V trgovini smo uspešno poslovali
Ob prehodu v novo leto že lahko ocenimo tudi poslovanje trgovine v preteklem letu. Podobno kot ostala leta je bilo tudi to uspešno, predvsem pa zelo razgibano. Opazna so bila velika nihanja tako v ponudbi kot tudi v povpraševanju. V začetku leta smo štartali z velikimi zalogami in silno redkimi kupci, tako da je bilo izpolnjevanje plana vedno zelo problematično.
Na prehodu v drugo polovico leta pa se je povpraševanje močno povečalo, sočasno pa se je zmanjšala proizvodnja za domači trg. Ta odločitev je privedla v drugo skrajnost: zaloge so padle pod kritično mejo, tako da običajno nismo imeli kompletne zaloge niti v enem furnirju.
Se bolj kritično je stanje na področju oblog, katere so bile sicer izdelane po planu, vendar asortiman ne ustreza potrebam kupcev v naših poslovalnicah. Tudi kvaliteta oblog je zelo nihala in bi se bilo zato potrebno dogovoriti za enotne kriterije za sortiranje in temu primerno prilagoditi tudi cene.
V preteklem letu je bila ukinjena proizvodnja iso-span zidakov. Na ta način smo izgubili veliko kupcev tudi za druge izdelke, ker smo kupce iso-span zidakov skoraj vedno zainteresirali za nakup še ostalih proizvodov iz našega programa.
Pri ostalih proizvodih je bilo v nabavi manj problemov. Na tem mestu bi bilo potrebno poudariti, da bo potrebno čimprej realizirati novi program vhodnih in garažnih vrat, kjer bi morali hitreje slediti razvoju pri drugih proizvajalcih tako doma kot tudi v tujini.
V preteklem letu je poslovalnica Rečica prešla na celodnevno obratovanje, kot tudi dostavo bodisi brezplačno ali na račun stranke. Stroški, ki so nastali z dostavo, so vsekakor manjši kot je efekt, čeprav je take rezultate dostave kot tudi uspehe zaradi celodnevnega obratovanja težko meriti; pogoji prodaje zaradi pomanjkanja blaga namreč niso bili normalni.
Kljub občutnim količinam, ki so bile realizirane preko naših poslovalnic, ne moremo v celoti oceniti poslovanja z najvišjo oceno. Kot vsa leta so nas pestile prostorske težave tako v pomanjkanju skladiščnega prostora kot tudi razstavnih površin. Ker se notranje pohištvo vedno bolj uveljavlja, bi potrebovali nekajkrat toliko prostora, da bi lahko pripravili ambiente, ki bi dostojno predstavljali naše proizvode. Na ta način bi bili tudi konkurenčni ostalim trgovinam. Z novo gradnjo skladišča in furnirnice za TO Rečica bomo sicer pridobili nekaj novih skladiščnih površin, sočasno pa izgubili del provizorijev ter odprtega skladiščnega prostora. Zaradi tega bo potrebno v letu 1985 pristopiti k izgradnji nove poslovalnice na Rečici, saj dosedanji prostori tudi po izgledu ne ustrezajo več.
Naloga, k( bi jo morali v letu, ki je pred nami, izpeljati, je predvsem v večjem sodelovanju vse prodaje, da iz količin, ki so nam na voljo, iztisnemo čimveč.
Kelbl
f--------------------------------\
Nova računalniška oprema
-------------------------------✓
Prav pred novim letom smo v sektorju za AOP dobili novo računalniško opremo. Vse bi izgledalo kot darilo dedka Mraza naši delovni organizaciji, če seveda te opreme ne bi drago plačali in če je ne bi dobili dobro leto kasneje kot je bilo dogovorjeno. Pomeni pa ta nova oprema razširitev kapacitet našega računalnika. Glavni spomin računalnika se je z novo opremo podvojil (512 K bytov), za polovico pa se je povečala kapaciteta zunanjih pomnilnikov, kjer so shranjeni podatki, do katerih je možen dostop vedno, ko računalnik dela.
Foto: Rok Gašperšič
Dosedanja oprema, ki je stara štiri leta (vmes se je tudi že širila) je postala glede na obseg dela že premajhna. V štirih letih smo namreč v računalniško obdelavo prenesli že veliko področij poslovanja naše delovne organizacije. Vsako področje pa seveda zahteva neke podatke, ki jih je potrebno vnesti in shraniti na zunanjih pomnilnikih — diskih, ti pa so vsak trenutek dosegljivi. Na vsak tak disk lahko shranimo 50 milijonov znakov, kar se sliši veliko, toda en disk rabi sam računalnik za svoje delo, podatki o prevzemih,
dobavah, izdajah, stanju zalog in osebnih zadolžitvah enega leta pa npr. sami zasedejo skoraj cel disk. Do sedaj smo imeli štiri take diske, ki pa so praktično polni. Tako sta nam dva nova diska zelo dobrodošla, saj brez njih ni mogoče uvesti kakšnih večjih novih področij poslovanja v računalniško obdelavo, zlasti še. ker^etos načrtujemo na naš računalnik spraviti obračun osebnega dohodka, ki sedaj teče na republiškem računskem centru v Ljubljani in ki zahteva zelo veliko podatkov.
Obdelave na našem računalniku so orientirane interaktivno, kar pomeni, da so vsi podatki stalno na dosegu in da se ob vnosu preko ekranov vnešeni podatki takoj zapišejo in ustrezno ažu-rirajo. Mreža ekranov je kar dobro razvita, saj jo sestavlja 15 ekranov, od katerih jih je 10 pri uporabnikih, to jè v drugih službah izven AOP.
Za uporabnike v drugih službah smo naredili že okoli 300 različnih programov, ki jih stalno ali občasno uporabljajo. To pa pomeni, da so stalno vključeni skoraj vsi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Premišljene naložbe
Vse težji nakupi strojev in naprav v tujini nas silijo k strokovnim ugotovitvam o nabavi takega ali drugačnega stroja in naprave za neko vrsto proizvodnje. Analize nam pokažejo ali ni mogoče strojev nabaviti doma, če ne v celoti pa vsaj del določene opreme.
Odločitve o gradnji objektov, izdelavi novih izdelkov, nabavi novih strojev, povečanju proizvodnje morajo biti dobro naštudirane in dolgoročnega pomena. To pa ne pomeni, da morajo take študije dolgo trajati. Te morajo biti poleg strokovnosti, doka-zanosti tudi hitre. Tako si bomo zagotovili kupce, mu dobavili v pričakovanem času dovolj kvalitetnih izdelkov in se obdržali v hudi konkurenci predvsem na zahtevnejšem tržišču.
Seveda pa moramo za take ali drugačne odločitve v smislu uvajanja nove proizvodnje ali povečanja proizvodnje poznati:
—	kakšne vrste surovine imamo
—	dimenzije, lastnosti surovine
—	stalna zagotovljenost surovin
—	možnost nabave ostalih materialov
—	možnosti skladiščenja surovine — izdelkov
—	potrebe po delovni sili.
Navadno se zelo hitro
odločimo za nabavo novega stroja za iste namene, le z večjo kapaciteto. Na takih strojih je potrebno več strokovnosti, upravljanje je mehanizirano, avtomatizirano.
Če smo se za nakup stroja že odločili in tega že naročili, naj bo čakajoča doba še kako delovna s pripravami na nov način dela, zagotavljanjem surovin in drugih materialov, skladiščenjem surovin, izdelkov, pripravo prostorov za naj sprejemljivejše tehnološke postopke.
Poskušajmo obdelati enostavnejši primer:
Odločili smo se, da nabavimo nov skobelni stroj za izdelavo oblog. Ko se o nabavi odločamo, moramo vedeti:
—	ali imamo dolgoročno dovolj surovine,
—	ali bomo izdelke dolgoročno lahko prodajali.
Ko to poznamo, se odločamo:
—	za možne načine obdelave
—	za znamko stroja
—	kapaciteto stroja
—	način strežbe stroja
—	odvzem pa obdelavi
—	za ostale transportne poti.
Pred prihodom stroja mora biti prostor za postavitev zagotovljen. Ker pa so kapacitete novih postrojenj največkrat večje, je
—	potrebno izdelati načrt žaganja elementov za sko-blanje,
—	nažagati take elemente za možno najhitrejše osuše-nje in pripravo za skoblanje,
—	nažagati večnamenske mnogokratnike,
—	zagotoviti največje možne serije ene dimenzije,
—	zagotoviti najintenziv-nejše naravno in umetno sušenje lesa.
Pred skoblanjem lesa je potrebno poskrbeti
—• za izvedbo elektronskega odčitovalca širin za hitro in natančno sortacijo lesa po širini
—	za pripravo čimvečjih serij ene dimenzije obdelo-vancev,
—	za možnost skladiščenja zalog za zimske mesece.
Ker pa imamo na zalogi široke in debele Sortimente (mnogokratnike), velja
—	omogočiti dovolj kapacitet za paranje, cepljenje takih sortimentov,
—	na teh strojih uvajati tak način dela, da bodo serije enakih dimenzij velike in hitro pripravljene.
Ko pa so obloge gotove
—	je treba omogočiti krojenje teh, popravilo napàk,
—	skladiščenje z zaščito pred zunanjimi vplivi.
Te priprave so še posebej važne pri uvajanju nove proizvodnje. Niso pa nič manj pomembne za povečane kapacitete ob nabavi novih strojev in naprav. Vedeti pa moramo, ali bo surovina tudi
Nova računalniška oprema
(Nadaljevanje s 1. strani)
ekrani, preko katerih uporabniki vnašajo podatke ali od računalnika zahtevajo določene informacije. Vse te zahteve se izvajajo v glavnem spominu računalnika. Vsak ekran zasede del spomina, zahteve pa se izvajajo tako, da se najprej izvede del zahteve prvega ekrana, nato drugega, tretjega, vse do zadnjega, nato pa zopet od začetka. Ker pa imamo relativno majhen glavni spomin, ki je daleč naj hitrejši del računalnika, vedno ne morejo vse zahteve vseh ekranov biti hkrati v glavnem spominu. V tem primeru mora računalnik po vrstnem redu zahteve posameznih ekranov prenašati iz zunanjih pomnilnikov v glavni spomin in od tam zopet na zunanje pomnilnike, ki so bistveno počasnejši. Poleg tega pa seveda to prenašanje zahteva nek čas, kar vse povzroči, da je odzivni čas ekra-
na zelo dolg. To najbolje vedo sami uporabniki.
Z razširjenim glavnim spominom smo dobili več prostora, kar pomeni, da je lahko naenkrat v glavnem spominu več zahtev posameznih ekranov, s tem pa je potrebno manj prenašanja zahtev iz glavnega spomina na zunanje pomnilnike in obratno. Vse to pa pomeni hitrejše delo in boljše odzivne čase, kar bo omogočilo hitrejši vnos podatkov in s tem olajšalo delo uporabnikom.
Vsa ta nova oprema pomeni za uporabnike hitrejše in s tem tudi kvalitetnejše delo, pomeni lažji in hitrejši dostop do informacij, ki jih računalnik hrani. Za nas delavce v AOP pa pomeni nova oprema možnost nadaljnjega razvijanja novih obdelav in informacij na računalniku, s čimer se bo informacijski sistem o poslovanju naše delovne organizacije še razširil in izboljšal.
Čebulj
kvalitetno in dimenzionalno dostopna dolgoročno in ali bo prodaja takih količin proizvodnje možna (ena izmena, dve izmeni).
Pozabiti ne smemo na vzgojo kadrov za tako proizvodnjo.
Čimbolj moramo poskrbeti za transportne poti, da bo delo hitro, lahko, s čimmanj zastoji. Pripraviti se moramo na sodobno sortacijo, vezavo, pakiranje, etikiranje izdelanih sortimentov; če kupec zahteva, tudi na premaze posameznih serij.
Preprečiti moramo kopičenje zamud. Zamujamo navadno že z odločitvijo o posodobitvi proizvodnje nekega
izdelka. Te še povečujemo s kasnenjem naročil strojev in naprav. Ko pa vse to imamo, pa teh ne moremo aktivirati, ker niso pripravljeni prostori, kasneje pa ni dovolj surovine, surovina ni primerna, priprava surovin ni zadovoljiva, tehnološke poti so nemogoče. Povpraševanju nismo kos, kupci so nezadovoljni, odločajo se za nakup drugod.
Planske obveznosti so tu. Mi pa ugotavljamo, da je vse polno grl, kjer se proizvodnja ustavlja. Do teh grl smo sicer kritični, manj pa akcijski za odpravo teh. Zato bi morali zaposleni na vseh nivojih odgovornosti, pred-
vsem pa vodje priprave proizvodnje z delavci priprave dela in tehnološke priprave sodelovati trajno pri analizi proizvodnje. Največkrat prinese stroj svojo tehnologijo s seboj. Ta pa ni zakovana, trajna, temveč je treba iskati boljše rešitve. Če bo ta kronana še z varnim delom, zaščito delavca pred nezdravimi vplivi z dobrim počutjem delavca pri delu in možnostjo dobrega zaslužka, bomo zadovoljni vsi z odločitvijo take proizvodnje.
S pametno naložbo bomo opravičili razvoj nekega dela proizvodnje, ki naj bo trajna, svetla točka v dejavnosti podjetja.	Tand
Embalairanje prečnikov in zaključnih letev v SM oddelku v TO Rečica
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet DO (27.12.1983)
1.	Sprejel je merila za leto 1984 s pripombo iz TO Podnart glede na ugotavljanje uspešnosti dela voznikov viličarjev v TO Podnart.
2.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval ocene novosistemiziranih del in nalog v obratu kovinska v TO Tomaž Godec.
3- Odgovoril je na pritožbi na prenizko oceno dela Vide Ambrožič iz TO Rečica in Brede Lumpert iz TO Mojstrana.
4.	Sprejel je na znanje odjavo Franca Pretnarja z Bleda, Rečiška 17 na dela in naloge vodje nabavnega sektorja.
5.	Potrdil je informacijo o rekonstrukciji proizvodnje vrat v Jelovici Škofja Loka. O zadevi pa bo ponovno razpravljal, ko bo podan predlog strokovnih služb DO in ustreznih organov SOZD.
6.	Sprejel je dodatke in prejemke za leto 1984, ki veljajo od 1. 1. 1984 dalje.
7.	Zaradi prenehanja proizvodnje iso-span zidakov ni več potrebe po nabavi cementa in zato tudi ni več potrebe za sodelovanje s tovarno Salonit Anhovo. V skladu z določili sam. sporazuma od 18. avg. 1977 in poznejšimi sam. sporazumi o sanaciji Salonita Anhovo je DS sprejel SKLEP, da LIP Bled izstopa iz sam. sporazuma.
