21. Vse besedilo pravilnika k členu 84. se črta. Člen 22. Na koncu pravilnika k členu 85. se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Ce davčni zavezanci ne ustrežejo zahtevi davčnega oblastva, naj se dajo knjige in računi na vpogled ali pregled, se kaznujejo denarno z 10.000 do 100.000 dinarji po izprevidnosti davčnega oblastva.. V enem davčnem letu se sme ponavljati zahteva za pregled knjig, dokler davčni obveznik ne dč zahtevanih knjig in računov na razpolago za pregled. Za vcek primer, ko ne ustreže zahtevi, je treba izreči posebno kazen, vendar tako, da je vsaka naslednja kazen večja od prejšnje. S kaznovanjem po tem členu pa davčni zavezanec ni razrešen kazenske odgovornosti in kazni iz členov 142. in 142,a4. Člen 23. V številki 1 točke I. pravilnika k Členu 86. se črtajo besede: »za zadruge iz člena 84. zakona kakor tudi . V številki 2 iste točke se namesto besed »niso omenjene v členu 84.« postavljajo besede: »ne spolnjujejo pogojev za oprostitev«. V številki 3 točke II. se na koncu stavka dodaje nov stavek, ki se glasi: »Dosledno se torej od vložene glavnice odbije iz prejšnjih let prenesena zguba.« V točki IV. se postavljajo: pod a) namesto besed »tista industrijska delniška podjetja« besede: »tista industrijska podjetja, zavezana družbenemu davku,«; pod b) namesto besed »tista trgovinska in obrtna delniška podjetja« besede: »tista trgovinska in obrtna podjetja, zavezana družbenemu davku,«; pod c) namesto besed »tista delniška podjetja, ki« besede: »tisti zavezanci družbenega davka, ki«. Prvi odstavek točke V. se spreminja in se glasi: »V. Dodatni davek iz poslednjega odstavka točke I. člena 86. zakona se plačuje na vse dobičke, ki jih podjetja iz člena 74 zakona (najsi so zavezana plačevanju .družbenega davka ali pa po določbah zakona o neposrednih davkih ali s posebnimi zakoni oproščena tega davka) izplačujejo ali odobrujejo v računu pravnim ali fizičnim osebam kot deležnikom dobička zadevnega podjetja s kakršnim koli imenom, kakršni so: dividende na delnice vseh vrst; dobički družb z omejeno zavezo; dobički rudniških združb na kukse; dobički zavarovalnih družb; dobički hranilnic; obresti na zadružne deleže; dobički državnih in samoupravnih pridobitnih podjetij; dobički inozemskih pravnih oseb iz točke 3. člena 74. zakona. S spredaj naštetimi dobički se ne razumejo samo dobički, izkazani v bilanci, marveč tudi vsi drugi kakor koli razdeljeni dobički, zlasti dobički iz drugega odstavka člena 81. zakona. Dalje so zavezane temu dodatnemu davku vse odškodnine, koristi in obresti iz točke 4. Člena 82., prebitki, izplačani ob likvidaciji ali fuziji podjetja nad imovino poslednje obdačene bilance* razdelitev vseh vrst rezerv ali drugih obstoječih skladov, pa tudi latentnih rezerv, izdajanje brezplačnih (gratis) delnic ipd.«. Kjer koli je v nadaljnjih odstavkih te točke rečeno >10°/oni«, je treba to nadomestiti z: »dodatni«. V tretjem odstavku te točke se postavljata namesto besed »v dvojniku« besedi: »v trojniku«. V četrtem odstavku te točke se dodaje na koncu nov stavek, ki se glasi: »Tretji primerek spiska predloži davčna uprava finančni direkciji, ki ga priloži odmernemu spisu družbenega davka za tisto leto radi kontrole točnosti prijave za odmero dodatnega davka.« Za četrtim odstavkom te točke se postavlja nov odstavek, ki se glasi: »Ker je ta davek objektivna davčna oblika, velja za davčnega zavezanca sam6 podjetje, ki razdeljuje dobiček. Vendar dovoljuje zakon izjemoma, da sme podjetje odpadajoči davek prejemniku obdačenih vsot zaračunati.« Peti odstavek te točke se spreminja in se glasi: »Zavezanci družbenega davka morajo vsako leto ob prijavi za odmero družbenega davka predložiti tudi prijavo (pozitivno ali negativno) za odmero dodatnega davka, in to po naslednjem obrazcu: Prijava za dodatni davek (poslednji odstavek člena 86., I.) za davčno leto 19.............. Naziv podjetja ................................. -..... Sedež uprave ................................................................. Poslovno leto se je začelo končalo pa .............................. Davku zavezani dobiček znaša: Vrsta razdeljenega dobička Razdelitev se je izvršila v bilanci na koncu poslovnega leta med poslovnim letom 1. Dividende: od navadnih delnic, od prednostnih delnic......................... 2. Dobiček (člen 81.): pri zadrugah razdeljen v razmerju z zadružnimi deleži ....... pri družbah z omejeno zavezo razdeljen v razmerju z deleži in doplačili .................... pri rudniških združbah razdeljen v razmerju s kuksi in doplačili . . pri zavarovalnih družbah razdeljen razmerno z deleži.................... pri državnih in samoupravnih pridobitnih podjetjih odstopljen državi ali samoupravi................ pri inozemskih pravnih osebah odstopljen centrali ...................... 3. Obresti, odobrene ali plačane od lastne glavnice (točka 4. prvega odstavka člena 82.): pri zadrugah od zadružnih deležev.................. pri družbah z omejeno zavezo od deležev in doplačil................. pri rudniških združbah od kuksov in doplačil . pri zavarovalnih družbah od deležev................ pri državnih in samoupr. p-idobitnih podjetjih od vložene osnovne glavnice i' od terjatev države ali samouprave . . . pri inozem. pravnih osebah od vložene osnovne glavnice in terjatve inozemske osebe . . . . Odnos a , . Vrsta razdeljenega d o b i C k a Razdelitev se je izvršila v bilanci na koncu poslovnega leta Prenos . . . Ostale obresti od glavnice iz točke 4. člena 82.: obresti od posojil, danih na podstavi delnih zadolžnic, zastavnic ali hipotekarnega zavarovanja ...................... obresti od stalnih posojil, danih podjetju od fizičnih oseb.................... 5. Posebne koristi ustanoviteljev ali drugih članov podjetja (člen 81. in prvi odstavek točke 4. člena 82.): pretirano visoke plače in tantieme.................. bonifikacije in provizije od opravljenega prometa ....................... nezaračunane ali premalo zaračunane obresti od dolgov podjetja . . . preveč odobrene obresti od terjatev proti podjetju ...................... previsoko zaračunane provizije za jamstva, dana podjetju.................. previsoko plačana cena za blago ali za vrednostne papirje, prodane podjetju ...................... nezaračunana ali premalo zaračunana cena za blago ali vrednostne papirje, kupljene od podjetja obveznosti, prenesene na podjetje brez odškodnine ali brez zadostne odškodnine (n. pr.: prenesene dvomljive ali neizterljive terjatve, prenesena jamstva idr.) . . oprostitev od obveznosti proti podjetju brez odškodnine ali brez zadostne odškodnine (n. pr. odpis dolgov podjetju) . Prejete koristi, ki gredo podjetju (n. pr. izterjava terjatev ali dohodka od prodaje, ki gredo podjetju)................... Odnos med poslovnim letom Vrsta razdeljenega dobička Prenos . . . prevalitev lastnih stroškov na podjetje . . stroški in izdatki inozemske centrale ali pose-strimskega podjetja, postavljeni v breme podjetja v državi (n. pr. plače uradnikov v inozemstvu idr.) . . . . stroški in izdatki države ali samouprave, postavljeni v breme njihovega pridobitnega podjetja . Skupaj . Razdelitev se je izvršila v bilanci na koncu poslovnega leta med poslovnim letom Davku zavezani dodatek znaša torej: Razdelitev, izvršena v bilanci na koncu leta.......................................din Razdelitev, izvršena med letom ... „ Skupaj din Izjavljamo, da so podatki vpisani na podstavi potrjenih in redno vojenih knjig po naši najboljši vednosti in vesti. V ........................ dne 19-------------- Podpis prijavitelja * Za netočnost in nepravočasnost te prijave veljajo iste kazenske določbe kakor glede prijave družbenega davka. Finančna direkcija pregleda ob odmeri družbenega davka tudi prijavo za odmero dodatnega davka in preskusi, ali je podjetje v njej dejansko izkazalo vse zneske, ki so zavezani temu davku, pa odmeri obenem a družbenim davkom za tisto leto dokončno tudi dodatni davek, in sicer z istim odlokom, s katerim se odmeri družbeni davek. Ce direkcija pri tem spozna, da zneski za obdačitev z dodatnim davkom niso točno prijavljeni, odredi za neplačane vsote davka plačilo 8°/»nih obresti za ves tisti čas, zoper podjetje pa uvede kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz člena 142. zakona.« V sedmem odstavku te točke se namesto besed »te podatke« postavljata besedi: »odmerne odločbe«. V osmem odstavku te točke se drugi stavek črta. Na koncu te točke se postavlja nov odstavek, ki se glasi: »Za ta dodatni davek ne veljajo nikakršne, tudi ne že dane davčne oprostitve.« Clen 24. Na koncu poslednjega odstavka člena 89. pravilnika se postavlja za oklepajem vejica in se dodaje: »ali ki jim je bil po zadevni bilanci odmerjen minimalni davek, ker ni bilo davčne osnove.* Člen 25. Za točko 3. člena 91. pravilnika se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Pogodbeni občasni prejemki uslužbencev (trinajsta plača, remuneracija ipd.) imajo značaj ponavljajočega se davku zavezanega prejemka. Obdačujejo se po spisku tistega meseca, v katerem se. izplačajo, hkrati z rednimi prejemki tega meseca. Zato je treba take ponavljajoče se prejemke v spisku za vsakega uslužbenca posebej dodati vsoti rednih prejemkov in na skupni znesek pobrati davek po lestvici k členu 95. Odbitki iz člena 93. se upoštevajo enkrat, in to po vsoti, ki jo dajejo redni prejemki z občasnimi prejemki v tistem mesecu.