8.	Sprejel je sklep o prevzemu pokroviteljstva smučarskih tekmovanj za nedoločen čas
—	za memorial Tomaža Godca
—	za memorial Lovra Žemve in drugih gorjanskih tekačev
—	za memorial Zvoneta Koflerja
Za vsa 3 tekmovanja prispeva po 15.000 din v sezoni (1983/84), v naslednjih letih pa se upošteva stopnja inflacije in se prispevek poveča za 50% inflacije v SFRJ.
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (21.12. 83)
1.	DS TO je potrdil zaključke strokovnega kolegija TO glede ustreznosti predloga sistemizacije del in nalog »skladiščnik plošč in vodja sušenja«:
—	nalogo vodenje sušenja je potrebno sistemizirati, vendar člani kolegija niso bili enotnega mnenja o številu ur, potrebnih za to nalogo in o ustreznosti kombinacije z drugimi nalogami.
—	iz tega razloga se priporoča, da DS predlagano sistemizacijo zadrži, organizator poslovanja pa naj prouči število ur za nalogo sušenje in ustrezno kombinacijo z drugimi nalogami (laboratorijska dela).
2.	Zaradi uskladitve cen se korigira procent povišanja cene in sicer za
—	pohištvo iz 21 % na 22 %.
3.	Sprejel je pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja glede uresničevanja odnosov na podlagi zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter se do konca meseca marca 1984, ko bo izveden referendum, pripravi in uskladi samoupravne splošne akte.
4.	Potrdil je nove cene za žamanje in sekanice, dobavljene »Aero« Medvode:
—	žamanje 1.315,00 din/prm
—	sekance 1.183,00 din/prm
z veljavnostjo od 1. 10. 1983 dalje.
5.	Za potrebe obrata opažnih plošč je potrdil nabavo
—	usmernika — polnilca za baterije viličarjev UB 80 Si 50 W po ceni 44.800,00 din.
Nabavo je predhodno odobril že direktor TO, v skladu s pooblastilom DS TO.
6.	Za potrebe kovinskega obrata je potrdil nabavo
—	aparata za barvanje WAGNER, tip 7000 H z elektro-statiko, v skupni vrednosti 1.148.523,00 din.
7.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog spremembe opisa delovne naloge »popravljalec elementov« v mehanski predelavi pohištva, in sicer v zahtevi
—	1 A — delovne izkušnje iz treh mesecev na šest me-
secev delovnih izkušenj.
8.	Pritožba tov. Čoralič Esada glede prerazporeditve v obrat pohištvo se začasno odloži, oziroma za toliko časa, da bo tov. Čoralič prerazporejen na dela in naloge za nedoločen čas.
9.	Za delegata Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj se imenuje tov. Iskra Ljubica.
Za podpis sklepa o izvolitvi delegata pa se pooblašča tov. Mencinger Franc.
10.	Ugodno je rešil prošnje Sankaške zveze Slovenije za odobritev izredno plačanega dopusta tov. PIKON Francu, zaradi treninga in tekmovanj, in sicer:
— od 14.11. do 21. 11.1983 — 6 delovnih dni zaradi treninga v Sarajevu zaradi udeležbe na Turneji treh prog (Insbruck, Königassee, Oberhof) zaradi udeležbe na tekmovanju v sankanju na olimpijski progi v Sarajevu
zaradi udeležbe zdravniškega pregleda in testiranja na VSTK v Ljubljani
- od 24.11. do 3. 12. 1983
od 12.12. do 19.12.1983 -
- za 3.11. in 9. 11. 1983	-
Tov. Pikon Franc je kandidat za nastop v sankanju na umetnih progah na ZOI v Sarajevu 1984. leta.
11.	Ugodno je rešil prošnjo Smučarskega kluba Bohinj za prevzem vzdrževalnih del na traktorju — RATRACU za izdelavo smučin.
12.	Neugodno je rešil prošnjo Smučarskega kluba Bohinj za odobritev 10-prevozov s kombijem na tekmovanja izven Bohinja v tekmovalni sezoni 1983/1984.
Podano je bilo mnenje, naj SK Bohinj zaprosi za pomoč še druge delovne organizacije v okviru Bohinja.
13.	Prošnja Sankaške zveze Slovenije za odobritev fi-načne pomoči kandidatom za nastop na Zimskih olimpijskih igrah v sankanju v Sarajevu 1984 se odstopi v obravnavo in reševanje Odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje DO, s priporočilom, da se v okviru možnosti pozitivno reši.
14.	Ugodno je rešil prošnjo Osnovne šole Matevž Langus Radovljica za odobritev lesnih odpadkov.
15.	Ugodno je rešil prošnjo ZSMS, Občinske konference Radovljica za odstop odpadnega materiala — krajnikov, katere bi potrebovali na lokalni MDA V Bohinju, pri Mladinskem domu.
16.	Z ozirom na to, da bo tov. Pikon Franc ob koncu leta v času inventure veliko odsoten z dela zaradi udeležbe na ZOI v Sarajevu, zato ne bo mogel opravljati dela v inventurni komisiji ob popisu, se v inventurno komisijo za popis v kovinskem obratu imenuje namesto Pikon Franca, Rozman Valentin.
17.	Zaradi bolezni tov. Stare Janeza in možne odsotnosti v času inventure se imenuje namestnik predsednika inventurne komisije za popis plošč, pohištva — Jensterle Dušan in dodatno član inventurne komisije — Smukavec Marjan.
18.	Z ozirom na podano problematiko nastopajoče vode ob priliki večjega dežja pod železniškim podvozom ter v zvezi z večkratno okvaro javne razsvetljave na ulici Tomaža Godca je bil sprejet sklep, da se za rešitev teh problemov skliče sestanek Krajevne skupnosti Boh. Bistrica, Komunalnega podjetja Bohinj, Gozdnega obrata Boh. Bistrica in naše TO.
19.	Na osnovi podane informacije in razprave o izsiljenem sestanku zbora delavcev Kovinskega obrata 16. 11. 1983, ki je trajal od 6. do 7.30 ure je DS TO zaključil:
—	način sklica sestanka je bil nepravilen in zato bi tudi v bodoče morali take sestanke obsojati,
—	zahteva o sestanku je bila nepravilno posredovana od vodje samoupravne delovne skupine na vodstvo Kovinskega obrata in TO, kar je povzročilo, da je bil sestanek označen kot izsiljeni sestanek.
Delavski svet TO Rečica (14.12.1983)
1.	Zaradi bolezni nekaterih članov inventurnih komisij je imenoval nove, in sicer Krničar Dušana, Jakopič Mihaelo, Lukač Zvoneta in Godec Cirila.
2.	Obravnaval je investicijo proizvodna hala — furnirnica v skupni vrednosti 40,330.000,— din. Investicija je bila obravnavana in sprejeta na zborih delavcev v dneh 10. in
II.	novembra 1983 ob sprejemu smernic za izdelavo plana za leto 1984 in je tudi zajeta v planu. Obenem je DS zadolžil strokovne službe TO in DO, da pokrenejo vse potrebno, da se investicija v celoti realizira do konca junija 1984.
3.	Za nemoteno delo pri gradnji proizvodne hale — furnirnice je DS potrdil, da se odkupi zemljišče last Slivnik Franca v izmeri 200 m2.
4.	Potrdil je nove cene za sekance in žamanje za
III.	kvartal 1983, ki jih dobavljamo Aero Medvode, in sicer: — za žamanje 1.315,00 din/prm, — za sekance
1.183,00	din/prm.
5.	DS TO Rečica nalaga prodajni službi DO LIP Bled, da takoj pristopi k izdelavi novega enotnega skupnega cenika proizvodov stavbnega pohištva in žaganega lesa v okviru splošnega združenja lesarstva Slovenija-Les. Cene naj se gibljejo v povprečju na ca. 20% višjem nivoju za proizvode stavbnega pohištva oz. ca. 18% za žagan les od cen sedanjega enotnega cenika, ki ga je potrdila Republiška skupnost za cene dne 29. 7.1983.
6.	Potrdil je ceno za izdelavo okrasnih oblog, ki je bila pomotoma izpuščena v ceniku uslug, ki je bil potrjen s 1.11.1983. Cena za tekoči meter izdelanih letvic znaša
35.— din-.
7.	Imenoval je odbor za spremljanje poslovanja v kuhinji v sestavi: Marolt Janez, Lukač Ivanka, Repe Jožica.
8.	Imenoval je komisijo za odprodajo in ocenitev osnovnih sredstev v sestavi: Lap Franc, Zupan Pavel, Železnikar Anton, Marolt Janez, Globočnik Franc,
9.	Imenovanje komisijo za odpis drobnega inventarja v sestavi: Anton Železnikar, Janez Marolt, Franc Globočnik.
10.	Sprejel je sklep, da se na nivoju SOZD GLG Bled ime-
nuje komisija, ki bo uskladila določila s področja investicijske dejavnosti in komisijo, ki bo uskladila določila za minulo delo. Predlogi za spremembe samoupravnih splošnih aktov morajo biti pripravljeni v prvem kvartalu leta 1984. Spremembe samoupravnih splošnih aktov bomo po javni obravnavi potrdili na referendumu predvidoma v prvi polovici meseca aprila 1984.	(Nadaljevanje na 4. strani)
Zaposlenost v radovljiški občim
V	letu 1983 je po podatkih Skupnosti za zaposlovanje znašalo število zaposlenih v radovljiški občini v poprečju 12.743. Sodijo, da bo letos naraslo to število na 12.896 zaposlenih, ali 1,2% nad lanskim poprečjem.
Po teh ocenah, ki jih je objavila strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje bo leta 1984 znašala kadrovska ponudba za zaposlitev v radovljiški občini 637, od teh 381 iskalcev zaposlitve iz dokončanih šol ter 256 nezaposlenih, ki so prijavljeni na skupnosti. Možnost za zaposlitev bo le na 549 mestih. Spričo tega računajo, da bo letos še vedno okoli 307 nezaposlenih. To število predstavlja 2,4% vseh zaposlenih v občini, kar je najvišji odstotek nezaposlenih v gorenjskih občinah, kjer znaša poprečje nezaposlenih 1,5%.
Obetajoči postopki ustanavljanja skupnih služb SIS
Kot kaže se bo slednjič vendarle premaknilo naprej tudi v ustanavljanju skupnih služb oz. delovne skupnosti skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Radovljica. Vsi postopki, ki so jih načrtovali v programu ustanavljanja tečejo po časovnih rokih. Opravljen je že postopek po razpisu stalnega vodje delovne skupnosti, 19. januarja pa bo delovna skupnost na referendumu odločala o potrditvi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih. Razpis za prosta dela in naloge v delovni skupnosti bo objavljen najkasneje do 15. februarja.
Koliko je učencev osnovnih šol
V	šolskem letu 1983/84 je V šestih osnovnih šolah na območju radovljiške občine, razporejeno v 160 oddelkih skupaj s podružničnimi 3.774 učencev in učenk. To je 62, ali 1,7 % več kot v preteklem šolskem letu.
V	13 oddelkih osnovne šole s prilagojenim poukom Matevža Langusa v Radovljici pa je letos vpisanih 117 učencev in učenk, kar je štiri manj kot v preteklem šolskem letu.
r
v
/—	- >
Sklepi samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 4. stranij
Delavski svet TO Podnart (22.12.1983)
1.	Alojz Luskovec je imenovan v komisijo za VZD na nivoju DO LIP Bled;
2.	Potrdil je začasna normativa v žagalnici in v predelavi in veljajo od 1.1.1984;
3.	Potrdil je nove cene sekancev in žamanja za AERO Medvode, cena žamanja je 1.315,00 din/prm, cena sekanic pa 1.183,00 din/prm, nove cene pa veljajo od 1.10.1983:
4.	Potrdil je novo ceno obroka za tuje uporabnike 100,00 din in velja od 1.1.1984;
5.	Obravnaval je pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja in se strinjal s predlogom DO, da se zahtevani material pripravi in uredi tako, da bi omenjene spremembe in dopolnitve sprejemali na referendumu, ki naj bi bil istega dne kot volitve, to je konec marca ali v prvi polovici aprila 1984;
6.	Obravnaval je samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske, pregledal je novosti, ki jih je prinesla novelacija Zakona o vodah ter razporeditev delegatskih mest v zboru uporabnikov voda in zboru delavcev vodnogospodarskih organizacij skupščine Območne vodne skupnosti Gorenjske;
7.	Sprejel je sklep, da se splošni bolnici Jesenice opravi razrez 10,05 m3 hlodovine po polovični ceni s tem, da v celoti poravnajo davek od storitvenega razreza;
8.	Sprejel je sklep, da se TVD Partizan Podnart brezplačno podari 0,660 m3 žaganega lesa, ki ga rabijo za pokritje in ograditev vlečnice na Ovsišah;
9.	V javno obravnavo je posredoval;
a)	predlog sistemizacije dela tehnolog III
b)	opise nalog: upr. lesnoobdeloval. strojev, izdel. tehn. dok. in izdelava čas. norm in urejenje DM
c)	oceno dela tehnolog lil 171 točk
Delavski svet DSSS (26.12.1983)
1.	Sprejel je pravilnik o koriščenju gibljivega delovnega časa s spremembo v 5., 10. in 14. členu.
2.	V sprejem sam. delovnim skupinam je posredoval predlog spremembe sistemizacija v finančnem sektorju in predlog sistemizacije dela: vodja kontinuirane inventure, inventurist.
3.	V javno obravnavo je posredoval predlog spremembe sistemizacije v prodajnem sektorju.
4.	Obravnaval je pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja za dopolnitev oz. spremembo večjega števila samoupravnih splošnih aktov DO LIP Bled, upoštevajoč uresničevanje odnosov na podlagi zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu.
Materija bo pripravljena do meseca marca 1984, tako da bi spremembe in dopolnitve sprejemali na referendumu, ki naj bi bil istega dne kot volitve, to pa je konec marca ali v prvi polovici meseca aprila 1984.
V_____________________________________________________>
(	——	\
LIP, lesna industrija Bled RAZPISUJE za šolsko leto 1984/1985 naslednje štipendije:	
za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — obdelovalec lesa	2
— lesar	2
— lesar širokega profila	2
— vzdrževalec strojev	1
— lesarski tehnik	1
za TO Rečica — obdelovalec lesa	1
— lesar	2
— lesar širokega profila	2
— vzdrževalec strojev	1
— elektrikar — energetik	1
za TO Mojstrana — obdelovalec lesa	1
— lesar	1
— lesar širokega profila	1
za TO Podnart — obdelovalec lesa	1
— lesar	1
— lesar širokega profila	1
za DSSS — dipl. inž. lesarstva	1
Prijave na obrazcu 8,40 DZS in zaključno spriče-	
vaio sprejema splošni sektor LIP	Bled do
30. 6.1984.	J
V novi hali v TO Mojstrana Poravnavanje pokončnikov za vhodna vrata
---------------------------------
Rekonstrukcija v žagi
V--------------------------------y
V žagalnici TO Tomaž Godec Boh. Bistrica ni večjih sprememb, le dva osnovna stroja smo morali zamenjati. Robilnik ni več služil svojemu namenu, zato ga je bilo treba zamenjati. Mehanizem, s katerim premikamo krožne žage, ni imel več moči, da bi le-te zadosti razmaknil, zato je nastal problem robljenja plohov večje širine.
Nov robilnik nam je dal kar precej dela, saj ni bil izdelan za mehaniziran transport in ločitev žamanja od robljenca s pomočjo premičnih lamel.
Temelj starega robilnika z vijaki je bil drugačen, kar smo rešili tako, da smo izdelali ogrodje, ki se je prilegalo na stare temeljne vijake, zgoraj pa so bile izvrtine, ki so odgovarjale novemu robil-niku in pripadajočemu pogonskemu motorju.
Tudi mehanizem, ki naj premika delilne lamele za žamanje sočasno s krožno žago, je bilo potrebno izdelati doma. To pa je bilo potrebno opraviti zato, ker obsoječi transport avtomatsko loči žamanje od deske in s pomočjo valjev z navoji transportira z mize na gumi trak k sekirostroju. Te lamele imajo na začetku razporni
klin, ki se mora nahajati točno za krožno žago, ne glede na širino robljenja. Pri novem robilniku smo morali najti kompromis med največjo in naj ožjo možnostjo robljenja. Pri največji širini robljenja, kjer bi bili žagni listi na zunanjih robovih vreten bi bilo možno najožje robljenje desk 18 cm, kar pa nam ne odgovarja pri roblje-nju kratic in podmere.
Prestavitve krožnih žag na vretenu pa niso mogoča po montaži, ker so na to mero prilagojene lamele z razpor-nimi klini. Že zato smo morali cel transport od robilnika v sortirnico prestaviti za 6 cm. Pri postavitvi so se pokazale še manjše pomanjkljivosti, ki jih bo še treba odpraviti.
Od sredine novembra dalje pa imajo v žagi dovolj dela vzdrževalci. Polnojarme-nik, kateremu se je med obratovanjem odlomila ojni-ca, je bil tako poškodovan, da ga je bilo potrebno zamenjati z novim. Vzdrževalci so morali sestaviti skupino, ki je stari polnojarmenik podrla in uskladiščila, da se ne bi kaj zgubilo in še bolj pokvarilo.
Ko smo prejeli dele novega polnojarmenika, se je ta skupina samostojno lotila
montaže po skicah, ki jih je priložil proizvajalec. Delo je terjalo od sestavljalcev veliko natančnost in premišljenost, saj je stroj le po zunanji obliki podoben staremu. Je novejšega tipa, krmiljenje je modernejše — daljinsko, mehansko, električno in hidravlično. Do prihoda monterja bo polnojarmenik že v glavnem pripravljen tako, da bo potreben le še krajši čas za dokončanje del pri montaži.
Sedanje obratovanje malega polnojarmenika v treh izmenah je neugodno za delavce in za stroj. Pa tudi hlodovine, predvsem tanjše nam že primanjkuje, tako da vsak zastoj na mehaniziranem krlišču vpliva na obratovanje žage.
Tudi obrat plošč je prizadet pri delu, saj dobiva les slabše kvalitete in ozke deske, iz katerih le s težavo dobimo ustrezno kvaliteto in količino.
Pri nadaljnji rekonstrukciji žage bo nujno predvsem mehanizirati skladanje desk in notranji transport, kar pa bo zahtevalo kvalitetnejšo obdelavo hlodov do vhoda v žagalnico.
Bijol Franc
 ANALIZA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za mesec november 1983 in primerjava z istim obdobjem 1982. leta							
1983	DSSS	TO T. Godec	TO Rečica	TO Mojstrana	TO Podnart	TO Trgovina	LIP Bled
Bolovanje do 30 dni	1,26	4,16	3,80	3,89	5,41	1,77	3,83
Bolovanje nad 30 dni	0,25	2,85	2,32	4,78	4,47	0,35	2,67
Skup no :	1,51	7,01	6,12	8,67	9,88	2,12	6,50
Porodniške odsotnosti	0,19	2,04	1,38	1,36	2,46	-	1,72
1982							
Bolovanje do 30 dni	1,45	6,38	4,33	6,29	6,03	1,66	5,20
Bolovanje nad 30 dni	—	3,05	1,66	2,62	3,38	—	2,30
Skupno:	1,45	9,43	5,99	8,91	9,41	1,66	7,50
Porodniške odsotnosti	1,09	1,26	0,32	0,52	1,31	-	0,90
Je v Sloveniji v letu 1984 realne osebne dohodke mogoče obdržati na letošnji
ravni?
V letu 1984	'
Letos bodo tudi glavna tema.
Izvoz povečati, delati še več,
Popustiti ne, pri delu naj bo večja vnema.
Bodočnost je v dobrem delu,
Le s prednostjo se to doseže,
Energije ob zadovoljstvu, dobrem jelu,
Dovolj moči bo sveže.
Več izdelkov — kvalitete!
Novih pridobitev,
Odraz bo naših prizadevanj,
\ečjih zadolžitev,
Obvez in pravih le usmerjanj.
Leto tisočdevetsto štiriinosemdeseto,
Enkrat — in še naslednja leta,
Tudi bodo naj — presneto,
Ovenčana z mnogo delovnega poleta.
Razvitje gasilskega prapora
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na 7. seji 28. oktobra lani obravnaval osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 ter za nadaljnje opredeljevanje delavcev in delovnih ljudi do politike razvoja v Sloveniji predlagal pripravo variantne usmeritve, ki bi nakazovala, kakšna družbenoekonomska prizadevanja in kakšni materialni rezultati bi bili v prihodnjem letu potrebni, da bi realne osebne dohodke obdržali na sedanji ravni
Iz variantne usmeritve, ki jo je izdelal Zavod SRS za družbeno planiranje, je razvidno, da bi bilo za prihodnje leto nestvarno pričakovati, da bi realni osebni dohodki ostali na letošnji ravni, saj bi bili za to potrebni materialni rezultati, ki skorajda niso uresničljivi. Predlagatelj resolucije pa je kljub temu upošteval večino pripomb republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in jih vnesel v predlog republiške resolucije za prihodnje leto.
Objavljamo oceno in preračune variante, ki jih je pripravil Zavod SRS za planiranje.
Bilančni izračuni in analize kažejo, da bo v letu 1984 spričo precejšnjega realnega zmanjšanja razpoložljivih sredstev v SR Sloveniji nujno zagotoviti, da se z delitveno politiko, kot je opredeljena v predlogu resolucije, zagotovi v prihodnjem letu nadaljnje zaostajanje vseh oblik tekoče porabe za rastjo družbenega proizvoda oziroma ustvarjenega dohodka. V javni razpravi o osnutku resolucije za prihodnje leto so bile sicer izražene številne pripombe, sugestije oziroma zahteve, da bi bilo v prihodnjem letu — spričo že večletnega precejšnjega realnega zaostajanja — zaustaviti padec realnih osebnih dohodkov v Sloveniji, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Bilančni izračuni posledic te t. i. »ničelne variante« na delitvena razmerja v letu 1984 so pokazali, da bi ob okvirih rasti proizvodnje in dohodka, kot so opredeljeni v resoluciji (to je 2% rasti družbenega proizvoda) v de-
16. decembra lani smo se delavci DSSS zbrali v Šlan-drovem domu v Radovljici. Udeležili smo se občnega zbora naše sindikalne organizacije in to kar v velikem številu kljub zelo slabemu vremenu.
Iz temeljnih organizacij se je našemu vabilu odzval tov. Legat iz TO Rečice in tov. Kelbl iz TO Trgovine. Kot predstavnik OOZS občine Radovljice pa nas je obiskal tov. Štupnikar Marjan.
Poleg poročil odborov, izvolitve novih članov v izvršni odbor OOS DSSS, je o delu v preteklem mandatnem obdobju spregovoril predsednik tov. Mašič Ivan. Posebej je poudaril, da naj se novo
litvi dohodka ob ničeni realni rasti osebnih dohodkov in nanje vezanih sredstev za skupno in splošno porabo (ki bi tudi v negospodarskih dejavnostih omogočala usklajevanje rasti osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu) prišlo do precejšnjega realnega zmanjšanja akumulacije (za okoli 8%), delež akumulacije v dohodku pa bi se v primerjavi z letom 1983 zmanjšal od okoli 17% na okoli 14,7%. Izračuni kažejo, da bi takšno zmanjšanje akumulacije ob vseh prej omenjenih obveznostih do tujine in potrebnih sredstvih za notranjo finančno sanacijo gospodarstva povzročilo, da bi se nominalni obseg sredstev, razpoložljivih za naložbe v osnovna sredstva gospodarstva, znižal za več kot 20% pod raven enostavne reprodukcije (t. j. pod raven sredstev minimalne amortizacije). Tako možno znižanje razpoložljivih sredstev za naložbe bi ogrozilo možnosti za uresničevanje prednostnih programov za prestrukturiranje gospodarstva do kritične meje. To so sicer kratkoročne odločitve, ki imajo dolgoročne posledice. Menimo, da glede na iz-trošenost osnovnih sredstev, podcenjeno amortizacijo, relativno majhen uvoz opreme itd., niso sprejemljive rešitve, ki bi še bolj ogrozile materialno bazo družbenega razvoja. Ob taki politiki delitve družbenega proizvoda bi se v naslednjih letih srečali s še bolj zastarelo opremo, z večjo nekonkurenčnostjo in manjšimi možnostmi za zadovoljevanje osebnih potreb. Nastale gospodarske situacije ni mogoče smatrati kot začasne. Zaradi tega tudi ni mogoče sprejeti ukrepov, ki bi na kratek rok dali navidezne rezultate, dolgoročno pa bi pomenili poglabljanje gospodarskih neskladij.
Če pa bi hoteli v prihodnjem letu zadržati obseg akumulacije v ovkirih, predvidenih v predlogu resolucije, in hkrati zagotoviti, da bi osebni dohodki v prihodnjem letu (tako v gospodarstvu kot v negospodarskih dejavnostih) ohranili realno raven iz letošnjega leta, izračuni kažejo, da bi morali po-
izvoljeni člani v izvršnem odboru zavedajo resne naloge, katero naj izvršujejo po najboljših močeh in naj prenašajo informacije in predloge po vseh samoupravnih skupinah. V preteklem obdobju smo se vključevali v vsa področja samoupravljanja, skrbeli za življenjske in delovne pogoje delavcev ter razvijali družbeno solidarnost. Opozarjali smo na varčevanje s pisarniškim materialom in na drugih področjih, kjer se je dalo privarčevati. Organizirali smo ogled prireditev, izvedli izlete in omogočili delavcem, da so se lahko športno udejstvovali.
Tov. Štupnikar Marjan je orisal v kratkem naloge sin-
večati družbeni proizvod (ob nespremenjenih obveznostih do tujine, do federacije ter drugih republik) za 3 do 4% (oziroma industrijsko proizvodnjo za 4 do 5%). Če pa bi hkrati skušali v letu 1984 zadržati tudi naložbe v osnovna sredstva na ravni enostavne reprodukcije, bi ob ostalih nespremenjenih pogojih to pomenilo, da bi morali v Sloveniji v prihodnjem letu po teh izračunih povečati družbeni proizvod za okoli 5,4% oziroma industrijsko proizvodnjo za 6 do 7%. Takšni okviri rasti pa so v sedaj znanih pogojih razvoja v prihodnjem letu verjetno povsem neizvedljivi. Takšne predpostavke bi zahtevale bistveno povečanje prodaje na tujem in domačem trgu. Povečanje konvertibilnega izvoza v letu 1984 za 20% že sedaj povzroča vrsto argumentiranih pomislekov, prav tako pa tržne analize kažejo, da že prihaja do upadanja povpraševanja na domačem trgu.
Povečan obseg proizvodnje zahteva tudi povečan obseg obratnih sredstev, ki jih sedanja reproduktivna sposobnost gospodarstva ne zagotavlja. Glede na upadanje bančnih virov (limit, inflacija, tečajne razlike itd.) in problemov, ki jih povzročajo nerealno izkazovanje dohodka organizacij združenega dela in druga finančna pro-blametika, ni mogoče pričakovati takega povečanja družbenega proizvoda.
K tem problemom je mogoče dodati še opozorilo, da so naložbe že na nivoju enostavne reprodukcije in da od investicij ni mogoče pričakovati bistvenega povečanja družbenega proizvoda. Tudi oskrbljenost z energijo in reprodukcijskim materialom ne omogoča takšnega povečanja proizvodnje. Uvoz reprodukcijskega materiala in opreme je ob že opisani problematiki, zunanji likvidnosti države, funkcija izvoza. Ta pa bo, kot smo že mnogokrat ugotovili, ob sedanji ofenzivni naravnanosti predloga resolucije dosegljiv le s skrajnimi napori in žrtvami.
Informacije RS ZSS
dikalnega delavca, da mora biti odgovoren, sodelovati mora na vseh področjih družbenopolitičnega življenja v svoji temeljni organizaciji in v DO. Člani OOS naj razvijajo dalje politiko delegatov, naj se čim bolje spoznajo s socialnimi problemi v delovni organizaciji in naj si med sabo pomagajo v tej vsesplošni stabilizaciji.
Na občnem zboru smo sprejeli tudi predlog, da se delavci iz TO Trgovine oz. člani sindikata priključijo k naši DSSS osnovni organizaciji sindikata. Zaradi majhnega števila delavcev v TO Trgovini je bilo sindikalno delovanje skorajda nemogoče v preteklih letih. Za člana
V	mesecu novembru je Industrijsko gasilsko društvo TO Mojstrana razvilo gasilski prapor. Te slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze občine Jesenice ter predstavniki vseh gasilskih društev, ki so darovali zlate in srebrne žebljičke.