« Tedenski ponavljajoči se dohodek Clen 26. V prvem stavku člena 93. pravilnika se namesto besed »na teden 120 din« postavljajo besede: »na teden 100 din«, namesto besed »na teden 60 din« pa besede: »na teden 50 din«. Clen 27. V točki 2. prvega odstavka člena 95. pravilnika se namesto besed »na teden 120 din« postavljajo besede: »na teden 100 din«, namesto besed »na teden 60 din« se postavljajo besede: »na teden 50 din«. Lestvica davka na tedenski ponavljajoči se dohodek iz člena 95. pravilnika se od 1. do 57. stopnje spreminja in se glasi: Š t e vilo o t r o k .2. £ brez otrok 1 2 3 4 5 6 od do od do od do od do od do od do od do i — 148 — 173 - 198 — 223 - 248 — 273 — 298 2 149- 172 174- 197 199- 222 224— 247 249— 272 274- 297 299- 322 3 173- 196 198- 221 223- 246 248— 271 273— 296 298- 821 323— 346 4 197— 220 222- 245 247- 270 272- 295 297— 320 322— 345 347— 370 5 221— 245 246— 270 271- 295 296- 320 321- 345 346— 370 371— 395 6 246- 268 271— 293 296- 318 321- 343 346— 368 371— 393 396— 418 7 269- 292 294— 317 319- 342 344- 367 369— 392 394— 417 419— 442 8 293— 316 318— 341 343— 366 368— 391 . 393— 416 418— 441 443- 466 9 317- 340 342— 365 367— 390 392— 415 417— 440 442— 465 467— 490 10 341— 364 366- 389 391- 414 416— 439 441— 464 466- 489 491- 514 11 365— 388 390— 413 415— 438 440— 463 465— 488 490- 513 515- 538 12 389— 412 414— 437 439— 462 464— 487 489— 512 514- 537 539- 562 18 413— 436 438— 461 463- 486 488- 511 513- 536 538— 561 563— 586 14 437— 460 462— 485 487— 510 512— 535 537— 560 562— 585 587— 610 15 461— 484 486— 509 511— 534 536— 559 501— 584 586— 609 611- 634 16 485— 508 510— 533 535— 558 560- 583 585— 608 610— 633 035- 658 17 509— 532 534— 557 559— 582 584- 007 609— 632 634- 657 659- 682 18 533— 556 558— 581 583— 606 008- 631 033— 856 658- 681 688— 706 19 557- 580 582— 605 607- 630 632— 655 657— 680 682— 705 707— 730 20 581— 604 606— 629 631— 654 656- 679 681- 704 706— 729 731— 754 21 605— 628 630— 653 655— 678 680— 703 705— 728 730— 753 755- 778 22 629— 652 654— 677 679- 702 704— 727 729- 752 754— 777 779— 802 23 653— 676 678— 701 703— 726 728- 751 753— 776 778— 801 803- 826 24 677— 700 702— 725 727— 750 752- 775 777—' 800 802— 825 827— 850 25 701— 724 726— 749 751- 774 776- 799 801— 824 826— 849 851— 874 26 725— 748 750— 773 775- 798 800- 823 825- 848 850— 873 875- 898 27 749— 772 774— 797 799— 822 824— 847 849- 872 874- 897 899- 922 28 773— 796 798— 821 823— 846 848— 871 873— 896 898- 921 923— 948 29 797— 820 822— 845 847- 870 872- 895 897— 920 922— 945 947— 960 30 821- 844 846— 869 871- 894 896— 919 921— 944 946- 960 — 31 845- 868 870— 893 895- 918 920— 943 945— 960 — — 82 869— 892 894— 917 919- 942 944— 960 — — — 33 893— 916 918- 941 943— 960 — — 34 917— 940 942— 960 — 961— 965 35 941- 960 ... — _ 901- 964 961- 977 966- 989 36 MS MS 961- 963 961- 976 965- 988 978-1001 999—1013 37 961- 962 961- 975 964— 987 977—1000 989—1012 1002—1025 1014-1037 38 963— 986 976— 999 988-1011 1001-1024 1013—1036 1026—1049 1038—1061 39 987-1010 1000-1023 1012-1035 1025-1048 1037—1060 1050-1073 1062-1085 40 1011-1034 1024-1047 1036—1059 1049-1072 1061-1084 1074—1097 1086-1109 41 1035-1050 1048-1071 1060-1083 1073-1096 1085-1108 1098-1121 1110-1133 42 1051—1082 1072—1095 1084-1107 1097-1120 1109-1132 1122-1145 1134-1157 43 1083-1106 1096-1119 1108-1131 1121-1144 1133—1156 1146-1169 1158—1181 44 1107-1130 1120-1143 1132-1155 1145-1168 1157—1180 1170—1193 1182-1205 45 1131-1154 1144-1167 1156-1179 1169-1192 1181—1204 1194—1217 1206—1229 46 1155-1178 1168—1191 1180—1203 1193-1216 1205—1228 1218-1241 1230-1253 47 1179—1202 1192—1215 1204-1227 1217-1240 1229—1252 1242—1265 1254—1277 48 1203-1226 1216—1239 1228-1251 1241-1264 1253-1276 1266-1289 1278-1301 49 1227-1250 1240—1263 1252—1275 1205-1288 1277—1300 1293-1313 1302—1325 50 1251-1274 1264-1287 1276-1299 1289—1312 1301—1324 1314—1337 1326—1349 51 1275—1298 1288-1311 1300-1323 1313-1336 1325-1348 1338—1361 1350—1873 52 1299-1322 1312—1335 1324—1347 1337-1301 1349-1372 1362-1385 1374-1397 53 1323—1346 1336-1359 1348-1371 1361-1384 1373—1396 1386—1409 1398-1421 54 1347—1370 1360-1383 1372-1395 1385—1408 1397-1420 1410—1433 1422-1440 55 1371—1394 1384-1407 1396-1419 1409-1432 1421—1440 1434—1440 ■ — 56 1395-1418 1408-1431 1420-1440 1433-1440 — — 57 1419-1440 1432-1440 — — 1 mm i 1 - Na koncu lestvice davka za dnevne in tedenske po-navijajoče se dohodke k členu 95. pravilnika se namesto > ,, 460 12% ... „ 2.880« postavlja: » „ 460-520 12% 2.880—3.120 „ 520—600 13% 3.120—3.600 „ 600—720 14% 3.600—4.320 „ 720—800 15% 4.320-4.800 „ 800 16% 4.800 Na koncu lestvice davka za mesečne ponavljajoč dohodke k členu 95. pravilnika se namesto »„ „ 12.000« postavlja: » 12% 11 12.000-13.000 13% 11 13.000—15.000 14% 11 15.000—18.000 15% 11 18.000-20.000 16% 11 20.000 « 12% Clen 28. Točka 9. člena 99. pravilnika se spreminja in se glasi: »Če se ugotovi v poslovanju oseb, dolžnih odbijati davek, nepravilnost na škodo države, se mora poravnati škoda z 8%nimi obrestmi za ves tisti čas; poleg tega pa se taka oseba kaznuje tudi po določbah drugega odstavka člena 139. zakona.« Clen 29. V prvem odstavku Ad II. člena 105. pravilnika se za besedami »javnemu polaganju računov« dodajejo besede: »in pridobninski zavezanci iz člena 53.a zakona«, v oklepaju pa se za besedama »točka 3.« dodaje: »in točka 4.« Namesto besed »Predložiti morajo« se postavljajo besede: »Družbe, zavezane javnemu polaganju računov, morajo predložiti«. Na koncu tega .odstavka se za piko dodaje nov stavek, ki se glasi: »Pridobninski zavezanci iz člena 53.a morajo vložiti prijavo v treh mescih po končanem poslovnem letu.« Na koncu Ad II. člena 105. pravilnika se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Pridobninski zavezanci iz člena 53.a zakona morajo °b prijavi predložiti vse spredaj navedene podatke za zavezance družbenega davka, izvzemši podatke pod št. 2 in 22.« Clen 30. »K členu 107.a zakona. Zoper davčne zavezance iz člena 53.a zakona, ki no vodijo poslovnih knjig ali ki jih sicer vodijo, toda jih ne pokažejo, predpisuje zakon denarno kazen in ugotovitev davčne osnove v kontumacijskem postopku, po svobodni ocenitvi. Denarna kazen znaša 10.000 do 100.000 dinarjev in Se sme uporabiti v enem davčnem letu večkrat: kadar koli davčni zavezanec ne ustreže pozivu davčnega °blastva, naj pokaže vse svoje poslovne knjige in račune Za tisto leto. Neugoditev vsakemu pozivu ima vselej za Posledico kazensko odgovornost po tein členu. Zato se davčni zavezanec, če je bil že kaznovan zaradi tega, ker na poziv ni dal davčnim oblastvom vseli svojih poslovnih knjig in računov na vpogled, s tem ni oprostil obvezno-slb pokazati knjige in račune, a tudi ne kazensko odgo-vornosli, ker tej obveznosti ni zadostil. Tak poziv sme davčno oblastvo v istem davčnem letu večkrat ponoviti 'n ima za vsakikrat, ko se pozivu ne ustreže, pravico, '**feči denarno kazen iz tega člena. Poleg take pravice, izreči kazen, ima davčno oblastvo tudi pravico, da ugotovi zavezancem iz člena 53.a, ki na pismeno zahtevo ne pokažejo vseh svojih poslovnih knjig in računov, davčno osnovo po prostem preudarku. Davčno oblastvo v takem primeru ni dolžno dokazovati utemeljenost svoje ocenitve, ker zadeva breme protidokaza davčnega zavezanca. Davčni zavezanci, za katere se ugotovi, da v svojih poslovnih knjigah niso vknjižili tudi le najmanjšega dela poslovnega dohodka in da tega dela niso prijavili, se kaznujejo denarno z 10.000 do 200.000 dinarji. Ta kazen se ne more ponavljati v istem davčnem letu; toda davčni zavezanec izgubi zaradi take izrečene kazni pravico, da se mu ugotovi davčna osnova na podstavi poslovnih knjig in podatkov. V takem primeru ugotovi osnovo davčno oblastvo samo po prostem preudarku; protidokaz pa je stvar davčnega zavezanca. Razen zavezancev iz členov 53.a zakona morajo tudi ostali pridobninski zavezanci na pismeno zahtevo davčnih oblastev pokazati tiste poslovne knjige in račune, katero so zavezani voditi po drugih zakonih (zakon o obrtih, devizno-vaiutni predpisi idr.). V nasprotnem primeru se kaznujejo denarno s 1000 do 10.000 dinarji.« Clen 31. Za točko 3. člena 112. pravilnika se dodaje nova točka, ki se glasi: »4. Ugotavljanje kosmatega prometa je potrebno iz dveh razlogov: da se odmerita minimalni davek in posebni davčni dodatek in da se ugotovi, ali je v posameznih primerih nastala obveznost, voditi poslovne knjige, po določbah člena 53.a zakona. Tistim davčnim zavezancem, katerim ugotavlja pri-dobninsko osnovo davčna uprava, ugotovi kosmati promet uprava sama. V ostalih primerih (za zavezance iz člena 53.a zakona kakor tudi za ostale) predloži uprava, če se izkaže to za potrebno, predlog o kosmatem prometu davčnemu odboru v ocenitev. Davčni odbor ugotavlja višino opravljenega kosmatega prometa na načine, ki se uporabljajo po zakonu za ugotavljanje pridobninske davčne osnove.« Clen 32. V prvem odstavku člena 114. pravilnika se za prvim stavkom dodaje za piko nov stavek, ki se glasi: »Člani davčnega odbora, katere postavlja davčno oblastvo, se smejo med triletno dobo izmeniti.« Clen 33. Točka 3. dvajsetega odstavka Ad I. pod A člena 120. pravilnika se spreminja in se glasi: »3. katastrski čisti dohodek od zemljišča, ki neposredno služi podjetju ali obratu. Če pa zemljišče podjetju ali obratu ne služi neposredno, marveč se oddaja v zakup ali najem ali se odstopa v rabo drugim osebam ali se izkorišča za druge namene, se katastrski čisti dohodek takega zemljišča ne more šteti za režijo;«. Clen 34. V točki 2. člena 127. pravilnika se za b) dodaje: »c) davek vsakega leta pridohninskim zavezancem iz členov 53.a in 107.a zakona.« V točki 4. člena 127. pravilnika se namesto besed »po točkah 1. in 2.« postavljajo besede: »po točkah 1-, 2. in 4.« V prvem stavku prvega odstavka točke 5. člena 127. pravilnika se za besedami »po točki 3.« dodajejo besede: »in točki 4.«; besedi »druge stopnje« pa se črtata. V prvem stavku drugega odstavka točke 5. člena 127. pravilnika se črta beseda »družbenega«; v tretjem stavku te točke pa se za besedama »v odločbi« vrivajo besede: »o odmeri družbenega davka«. Za petim odstavkom točke 5. člena 127. pravilnika se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Za pridobninske zavezance iz člena 53.a zakona morajo davčna oblastva prve stopnje osnovati in voditi posebne knjige. V teh knjigah morajo biti razvidovani vsi podatki, važni za odmero davka, kakršni so: ime davčnega zavezanca, vrsta poslovanja, sedež glavnega obrata in posameznih odcepkov, vložena glavnica (lastna in tuja), prijavljeni čisti dohodek, osnova, ki jo je ugotovilo oblastvo prve stopnje, osnova po cenzurnem izvidu finančne direkcije in po cenzurnem izvidu davčnega oddelka, tesne zveze podjetja in obrata z drugimi podjetji' in obrati v državi in v inozemstvu itd.