V	uvodnem govoru je predsednik IGD TO Mojstrana, Jože Košir poudaril, kako velikega pomena predstavlja gasilsko društvo v lesni industriji. Dejal je, da je od ustanovitve IGD leta 1981 pa do danes narejen velik napredek. Velike zasluge zato ima prav delovna organizacija, ki je z razumevanjem pristopila k nabavi gasilske opreme. Naša IGD je tako dobro opremljena, da lahko v vsakem trenutku pristopi k reševanju elementarnih ali pa drugih nesreč. Tudi sama aktivnost društva je zadovoljiva. Od ustanovitve pa do danes je bilo več kot 30 suhih ter več kot 15 mokrih vaj. Udeležili pa smo se tudi več tekmovanj v okviru občine Jesenice, in tudi tekmovanja v okviru delovne or-
14. december smo v Bohinju izbrali za krajevni praznik. Zakaj ravno 14. december, menim da ni potrebno razlagati. Vsak namreč ve, da se je tega dne začela bohinjska vstaja, da so na ta
v izvršnem odboru smo izvolili tov. Por Metko ter Ter-pinc Bojana.
Članom 10 OOS, ki so zaključili s sindikalnim delom za eno mandatno obdobje (Beravs, Muri in Debelak) so podelili knjižne nagrade.
V zabavnem delu po zaključku občnega zbora so nas vestni sindikalisti presenetili s »tombolo.« Smeha ni bilo ne konca ne kraja in takšne drobne pozornosti nam res popestrijo vsakdanjik.
Zavrteli smo se ob prijetnih zvokih glasbe iz HI-FI naprav in čas je zares hitro mineval. Občni zbor je potekal v prijateljskih vezeh in želimo si, da bi nas le-te še naprej družile.
Vesna
ganizacije LIP Bled. Opravljenega pa je bilo tudi veliko prostovoljnega dela, to je pri gradnji orodišča ter pri urejevanju bazena za požarno vodo. Velika pridobitev pa je tudi prikolica za motorno brizgalko.
Nato pa je bilo slavnostno razvitje prapora. Za praporščaka je bil določen Brane Janez. Potem pa se je predsednik IGD LIP Bled TO Mojstrana Košir Jože zahvalil v imenu društva pokrovitelju in darovalcem žebljičkov. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so se udeležili te slovesnosti.
Predstavnik' občinske gasilske zveze občine Jesenice Trante Karel je nato čestital IGD TO Mojstrana za uspehe, ki so bili narejeni v tem kratkem času. Dejal je, da je presenečen nad rezultati, ki so bili doseženi. Poudaril je še, da se je v bodoče še bolj treba zavzemati za strokovno usposabljanje na področju požarne varnosti, kakor tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Noč
dan prvič počile puške tudi v našem lepem delu Gorenjske. Okupator je upor sicer zadušil, vendar se takrat ni zavedal, da je to šele začetek in da se bodo Bohinjci še naprej upirali ter odhajali v gozdove, v skupno borbo proti sovražniku ter s tem doprinesli svoj delež h končnemu cilju — svobodni Jugoslaviji. Z ogromnimi žrtvami in odrekanji, vendar s ponosom in s puško v roki pod vodstvom Tita, je bil ta cilj dosežen. Tudi Bohinjci so odložili puške, se vrnili na domačije ter se spoprijeli z obnovo. Vendar ne le z obnovo lastnih domov. Skupno z udarniško pesmijo so se lotili obnove objektov, ki so bili družbenega pomena. Iz stare žage, katera je bila prej v privatni lastnini je ob neštetih udarniških urah rasla nova tovarna, ki se je večala in ki daje danes kruh blizu 5C0 krajanom Bohinja. Urejale so se ceste, razširjale so se komunalne dejavnosti in Bohinj je vedno bolj dobival da-(Nadaljevanje na 6. strani)
Na občnem zboru OOS DSSS
Bohinjci smo praznovali
Družbene in prijateljske vezi
Vsako leto meseca decembra se v Podnartu srečajo predstavniki krajevne skupnosti in predstavniki združenega dela na območju Krajevne skupnosti Podnart, to je LIP Bled, TO Podnart in Kemična tovarna Podnart. Namen srečanja je pogovoriti se o skupnih problemih, nerešenih vprašanjih in načrtih za naslednje leto. Letošnje srečanje je bilo v Kemični tovarni Podnart.
Najprej je predsednik skupščine v krajevni skupnosti navzoče sezanil z nalogami krajevne skupnosti, ki so bile realizirane v letu 1983 in nalogami, ki so ostale neizvedene. Zatem sta direk-
torja KTP in TO Podnart na kratko predstavila svoji organizaciji združenega dela, njune rezultate, probleme in načrt razvoja v prihodnjem letu. Predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti je nato predstavil stanovanjsko problematiko v občini Radovljica in še posebej na območju KS Podnart. Po razgovoru smo si ogledali nove, pravkar končane skladiščne prostore v KTP, s katerimi so si zaposleni močno olajšali delo in zmanjšali prostor, potreben za skladiščenje.
Razgovor smo v prijetnem vzdušju nadaljevali v gostišču Podnart. Razšli smo se z
najboljšimi željami za leto 1984 in z ugotovitvijo, da sodelovanje na mnogih področjih poteka v zadovoljstvo vseh stanujočih in zaposlenih v KS Podnart. Marsikje pa se da doseči več in tem problemom je potrebno posvetiti v prihodnjem letu največ pozornosti.
Jure R.
Ob razstavi slikarskih del Melite Vovk
V času od 28. 12.1983 do •5. 1. 1984 je v prostorih LIP BLED DSSS na Bledu razstavljala slikarka Melita Vovk, doma z Bleda.
Večina njenih slikarskih del je starejšega datuma, slike so v temperi, tušu, akvarelu ter jedkanici. Sama pripoveduje, da so to orumeneli listi iz dna predala in izkopani nekje iz pozabe. To so risbe iz njenih začetnih, študentskih let in danes so dokumenti preteklosti. Večine hiš v takšni obliki danes ni več. Le-te so prezidane in nadzidane, da so že nespoznavne. Ljudje so jih podrli, na njihovem mestu so sezi-
dali nove. Zavodu za spomeniško varstvo pa je denarja manjkalo, ljudje so vsevprek popravljali in izboljševali svoja bivališča, svoji finančni oz. kreditni sposobnosti primerno. Vsakdo ima pravico do sodobnega in udobnega stanovanja, do higienskega okolja ter do praktičnih rešitev bivanjskih problemov.
V današnjih časih pa je velik del prebivalstva strpan v trpežni beton. Tam jim vsak dan poteka v napetosti in živčni hitrici, zvečer buljijo v TV ekrane. Umetni materiali so prevladali nad naravnimi. Na Nizozemskem npr.: si samo še milijonarji krijejo
streho s slamo, pri nas si ne more nihče več privoščiti skodlaste strehe. Vovkova pravi, da nas je zasvojila plastika in kakšen je v resnici les, vidimo le pri LIP-u.
Ko se sprehajamo po razstavnem prostoru in nam pogledi drsijo po njenih risbah, se mimogrede vprašamo, kako čuden in umeten je naš vsakdan in kaj je to: kvaliteta življenja? Ljudski sentimenti so se kot čreda ovac na robu prepada obrnili za 180 stopinj. Moderna je nostalgija, hrepenenje po starinskem in romantiki. Pri begu nazaj k naravi stojimo pred novim prepadom: razvoj sili naprej, poti pa nazaj ni. Rešilo nas ne bo zanikanje tehnične civilizacije, temveč upoštevanje narave in pristne kulture. Rešitev ni v hrepenenju in da se vrne neponovljivo, temveč v spoštovanju kulturne dediščine. Tradicija je v dolgih stoletjih ustvarila na območju neke etnične pripadnosti spomenike trajne vrednosti. To pa niso rezultati sentimentalnih razmišljanj in modnih muh, ampak posledica logičnih opazovanj narave, geografskih razmer, vremenskih pogojev in značilnosti pokrajine, ki ponuja gradbeni material, izkušnje in potrebe ljudi. Vemo, da potreb ljudi ni nikoli konec. Kopičijo si novih dobrin. Znižuje se število starosvetnih značilnosti. Mestna uprava se vneto trudi z restavratorstvom, toda ustavi se s finančnimi problemi. Mesta kot npr. Bled, Sarajevo, Mostar imajo svoje značilnosti in posebnosti. Toda kdo bo na slovenskem ohranil vas? Melita Vovk se dobro zaveda našega poslanstva. Stalno govorimo o naši etnični ogroženosti. Pravico in dolžnost imamo, da spoštujemo in ohranimo lastno kulturno dediščino.
Dežele in pokrajine so rodile zelo različne kulture, njihovi prebivalci so ustvarili lastne tipe hiš, kulturne spomenike, ki so vsak zase enkratni in posebni za tisti narod. To ni nobena slučajnost. To je posledica izkušnje in iznajdljivosti in ustvarjalnosti ljudskega genija in nenazadnje tudi ljubezni. V tem pa sta kvaliteta in bogastvo življenja, ki ju tolikorat zaman iščemo.
Vesna
Bohinjci so praznovali
(Nadaljevanje s 5. strani)
našnjo podobo razvitega turističnega kraja, v katerem si danes mnogi gostje na dopustih nabirajo moči za delo. Vendar se naš kraj ni širil in razvijal le s turističnega aspekta. Za krajane Bohinja se je odpirala vedno širša možnost zaposlovanja tako v Gradbenem podjetju kot v FILBU, v ALMIRI, v trgovinah Ljubljanskih mlekarn, v GKZ Srednja vas in v turizmu. Vendar razvoj konca ne pozna. Tudi v Bohinju smo krajani ugotovili, da potrebujemo novo osnovno šolo. Zgradili smo jo s samoprispevkom. Uredili smo tudi lep, nov in svetel otroški vrtec. Ker smo potrebovali nov kulturni dom, smo zgradili tudi tega in v njem pozdravili svojega naj ljubšega gosta tov. Tita. V preteklem letu pa smo dogradili tudi mrliške vežice. Kakor vidimo, smo veliko že naredili, vendar se zavedamo, da potrebujemo še mnogo stvari, da bo ta naš kraj dobil popolno podobo. Zavedamo se, da smo vse to lahko zgradili le z enotno, s skupnimi močmi in da bomo lahko delali in ustvarjali lepšo podobo našega kraja tudi v naprej. Le vsi krajani, vključeni v frontno organizacijo SZDL, delegati delegacij družbenopolitične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, skupščina KS, svet KS, skratka vsa široka samouravna organiziranost, bomo ob pomoči združenega dela uspeli reševati problematiko tudi v sedanjih, težkih gospodarskih razmerah.
Ob letošnjem praznovanju krajevnega praznika so se v Bohinju vrstile številne prireditve in proslave. Tako je bila proslava tudi v Boh. Bistrici. Pred proslavo je bila tudi otvoritev razstave skulptur tov. Toneta Svetine in razstave slik tov. Vojka Svetine. Razstavo je otvoril podpredsednik KK SZDL, tov. Bevc Fedor. Sama proslava pa se je začela po otvoritvi v dvorani. Začela se je z pozdravnim govorom predsednika KK SZDL, ki je na kratko orisal zgodovino Bohinja ter prispevke Bohinjcev med NOB, obdobje po NOB, probleme, s katerimi se-srečujemo danes in naloge, ki nas še čakajo.
Po dogovoru je predsednik skupščine KS podelil priznanja KS zaslužnim posameznikom in DO.
Priznanja so dobili:
TO Tomaž Godec Boh. Bistrica, Elektro Boh. Bistrica, Osnovna šola dr. Janez Mencinger, TOZD Gozdarstvo Boh. Bistrica; Gašperin Jože, Vidmar Pavla, Pintar Srečko, Poznič Avgust, Gartner Radko, Fajfar Francka, Lapajne Lado.
Po podelitvi priznanj se je pričel kulturni program, kateremu so ob koncu krajani izrazili pohvalo s krepkim aplavzom. Po tem, zaključnem delu proslave smo se razšli trdno prepričani, da bomo vse cilje, katere smo si zastavili skupno kot krajani, s skupnimi močmi in enotno voljo tudi realizirali.
Bogomir Odar
Kako proslaviti kulturni praznik
Široki pobudi, ki jo je posredoval slovenski javnosti predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Kme-celj o novih oblikah množičnega in vsesplošnega praznovanja Prešernovega dne — kulturnega praznika slovenskega naroda, so sledili domala v vseh občinah, seveda tudi v našri.
Kulturna društva, sekcije in skupine bodo v okviru programa Zveze kulturnih organizacij Radovljica, ali pa samostojno priredile v februarju številne kulturne prireditve in akcije po krajevnih skupnostih, šolah in v delovnih organizacijah. Zvrstile se bodo različne likovne, muzejske, galerijske, knjižničarske in druge manifestacije, posvečene kulturnemu prazniku. Organizirali
Veselo pred
Delavci DPD »Svoboda« Rudi Jedretič iz Ribnega so pred novim letom pripravili vrsto zanimivih predstav in igric.
23. decembra so se učenci nižjih razredov osnovne šole iz Ribnega prvič predstavili domačim gledalcem s pravljičnimi igricami TRI PRAVLJICE (o Rdeči kapici, Janku in Metki, Sneguljčici). Dan kasneje je najmlajše obiskal Dedek Mraz, jih prisrčno povabil pred mikrofon in jim razdelil darila. Vztrajni in marljivi mladi igralci so v zadnjem tednu lanskega leta gostovali s Tremi pravljicami po vaseh in krajih radovljiške in jeseniške občine. Povsod so jih (posebno naj mlajši) sprejeli z velikim navdušenjem, saj drugod niso kaj posebnega pripravili ob pričakovanju novega leta. Posebno presenečenje pa je bilo na soboto dopoldne, ko smo lahko gledali po blejskih ulicah sprevod
bodo obiske spomenikov, muzejev, galerij, spominskih sob. Pomerili se bodo mladi obetavni literati, glasbeniki, oblikovalci in drugi v mladinskih in šolskih krožkih, fotokinoklubih in vsak po svojih sposobnostih in zmogljivostih prispevali k poudarjenem kulturnem utripu svojega okolja.
V februarju, zlasti pa v tednu okoli Prešernovega dne, naj ne bi bilo nobene delovne organizacije, skupnosti, društva, kluba, šole ali krožka, kjer se ne bi spomnili kulturnega praznika s svojim deležem, četudi še tako skromnim in amaterskim.
Pričakujemo pobude tudi v naši delovni organizaciji, saj med nami ne manjka prizadevnih in sposobnih kulturnih delavcev.
Novim letom
Dedka Mraza in ribenskih palčkov. 25. 12. lani so prvič ribenski igralci — učenci višjih razredov osnovne šole uprizorili smešno pravljico Cesarjeva nova oblačila. Naj mlajši pa so si lahko ogledali predstavo vzgojiteljic WZ Bled Mojca pokra-culja, ki so jo seveda prikazala v ribenskem zadružnem domu.
Ob tako pestri in živahni kulturni dejavnosti v Rib-nem velja še posebej poudariti, da gre velika zasluga Radu Mužanu, ki vedno zna poskrbeti, da kulturni utrip ne ugasne. Še več: s svojimi mladimi pomočniki je poskrbel za potovanja po bližnjih in daljnih vaseh in otrokom prinašal vesele urice v družbi Dedka Mraza.
Tudi za letošnje leto, ki se je komaj začelo, jim želimo mnogo uspešnih nastopov in dobrih igric, da bi se z njimi vred veselilo staro in mlado.
Vesna
Pobuda za odkup Linhartove rojstne hiše
Na zadnji lanskoletni seji, 28. decembra zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica, je delegacija krajevne skupnosti Brezje dala pobudo za začetek postopka za odkup in proglasitev rojstne hiše Antona Tomaža Linharta v Radovljici za kulturni spomenik. V tej hiši v starem delu mestnega jedra je bil 11. decembra
1756 rojen veliki slovenski prosvetljenec in začetnik slovenske dramatike A. T. Linhart, čigar ime nosijo številne kulturne in izobraževalne ustanove in organizacije v občini in v Sloveniji.
Delegacija Brezij je predlagala, da se imenuje poseben odbor, ki bo pripravil program obnove odkupljene hiše.
Poslovnik knjižnice A. T. Linhart Radovljica
Delovna skupnost knjižničarjev radovljiške občine je na decembrskem sestanku sprejela poslovnik za člane in obiskovalce knjižnic v letu 1984.
Članarina za leto 1984 znaša za člane knjižnic v Radovljici, na Bledu, v Lescah in v Bohinjski Bistrici 250 din, v drugih devetih knjižnicah pa 200 din. Za šolske otroke znaša letošnja članarina 100 din v vseh knjižnicah. Člani knjižnice si lahko sposodijo v toku leta neomejeno števi-
lo knjig, nečlani pa plačajo izposojnino 20 din za knjigo in 10 din za revijo. Izposoje-valni rok je za knjige iz leposlovja 14 dni, za strokovne knjige pa 30 dni. Zamudnina za vsak teden pa se plača po 3 din. Vsak član dobi izkaznico, v kateri je označena plačana članarina. Za izgubljeno knjigo se plača odškodnina, ki jo določi posebna komisija. V matični knjižnici poskrbijo tudi za izposojo iz drugih knjižnic v Sloveniji.
LIP — prvenstvo v kegljanju 1983
Zadnja športna disciplina v okviru prvenstva LIP je bilo kegljanje. V nedeljo, 11. 12. 1983 je odbor za šport in rekreacijo pri TO Rečica organiziral prvenstvo v kegljanju v hotelu Jelovica na Bledu. Pred prvenstvom smo organizirali tri tedne po dvakrat na teden trening na kegljišču, kjer je bilo zanimanje in tudi udeležba velika iz vseh TO, tako da je na samem tekmovanju sodelovalo 55 tekmovalcev iz štirih temeljnih organizacij. Pogrešali smo le kegljače iz TO Mojstrana in Trgovina. Pohvaliti moramo člane kolektiva TO Podnart, ki so zares množično sodelovali in se zopet po nekaj letnem mrtvilu uspešno vključili v športno aktivnost v okviru LIP. Samo tekmovanje je bilo številčno in tudi po rezultatih zelo uspešno. Tako da je bila med tekmovalci izražena želja po aktivni rekreaciji 1 X na teden v prihodnjem letu na kegljišču.
Rezultati:
Ženske posamezno
1.	Cerkovnik Polona, DSSS, 189; 2. Šifrer Ana, DSSS, 166; 3. Žvokelj Branka, TO T. Godec, 163; 4. Lebar Metka, TO Rečica, 158; 5. Drole Milena, TO T. Godec, 157; 6. Ristič Albina, TO T. Godec, 155; 7. Ristič Jelka, TO T. Godec, 95; 8. Urbanč Pavla, TO Podnart, 74 kegljev Moški nad 35 let posamezno
1.	Troj ar Srečo, TO T. Godec, 220; 2. Justin Janko, TO Rečica, 194; 3. Lomovšek Ivan, TO Rečica, 176;	4. Jirasek Zvonko,
DSSS, 160; 5. Tolar Ferdo, TO Rečica, 156; 6. Eržen Rudi, TO Podnart, 139, 7. Frkulj Alojz, TO Podnart, 119 kegljev
Moški do 35 let posamezno
1. Ferjan Martin, TO Rečica, 211; 2. Rutar TO T. Godec, 204; 3. Hrovat Anton, TO Rečica, 190; 4. Stare Branko, TO T. Godec, 189;
Partizan Gorje — Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo je 30. 12. 1983 organiziralo tradicionalno mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih ob gorečih baklah za Memorial Lovra Žemve in gorjanskih tekačev. Lovro je bil že pred vojno član državne reprezentance, bil je odličen tekač in kombinatorec. Takoj po vojni je zbiral mlade, nadarjene fante in dekleta ter jih veliko let vodil, skozi njegovo tekaško šolo je šlo vrsto odličnih tekačev, ki so nastopali tudi izven naših meja. Konec decembra 1983 sta minili dve leti, odkar je za vedno omahnil na progi, ki jo je vsako leto pripravljal za Memorial Marjana Jakopiča, odličnega mladinskega tekača. Tradicionalno tekmovanje v počastitev Marjana Jakopiča so preimenovali v Memorial Lovra Žemve in drugih gorjanskih tekačev.
5.	Kotnik Franci, TO Rečica, 189;
6.	Polajnar P., TO T. Godec, 186:
7.	Hikel Bruno, TO Rečica, 186;
8.	Jarkovič Tomaž, TO Rečica, 183; 9. Černe Alojz, TO Rečica, 183; 10. Jug Brane, TO Rečica, 181; 11. Cesar Brane, DSSS, 178;
12.	Strgar Matija, TO T. Godec, 173; 13. Oblak Alojz, TO T. Godec, 172; 14. Podbevšek Jaka, TO T. Godec, 171; 15. Stare Zdravko, TO T. Godec, 169; 16. Pikon Drago, TO T. Godec, 165; 17. Legat Lovro, TO Rečica, 162; 18. Luskovec Alojz, TO Podnart, 160; 19. Goričan Anton, TO Podnart, 160; 20. Kopač B., TO Podnart, 153; 21. Repinc Matevk, TO T. Godec, 150; 22. Gaberšček Marjan, TO Rečica, 150; 23. Varl Gorazd, TO Podnart, 150; 24. Ravnik Jure, TO Podnart, 146; 25. Knaflič Stane, DSSS, 140; 26. Zalokar Drago, TO Rečica, 139; 27. Zalokar Zdravko, TO T. Godec, 133; 28. Žvan Jure, TO Rečica, 130; 29. Čufar Franc,- TO Podnart, 130; 30. Kordež Matevž, TO Podnart, 130; 31. Rakuš Mirko, DSSS, 124; 32. Markovec Janko, TO Podnart, 121; 33. Knaflič Marjan, TO Rečica, 116; 34. Mlakar, TO T. Godec, 116; 35. Kunčič Tomaž, TO Podnart, 105 kegljev
EKIPNO ZA PREHODNI POKAL:
1.	TO REČICA 1153 kegljev (Ferjan 211, Justin 194, Horvat 190, Kotnik 189, Hikel 186 in Jarkovič 183);
2.	TO TOMAŽ GODEC 1144 kegljev (Trojar 220, Rutar 204, Stare 189, Strgar 173, Oblak 172 in Polajnar 186);
3.	DSSS 957 kegljev (Cerkovnik 189, Cesar 178, Šifrer 166, Jirasek 160, Knaflič 140 in Rakuš 124);
4.	TO PODNART 908 kegljev
(Luskovec 160, Goričan 160, Kopač 153, Varl 150, Ravnik 146 in Eržen 139)	Legat
REZULTATI:
Mlajše pionirke — 2 km
1. Kunstelj Mateja, TVD Gorje, 9.27,52; 2. Horwat Michaela, Avstrija, 10.01,40; 3. Cerkovnik Simona, SK Bohinj, 10.05,96;
4.	Popovič Betka, TVD Gorje, 10.26,27; 5. Larisi Lucija, TVD Gorje, 14.01,20
Mlajši pionirji — 2 km
1. Gräber Ernst, Avstrija, 7.40,20; 2. Tepan Joachim, Avstrija, 8.17,29; 3. Žemva Tomaž, TVD Gorje, 8.29,34; 4. Sitar Blaž, TVD Gorje, 8.46,35;
5.	Pretnar Janez, TVD Gorje, 8.56,49; 6. Larisi Miha, TVD Gorje, 9.39,27; 7. Golob Miha, TVD Gorje, 11.02,47; 8. Pretnar Primož, TVD Gorje, 12.05,85
Starejše pionirke — 2 km
1. Čop Urška, SK Bohinj, 7.27,92; 2. Prescheren Luise, Avstrija, 7.28,94; 3. Rozman Monika, SK Bohinj, 7.36,25; 4. Mar-
kelj Simona, SK Bohinj, 8.06,02; 5. Zupan Petra, TVD Gorje, 8.31.65
Starejši pionirji — 2 km
1. Nunar Borut, SK Triglav, 6.20,60; 2. Zupan Andrej, TVD Gorje, 7.06,52; 3. Lapajne Toni, SK Bohinj, 7.13,42; 4. Majcen Toni, TVD Gorje, 7.16,42; 5. Logar Igor, SK Bohinj, 7.22,58; 6. Jannach Heinz, Avstrija, 7.25,72; 7. Cerkovnik Aleš, SK Bohinj, 7.35,39; 8. Zupan Mitja, TVD Gorje, 7.38,71; 9. Majcen Ludvik, TVD Gorje, 7.48,78; 10. Cigler Peter, TVD Gorje, 7.52,80; 11. Sitar Marko, TVD Gorje, 8.03,86; 12. Poklukar Filip, TVD Gorje, 8.32,11; 13. Podlipnik Primož, TVD Gorje, 8.43,37
Mlajše mladinke — 4 km
1. Bešter Ivi, SK Triglav, 14.16,44; 2. Kavčič Katra, SK Triglav, 14.39,05; 3. Kovač Jasna, TVD Dol, 15.17,13; 4. Lapajne Tončka, SK Bohinj, 16.22,55; 5. Jeršin Andreja, Unior Olimpija, 16.46,81; 6. Schittelkopf G., Avstrija, 16.52,11
Mlajši mladinci — 4 km
1. Kolman Mitja, SK Triglav, 12.11,60; 2. Kordež Matej, SK Triglav, 12.46,35; 3. Kavalar Jože, SK Rateče, 13.33,02; 4. Paternoster Janko, TVD Dol, 14.01,22; 5. Bunčič Nenad, TVD Dol, 14.32,43; 6. Smrekar Lado, TVD Dol, 14.51,16; 7. Dežman Štefan, TVD Gorje, 15.00,28; 8. Svoljšak Klemen, Unior Olimpija, 15.05,72
V	nedeljo, 8. januarja je bila v Dražgošah že sedem-indvajsetič tradicionalna spominska prireditev v spomin na herojsko borbo Cankarjevega bataljona pred 42 leti, ko se je peščica partizanov tri dni junaško upirala premočni nemški vojski in dokazala oz. opozorila nemški raj h, da slovenske zemlje ni možno enostavno priključiti nemški državi in Slovence podjarmiti.
Spominska svečanost je vsako leto združena z vrsto športnih prireditev tako tekmovalnega kakor tudi netek-movalnega značaja znanih pod imenom »Po poteh partizanske Jelovice«.
Tekmovalnega značaja so bile prireditve:	smučarski
tek v okviru jugoslovanskega smučarskega pokala »Maršal Tito«, orientacijski taktični pohod ekip organizacij ZRVS in ZSMS, tekmovanje enot TO Slovenije v ženski in moški konkurenci, tekmovanje ekip VP in tekmovanje tabornikov. V ne-tekmovalnem delu prireditev pa so sodelovali pohodniki iz različnih smeri, ki so se zgrinjali v Dražgoše na zaključno proslavo.
V	Dražgoše so vodile poti iz Kranja preko Čepulj, iz Škofje Loke preko Križne gore ter iz Selc in iz Rudnega, iz Soteske preko Rovtari-ce, najdaljša pa je bila vsekakor pot s Pasje ravni nad Poljansko dolino, od koder so udeleženci pohoda krenili že v soboto ob 23. uri.
Naša druščina, ki je štela pet članov, se je odločila za pohod iz Soteske. Noč in dan sta si komaj dobro podala roki, ko smo se zagrizli v strmino nad ozko dolino, kjer je komaj prostora za kaj več kakor cesto, železnico in reko. Glavnina je krenila na pot dobre pol ure pred nami, tako da niti nismo dobro vedeli, koliko je vseh udeležencev iz te smeri. Vreme sicer
Starejše mladinke — 4 km
1. Bertoncelj Vida, SK Triglav, 13.32,51; 2. Schimdhofer B., Avstrija, 14.59,97; 3. Bonča Barbara. Unior Olimpija, 17.21,79; 4. Bonča Damjana, Unior Olimpija, 17.50,30
Starejši mladinci — 6 km
1. Klemenčič Janez, SK Triglav, 17.36,37; 2. Velepec Uroš, TVD Dol. 18.09,29; 3. Slabanja Robert, TVD Dol, 18.26,92; 4. Katrašnik Lojze, SK Triglav, 18.43,14; 5. Kerštajn Robert, SK Rateče, 18.53,66; 6. Katrašnik Milan, SK Triglav, 19.03,24; 7. Ciglar Jože, TVD Gorje, 19.26,59; 8. Hafner Marko, SK Triglav, 19.30,86; 9. Kosmač Janez, TVD Gorje, 19.37,56; 10. Kumer Jure, SK Triglav, 19.43,72;	11. Ovsenik Gorazd,
TVD Gorje, 19.44,63; 12. Frčej Florjan, TVD Gorje, 20.36,55;
13.	Stibelj Matjaž, SK Triglav, 20.38,94; 14. Kovač Polde, TVD Dol, 20.42,36; 15. Čepič Klemen, Unior Olimpija, 20.48,16; 16. Soklič Andrej, SK Bohinj, 21.30,18; 17. Flere Marko, TVD Dol, 21.36,94; 18. Wuzella Klaus, Avstrija, 21.41,50; 19. Gomilar Brane, TVD Gorje, 23.16,48; 20. Hribernik' Klemen, TVD Gorje, 23.23,39
Mlajši člani — 8 km
1. Velepec Jure, TVD Dol, 23.58,91; 2. Tarman Darko, SK Kr. gora, 24.46,24;	3. Gracer
Darko, SK Kr. gora, 24.32,22; 4. Trstenjak Branko, SK Kr. gora, 25.12,73
ni bilo najlepše, vendar pa za tak pohod kar ugodno. Pot se v začetku strmo vzpenja, tako da je slabše pripravljenim kar malo nagajala sapa. Vije se po gozdu, nato se približa kanjonu potočka, ki se v hudournih dneh razpenjen zliva v dolino; v času pohoda pa je vklenjen v sneg in led čakal na boljše dni. Ob poti so še dobro vidni ostanki žičnice, po kateri so po vojni gozdarji v dolino spravljali les. Z zgornje postaje žičnice se uzremo v dolino, ki je v tem trenutku že smešno ozka, prav tako pa tudi vlak, ki v tem trenutku zdrvi čez kovinski most. Škoda, da vreme ni bilo lepše, kajti s te točke je sicer lepo vidna gorska veriga Julijcev na zahodu in tudi del Karavank na severovzhodu. Tako pa se lahko ozremo samo na pobočje Pokljuke na drugi strani doline. S pogledom še zadnjič objamemo dolino in reko, ki si utira svojo pot proti jugu. Od tu postane pot zložnejša in tudi snega je za spoznanje več. S pospešenim korakom nadaljujemo pot proti Rovtarici. Od časa do časa se uzremo na visoke smreke ob poti, ki pobeljene s snegom počivajo v svoji samotnosti in spokojnosti, ki že leta spremljajo pohodnike iz te smeri, in ki se verjetno spominjajo tudi prvih partizanov, po katerih se ta pohod tudi imenuje.