« Za poslednjim odstavkom točke 5. člena 127. pravilnika se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Odločbe davčnih uprav o odmeri pridobnine po poslovnih knjigah spadajo pod cenzuro finančne direkcije in oddelka za davke. Cenzura finančne direkcije je obvezna, cenzura oddelka za davke pa fakultativna. Zato morajo davčne uprave na način in v roku, predpisanih za cenzuro odmere družbenega davka, predložiti vse odloke o odmeri pridobnine po poslovnih knjigah (člen 53.a zakona) finančni direkciji v cenzuro. Oddelku za davke pa predložijo davčne uprave v cenzuro samo tiste svoje odloke o odmeri, za katere oddelek to zahteva. Glede postopka radi odmere davka in cenzure, roka za cenzuro in vsega drugega se morajo po naliki uporabljati določbe o cenzuri odmere družbenega davka. (Glej prednje določbe le točke.)" Clen 35. Točka 3. Ad 3 pravilnika k členom 137., 138. in 139. se spreminja in se glasi: »3. osebe, ki so po določbah zakona dolžne pobirati od davčnega zavezanca za državo davek (sedmi in osmi odstavek člena 9., L, člena 71. in člen 99. zakona), se kaznujejo, če davka ne poberejo, z dvakratnim zneskom neodtegnjenega davka, najmanj pa s'100 dinarji. Razen tega se izterja od teh oseb kot zakonskih porokov neizterjani davek za ves čas od dne, ko so bile dolžne izročiti davek državni blagajni, oziroma ga pobrati v davčnih znamkah, pa do dne, ko se davek naknadno plača. Pri delodajalcih, ki pobirajo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se šteje, da je bilo kaznivo dejanje storjeno tudi, če se davčne znamke v davčni knjižici ne uničijo po predpisih (s pečatom ali svojeročnim podpisom delodajalca). Kazen iz te zakonske določbe se uporablja tudi zoper prejemnika dohodkov iz več službenih razmerij, če uko-rišča odbitek po členu 93. več kot za eno službeno razmerje;«. Clen 36. Členi 142., 143., 144. in 145. pravilnika postanejo členi 142., 142.a, 143., 144. in 145.; točka 1. pravilnika k tem členom pa se spreminja in se glasi: >1. Zakon našteva v.členu 142. taksativno davčna kazniva dejanja ne glede na to, ali so bila storjena vedoma in namerno ali ca samo iz hude nemarnosti (malomarnosti), določa torej samo objektivni dejanski stan kaznivega dejanja in ne upošteva subjektivnih momentov, ki vplivajo šele na višino kazni. Šele naslednji člen 142.a se ozira na te subjektivne momente in določa po njih višino kazni. Za krivca davčnega kaznivega dejanja se šteje, kdor s činom ali opustitvijo bistveno okolnost, katero je bil dolžen navesti, na tak način zamolči ali krivo navede, da more zaradi tega nastati kriva predstava o davčnem objektu ali subjektu. , Krivec davčnega kaznivega dejanja je lahko ali davčni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec oziroma zastopnik. Za vsebino davčne prijave, pojasnila, odgovora itd. velja za odgovornega, kdor jih je podpisal, ne glede na to, od koga so sestavljeni. Isto velja tudi za primer, če je podpisal davčnega zavezanca v prijavi kdo drug, kolikor seveda podpisanec ne dokaže, da je njegov podpis lažen. Ce davčni zavezanec ni svojepravna fizična oseba ali če je pravna oseba, more ta oseba oziroma pravna oseba veljavno delovati samo po zakonitih ali statutarnih zastopnikih. V takem primeru je krivec kaznivega dejanja vsak izmed teh zastopnikov, ki je prijavo, pojasnilo, odgovor itd. podpisal, pri opustitvah pa vsi, in to vsak zase. Ce je davčni zavezanec svojepravna oseba, ki po svoji lastni volji koga pooblasti, da ravna v njegovem imenu, je tak pooblaščenec kazensko odgovoren samo, ako je ravnal zoper navodila svojega pooblastitelja; drugače pa je odgovoren ta pooblastitelj sam. Nasnovatelj je, kdor davčnega zavezanca naklepoma nasnuje, navede ali mu nasvetuje, da stori davčno kaznivo dejanje. Pomagač je, kdor davčnemu zavezancu pomore, storiti davčno kaznivo dejanje, ali kdor na napeljevanje davčnega zavezanca privoli, naj stori takšno dejanje. Tako nasnova kakor pomoč pri kaznivem dejanju je udeležba pri njem in se zato kaznuje enako kakor naravnost storjeno davčno kaznivo dejanje. Spredaj omenjeni udeleženci pri davčnih kaznivih dejanjih so predvsem lahko deležniki pri podjetju, vodilni nameščenci (ravnatelji, knjigovodje, prokuristi itd.), pravni zastopniki, izvedenci itd. Clen 142. posebej navaja kaznivo dejanje s činom oziroma opustitvijo v poslovnih knjigah, knjižnih listinah in sklepnih računih. Zato se tudi tukaj za primer navajajo nekatera taka dejanja ali opustitve. To so n. pr.: voditev dvojnih trgovinskih knjig; potvorbe knjižnih listin katere koli vrste; odobritev odškodnin, obresti, provizij, patentov, licenc itd. na podstavi izmišljenih pogodb, sklepnic ali prevzetih obveznosti v korist glavnih delničarjev, finansjejev, članov družbe, kartela, koti-cerna itd., katerim je namen, da bi se del dobička ne obdačil ali pa obdačil samo po nižji davčni stopnji (rentni davek); zaračun pasivnih obresti ali prenosi ostvarjenlk dohodkov na račune izmišljenih dolžnikov ali vlog; plačevanje tantiem, dividend, honorarjev, premij in podobnih izdatkov na podstavi izmišljenih potnih računov in drugih knjižnih listin; obremenitev uspešnih računov na podstavi dvojnih ali izmišljenih obračunov, listin itd.; sklepanje izmišljenih borznih ali drugih spekulacij, transakcij itd., da bi se tako poslovni dobiček vknjižil ^ dobro inozemskih upnikov, glavnih delničarjev, ustanoviteljev, poslovnih prijateljev itd.; izmišljeni storno faktur za blago, ki je že prodano; nepravilno prikazovanje poslovnih odnošajev in transakcij na podstavi izmišljenih pogodb, sklepnic itd., po katerih se nakupi in prodaje ?• kos. 61 yknjižujejo v komisiji namesto za lastni račun ali se vknji-jjujejo nabave nad, prodaje pa pod normalno tržno ceno; ce se ne vknjižujejo dobički iz konzorcialnih poslov, iz prodaje blaga ali drugih imovinskih delov, iz prejetih Povračil, odškodnin, neizterljivih terjatev; če se ne obračunajo pripadajoče aktivne obresti, ne inventarizira povrnjen. blago, blago na potu, plačano blago ali tisto blago, katerega faktura se je vknjižila v breme tekočih dohodkov; izključitev enega dela obstoječih zalog ali drugih miovinskih delov iz inventure; nepravilno inventarizi-ranje zalog po količini in vrsti; utaja katerega koli vira dohodkov ali imovinskega dela, katerega dohodek je zavezan družbenemu davku; nepravilni prenosi vsot in salda pri otvarjanju knjig med letom ali pri sklepanju knjig kakor tudi nepravilni prenosi posameznih vknjižb v neustrezne račune ali v neustrezni vsoti; nepravilno seštevanje in množenje v inventuri, fakturah, računih, saldih računov, itd.« Namesto besedila pod sedanjo točko 2., ki postane 'očka 3., se postavlja novo besedilo, ki se glasi: »Clen 142.a določa pod točko I. višino kazni za kazniva dejanja. Dolozna kazniva dejanja, torej dejanja iz člena 142., ki so bila storjena vedoma in namerno, se Poleg plačila rednega davka kaznujejo s 3 do 6 kral tolikšno vsoto, za kolikršno je bila država izpostavljena 0skodbi. Ta denarna kazen se sme ob neizterljivosti spremeniti v zaporno kazen tako, da se računa 50 dinarjev denarne kazni za en dan zapora; vendar ne sme zapor hiti daljši od šestih mesecev. Z a posebno huda dolozna kazniva dejanja je določena poleg denarne kazni tudi samostojna zaporna kazen. se sme krivec kaznivega dejanja obsoditi na samo-s'°jno zaporno kazen, mora biti predvsem vsota davka, Za katero je bila država izpostavljena oškodbi, višja od j**"')!) dinarjev; poleg tega pa je tudi treba, da je bilo kaznivo dejanje storjeno ob eni izmed okolnosti, naštetih Pod a), b) in c) točke 1. člena 142.a. Samostojna zaporna kazen sme znašali največ dve leti; kot merilo višini le kazni pa služi višina davka, za katerega je bila država J kaznivim dejanjem izpostavljena oškodbi. Stroške izvr-mtve zaporne kazni trpi obsojenec, oziroma njegovi de-mci, višino teh stroškov pa mora finančno sodišče za '’sak posamezni primer v razsodbi izrečno ugotoviti. Razsodba o zaporni kazni se objavi ob obsojenčevih strokih v dnevnih listih, ki izhajajo na ozemlju zadevnega davčnega oblastva druge stopnje. Za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti (hude Nemarnosti), je določena denarna kazen do 300.000 di-kfr.iev, ki pa ne sme biti večja od vsote, za katero je un država s kaznivim dejanjem izpostavljena oškodbi. udi v primerih malomarnosti mora obsojenec plačati Poleg denarne kazni redni prikrajšani davek. V primerih a zn iv ega dejanja iz malomarnosti se morajo dejanja, * 1urjena z opustitvijo, mileje kaznovati od dejanj, ki so uu storjena dejavno. , Zakonu ustrezajoče stanje more ustvariti krivec kaznivega dejanja samo, dokler davčno oblastvo za to deja-n'e kakor koli ne zve. Udeleženec more ustvariti zakonu . drezajoče stanje samo, če davčnemu oblastvu, preden zvedelo za kaznivo dejanje, prijavi, da je in kakšno aznivo dejanje je storil. v fJri opustitvi je treba gledati na to, ali se je obdol-enec že prej katerikrat okoristil z opustitvijo ali pa je v-!* 'o prvikrat. V prvem primeru se mu more do-'t> opustitev samo. če se obdolženec zaveže, plačati P°teg rednega davka tudi še trikratni znesek kol kazen. v drugem primeru pa, pač po teži dejanja, en- do dvakratni znesek. Dovoliti opustitev je diskrecijska pravica davčnih oblastev in nima krivec nikake pravice do nje. Ker stori udeleženec enako kaznivo dejanje kot storilec tega dejanja, se poleg storilca tudi udeleženec kaznuje samostojno po vrsti in teži storjenega dejanja po določbah člena 142.a zakona. Udeležencu se izreče razsodba posebej.