Na Rovtarici nas je čakalo prijetno presenečenje v obliki kranjske klobase in toplega čaja, ki so ga brezplačno delili v gozdarski koči. Okoli koče je vse polno pohodnikov, v zraku je čutiti vonj po žganju in domačih klobasah. Od nekod se utrga prešeren vrisk, vsenaokoli pa sproščena govorica in vmes smeh. Na obrazih sodelujočih ni videti utrujenosti. Pod kočo je speljana tekaška proga, na kateri se tekači potegujejo na prvi tekmi za pokal »Maršala Tita«.
Člani — 8 km
1. Djuričič Dušan. SK Mojstrana, 22.10,17; 2. Standmann Hans. Avstrija, 22.44.71; 3. Krši-nar Jani, Unior Olimpija, 22.45,69;	4. Klemenčič Jože
TVD Dol, 22.46,81; 5. Munih Bojan, Unior Olimpija, 23.54,98;
6.	Podlogar Dušan, TVD Gorje, 23.56,17; 7. Piber Ivan, TVD Gorje, 24.09,40; 8. Poklukar Vinko, SK Sarajevo, 24.24,93; 9. Lebar Miro, SK Kr. gora, 24.26,97; 10. Reberšak Janez, TVD Gorje, 24.48,69; 11. Zupan Tine, TVD Gorje, 24.53,25; 12. Jelenc Maks, SK Triglav, 24.54,29; 13. Sušnik Ivan, Unior Olimpija, 24.56,17;
14.	Teraž Franci, SK Mojstrana, 26.08,93;	15. Lapajne Mirko,
TVD Bohinj, 26.13,81
Ekipno
1.	SK TRIGLAV - 1. Kolman Mitja 12.11,60, 2. Klemenčič Jože 17.36,37, 3. Jelenc Maks 24.54,29 — 54.42,26;
2.	TVD Dol — 1. Paternoster
J. 14.01,22,	2. Velepec Uroš
18.09,29,	3. Klemenčič Jože
22.46,81 - 54.57,32;
3.	TVD Gorje — 1. Dežman
Štefan 15.00,28, 2. Ciglar Jože 19.26,59,	3. Podlogar Dušan
23.56,17 — 58.23,04;
4.	Unior Olimpija — 1. Svoljšak Klemen 15.05,72, 2. Čepič Klemen 20.48,16, 3. Kršinar Jani 22.45,69 - 58.39,57
Jože Ambrožič
Naša pot se nato nadaljuje nekaj časa kar med obema stezama smučarske proge. Po par kilometrih pa se začne strmo spuščati proti dolini. Nekaj časa se tako spuščamo, dohitevamo in prehitevamo druge udeležence; snežna odeja se z višino tanjša in korak postane trdnejši. Pot se nadaljuje po široki gozdni cesti pod Dražgoško goro. V daljavi se nam že kažejo obrisi hribovja, ki se razprostira okoli Dražgoš in nad Selško dolino. V daljavi je viden celo Lubnik nad Škofjo Loko na desni pa Pašen vrh in za njim Ratitovec, katerega vrh pa je na žalost zavit v meglo. Po udarni muziki, ki jo je slišati vedno močneje je čutiti, da se približujemo Dražgošam. In res se nam za ovinkom prikažejo prve hiše te razprostranjene hribovske vasice. Na vhodu visijo zastave, vsepovsod je videti ljudi, koračnice pa nam kar malo pospešijo že nekoliko utrujen korak. Največ ljudi je zbranih ob spomeniku in pa pri osnovni šoli, kjer se brezplačno deli pasulj s klobaso in čaj, za denar pa se dobi tudi kaj močnejšega, česar posledica je na nekaterih tudi vidna.
Osrednja proslava, na kateri je govoril Franc Šetinc, se je začela ob dvanajstih. Zbranih je bilo precej preživelih borcev Cankarjevega bataljona, poleg njih pa tudi predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner, komandant TO Slovenije general — podpolkovnik Rade Klanjšček in drugi.
Po končani proslavi se je strnjena množica začela zopet razvrščati v kolone in v smereh proti Železnikih, proti Kropi, nekateri pa tudi preko Jelovice nadaljevali pot proti domu.
Rakuš
Smučarski teki ob gorečih baklah
f-----------------------------------------\
Po poteh prvih partizanov
v_________________________________________
Zimske igre upokojencev )
Z avtobusom od Bleda do Ljubljane
Upokojenci Slovenije bodo imeli tudi v zimskem času republiško srečanje. V organizaciji ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV Radovljica, bodo izvedene PRVE ZIMSKE IGRE v veleslalomu in smučarskih tekih in sicer 25.
II.	1984 na smučiščih Smučarskega centra KOBLA v Bohinju.
Prireditelj tekmovanja je ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV Slovenije in pokrovitelj SKUPŠČINA OBČINE Radovljica. Na igre so vabljeni kot gosti upokojenci SR Hrvatske, Avstrije in Ita-
Kakor je že v navadi, sem se tudi letos ojunačil in prvega novoletnega dne zaplaval v reki Sori. Temperatura vode je bila dve stopinji, zrak pa je imel le tri stopinje več. Ljudje, ko so stali ob obrežju reke, so začudeno strmeli v moje početje. Moram priznati, da mi je bilo hladno, ko sem čofotal po mrzli rečni strugi. Voda se je v sončnem dnevu svetila kakor biser. Zagledal sem se v divje race,
lije, ti pa bodo tekmovali izven konkurence. Tekmovanja se lahko udeleže vsi upokojenci in upokojenke, redni, družinski in invalidni. Vsi zainteresirani bodo pravočasno dobili pri matičnih DU popolnejše informacije o prevozih, prehrani itd. Po 15. januarju 1984 prejmejo še bilten prireditve in pravila tekmovanja.
Prireditelj in organizator vabita vse upokojence — rekreativce in veterane, da se množično udeleže tekmovanja.
ki so prestrašeno preletele obrežje in se napotile v rečni pritok, imenovan Račeva.
Zvečer sem pri TV ekranu gledal hrabrega možakarja, ki je skočil v reko Tibero in tako pokazal plavalno predrznost pozimi. Kaj hočemo, vzdržljivost in dobra volja sta mi pomagala in da bi zdravi in veseli preživeli še to leto in še dlje ... to so naše želje.
V našem kraju sta dve avtobusni postaji. Glavna avtobusna postaja je pri hotelu Jelovica, druga pa pri gostilni Union. Glavna avtobusna postaja ima veliko tablo z voznim redom. Na njej piše, kdaj avtobusi prihajajo in kdaj odhajajo. V to tablo vedno gledajo radovedne oči potnikov in iščejo pravi čas odhoda ali prihoda avtobusa. Nekateri so zelo živčni, drugi veseli, tretji pa kar za zabavo gledajo v množico številk. Ko si tablo in številke ogledajo, se obrnejo proti cesti in živčno čakajo avtobus. Veliko ljudi si med tem dolgočasnim čakanjem prižge cigareto, nekateri pa si na klopi prebirajo časopise. Otroci se med tem lovijo ali pa mirujejo, ker so starši strogi in jim ne pustijo, da bi drugi ljudje videli kakšne otroke imajo. Velikokrat se na avtobusni postaji prikaže kakšen pijanček, ki venomer tišči z nerazumljivimi besedami v kakšno mlado žensko, ki pa ga noče poslušati.
Naposled le pripelje avtobus. Kadilci odvržejo svoje čike kar na tla in hitijo proti vratom, ki so se zdaj odprla. Skozi vrata najprej stopi resen sprevodnik in potem se začnejo drenjati čakajoči. Porivajo se po stopnicah in iščejo prost sedež. Če je kakšen prijazen potnik, se rad umakne starim ali pa ženski z otrokom s sedeža. Če pa je kakšen sedež že prost in je šele na pol zaseden, velikokrat vpraša prišlec, ali je druga polovica prosta. Šele potem, ko mu sedeči potnik odgovori, se lahko usede.
Kmalu šofer zapre vrata, sprevodnik pa začne pobirati denar. Medtem velikokrat zakliče:
Zakaj se smejem
Zakaj se smejem? Največkrat se smejem zato, ker se mi kaka stvar zdi zelo smešna. Smejem se, kadar me kdo požgečka, ob smešnih »vicih«, zgodbah in knjigah. Včasih se spomnim kakšnega smešnega dogodka in se nehote začnem smejati. Marsikdo se reži iz škodoželjnosti, kdo pa se nasmehne tudi iz prijaznosti in ljubezni.
Danes pa se tako le malokrat smejimo. Največkrat se privoščljivo smejimo drug drugemu. Včasih se kdo zasmeji čisto brez potrebe. Takemu pravimo, da ima »smejalno bolezen«. Danes v vsaki reviji najdeš strani »Meha za smeh«. Na teh straneh so šale in domislice. Ljudje radi prebirajo te strani. Ob smehu se razvedrijo po napornem delu.
Smejiš se, kadar si srečen in zadovoljen, če ti uspe priboriti si zmago. Ljudje s smehom izražamo svoje počutje. Na primer: zadovoljstvo, srečo, veselje, prijaznost, ljubezen .. . Zadovoljno se nasmej iš, če ti v šoli s trudom uspe priboriti si dobro oceno. Slaboten, toda srečen nasmeh, se ti prikrade na ustnice, ko te bolnega obiščejo prijatelji. Vesel si v družbi jn se vsem prijazno nasmihaš. Človeku, ki ga imaš rad, lahko z nasmehom pokažeš ljubezen do njega.
Ljudje pa se današnje dni vse preveč smejimo iz škodoželjnosti. Drug drugemu privoščimo vse slabo in kadar se komu zgodi nesreča, se mu škodoželjno smejimo. Tak smeh pa ni pravi. V nesreči moramo vsakemu človeku pomagati s prijaznim, toplim nasmehom.
Pri resnih stvareh, kot so učenje, pisanje nalog in tekmovanja, pa bodimo resni, saj si s smehom marsikdaj lahko pokvarimo lep dan.
Matevž Čelik, 6. b
OŠ prof. dr. Josipa
Plemlja Bled
»Ali kdo še nima karte?«
Potniki so tiho in drug za drugim kažejo listke s številkami in šiframi. Ko to opravi, se v avtobusu začne življenje. Ženske velikokrat razpletajo svoje jezike in pričnejo se pogovarjati. Drugi z zanimanjem poslušajo in kadar ena od teh žensk pogleda okrog sebe, se hitro potuhnejo in gledajo drugam. Na koncu poti pa sprevodnik zakliče:
»Ljubljana, konec poti. To je zadnja postaja. Prosim, če izstopite.«
Potniki se zopet porivajo in nejevoljno zapuščajo topli avto-
Neke nedelje smo se smučarji tekači odpravili na Pršivec. S kolesi smo se peljali do Stare Fužine, nato pa smo šli peš na planino Vogar. Na Bohinjsko jezero je bil lep razgled. Pri koči smo se spočili in najedli. Ker je bilo mrzlo jutro, smo se hitro odpravili naprej. Pot nas je ves čas vodila nad jezerom. Nad nami se je dvigala gosta megla. Nekateri so postali sitni, ker se je pot strmo dvigala. Urška je hotela kar domov. Kmalu je sonce raz-
— Slišali smo, da ste v mladih letih skakali s smučmi. Kako, da ste sploh začeli skakati?
Zato, ker me je to veselilo, pa tudi zato, ker so mi fantje govorili, da si tega ne upam. Potem sem jim pa pokazala, da me ni strah.
Kdaj ste prvič stali na vrhu Hansenove skakalnice?
Ne vem čisto točno. Stara sem bila sedemnajst ali osemnajst let, zdaj pa jih imam že sedemdeset.
Kako ste se počutili, preden ste skočili?
Dobro. Če se mi je pa zdelo, da ne bo šlo, pa nisem skočila.
Ali ste se udeležili kakega tekmovanja?
Na Pokljuko smo hodili in v Kranjsko goro. Tekmovala sem tudi v Bohinjski Bistrici. Vse Bistričane sem premagala.
Ali je res, da ste skakali v krilu?
Ja, res je.
So se vam ljudje kaj posmehovali, ko so vas zagledali?
Ploskali so in smejali so se tudi.
Koliko ste največ skočili?
Enaindvajset metrov. Še danes se dobro spominjam.
bus. Ko zadnji potnik izstopi, šofer zapre vrata in skupaj s sprevodnikom gresta v bližnji bife na malico. Kmalu pojesta in se vrneta v avtobus. Potniki so se že zdravnaj zgubili v množici ljudi, vendar prihajajo novi. Šofer odpre vrata in znova se začne ista zgodba.
Tako poteka pot od naše avtobusne postaje, pa do konca relacije, ki pa jo morata šofer in sprevodnik velikokrat prevoziti.
Primož
gnalo meglo. Zagledali smo vrh Pršivca. Z vrha smo videli na vse strani, proti Triglavu, proti Komni, vse bohinjske gore in tudi Karavanke. Zopet smo razvezali nahrbtnike in se pošteno najedli in napili. Celo uro smo sedeli in ležali v mehki travi. Borut se je ves čas nekaj režal in pačil. Vsi smo se mu smejali. Ob dvanajstih smo se po isti poti vrnili domov.
Ali je takrat skakala še kakšna ženska?
Samo še moja sestra Angela.
Kaj pa so rekli starši, ko so zvedeli, da skakate?
Kaj si upaš, smrklja.
Kaj pravite, zakaj danes ženske ne skačejo več?
Zato, ker si ne upajo. Jaz bi pa še, če se ne bi bala, da se poškodujem.
Jože Cerkovnik, 7. b Marjan Rozman, 7. b OŠ dr. J. Mencinger Boh. Bistrica
Rajko Primožič ------------------------ >
Vozniki, ste pripravljeni na led, sneg, meglo?
Sneg. Beseda, ki pomeni sproščeno zimsko rekreacijo na zasneženih pobočjih, povzroča pa tudi obilo skrbi vsem udeležencem v prometu.
Sneg, čigar sopotnika sta led in megla povzročata voznikom nevšečnosti, ki jim marsikdaj niso kos, posebno, če niso pravočasno poskrbeli za svojo in tujo varnost.
Kaj govorijo cestno prometni predpisi o opremi osebnega avtomobila in vožnjo z njim v zimskem času?
—	Vsako motorno vozilo mora imeti med vožnjo v pogojih zmanjšane vidljivosti, kamor štejemo tudi meglo, sneženje ali dež, prižgane zasenčene luči.
—	Za vožnjo v zimskih pogojih mora imeti avtomobil brezhibne otiralke vetrobranskega stekla, napravo za pranje vetrobranskega stekla in prezračevalne naprave, ki onemogočajo zarositev stekel.
—	Avtomobil mora imeti vsaj na pogonskih kolesih gume z zimskim profilom, sicer pa gume s celoletnim profilom na vseh kolesih, ter obvezno snežne verige.
Priporočljivo je, da ima voznik s seboj tudi strgalo za led, metlico, manjšo lopato in po možnosti tudi nekaj peska. S temi pripomočki bo lahko očistil avtomobil snega in ledu in si pomagal na cesti.
Voznik bo pred vožnjo očistil vsa stekla in luči umazanije, ledu in snega, ki bi ga med vožnjo lahko motil in ogrožal voznika za seboj, če bi zaplate snega letele z avtomobila, preveril bo vse luči na avtomobilu in šele nato odpeljal.
Vožnjo bo vselej prilagodil stanju na cesti, povečal varnostno razdaljo, prižgal luči in vozil skrajno previdno, kajti nikoli ne ve, kje ga čaka na cesti led, megla ali sneg, kljub temu, da je cesta na pogled suha. Najnevarnejša mesta so na mostovih, v tunelih, usekih ali ob gozdu, kjer sonce podnevi ne odtali močne zmrzali.
Za vožnjo po ledu ali snegu si velja zapomniti, da niso dovoljene nikakršne nagle kretnje, posebej to velja za speljevanje, pospeševanje, zaviranje ali zavijanje, kjer lahko kolesa kaj hitro zdrsnejo. Najpametneje je, da na zasneženi cesti pozabimo na zavore. Pospešujemo počasi, zaviramo pa z motorjem, tako da postopoma pretikamo hitrosti navzdol. Če avtomobil po snegu ali ledu zdrsne, tedaj moramo izklopiti pogon, z volanom pa skušamo ujeti avtomobil. Zaviranje ali pospeševanje v taki situaciji nas bo pripeljalo do najbližnjega jarka.
In še o snežnih verigah. Te so namenjene le vožnji po snegu naj bo zbit ali ne. Snežne verige omogočajo pogon avtomobila v pogojih, ki jim niso kos nobene še tako dobre gume, obenem pa omogočajo vodljivost avtomobila in zaviranje. Sicer pa velja, da z verigami vozimo največ do 60 km/h.
Seveda pa verige niso primerne za vožnjo po ledu ali snežni brozgi. Vozniku sicer dajejo varljiv občutek boljšega oprijema koles, dejansko pa zmanjšujejo učinek same gume. Na ledu bodo verige hitreje zdrsnile kot pa guma, v snežni brozgi pa je učinek enak vožnji po suhi cesti, kjer veriga zmanjšuje stik kolesa z cesto. Voznik, ki bo verige uporabljal tako, bo poškodoval gume, najverjetneje pa tudi druge dela avtomobila.
V trgovinah je moč dobiti več vrst verig, vendar pa bo voznik, ki bo pozimi več vozil kupil boljše verige, ki jih je tudi laže natakniti. Če do sedaj še niste natikali verig na kolesa, poskusite to prvič doma na toplem, da vam na cesti ne bodo delale težav.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s članico Avto-moto zvezo Slovenije
V__________________________________________________________/
Novoletni dan
----------------------------\
Pohod na Pršivec
v____________________________/
Lidija Cerkovnik, 2. b OŠ Boh. Bistrica
Intervju z Ano Spodčevo z Zlana
Upokojil se je
KAVČIČ Janko ;e prišel v naš kolektiv že julija 1947 in se zaposlil na žagi v Soteski, pri industrijski milici. Ta dela je kasneje opravljal tudi na lesno-industrijskem obratu Gorje-Bled. V TO »TOMAŽ GODEC« se je zaposlil avgusta 1958 in sicer najprvo na krlišču hlodovine. S pričetkom proizvodnje opažnih plošč je pričel opravljati dela kontrolorja plošč, vendar je moral zaradi zdravstvenih razlogov s temi deli prenehati. Razporejen je bil na skladišče žaganega lesa kot sorter desk in tam ostal do prevzema del obratovodje v Tovarni lesne moke v Soteski. Zadnja njegova razporeditev v naši TO je bila na opravljanje del in nalog obratovodja mehanske predelave lesa. V času zaposlitve v naši TO je opravljal 2-krat tudi dela upravnika v našem počitniškem domu. Ob delu je tudi završil srednjo tehniško-lesno šolo. Upokojen je zaradi zdravstvenih razlogov.
Dela je bil navajen, saj je že kot otrok moral zgodaj poprijeti zanj. Že kot 15-letni mladenič je pričel delati za NOV, leto kasneje t. j. decembra 1944 pa se je kot borec priključil enotam NOV. Po končani vojni se je kot mnogi z vsemi silami vključil v obnovo domovine, in to na področjih dela, ki so bila najbolj aktualna, tudi na mladinski delovni akciji je bil.
Bil je oz. je še vedno aktiven družbeno-politični delavec. V TO je opravljal vse pomembnejše funkcije v organizacijah in društvih. Bil je predsednik in tajnik sindikalne organizacije, sekretar OOZK in dolgoletni predsednik IGD »TOMAŽ GODEC«. Opravljal je delegatske funkcije v DS TO in DO in bil član, večkrat' tudi predsednik ostalih samoupravnih organov na istih nivojih. Z uveljavitvijo delegatskega sistema DPS in SIS je prevzel naloge predsednika združene posebne delegacije, sedaj pa je delegat oz. podpredsednik delegacije za zbor združenega dela občine in član delegacije za zbor združenega dela republike. V okviru KS je bil in je še aktiven na raznih področjih, med njimi naj omenimo le-to, da je bilo vrsto let njegovo stanovanje v neuradnih dnevih obiskovano od strani članov ZB, bil je namreč tajnik KO ZB Boh. Bistrica. Svojo delavnost je opravljal kot družbeno politični delavec tudi na področju občine, pa še kod drugod. V našem kolektivu je veljal kot strokovni delavec in dober organizator dela, predvsem na odgovornejših delih in nalogah. Svoje bogate delovne izkušnje je prenašal rad vedno tudi na druge, s svojimi sodelavci se je vedno dobro razumel, zato ga bomo tudi pogrešali.
Ob odhodu v pokoj želimo, da nas čimvečkrat obišče, da se pogovorimo, tako kot smo se dosedaj. Naša največja želja pa je, da ostane še dolgo zdrav in ustvarjalen v krogu svojih domačih.
V________________________________________________________________/
Nekoč graščina —
danes hotel
Ob glavni cesti iz Gorenjske proti Ljubljani stoje napisi, kateri nas vabijo v hotel Grad Podvin. Marsikdo zavije z glavne poti in obišče to lepo gostišče sredi zelenja in velikega parka.
To je nekdanja graščina, ki so jo predelali in spremenili v sodoben hotel. Mimogrede se vprašamo, kdo je včasih tod prebival?
Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da je bil najprej tu utrjeni Podvinski stolp, last gospodarjev Herbertov. Le-ti so izumrli v letu 1397. Nasledili so jih grofje Lambergi ter Wangeni.
Leta 1867 se omenjajo lastniki graščine: Ignaz Mali iz Podvina, v letu 1884 pa je posestvo prevzel Avgust Mali, ki naj bi bil glavar v Gorici. Posestvo je lahkomiselno zapravil. Ko je potoval po Sloveniji francoski princ Camille de Polignac mu je vojaški kurat Čarman svetoval, naj odkupi Podvinsko graščino z vsem posestvom in živino za okoli 32.000 goldinarjev. Tu bi lahko preživljal dopust s svojo družino. Princ je bil sin francoskega mini-
Delegati občinske konference SZDL Radovljica so na volilno programski seji 8. decembra lani med drugim sprejali tudi sklep, s katerim odločno zavračajo v imenu vseh občanov in družbenopolitičnih organizacij načrtovane posege v prostor na najbolj občutljivih območjih radovljiške občine. Gre predvsem za predvidene zajezitve Save Bohinjke, kjer naj bi zgradili sistem hidrocen-tral. Razen tega je v načrtih predvidena gradnja avtoce-
stra Julesa de Polignaca pod kraljem Karlom X., Camille je bil študent matematike, sodeloval je pri krimski vojni. Udeležil se je kot prostovoljec v armadi ameriškega juga in nato še v francoski vojni (z Nemčijo) leta 1870. Potem je postal še divizijski general in si pridobil red legije časti. Po teh vojnih pustolovščinah se je poročil prvič z Marijo Langerberger nato pa z Elizabeto Margaret Knight. Podvinsko posest je kupil leta 1855, v letu 1921 pa je prešla lastnina na njegovo ženo Margareto. Do leta 1940 so sem prihajali na počitnice, avgusta tega leta je lastnica umrla. Po zadnji vojni je podvinska graščina prešla v družbeno last. Služila je raznim namenom, za potrebe sindikata in ekonomije. Kasneje pa so graščino preuredili le za turistične namene, gospodarsko poslopje spremenili v sodobno restavracijo, imenovano »štala«. Za goste so zelo lepo poskrbeli in sicer nudijo: vrtni bazen, teniška igrišča, načrtujejo pa še druge ugodnosti.
Božo Benedik
ste, hitre železniške proge, daljnovod in obvoznica na Bledu.
Ne glede na to kako bodo obravnavani načrti takšnih posegov in s kakšnimi ekonomskimi in drugimi vzroki upravičevani, delovni ljudje in občani radovljiške občine v nobenem primeru ne bodo pristali na zajezitev Save. Zavedajoč se posledic, ki bi nastale s takšnim grobim posegom posebno opozarjajo na ogromno škodo, ki bi jo
povzročila sprememba klime in okolja z nastankom velikega jezera. Največ škode bi imelo samo gospodarstvo, ker bi povsem onemogočili turizem, kar ne bi moglo odtehtati komaj dva odstotni delež električne energije, kolikor naj bi jo dale nove centrale na ukročeni Savi Bohinjki.
Stališče delegatov občinske konference SZDL Radovljica in mnenje večine delovnih ljudi in občanov je na volilno programski seji Republiške konference SZDL Slovenije konec decembra v celoti posredoval delagat Anton Toman. Pozval je vso slovensko javnost, da podpre ta stališča in prepreči načrtovano uničenje narave v tem naj lepšem delu Slovenije.
Letos bo izšla kronika Bleda
V dogovoru med predstavniki KS Bled, TD Bled, Turistične poslovne skupnosti Bled in skupščine občine ter Kulturne skupnosti Radovljica, je bilo soglasno sklenjeno, da se z vzajemnimi prizadevanji vključno tudi sofinanciranjem še v letu 1984 pristopi k izdaji knjige Kronika Bleda.
Večidel gradiva je že zbranega, nekaj pa ga nameravajo še zbrati, s čemer naj bi opravili pomembno kulturno in zgodovinsko dejanje. Dogovorjeno je, da bodo stroške te založbene akcije v višini okoli 600 tisoč din krili krajevni dejavniki, skupščina občine in Kulturna skupnost Radovljica.
Izrazili so tudi mnenje, da naj bi podobno akcijo za objavo kronike načrtovali v prihodnjih letih tudi za območje Radovljice in Bohinja. Postopek sodelovanja in sofinanciranja pa naj bi ostal isti.
Odločno proti grobim posegom v naravo
Križem po Bolgariji in Turčiji___________
Bazar
Svojevrstna posebnost Istanbula je znameniti bazar Kapali Čaršija, ki si jo sleherni tunst najprej ogleda. To je ogromna, zidana tržnica, pravzaprav mesto zase s 140 pokritimi uličicami, ki jih tvorijo brezštevilne pro-dajalnice, delavnice in okrepčevalnice.
V osrednji, več kot pol km dolgi ulici, so samo zlatarske trgovine. Gotovo jih je več sto. Večina so lepo in sodobno opremljene in zelo bogato založene z najrazličnejšim zlatim nakitom vseh mogočih mer in vrednosti. Nad ulico visijo table, na katerih je uradna cena zlata, ki se jo morajo vsi trgovci držati. Naš vodič, stari Kapeta-novič, nam je povedal, da so morebitne špekulacije zelo tvegane, kajti oblast pri priči zapleni zlato in zapre trgovino, če se kdo od prodajalcev prekrši zoper pravila in zakone. Predvsem je res, da kvaliteta zlata v karatih ni nikjer dvomljiva. Cena pa je odvisna od sposobnosti trgovca in kupca. Lahko naletiš pri dveh kupcih tudi na polovično razliko v ceni.
Vsi trgovci so izredno podjetni, da ne rečem vsiljivi. Mnogi imajo vajence — 15-16-letne fantiče, ki jih pošiljajo na ulico na lov za kupci. Ti, kot muhe nadležni in vztrajni trgovčki znajo v vseh jezikih ponujati svoje blago. Skoraj vsak trgovec zna srbohrvaško, pa tudi njegov vajenec. Seveda odlično govorijo nemško, angleško, italijansko in francosko. Zlatarji so vsi lepo oblečeni — po najnovejši modi. Razen v redkih armenskih in židovskih prodajalnah, kjer so tudi ženske, so samo moški prodajalci. Prav tako je tudi v gostiščih in slaščičarnah.