« Sedanja točka 2. postane točka 3. in se ji na koncu doda je nov odstavek, ki se glasi: »Ovaditelj, ki je bil sam udeleženec pri kaznivem dejanju, katero je prijavil davčnemu oblastvu preden je oblastvo zanje zvedelo, nima pravice do ovaditeljske nagrade; ker je pa s to prijavo ustvaril zakonu ustrezno stanje, se ne kaznuje zaradi udeležbe pri tem dejanju.« Sedanja točka 3. postane točka 4. V njej se na koncu dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Preiskovalno davčno oblastvo ima pravico, opraviti v kazenskem postopku ogled ne samo v obdolženčevih poslovnih prostorih, marveč tudi na njegovem stanovanju, kakor tudi na stanovanju in v poslovnih prostorih in drugje pri vseh osebah in podjetjih, ki so s tem kaznivim dejanjem v taki zvezi, da bi utegnil ogled pri njih koristiti ugotovitvi pravega dejanskega stana. Za tak ogled morajo imeti preiskovalni organi poseben odlok preiskovalnega oblastva, ki ga morajo pokazati osebi, pri kateri naj se ogled opravi. Ogled in preiskava stanovanja sama pa se opravita po naliki z določbami §§ 136. do 142. XI. poglavja zakona o kazenskem sodnem postopku.« Za točko 4. se dodaje nova točka 5., ki se glasi: s 5. Kazni po davčnih kaznivih dejanjih izreka z razsodbo finančno sodišče, ki se sestavi v začetku vsakega koledarskega leta pri vsakem drugostopnem davčnem oblastvu. To sodišče je sestavljeno iz starešine drugostopnega davčnega oblastva kot predsednika, enega sodnika okrožnega sodišča na sedežu drugostopnega davčnega oblastva, ki ga na prošnjo tega oblastva odredi predsednik soJišča, in enega diplomiranega pravnika, ki ga izbere drugostonno nravno oblastvo izmed davčnih zavezancev na svojem ozemlju.« Clen 37. V predposlednjem stavku prvega odstavka čl. 156.n pravilnika se namesto besed .•'opravljenega plačila« postavljata besedi: »nastalega preplačila«. Poslednji stavek prvega odstavka člena 156.a pravilnika se spreminja in se glasi: »Ce nastane preplačilo zaradi odpisa davka, se računa rok petih let od dne, ko je bil davčnemu zavezancu priobčen odlok o odpisu, ne pa od dne, ko je bil odpis na računu v davčni glavni knjigi izvršen. To pa zato, ker je za davčnega zavezanca odpis davka dejansko izvršen tistega dne. ko mu je bil odlok o odpisu priobčen.« Clen 38. K členu 164. zakona se dodaje nov člen pravilnika, ki se glasi: »Clen 164. Ce pokaže davčni zavezanec iz člena 53.a zakona davčnim oblastvom poslovne knjige radi odmere pridob-nine za 1.1940. in naslednja davčna leta, se podatki iz teh knjig ne uporabijo za kaznovanje ali za odmero davka za davčna leta pred 1.1940« V Beogradu dne 2. januarja 1940.; št. 200. MinNter za finance dr. J. Šutej s. r. 33. Dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin.* Na podstavi §§ 52., (34. in 4(30. zakona o obrtih v zvezi s pravilnikom o določanju in vračanju varščin z dne 23. novembra 1934.** in odločbe mojega prednika II. št. 43.261/K z dne 7. novembra 1938.*** takole odločam: V prvem odstavku § 7. pravilnika o določanju in vračanju varščin z dne 23. novembra 1934. se namesto »najkasneje do konca 1.1939. postavlja: »najkasneje do konca 1.1940.« Ta odločba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinali«. V Beogradu dne 22. decembra 1939.; V. št. 50.904. Minister za trgovino in industrijo Andrcs s. r. 31. Listine, ki se nanašajo na posle zaradi naprave zaklonišč pred zračnimi napadi, so oproščene taks.f Na zastavljeno vprašanje, ali so zavezane taksi iz tar. post. 259. in 259.a taksne tarife odobritve projektov in odobritve za gradnjo zaklonišč proti zračnim napadom, ki se morajo napraviti po odredbi pristojnega državnega oblastva v vseh velikih zasebnih zgradbah, pojasnjuje oddelek za davke na podstavi člena 43. zakona takole: Ker se napravljajo taki objekti v javno korist po odredbi državnega oblastva, so vsi posli zaradi naprave zaklonišč pred zračnimi napadi po predpisih točke 4. člena 5. v zvezi s točko 1. člena (3. zakona o taksah oproščeni taks po zakonu o taksah. To se daje vsem oblastvom v kraljevini na znanje. Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance; št. 81.663/89. 35. Razne objave iz „Službenih novin“. Številka 225 z dne 3. oktobra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. septembra 1939. je bila p r e m e š č e n a na prošnjo K o -sta Iva, učiteljica VI. položajne skupine II. mešane meščanske šole v Ljubljani, za učiteljico meščanske šole v Brežicah. Številka 227 z dne 5. oktobra 1939. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 23. septembra 1939., št. 65.810, je bil upokojen * »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 28. decembra 1939., št. 298/CV/841. ** »Službeni list« št. 1/1 iz 1.1935. *** »Službeni list« št. 589/97 iz 1.1938. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembru 1939., št. 298/CV/848. Urbančič Alojzij, prometnik VIII. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana 2. Številka 228 z dne 6. oktobra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. julija 1939., III. št. 25.394, so bili postavljeni po službeni potrebi: za sreskega podnačelnika VIL položajne skupine sreza celjskega Reja Adolf, pristav Vili. položajne skupine istega sreza; za policijskega komisarja VIL položajne skupine predstojništva mestne policije v Mariboru Srebot Evgen, pristav Vlil. položajne skupine istega predstojništva; za sreskega podnačelnika VIL položajne skupine sreza logaškega E r k e r Erik, pristav VIII. položajne skupine istega sreza; za politično-upravnega sekretarja VII. položajne skupine kraljevske banske uprave drav. banovine v Ljubljani dr. S c h w a b Pavel, pristav VIII. položajne skupine iste banske uprave; za političnoupravnega sekretarja VIL položajne skupine sreza ljubljanskega Skrt Ljubivoj, pristav VIII. položajne skupine istega sreza; za političnoupravnega sekretarja VII. položajne skupine sreza ljubljanskega Jarc Andrej, pristav VIII. položajne skupine istega sreza; za pomožnega sekretarja VII. položajne skupine kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Perme Josip, pisar VIII. položajne skupine iste banske uprave. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. septembra 1939., O. št. 16.411, je bil postavljen za primarnega zdravnika V. položajne skupine v obči državni bolnišnici v Ljubljani dr. Pompe Janko, primarni zdravnik VI. položajne skupine iste bolnišnice. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. septembra 1939., O. št. 16.412, je bila postavljena za lekarnarja VIL položajne skupine pri obči državni bolnišnici v Ljubljani mr. p h. Grasselli Nikolaja, lekarnar Vlil. položajne skupine iste bolnišnice. Z odločbo ministra za finance z dne 25. septembra 1939. je napredoval pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za računovodjo IX. položajne skupine Zalokar Josip, računovodja X. položajne skupine. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic je bil premeščen po službeni potrebi S o 1 g a Štefan, administrativni uradnik IX. položajne skupine računovodstva pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani, v računovodstvo železniškega ravnateljstva Beograd-jug. Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 11. septembra 1939., O. št. 15.762, je bil postavljen dr. S m rečni k Ivan, uradniški pripravnik državnega zdravilišča v TopolšČici, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine istega zdravilišča. Številka 229 z dne 7. oktobra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. septembra 1939., L št. 37.272, so bili odlikovani na predlog ministra za trgovino in industrijo: z redom Sv. Save 111. stopnje Jurak Peter, opat celjski in podpredsednik Hranilnice dravske banovine v Mariboru; z redom Jugoslovanske krone 1 V. stopnje: N a t e k Franjo, poštni ravnatelj v pokoju in predsednik upravnega odbora Hranilnice dravske banovine v Mariboru, podružnice v Celju; dr. K a r 1 o v š e k Josip, odvetnik in član upravnega odbora Hranilnice dravske banovine v Mariboru, podružnice v Celju; Černelč Oskar, ravnatelj Hranilnice dravske banovine Maribor, podružnice v Celju. Z ukazom kraljevskih nameslnikov z dne 10. septembra 1939., I. št. 37.273, so bili odlikovani na pred- log ministra za trgovino in industrijo z dne 10. septembra 1939., 1. št. 37.273, z redom Sv. Save V. stopnje: J u-van Franc, industrialec in posestnik v Srednjih Gameljnah, Vrhovec Ivan, krojač v Št. Vidu, Erjavec Karel, mizar v Brodu pri Št. Vidu. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. septembra 1939., 1. št. 38.343, sta napredovala na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani: za profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje ing. arh. Kregar II a d o, profesor IV. položajne skupine 2. stopnje; za profesorja VI. položajne skupine ing. Debeljak Josipi na, profesor VII. položajne skupine iste šole. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. septembra 1939., .1. št. 38.002, je napredoval Krošl Anton, profesor VIII. položajne skupine državne trgovske akademije v Ljubljani, za profesorja VII. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. septembra 1939., I. št. 38.004, je napredoval na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani za predmetnega učitelja Vi. položajne skupine Benčina Anion, predmetni učitelj VII. položajne skupine iste šole. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. septembra 1939. so bili upokojeni: Rihtaršič Albina, inšpektor V. položajne skupine pošte, brzojava >n telefona Celje, S ta ut Ljudevit, višji kontrolor Vi. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana, Pernat Marija, inšpektor V. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Maribor 1, Verč Anton, inšpektor V. položajne skupine poštnega ravnateljstva v Ljubljani. številka 230 z dne 9. oktobra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. septembra 1939. so bili odlikovani na predlog ministra ya ljudsko telesno vzgojo z redom Sv. Save IV. stopnje Primožič Josip, uradnik mestnega poglavarstva v Mariboru, Sumi Peter, bančni uradnik v Ljubljani 'u Antosijevič Edo, privatni uradnik v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. septembra 1939. so n a p r e d o v a 1 i: v IV. položajno skupino 1. stopnje: Arko Josip, sodnik okrajnega sodila IV. položajne skupine 2. stopnje v Kočevju; dr. Grmovšek Srečko, sodnik okrajnega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Mariboru; Lesjak Jurij, s°dnik okrajnega sodišča IV. položajne skupine 2. stop-n.ie v Celju; Šmalc Leopold, sodnik IV. položajne skupine 2. stopnje okrajnega sodišča v Ljubljani; v VI. Položajno skupino: Polc Josip, sodnik okrajnega sodišča VII. položajne skupine v Šmarju pri Jelšah in ^ i <5 i č O t o n , sodnik VIL položajne skupine okrajnega s°dišča v Murski Soboti. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. septembra 1939., št. 86.324, je bil upokojen A u t i š e r ' anc, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine 8 periodnim poviškom okrajnega sodišča v Celju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. septembra 1939., št. 86.325, so bili u p o k o j e n i na prošnjo: '11 n s t e k Josip, pisarniški uradnik VI. položajne 8kupine okrajnega sodišča na Vrhniki; Grobelnik Va|i, pisarniški uradnik VI. položajne skupine s 1. Periodnim poviškom okrajnega sodišča v Slovenjem uadeu; O 1 j š a k T o u s s a i n t, pisarniški uradnik VI. Položajne skupine okrajnega sodišča v Cerknici; He-11K Jn a n Josip, pisarniški višji oficial VIL položajne 'upine okrajnega sodišča v Kranju; Eifltgiifi Mar,- tim, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine z 2. periodnim poviškom okrožnega sodišča v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. julija 1939., II. št. 2938, je n a p r e d o v a 1 pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za tehničnega inšpektorja V. položajne skupine Češ mi ga Ivan, dosedanji pomožni sekretar VI. položajne skupine istega glavarstva. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. septembra 1939., št. 21.876, so bili postavljeni na razpoloženje: ing. Božič Cvetko, ravnatelj III. položajne skupine 2. stopnje gozdnega ravnateljstva v Ljubljani; ing. Kos j ek Radoslav, višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje s 3. periodnim poviškom gozdne uprave v Kostanjevici; ing. Rus Alojzij, gozdarski svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje gozdne uprave na Bledu; ing. Cerjak Dominik, višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje gozdnega ravnateljstva v Ljubljani; ing. Rejic Hinko, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje gozdne uprave v Boh. Bistrici; Janša Hinko, tehnični inšpektor V. položajne skupine gozdne uprave na Bledu; ing. Žagar Bogdan, gozdarski svetnik V. položajne skupine gozdne uprave v Boh. Bistrici; ing. Munih Franjo, gozdarski svetnik VI. položajne skupine gozdnega ravnateljstva v Ljubljani; Jesenko Jakob, podgozdar I. razreda VII. položajne skupine z 2. periodnim poviškom gozdnega ravnateljstva v Ljubljani; B u s b a c h Alfred, podgozdar l. razreda Vil. položajne skupine z 2. periodnim poviškom gozdnega ravnateljstva v Ljubljani; Hanz-lovski Anton, podgozdar I. razreda VIL položajne skupine z 2. periodnim poviškom gozdne uprave v Boh. Bistrici; Marčič Edvard, tehnični višji manipulant VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom gozdnega ravnateljstva v Ljubljani; ing. Juvan Ivan, gozdarski višji pristav VII. položajne skupine gozdnega ravnateljstva v Ljubljani; Ha n z lovski Venčeslav, podgozdar L razreda VIL položajne skupine gozdne uprave na Bledu, H riba mik Stanko, podgozdar 1. razreda VII. položajne skupine gozdne uprave v Boh. Bistrici. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. septembra 1939., št. 21.877, so bili postavljeni na razpoloženje pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani: Srebrnik Ivan, računski inšpektor VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom; Eržen Anton, računski inšpektor VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom in Lavrenčič Julij, računski inšpektor VI. položajne skupine. Številka 231 z dne 10. oktobra. 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dno 23. septembra 1939. so bili premeščeni na prošnjo: V o r -šič Henrika, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Velenju, na ljudsko šolo v Ptuju; Lebič Ivan, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Kuzmi, na ljudsko šolo v Prevaljah; Lebič Neža, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Kuzmi, na ljudsko šolo v Prevaljah; Šepec Karel, učitelj VIL položajne skupine ljudske šole pri Sv. Tomažu, srez ptujski, na ljudsko šolo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Žerjav Marija, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole na Jesenicah, na ljudsko šolo v Ljubljani; Rakovec Iva, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Velenju, na ljudsko šolo v Dobu; Kuralt Antonija, učiteljica .VI. položajne skupine s 1. pc- riodnim poviškom ljudske šole v Križali, srez kranjski, na ljudsko šolo v Črnučah; Štolfa Vida, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Selcih, srez škofjeloški, na ljudsko šolo v Črnučah; Vilhar Marija, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Črnučah, na ljudsko šolo v Ježici; Piskarnik Helena, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Boh. Bistrici, na ljudsko šolo v Škofji Loki; Prosenc Cecilija, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Toplicah, na ljudsko šolo v Dobrovi pri Ljubljani; Perko Venčeslav, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Sv. Križu, srez litijski, na ljudsko šolo v Domžalah; Vuk Karolina, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole pri Sv. Lovrencu, srez ptujski, na ljudsko šolo v Ptuju; Lukovi e k Ivana, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Javorju, srez škofjeloški, na ljudsko šolo v Naklem. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne ‘29. septembra 1939. so bili premeščeni: k pošti, brzojavu in telefonu Dravograd Pahor Artur, pomožni uradnik IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Maribor 1, po službeni potrebi; k pošti, brzojavu in telefonu Vrhnika Kocjančič Karel, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Rajhenburg, na prošnjo; k pošti, brzojavu in telefonu Lendava Pečar Neža, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljutomer. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 27. septembra 1939. je bil premeščen po službeni potrebi Zečič Pavel, strojevodja IX. položajne skupine kurilnične izpostave na Jesenicah, v loko-motivsko postajo Sisak. Številka 232 z dne 11. oktobra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23 septembra 1939., O. št. 16.827, je bil postavljen dr. Gregorc Albin, zdravstveni svetnik V. položajne skupine sreskega načelstva v Murski Soboti, za zdravstvenega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje istega načelstva. Številka 233 z dne 12. oktobra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. septembra 1939. je bil razveljavljen ukaz z dne 12. oktobra 1936., P. štev. 44.095, s katerim je napredoval Albreht Fran za sekretarja VI. položajne skupine bogoslovne in medicinske fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani in odločeno, da napreduje imenovani za sekretarja VI. položajne skupino z dnem 1. aprila 1938. Z odločbo ministra za finance z dne 2. oktobra 1939., Pov. št. 1902/111, sta bila premeščena po službeni potrebi: za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave na Pagu Zdunič Nikola, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Dravogradu; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Dravogradu Puc: Vladislav, pomožni davkar isto položajne skupine davčne uprave v Vrbovškem. Številka 234 z dne 13. oktobra 1939. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 29. septembra 1939. so bili premeščeni na prošnjo: Hrovatin Franc, prometni uradnik VIIL položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Ljubljana; Miklič Nikolaj, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Jesenice; Jenko Ladislav, prometnik Vlil. položajne skupine postaje Breg, v postajo Trbovlje; Železnik Frančišek, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Veles, v postajo Slov. Bistrica; Arhar Anton, nadzornik proge Vlil, položajne skupine 5. nadzorniškega okraja Zidani most, 1. sekcija za vzdrževanje proge Zidani most, v 8. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor-Studenci s sedežem v Mariboru-Sludenci; V a la n d Blaž, nadzornik proge Vlil. položajne skupine 8. sekcije za vzdrževanje proge Maribor-Studenci s sedežem v Prevaljah, v 2. sekcijo za vzdrževanje proge Ljubljana s sedežem v Litiji; Ahčin Frančišek, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine 3. sekcije za vzdrževanje proge Celje s sedežem v Rogatcu, v 5. sekcijo za vzdrževanje proge Ptuj, s sedežem v Središču; Kuštrin Anton, pomožni nadzornik brzojava X. položajne skupine delavnice signalov v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, v isto delavnico s sedežem v Zidanem mostu. Z odločbo ministra za promet z dne 28. septembra 1939. so bili postavljeni v območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani dosedanji uradniški pripravniki: ing. Debeljak Alojzij, za pristava Vlil. položajne skupine; VukotičJovan in Somfa j J a* noš, za prometna uradnika IX položajne skupine; H a g e Viljem in Pšenica Frančišek za pomožna strojevodji X. položajne skupine. številka 235 z dne 14. oktobra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. septembra 1939., III. št. 30.431, je bil premeščen po službeni potrebi za političnoupravnega sekretarja VIL položajne skupine sreza laškega Skrt Ljubi voj, političnoupravni sekretar iste položajne skupine sreza ljubljanskega. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. avgusta 1939. je bil spremenjen ukaz z dne 9. marca 1939, O. n. št. 18.122, kolikor se tiče napredovanja Sancina Karla, učitelja ljudske šole v Celju, iz Vlil. v VII. položajno skupino, v tem smislu, da napreduje v Vil. položajno skupino Sancin Ivan, učitelj ljudske šole v istem kraju, ne pa Sancin Karel. Z odločbo ministra za finance z. dne 2. oktobra 1939., Pov. št. 1911/111, so napredovali: za davkarje Vlil. položajne skupine davčnih uprav: v Laškem: Simonič Janko; v Logatcu: Bonač Anton; v Kamniku: Hlede Anton, dosedaj pomožni davkarji IX. položajne skupine istih davčnih uprav; za pomožne davkarje IX. položajne skupine davčnih uprav: v Višnji gori: S proč Stanko; v Črnomlju: Pfaff Alojzij; v Gornjem gradu: Mikuš Marijan; v Logatcu: Vidmar Edvard; na Vrhniki: K n ec h tl Peter; v Kočevju: Valentinčič Anton; v Dravogradu: Jerančič Ferdinand, dosedaj uradniški pripravniki za IX. položajno skupino istih davčnih uprav. Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; nien predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Milralek $ Ljubljani. Stov. 7. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 7. kosu XI. letnika z dne 24. januarja 1940. Razglasi kraljevske banske uprave 1 št. 254/1. 227 Razpis. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika zdravstvene občino Komenda s sedežem v Mengšu v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za Vlil. položajno skupino. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih Uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo 7- in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 8. februarja 1940. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 11. januarja 1940. L štev. 9557/3. 133-3-3 Razpis II. ustne licitacije za nabavo premoga. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu 11. javno ustno licitacijo za nabavo 130 ton premoga kosovea z najmanj 4500 kalorijami in 120 ton premoga grahovca 7. najmanj 4200 kalorijami. Licitacija bo v skrajšanem roku dne 29, januarja 1940. ob 11. uri v sobi *b 21, v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10. Kavcijo v višini 5 % oziroma 10 % °d vsote ponudene dobave je položiti Pri banovinski blagajni, Bleivveisova ''esta 13. Ponudniki morajo na dan licitacije jfled 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o draži-Icljski sposobnosti, potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in priznanico 0 položeni kavciji. Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave na Bleivveisovi cesti 10, soba št. 33, Iz pisarne kraljevske banske uprave. V Ljubljani dne 12. januarja 1940. * V- No. 253/7—1940. 123-3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske ba->oviiie v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 5(1 (til km 113760 km 111-490, skozi Slov. Bistrico, 11. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. januarja 1940. ob 11. uri (lop. v prostorih ods. za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5, soba št. 19. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. odd. v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 1.133.927 70. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter terenske tehnične sekcije v Celju. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 11. januarja 1940. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 4/40—2. 220 Uvedba postopka v dokaz smrti. Mlaker Jožef, roj. 28. avgusta 1899., pristojen v Ponikvo, posestnika sin iz Ponikve, je odšel 10. marca 1917. k vojakom. od tam pa še k štabnemu oddelku združenih vojnih formacij, odkoder se je zadnjikrat oglasil 27. avgusta 1917. pod št 55 vojne pošte. Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo Gajšek Frančiške, pos. v Ponikvi št. 12, postopek za dokaz smrti ter se izdaje poziv, poročati do 1. februarja 1941. sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, gospodu Prelogu Mibaelu, viš. pis. ofic. v pok. v Celju, o pogrešancu. Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Celju. odd. II., dne 19. januarja 1940. P 29/40—1. 189 Oklic. Tožeča stranka Senica Josip, trgovec v Domžalah, Ljubljanska cesta 69, je vložila proti toženi stranki Sirniku Francu, Domžale, Šolska ulica 16, radi diu 764 75 s pp. k opr. št. P/29 40 tožbo, Narok za ustno razpravo se je določil na 2. marca 1940. ob 54 10. uro dop. pred tem sodiščem v izbi št. 1, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja gospod Ponikvar Alojzij, pos. v Kamniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sod*5če v Kamniku, odd. I!., dne 17. januarja 1940. I O 159/39—6. 217 Oklic. Zapuščinska stvar po dne 7. nov. 1938. v umobolnici na Studencu umrli Mehai-Uršuli, samski, bivši služkinji v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 16, ki ni zapustila nikake poslednjevoljne ua-redbe. Ker v nadpisni zapuščinski stvari niso znani dediči, ki bi imeli dedno pravico do zapuščine pok. Mehač Uršule, se s tem poziva vsakdo, kateremu iz kakršnega koli naslova pripada dedna pravica do te zapuščine, da v enem letu oi dne tega oklica poda pri podpisanem sodišču svojo dedno prijavo pismeno ali ustno in svojo dedno pravico dokaže, ker se bo sicer po preteku tega roka zapuščina, kateri je postavljen za skrbnika g. Benkovič Ivan, Ljubljana, Vel. Stradon, razpravljala samo z onimi in prisodila samo onim, ki bodo morebiti pedali svojo dedno prijavo in dokazali svojo dedno pravico, ne sprejeta dediščina ali nje del pa bo pripadel kot imovina brez dedičev državi. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 29. decembra 1939. I 1014/39-25. 115 Dražbeni oklic. D11 e 27. februarja 1940. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kresnike 54 vi. št. 22. Cenilna vrednost: din 80.537‘62. Vrednost pritekline: din 2625’—. Najmanjši ponudek: din 53.69176. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, Iti je nabil na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 28. decembra 1939. Hi I 1599/39-17. 116 Dražbeni oklic. Dne 28. februarja 1940. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Teharje % vi. št. 95. Cenilna vrednost: din 10.91275. Vrednost pritekline: din 175 —. Najmanjši ponudek. din 10.94275. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega -odišča. Okrajno sodišče v Celju. odd. VI., due 23. decembra 1939. Proglasitve za mrtve. 175 Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128 domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanrev Bistveno okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogreša ncu Dan in opr. št. Oklicni rok preteče Pavlin Jožef, rojen 6. junija 1893. na Potovrhu, pristojen v obč. Smihel-Stopiče, srez Novo mesto, samski, pos. sin na Potovrhu 33 .Je odšel v letu 1914. kot vojak z bivšim 17 p. p. na gališko bojišče in je od tistega leta dalje neizvesten. Mati Pavlin Jera, Potovrh 33. Jarc Ivan, upok. pis. pristav v Novem mestu. 16.12.1939.. Og 59/39—4. 15.2.1941. Korošec Janez, rojen 18. julija 1892 na Kotu, pristojen v obč. Vel. Lašče, srez Kočevje, samski, delavca sin iz Kota št. 1. Je odšel v letu 1915 kot vojak z bivšim 17. p. p na gališko bojišče in je od leta 1916. dalje neizvesten. Mali Korošec Neža iz Strmca C. 19.12.1939., Og 69/39—4 Fritz Bogomir (Gottfried), rojen 3. marca 1872. v Kočevju, nazadnje delavec v Kočevju št. 34. Kot vojak 27. domobranskega p. p. prišel v letu 1915. v rusko ujetništvo in je od leta 1918. neizvesten. Žena Fritz Marija, Kočevje 34. 23.12. 1939., Og 79/39-6 M Ostanek Matija, roj. 3. marca 1891. na Vrhovem, pristojen v občino Trebnje, srez Novo mesto, samski, pos. sin, Vrhovo 1. Kot vojak bivšega 17. p p. prišel 1914 v rusko ujetništvo in istega leta baje v ujetništvu umrl. Oče Ostanek Anton, Vrhovo 1. »* 25.12.1939., Og 73/39-4. Janežič Jože, rojen 4. marca 1899. v Turkovi dragi, pristojen v občino Faro, srez Kočevje, samski, pos. sin iz Žlebe št. 1. Je odšel 1915. kot vojak z 11. gorskim strelskim polkom na italijansko bojišče in je od junija 1918. neizvesten. Oče Janežič Janez, Žlebe 1. 27.12.1939., Og 71/39-5. - >>- Rauli Alojz, rojen 28. julija 1896., pristojen v občino Semič, srez Črnomelj, samski, koč. sin iz Semiča št. 33. Je odšel v letu 1915. kot vojak z bivšim 17. p. p. na gališko bojišče in je bil baje istega leta pri razstrelitvi nekega mosta ubit. Mati Rauh Marija, Semič 33. 2.1.1910., Og 75/39—4. » Lovšin Rudolf, roj. 27. aprila 1894. v Brežah, pristojen v obč. Ribnico, srez Kočevje, samski, posest, sin, Breze št 30. Je odšel v letu 1914. kot vojak z bivšim 27. domobranskim p p. na gališko bojišče in je od tedaj dalje neizvesten. Oče Lovšin Anton, Hrovača 25. 1» 5.1.1940., Og 77/39—5. 1» Šteli Anton, rojen 24. maja 1892. na Cesti, pristojen v obč. Videm- Dobrepolje, srez Kočevje, samski, pos. sin na Cesti št. 25. Je odšel 1915. kot vojak z bivšim 27. domobranskim p. p. na gališko bojišče in baje v marcu 1915. padel. Muti Šteh Marija, Cesta 25. 1» 5.1.1940., Og 82/39-5 5» Slak Anton. roj. 2. marca 1899. v Gor. Vrheh, pristojen v obč. Dobrnič, srez Novo mesto, samski, pos. sin iz Gor. Vrhov št. 5. Je prišel kot vojak bivše avstro-ogrske vojske v ietu 1918. v italijansko ujetništvo in baje istega leta tam umrl. Mati Slak Marija, Dobrniče 38. M 5.1.1940., Og 83/39—5. •9* ... - Kastelic Franc, roj 25. sep tembra 1894 v Logu, pristojen v obč. Selo Šumberk, srez Novo mesto, samski, pos. sin iz Loga št. 2. Je odšel v letu 1914. kot vojak z bivšim 7 lovskim bataljonom na gališko bojišče in je od tedaj dalje neizvesten. Brat Kastelic Anton, Dol. Podšumberk št. 3. 1» 10.1. 1910., Og 74/39—5. Klarič Jožef, roj. 22. januarja 1898. v Vasi, pristojen v občino Faro, srez Kočevje, samski, pos. sin iz Vasi št 14. Se je kot vojak bivše avstroogrske vojske udeležil bitk in bojev na italijanskem bojišču in je baje v letu 1918. padel pri Pijavi. Oče Klarič Jože, Vas 14. 1» 11.1.1940., Og 81/39—5 » Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dno 11. januarja 1949. 1 359/39—16. 164 Dražbeni oklic. Dne 28. februarja 1940. o b devetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljica knjiga k. o. Brezje vi. št. 3 in k. o. "etrova vas vi. št. 153. Cenilna vrednost: din 109.042'85. Vrednost pritekline: din 11.960'—. Najmanjši ponudek: din 72.195'23. Varščina: din 10.904'29. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najjmzneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle vrč uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 31. decembra 1939. •j. 1 756/32-52 7 Dražbeni oklic. D n e 27. februarja 1940. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi §t. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hotič vi. št. 354. Cenilna vrednost: din 99.880'—. Najmanjši ponudek: din 49.940'—. Varščina: din 9988'-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, •ti je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °l«• 215 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopka o imovini Stražarja Mateja, neprot. trgovca z usnjem v Domžalah, Kolodvorska ulica 18. Poravnalni sodnik: Premrov Kajetan, starešina okrajnega sodišča v Kamniku. Poravnalni upravnik: Dr. Trampuž Fran, advokat v Kamniku. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 20. februarja 1940. ob 9. uri. Rok za oglušitev do 10. februarja 1940 (pri okrajnem sodišču v Kamniku). Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 17. januarja 1940. Por 3/40—2. * 9‘- 216 Preložitev naroka. Poravnalna stvar: Šinkovec Stane, pos. v Kozarjih 125. Sporazumno s poravnalnim upravnikom dr. Kuhljem se poravnalni narok, določen na dan 26. januarja 1940., uradoma preloži na dan 9. februarja 1940. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 139. Rok za naknadno prijavo terjatev se določa do 2. februarja t. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne ‘20. januarja 1940. Por 14/39—15. * 98. 206 Sklep. Poravnalni postopek, uveden s lusod-nim sklepom z dne 2 dec. 1939., Por 7/39—2, o imovini neprotokoliranega trgovca Štefana Josipa v Kotu št. 90 pri Semiču, je pravnomočno ustavljen po § 56., točka 2., zpr. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., . dne 18. januarja 1940. Por 7/39-31. NARODNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Izguba Račun dobička in izgube dne 31. decembra 1939. Dobitek Stroški Amortizacije............................... Dvomljive terjatve: odpis terjatev takse In stroški pri inkasu terjatev Cisti dobiček • • • din 52,708.842*23 Od tega: Rezervnemu fondu po čl. 7. in 37. zakona ........ Državi po čl. 37. zakona .... Delničarjem po čl. 37. zakona . . 24,450.288*— 182.289*49 70,379.070*67 21,294.620*36 24,632.577*4!) 1U, 000.000*— 17,263.445*71 25,445.806*52 52,708.842*5 100,015.125*73 Po sklepu upravnega odbora z dne 30. novembra 1930. smo podpisani pregledali prednji račun dobička in izgube, ga primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točen in pravilen. V Beogradu 5. januarja 1940. Člani upravnega odbora: Kosta Mirosavljovič 6. r., Tihomir Panič s. r., Milan L. Milič e. r., Ljubomir Mihailovič s. r. Obresti od eskonta........................ . Obresti na zastave........................... Dohodki od naložbe v inozemstvu . . Dohodki od vrednostnih papirjev . . Obresti po raC. ministrstva za finance lia podlusjl uredbe od 24 VIII. in 16 IX 1U39............................... Obresti od eskonta bonov narodne obrambe tm podlimi uredbe od dne 18. XI. 1939............................. Plačane odpisane terjatve.................... Plačane obresti in stroiki od odpisanih terjatev................................. Razni dohodki .............................. 5,60U.981*66 l,j(l2.294*84 86,'389.179*01 6,280.657*65 635.136*63 16,468.433*72 414.516*33 36.141*08 6,503.278*50 52„517.782*91 160,015,123*75 I Šef centralnega knjigovodstva: Dragomir Dragnjevič s. r. Na podstavi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 59. bančnih statutov je nadzorstveni odbor pregledal prednji račun dobička in izgube in ga odobril, ko je ugotovil, da je pravilen. V Beogradu 10. januarja 1940. Predsednik: dr. Stjepnn 1’osilovič s. r. Člani nadzorstvenega odbora: Solomon A. Koen s. r., llija N. Dukanovič s. r., Tanasije Ždravkovič s. r., Vojislav K, Petkovič s. r. Zafir Stankovič s. r.. Glavnica.................................... Bankovci v obtoku........................... Obveznosti na pokaz: državne terjatve................... žiro-računi.............................. vazni računi ............................ Obveznosti z rokom...................... . Rozorvni fond............................... Fond za amortizacijo nepremičnin « • Bančni fondi: za zidanje založišea ..•#.»» za podpiranje kmetijstva . , . . .. za podpiranje kmetijske književnosti za popolnitev dividende.................. Razna pasiva.......................... • • Položitelji depozitov in kavcij . . . Dobiček za razdelitev delničarjem . • Račun bilance na dan 31. decembra 1939. Podloga: zlato v blagajnah — stabilizacijska vrednost............................ zlato v Inozemstvu — stabilizacijska vrednost............................ Devize, ki niso v podlogi............... Kovani denar: v srebru, niklju in aluminijum bronci Posojila: na menice .......... na zastave............................ Vrednostni papirji: akcijo Banke za mednarodne obračune, Basel........................ državne obveznice Prejšnji predujmi državi: znesek pred zaključkom................ po odbitku deleža države pri zaslužku Narodno banke ................. Začasni predujmi glavni drž. blagajni Ministrstvo za finance po uredbah od 24. VTTT. in 10. IX. leta 1939. . . .... Eskont bonov narodne obrambe po uredbi od 18. XI. 1030............. Vrednosti rezervnega fonda .... Vrednosti fonda za amortizacijo nepremičnin Vrednosti bančnih fondov: za zidanje založISča ....... za podpiranj« kmetijstva . . . . ; za podpiranje kmetijske književnosti za popolnitev dividende............... Nepremičnino ... Zavod za izdelovanje bankovcev • • • Pohištvo in oprema ..................... Razna aktiva Depoziti in kavcije • . . . ■ . . • 1.977,650.107*28 10,701.760*80 2.085,256.740*13 138,083.025*50 10,057.800*-— 302,301.003*81 1.650,554.180*07 17,263.445*71 din 1.088,441.877*17 731,036.005*20 317,504.047*75 2.223,340.071*63 408,350.403*81 1.683,200.743*36 600,000.000*— 834,160.000*-' BB8,000.000*— 233,007.504*47 28,294.120*— 0,532.778*08 175,028.618*81 2.583,320.558*— 8.080,342.718*00 20.403,710,037*87 11.416,057.646*06 3.181,507.003*47 kritje 27*80% Obtok in obveznosti na pokaz Skupna podloga — stvarna vrednost ................... Zlato v blagajnah — stvarna vrednost......................... 3.164,240.171*64 kritje 27*71% Po sklepu upravnega odbora z dne 30. novembra 1939. smo podpisani pregledali prednjo bilanco, jo primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna. V Beogradu 5. januarja 1940. Člani upravnega odbora: Kosta Mirosavljovič s. r., Tihomir Panič e. r., Milau L. Milič s. r., Ljubomir Mihailovič s. r. Imovina 1.718,182.548*06 100,000.000'— 247,789.709*62 30,004.716*65 9,659.063*83 314,468.881*00 8.080.342.718*00 25,445.306*52 52,579.780*80 899,072.533*01 760,530.225*26 2,871.341*12 452.770*10 421.473*57 5,914.380*54 Šef centralnega knjigovodstva: Dragomir Dragojevič s. r. Na podstavi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 5"-bančnih statutov je nadzorstveni odbor pregledal gornjo bilanc0 in jo odobril, ko je ugotovil, da je pravilna. V Beogradu 10. januarja 1940. Predsednik: dr. Stjepan Posilovič s. r. Člani nadzorstvenega odbora: Solomun A. Koen s. r., Ilija N. Dukanovič 6. l*., Tanasije Ždravkovič s. r., Vojislav K. Petkovič e. r* Zafir Stankovič s. r., | 20.403,719.037*67 'I Štev. 7. Stran 43. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 32.653/1-39. 197 Objava. Na podstavi § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnili odredb (Uradni list s* 28/125 ex I. 1930.) se razglasa, da je "krajno sod Ufe na Vrhniki s kazensko ^sodbo z dne 9 \1. 1939., Kps. 147 39. Prepovedalo Okorn Mariji, rojeni dne ^ VII 1902. v Setniei in pristojni v Grni Vrh, množeni, stanujoči v Setniei št. 9. v S0)islu §55. k. z. za dobo enega leta od Pravnomočnosti razsodbe poset vsake gostilne in vsakega lokala, kjer se prodajo alkoholne pijače, Pri tem opozarjam na § 55/11. odst. P°ri citirane uredbe, po katerem je po « 208. k. z. kazniv vsakdo, ki ve za raz Rlašeno prepoved po § 55. k, z., a kljub 'Vam postreže laki osebi z alkoholom. Sresko načelstvo v Ljubljani dne 12. januarja 1940. Sreski načelnik: Muršič s. r. ^reds. št. 52/2. ' 229 Razpis služb državnih cestarjev. , V smislu členov 2. in 3. uredbe o sluz-""Mih razmerjih državnih cestarjev in 'Mili prejemkih, M. O. štev. 14 632 od Y maja 1929., razpisuje sresko načelno v Liubljnni izpraznjena službena ""‘sta državnih cestarjev delavcev na Progi od km 6'5 do km 9'5 državne ce-Jo št. 49 v občini Dntrrova. a) s spde-‘Vtn v Kozarjih, b) od km 11 do km 17 !Jh državni cesti št. 52 s sedežem rra J11 'jaku Prosilci za vsako mesto morajo iznol-'fvali pogoje iz čl. 2. uredbe o službe-"'n razmerjih državnih cestarjev ter ne ‘|"pjo biti mlajši od 23 let in tudi ne arejši od 30 let. , Svojeročno pisane prošnje in pravilno "'lova n e, opremljene s pravilnimi in ]?"ostno kolkovanimi prilogami (rojstni |S*> domovnica, zadnje šolsko izpričeva-■ dokazilo o odsluženem vojaškem ^ zdravniško izpričevalo, nravstveni^ izpričevalo, potrdilo okrož. sodišča. ^ Prosilec ni bil kaznovan zaradi kaz-skh '7- koristoljubja, da ni pod S)r j Ivom, in eventualna dokazila o n kovji usposobljenosti), je predložiti Sr' ,ns"'3'‘ '1° 22. februarja 1940. pri *skem načelstvu v Ljubljani. Sresko načelstvo v Ljubljani dne 22. januarja 1940. Srečki načelnik: Muršič s. r. T Ki 'N°-84/17. 213-3-1 0 Razglas H,, r"g' jnvni ustni licitaciji v skrniša t0, ' roku za naknadno dobavo 950 m1 Utin!!«a za ',rž,"U0 cesto št. 50 od km *u 0(10- 1210U0. Proračun znaša 99.750"— din, kavcija 10.000"- din. Licitacija se bo vršila dne 5. februarja 1940. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Maiiboru. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka banske uprave in tehničnih razdelkov. Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 20. januarja 1940. IV. No. 22.063/2. 199 Predmet: Bevc Frančiška, prest, po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje. Razsodba. Bevc Frančiška, poslovodkinja mlekarne, Frančiškanska ulica 5, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 22.063/2 z dne 16. decembra 1939. zaradi prekrška po členu 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana z din 50"— globe, oziroma na 1 dan zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 5. januarja 1940. IV. št. 30972. 184 Predmet' Gruden Jakobina; prekršek po čl. 6. min. ur. o pobijanju draginje. Razsodba. Gruden Jakobina, modistka, Tyrševa cesta št. 11, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 30972 z dne 16. decembra 1939. zaradi prekrška po čl. 6 min. uredbe o [»obijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana na din 50— globe oziroma 1 dan zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 5. januarja 1940. }|g IV. No. 30.963. 200 Predmet: Martinc Franja, prekršek po čl. 6. min uredbe o pobijanju draginje. Razsodba. Martinc Franja, trgovka v Ljubljani, Tyrševa ec s L. št. 17, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št 30.963 z dne 16. decembra 1939. zaradi prekrška po členu 6 min. uredbe o pobijanju diaginje in brezvestne špekulacije kaznovana z din 50"— globe, oziroma na 1 dan zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 5. januarja 1940. •j; IV. No. 30.859. 202 Predmet: Perko Antonija, prest, [»o čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje. Razsodba. Perko Antonija, trgovka v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 5, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 30.859 z dne 14. de- cembra 1939. zaradi prekrška po Členu 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana z din 150"— globe, oziroma na 3 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 5. januarja 1940. IV. No. 5348/8. ’ 201 Predmet: Šinkovec Anton, prekršek po čl. 6 min. uredbe o pobijanju draginje. Razsodba. Šinkovec Anton, trgovec s čevlji r Ljubljani. Kongresni trg št. 16, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 5348/8 z dne 13. decembra 1939. zaradi prekrška po členu 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan z din 200"— globe, oziroma na 4 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava nolieije v Liubljani dne 5. januarja 1940. -J- ER štev. 216, 217, 218. 142 3-3 Razpis licitacij. Na osnovi čl. 88. do 105. zakona o drž. računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za opremo novega kirurgič-nega paviljona L ofertno licitacijo dne 19. februarja 1940. za dobavo volnenih odej. dne 20. fehruaria 1940. za dobavo žime (za izdelavo žimnic in blazin), dne 21, februarja 1940. za dobavo nlatna (za izdelavo posteljnega in telesnega perila); II. ofertno licitacijo dne 12. februarja 1940. za dobavo postelj in posteljnih omaric. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice. Varščina znaša za jugoslovanske državljane 5 % od skupne ponudbene vsote, za inozemske ponudnike pa 19%, :n jo je vložiti pri blagajni obče državne bolnice. Pogoji in vsa druga pojasnila se dobo pri ekonoma tu bolnice. Uprava obče državne bolnice. V Ljubljani dne 11. januarja 1940. Broj: 1.479/1940. ’ 204 Nat ječa j. Srcdišnji ured za osiguranje rudnika u Zagrebu raspisuje na nsnovu zaključka komesara ureda od 12 januara 1940. natječaj za popunjenje: 1. jednog mjesta sckundariiog Ijckara finovnika specialiste za tuberkulozi! za Iječilište Kasindo kraj Sarajeva uz mje-sečne prinadležnosti od Din 3.000'—, po-rodični dodalak od po Din 1.800"— go-dišnje za svakog pomdičnog člana te besplatan stan i hranu za sebe i po-rodicu u IječiliŠtu; _ 2._ jednog mjesta pomocnog Ijekara Iječilišla »Brestov act u uguvornom g voj- stvu s mjesečnim honoraroni od Din 1.500'— u prvoj godinj bez ikakovih 'drugih dodataka. Osim toga davat če Središnji ured pomočnom ljekaru za vrijeme trajanja njegove službe 11 Ije-čilištu lično besplatan stan, ogrijev, hrami, rasvjetu i poslugu u naravi. Polnočni ljekar nema za svoje eventualne po-rodične članove pravo ni na slan ni na opskrbu. Nakon navržene jedne godine službe u lječilištu i za sve vrijeme daljne službe bit če taj honorar Din 2000'— injesečno uz prinadležnosti u naravi. Mjesto nije skopčano ni sa pravom na penziju ni sa pravom na stalnost. U koliko se izborom na ovo mjesto isprazni koje mjesto pomočnog Ijekara u lječilištu Klenovnik ili Kasindo kraj Sarajeva, raspisuje se ujedno ovime na-tječaj i za tako upražnjeno mjesto. Uvjeti namještenja jesu: 1. da je natjecatelj državljanin Kraljevine Jugoslavije i da znade srpsko-hrvatski ili slovenački jezik, 2. da ima diplomu doktora sveukup-nog ljekarstva i pravo na vršenje lje-karske prakse u Kraljevini Jugoslaviji, 3. da ima tjejesnu, umnu i moralnu sposobnost za ljekarsku službu kod Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika, 4. da nema više od 40 godina života izuzevši slučaj, da je neposredno prije izbora bio u službi kod Središnjeg ureda ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje, u državnoj ili drugoj jav-noj službi, 5. da ne stoji pod starateljstvom ili stečajem, da nije pod isljedjenjem za zločinstvo ili prestup iz koristoljubja, te da nije sudjen na gubitak službe odnosno političkih prava za vrijeme utvr-djeno presudoni, 6. da mu služba kod Središnjeg ureda ili kojeg drugog zavoda za socijalno osiguranje, kod državne ili druge javne službe, nije prestala iz uzroka spo-rnenutih u §-u 67 i toč. 6. §-a (IS Služ-benog pravilnika Ijekara činovnika Središnjeg ureda za osiguranje radnika, da nije otpušten iz službe zbog povrede tajne bolesnika ili zbog nepridržavanja propisa o vršenju uredske ljekarske službe (izjava natjecatelja), 7. za mjesto pod 1. da je specialista za tuberkulozu. Uz molbu ima svaki natjecatelj priložiti: svjedočanstvo o danu rodjenja, uvjerenje o zavičajnosti, školske svje-dodžbe (diplomu ili ovjerovljeni prepis diplome), uvjerenje Ljekarske komore o pravu ljekarske prakse, o zdravlju, o regulisanju vojne obaveze, uvjerenja potrebna pod toč. 5, uvjerenja o dosa-danjem zanimanju. Zdravlje se mora dokazati svpdodžboin Ijekara- Središnjeg ureda ili njegovih mjesnih organa ili Ijekara državnih ili samoupravnih vlasti, te još jednom svjedodžbom izda-nom po državnom ili drugom javnom dispanzeru odnosno ljekaru specialisti za tuberkulozu. Vlastoručno pisane i potrebnim iloka-zalima obložene molbc imadu natjeca- telji podneti potpisanom uredu najkas-nije do uključivo 20 februara 1940 u 12 sati o podne. Na zakašnjele i nedovoljno obložene molbe neče se uzeti obzir U Zagrebu, dne 18 januara 1940. Srodišnji ured za osiguranje radnika Zagreb. Razne objave 219 Objava o spremembah pristojbinskih tarif javnih skladišč v Ljubljani. Javna skladišča v Ljubljani, in sicer: tvrdka: Javna skladišta družba z o. z. v Ljubljani, Javno skladišče tvrdke »Špedicija Turk« v Ljubljani, Javno skladišče lt. Kanzinger v Ljubljani naznanjajo, da spreminjajo svoje pristoj-binske tarife, kakor sledi: Tarifne postavke, navedene v točki 1. poglavja B, odstavka I. pristojbinske tarife: »Ležarina«, se zvišajo za blago kategorije I od din 1'50 na din t'75 za 100 kg na teden, kategorije II od din 1 '25 na din 1 '50 za 100 kg na teden, kategorije 111 od din 1'— na din 1 ‘20 za 100 kg na teden, kategorije IV od din 0'75 na din 0'90 za 100 kg na teden, kategorije V od din 0'50 na din 0'60 za 100 kg na teden, kategorije VI od din 0'40 na din 0'50 za 100 kg na teden, kategorije VII od din 0'30 na din 0'40 za 100 kg na leden. Tarifna postavka, navedena v 4. točki poglavja B, odstavka L pristojbinske tarife, se zviša od din 1'20 na din 1'40 od kvadratnega metra na teden. Tarifna postavka, navedena v 5. točki poglavja B. odstavka I. pristojbinske tarife, se zviša od din 0'60 na din 0'70 od kvadratnega metra na teden. Tarifne pristojbine, navedene v III. odstavku poglavja B »Pristojbine za manipulacije v skladišču«, se zvišajo za 20%, razen pristojbine za dostavo vagona na dovlačilnico. Tarifne pristojbine, omenjene v IV. odstavku poglavja B pristojbinske tarife v točkah 1—9, se zvišajo za 20%. Pristojbine, omenjene v odstavkih VII. in VIII. poglavja B pristojbinske tarife, se zvišajo za toliko, za kolikor so se zvišale postavke, na katere se sklicujejo določbe teli dveh odstavkov. Ljubljana dne 22. januarja 1940. Javna skladišta družba z o. z. v Ljubljani. Javno skladišče »Špedicije Turk« v Ljubljani. Javno skladišče K. Kanzinger v Ljubljani! Objava. Izgubil sem spričevalo IV. razreda meščanske šole v Ljubljani na Prulah in ga proglašam za neveljavno. Ahac Alojzij s. r., Ljubljana, Jegličeva c. 10- * Objava. 226 Izgubil sem prometno knjižico (štev. evid. tablice 72379) svojega kolesa in j° proglašam za neveljavno. Kropej Franc s. r., Brdo pri Slov. Konjicah. * 225 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 3864 in jo proglašam za neveljavno-Maichin Ivan s. r., Knežja lipa 13, občina Mozelj. * 195 Objava. Izgubila se je prometna knjižica za kolo št. 1717, izdana po sreskem na-čelstvu Krško in jo proglašam za neveljavno. Majzel Viktor s. r., dijak, Št. Jernej (Dol.) * Objava. -224 Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel ter jo proglašam za neveljavno. Pečolar Ivan s. r., Gor. Razbor št. 4. * Objava. 223 Izgubil sem šofersko izkaznico na iwe Premk Ivo iz Ljubljane in jo proglašam za neveljavno. Premk Ivo s. r. * 207 Objava. Podpisani Sukič Jožef, rojen 1.1899. v Vidoneih, občina Grad, srez M. Sobota, proglašam svojo »vojničko ispravo«, iz' dano na moje ime, kot neveljavno, ker sem jo izgubil. Sukič Jožef Jožefa s. r> Vidonci h. št. 6. * Objava. 214 Izgubila se je prometna knjižica (!l kolo (evid. štev. tablice 10.005) in i° proglašamo za neveljavno. Združeno opekarne d. Ljubljana. Izdala kriil|Hv..Un banska uprava druVskp banovins Urednik. Pnhar Robert v Ljubljani, 'liska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.