Na bazarju si lahko kupiš takorekoč vse od igle do lokomotive, za ceno, ki nikoli ni enaka. Barantanje je takorekoč obvezno. Navadno trgovec ponudi svoj artikel 100 % dražje kot je vreden, potem pa spušča ceno tudi že 50—60 % ali pa še več. Najbolj vsiljivi so prodajalci spominkov. Spominki pa so resnično zelo izvirni in lepi. Prevladuje bakrena, keramična in pločevinasta posoda, svileni izdelki (copati, ogri-
njala, rute), raznovrstni noži, jatagan sablje, okrašene z imitacijami dragih kamnov, leseni čibuki in seveda mnogo plastičnega kiča. Zelo velik je izbor preprog in pohištva, kožuhovinastih plaščev, bund, kožne galanterije, čevljev in copat. Slednje je zelo kvalitetno in niti ne preveč drago. Kožni plašči so izjemno poceni. Turek pa je pripravljen za kg čaja pri priči zamenjati plašč, ki je pri nas vreden najmanj 200 starih tisočakov.
Medtem, ko je osrednji del bazarja še kolikor toliko urejen in čist in sleherno uro do pozne noči zatrpan z ljudsko množico, so stranski hodniki, kjer so manj ugledne in urejene prodajalne — precej zanemarjene. Tu se mimo sprehajajo po robovih kanalov velike podgane in lene mačke, ki se očitno ne sovražijo preveč spričo obilja hrane, ki jo imata obe sorti živali dovolj med odpadki.
Posebno veliko odpadkov je pred tržnicami sadja, zelenjave in drugih živil. Sadje je izredno lepo in poceni. Prvorazredna jonatan jabolka so bila takrat od 3—5 lir, prav tako kg izredno okusnega namiznega grozdja. Zelo lepe in okusne so turške hruške, limone in pomaranče vseh vrst. Na tržnici je poleg sadja bogata izbira kvalitetnega paradižnika, kumarice, krompirja, zelja, fi-
žola in drugih zelenjavnih dobrot po znatno nižjih cenah kot pri nas. Tako kot po vsej turški deželi, tudi na bazarju ne manjka raznih semenk in kikirikijev, po katerih pridno segajo prav vsi Turki. Semenke jedo ob pitju čaja ali v avtobusu, v gostišču ali na cesti.
Higiena — nezadostno!
Turška kuhinja je, pravijo, zelo pestra in bogata. Vprašanje je, kako jo poprečni evropski želodec prenese. Po vseh gostiščih in restavracijah smo videli obilo raznih pikantnih čorb, zelenjavnih prikuh, fižola, riža in tudi dosti mesa, pretežno ovčjega in kozjega. Vsaka jed pa je že od daleč dišala (smrdela) po loju. Lepo pakirano meso, na videz goveje ali svinjsko, v delikatesni trgovini je kratkomalo neužitno, čeprav je prekajeno kot naš pršut. Celo topljeni kravji sir v sta-niolastem ovitku ima okus po loju. Skratka vse, razen sadja in zelenjave ima nekakšne posebne vonjave, ki jih naši želodci nikakor niso mogli prenesti. Nič boljše ni z ribami, ki jih na bazarju ročno spražijo na pokrovu, kamor zlijejo olje, ribe pa pred praženjem pomočijo v moko.
Podrobnosti takega pripravljanja ribje specialitete
so nas pri priči primorale, da smo se hitro umaknili vsiljivim prodajalcem, ki so nam z umazanimi rokami nudili ribe v pokušnjo. Kupcem ribe zavijajo kar v časopisni papir. Prav tako tudi kruh. Kruh, ki je sicer zelo lepo zapečen in lepo diši, imajo vrli peki zložen kot polena pod mizo. Če se skladovnica preveč nagne ali podere, pek to spet uravna kar z nogami, z nekaj brcami, ne glede na to, da je še prej stal v mlakuži.
Zvečer sem si privoščil krajši samostojen obhod »naše« ulice. Pokukal sem v pekarno, kjer delajo pogače. To je svež nizek kruh, podoben italijanski pizzi, ki ga posujejo z janežem in kumino. Dva prepotena peka sta vneto vlekla cigareti in na široki mizi mesila testo in ga zt lesenim nožem oblikovala v pogače. Testo, ki se je med mešanjem nabralo na kocinastih laktih sta z nožem postrgala in zamesila v pogačo. — Dober tek!, sem dejal in začuden sledil strankam, ki so kupovale pogače ne da bi se menile za postopek pri peki. Že. na ulici so hlastno začele trgati pogačo in z največjim užitkom zadovoljevati glad (bilo je že po sončnem zahodu) in Alah je že dovolil zaužiti hrano vsem pravovernim.
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1983
	delavcev	pripravnikov
TOZD Tomaž Godec	487	
TOZD Rečica	329	1
TOZD Mojstrana	73	1
TOZD Podnart	78	
TOZD Trgovina	25	
DSSS	86	7
Skupaj:	1078	9
ZAPOSLILI SO SE:
V	TO TOMAŽ GODEC
STARE Olga, 1963 - SS, GAŠPAR Erna, 1958 - NK, BOLČINA Brigita, 1969 -SS
V	TO REČICA
PROSIČ Viktorija, 1961 -SS, LUKANC Ksenija, 1966 - NK, NOVAK Tatjana, 1968 - NK TO MOJSTRANA PETKOVIČ Natalija, 1962 -K
V	DSSS
KNAFLIČ Zdravko, 1931 -SS, JALEN Zdravko, 1960 -VŠ
ODŠLI IZ DO IZ TO REČICA
SEČNIK Janez, 1964 — invalidsko upokojen IZ TO TOMAŽ GODEC
LAPAJNE Janez, 1958 — sporazumno prenehanje
POROČILI SO SE:
PRETNAR Tončka Rečica, HIKEL (TOZD Rečica)
(TOZD
Bruno
RODILI SO SE:
BOKAL Mileni (TOZD Rečica) — hči, STARE Jožu (TOZD Tomaž Godec) — hči, FINC Cvetki (DSSS) — sin
Razveselili so me
Zelo težko pišem, saj imam zlomljeno desno roko in že več kot dva meseca v longeti, pa vendar sem se odločil za te vrstice. Pred sabo na mizi gledam novoletno darilo, ki so ga prinesli predstavniki sindikalne organizacije TO Tomaž Godec. Zelo so me presenetili, saj sem bil vesel pozornosti in še bolj samega obiska v mojih samotnih uricah. Samoto spremljajo bolečine, posledi-
co kompliciranega zloma bom nosil do konca dni mojega življenja.
Zelo sem bil vesel obiska mojih sodelavcev in se ob tej priliki zahvaljujem sindikalnim delavcem TO Tomaž Godec in vsemu kolektivu zaželim uspešno in predvsem zdravja mnogo v tem letu, ki se je začelo. S prisrčnimi pozdravi
Albin Urh
Dopisno izobraževanje
Izobraževalni center Dopisne delavske univerze Univerzum iz Ljubljane organizira izobraževanje po dopisno-seminarski metodi, ki temelji na učnem gradivu, samoizobraževanju udeležencev izobraževanj a-dopis-nikov, seminarjih, konzultacijah in preverjanju znanja.
Zaradi prožnosti oblik je to izobraževanje primerno za vsakogar, tudi za tiste, ki živijo daleč od študijskih središč, saj stalni osebni stiki niso nujni. Vsak dopisnik si lahko prilagaja ritem učenja glede na svoje časovne in delovne zmožnosti, ima pa tudi možnost obiskovati seminarje in posvete pri posameznih predmetih.
OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE PO DOPISNI METODI
Vse delavce delovne organizacije, ki nimajo končane osnovne šole, vabimo, da spet sežejo po knjigi, konča-
jo osnovno šolo ter dosežejo cilj, zastavljen v mladosti.
V	dopisno osnovno šolo se vključujejo ljudje, ki niso končali posameznih razredov ali pa so šolanje prekinili, ko so izpolnili šolsko obveznost. Končana osnovna šola je temeljni pogoj za nadaljevanje šolanja na srednji šoli in torej odpira vsakemu delavcu možnosti osebnega in poklicnega razvoja. Izobraževanje je za delavce ljubljanskih občin brezplačno, za kandidate zunaj Ljubljane morajo izobraževalne skupnosti njihovih občin odobriti povračilo šolnine pred vpisom v šolo. Za nepismene delavce je organiziran začetni pouk branja in pisanja.
V	dopisno osnovno šolo se vključujejo odrasli ljudje, stari do 50 let. Njim so prilagojene tudi metode in oblike dela. Seminarji so enkrat tedensko, pod vodstvom učiteljev pa udeleženci izobraževanja samostojno rešujejo
V slovo
V razmeroma zelo kratkem časovnem obdobju smo delavci TO TOMAŽ GODEC izgubili dve nekdanji sodelavki, ki sta dolgo vrsto let delali in živeli med nami in skupaj z nami vred ustvarjali pogoje za boljši jutri.
ARH FRANCKA je prišla med nas 1. 10. 1954. leta. Zaposlila se je kot delavka pri izdelavi zabojnih delov. Tam je ostala vse do začetka obratovanja sicer zelo skromne obratne okrepčevalnice, ki pa je bila za zaposlene velika in nujna pridobitev. Šele takrat smo dokončno spoznali, kako nujno je potrebna zdrava in topla prehrana med delom. Dela kuharice in vodje kuhinje je opravljala vse do svoje upokojitve decembra leta 1961. Posvetila se je resnemu in odgovornemu poklicu delavca, kateremu je na skrbi zdrava prehrana, ki daje delovnemu človeku novo moč, da lažje in bolje dela. V tem njenem delovnem obdobju je dela kuharice, katerega opravljanje ne zahteva samo strokovnega znanja, temveč tudi znanje dobrega gospodarja, opravljala tudi v našem počitniškem domu, ko je bil le—ta še v gradnji, pa tudi kasneje, ko je bila že v pokoju. Veseli in zadovoljni smo bili s kvaliteto njenih prehrambenih uslug, zadovoljna je bila tudi ona, ko smo ji izrekli za dobro opravljeno delo upravičeno zahvalo. Vedno se je zavedala odgovornosti do svojega dela in vanj je vložila tudi vso svojo strokovnost in delovno moč.
ODAR MARIJA je skoraj vse svoje življenje posvetila delu v lesni industriji. V naš kolektiv je prišla takoj po končani zadnji vojni ali točneje maja 1946. leta, zavedajoč se, da bo prav lesna industrija odigrala močno in pomembno vlogo za obnovo in razvoj naše porušene domovine. Zaposlila se je pri izdelavi zabojev, kjer je delala dolgo vrsto let. Kljub takrat še neurejenim delovnim in drugim pogojem, delovnemu urniku, ki zaradi ogromnih nalog, ni poznal vedno samo 8-ur-nega dela, ki mnogokrat ni poznal nedelj in praznikov, se je vedno rada in z vso voljo pridružila naporom za reševanje skupnih nalog. Globoka delovna zavest, ki jo je gojila in ki jo je znala prenašati tudi na druge je vsem prinašala tudi velike delovne uspehe. Opravljala je vsa dela, kot je takrat narekovala potreba. Iz takozvane zabojarne je bila prerazporejena na dela na skladišče žaganega lesa, ki so bila takrat izpostavljena vsem vremenskim neprilikam in namalokrat neprimerna za ženske roke. Merila je deske, jih sortirala in na koncu vestno in točno sestavila odpremne dokumente. S tako vestnostjo je opravljala tudi dela snažilke in pa delo kurirja, oz. prinašalca pošte, katera je opravljala vse do svoje zaslužene upokojitve decembra 1968. leta.
Delavno sta živeli, bili sta dobri sodelavki, saj sta do nas njenih sodelavcev, pa tudi kasneje ko sta bili že v pokoju, gojili prijateljske in tovariške odnose. Njunega vestnega in dobro opravljenega dela ne bomo nikdar pozabili, vsakokratni spomin nanju bo obenem tudi skromna zahvala za tako delo.
naloge in se pripravljajo za seminarsko delo in za izpite. Predmeti so razvrščeni zaporedno, tako da so delavci ves čas izobraževanja enakomerno obremenjeni in jim je s tem delo olajšano. Osnovna šola deluje po predpisanem učnem načrtu za odrasle in upošteva prejšnje znanje ter življenjske in delovne izkušnje posameznikov.
Izobraževanje v osnovni šoli je izpolnitev načela Zveze sindikatov Slovenije: Vsak delavec naj ima popolno osnovno šolo!
DRUGO
IZOBRAŽEVANJE PO DOPISNI METODI
—	filmska in televizijska šola
—	tečaj strojepisja, tečaj za skladiščnike, tečaj za tehnične risarje, tečaj za sliko-pleskarje, tečaj za delovodje, tečaji iz varstva pri delu, tečaj za kovinarske delavce, tečaj za stavce, tečaj za vzdrževalce klimatskih naprav, tečaj za vzdrževalce dvigal, tečaj za vzdrževalce poslovnih stavb in tečaj za kontrolorje kvalitete v proizvodnji.
Za vse izobraževalne oblike se lahko prijavite takoj na naslov: DDU UNIVERZUM, Izobraževalni center, Ljubljana, Parmova 39. Informacije lahko dobite tudi po telefonu (061) 312-133 ali 312-141.
ZAHVALA
Svetu za socialno politiko in družbeni standard pri KOOS LIP Bled se zahvaljujem za denarno pomoč.
Darinka Pavlič

3?
j
/
u-
ßUtf ti
CE
LU
co
ZAHVALI
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični
urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik. Miro Kelbl in Ciril Kraigher.
Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke:
LES, SRK, KROPAR, RBL, PAEKRIM, ELITA, Č, APA, ČEPOVAN, VU, ID, R, RO, IRH, C, AT, SNET, I, ANDI, OMEGA, O, LVOV. VRT, LM, LETO, VELAR.
Prispelo je 17 rešitev.
Žreb je nagrade določil naslednjim:
1.	nagrado 1.000 din Darku Benčini, TO Tomaž Godec Boh. Bistrica
2.	nagrado 750 din Jani Beravs, DSSS
3.	nagrado 500 din Štefi Jirasek, upokojenki
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE ODAR
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Zdravstvenega doma Boh. Bistrica za nego v času njene bolezni, DO LIP Bled za solidarnostno pomoč, nekdanjim sodelavcem TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica za darovano cvetje, tov. Mencingerju za tople poslovilne besede, pevcem DPD Svoboda za zapete žalostinke in župniku za obred.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Ob izgubi drage mame
ZOFIJE KNAFLIČ
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sinova Marjan in Stanko