Pomurski VESTNIK J GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 8. JUNIJA 1961 Leto XIII. — Štev. 22 Cena 15 din DRUGO SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH PIONIRJEV Pionirski odred Osnovne šole v Bistrici je letos že drugič organiziral pohod v Štrigovo »Po sledovih prekmurskih partizanov«. Kljub nestalnemu vremenu, se je v nedeljo ob pol osmih zbralo v Srednji Bistrici 250 pionirjev in mladincev ter 40 članov ZB NOB ter krenilo proti Štrigovi, kjer so jih pričakali pionirji domačini in taborniki iz Murske Sobote, Črensovec in Bistrice, ki so noč od sobote na nedeljo preživeli v taboru na prijazni jasi v bližini Štrigove. Na poti so se pohodu pridružili še pionirji iz Razkrižja; vsi pa so bili pred Štrigovo toplo sprejeti s šopki cvetja, ki so jim ga poklonili pionirji iz Štrigove. Kmalu po 10. uri je bilo na dvorišču Osnovne šole v Štrigovi tekmovanje pevskih zborov, deklamatorjev, recitatorjev, folklornih skupin in dramskih krožkov v izvajanju pripravljenih točk s tematiko, ki obravnava štiriletno osvobodilno borbo narodov Jugoslavije. Programu je sledilo okrog 70 odraslih in okrog 500 pionirjev. Skrbno izbran program pionirjev je trajal skoraj dve uri, nato pa so bili mladi udeleženci in člani ZB NOB pogoščeni. Ob slovesu v popoldanskih urah so tako domačini kot gosti, pionirji in člani ZB NOB, izražali željo, da postanejo srečanja tradicionalna, tako za mladino, kot tudi za tiste, ki jim tako mnogo dolgujemo za svobodo. Konferenca Socialistične zveze v Beltincih razpravljala 0 PROBLEMIH KOMUNE V NOVEM GOSPODARSKEM SISTEME V četrtek, 1. junija je bila v Beltincih konferenca občinske organizacije Socialistične zveze. Konferenco je sklical ObO SZDL in se je je udeležilo okrog 160 članov,ki so v štirih komisijah razpravljali o problemih občine v novem gospodarskem sistemu. V komisiji za kmetijstvo so delegati zlasti obširno razpravljali o formiranju ekonomskih enot v kmetijskih zadrugah in o problemih kooperacije. V začetku razprave sta se pojavila dva predloga o formiranju ekonomskih enot. Po prvem predlogu bi naj e-konomske enote obsegale posamezne dejavnosti. Tako bi naj n. pr. obstajale ekonomske enote, ki bi se ukvarjale s kooperacijo, odkupom, lastno proizvodnjo itd. Diskutan-ti pa so ugotavljali, da bi bilo na takih osnovah težko organizirati ekonomske enote, ker se te dejavnosti med seboj prepletajo in je uspeh dela skupen. Zato so menili, da bi naj ekonomske enote zajemale sedanje poslovne enote, v katerih je že ustvarjena organizacijska oblika in imajo tudi svoja osnovna sredstva. Poudarjali pa so, da je pri formiranju ekonomskih enot potrebno dobro premisliti predvsem o pogojih za njihov obstoj in uspeh, ker so po ugotovitvah dohodki delavcev, zaposlenih v kmetijstvu, zelo nizki in se ne bodo mogli povečati, če ne bo možnosti za to v ekonomskih enotah. Glede kooperacije so ugotavljali, da je- še vedno v začetni fazi, saj v glavnem predstavlja le še prodajanje raznih uslug. Razpravljali so tudi o potrebi organiziranja pridelovanja posameznih kultur na večjih zemljiških kompleksih, ob čemer bi se pocenila strojna obdelava in tudi zatiranje raznih škodljivcev. V komisiji za ostala gospodarska področja in komunalno dejavnost je bila zlasti velika pozornost posvečena delavskemu upravljanju. Člani Socialistične zveze so ugotavljali, da delavsko upravljanje ovirajo še razne sile v gospodarskih organizacijah in da zaradi polproletarstva tudi ni čutiti močnejših prizadevanj za reševanje posameznih problemov gospodarskih organizacij. V razpravi je bilo tudi o- (Nadaljevanje na 2. strani) PROSLAVA 20-LETNICE VSTAJE V KROGU Krajevni odbor SZDL v Krogu pripravlja v počastitev 20-letnice revolucije proslavo z manjšim kulturnim programom. Proslava bo ob priliki otvoritve športnega igrišča, katerega ureja tamkajšnji TVD »Partizan«. Proslava bo 2. julija pri osnovni šoli v Krogu. V proslavi bodo sodelovala vsa društva in vaške organizacije. ZAKAJ TOLIKŠNA ZGIBA ? Zaradi izostankov z dela je bilo lani v ljutomerski občini bodisi zaradi bolezni ali zaradi nezgod izgubljenih skupno 39.250 delovnih dni, povprečni odstotek nezmožnosti za delo pa je v primerjavi z letom 1959 padel za 0,32 odst. Rezultat tega in še nekaterih drugih okoliščin se odraža v več kot desetmilijonski poslovni izgubi, ki jo v letu 1960 izkazuje ljutomerska podružnica socialne-ge zavarovanja. Ta nastopa med drugim tudi kot posledica nizkih osebnih prejemkov zaposlenih zavarovancev. Po sodbi Občinskega sindikalnega sveta v Ljutomeru je moč doseči izboljšanje tega stanja spričo predvidenega novega finansiranja socialnega zavarovanja le z dvigom osebnih prejemkov na osnovi nagrajevanja po učinku dela ter s povečanjem števila zaposlenih v skladu z gospodarskim razvojem v občini. Vsekakor je na mestu pobuda, da bodo morali samoupravni organi podružnice socialnega zavarova- nja podrobneje proučiti to problematiko in poskrbeti za primerne ukrepe. * Nikakor pa ne moremo mimo ugotovitev, da zdravniki v občini vse preveč pošiljajo bolnike v bolnišnico, premalo pa je zdravljenja v ambulantah. Stalež bolnih je nedvomno previsok glede na to, da v občini ni velike industrije. Znani so tudi primeri, da mnogi izkoriščajo bolniški stalež za domača opravila. Zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru je že razpravljal o stalni izgubi socialnega zavarovanja. Pozval je tudi merodajne v zdravstvenem domu, naj naredijo analizo, ki bi pokazala, kje so (Nadaljevanje na 2. strani) Ljudski poslanec Ivan Ros med govorom na osrednji prireditvi v Železnih dverih Občinski praznik v Ljutomeru Letošnji, že peti občinski praznik ljutomerske občihe so hkrati posvetili 20-letnici ljudske vstaje slovenskega naroda. Uvodne svečanosti v počastitev praznika so se začele v četrtek dopoldne s slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora in obč. odbora SZDL. Še istega dne pa so v klubu LU odprli razstavo del likovnih umetnikov iz Maribora, ki si jo je ogledalo precejšnje število ljudi. Dobra udeležba pa je bila tudi na sobotnih predstavah Opere SNG Maribor. Opera se je tokrat predstavila ljutomerskemu občinstvu z o-perama »Cavaleria rusticana« in »Bajazzo«. Slavnostno zborovanje v počastitev praznika je bilo v nedeljo dopoldne pri Železnih dverih. Tam je zbrane pozdravil predsednik ObLO Tone Truden, nato pa je pevški zbor »Slava Klavora« iz Maribora zapel vrsto pesmi. Na zborovanju je za tem govoril republiški ljudski poslanec Ivan Ros, ki je v uvodnih besedah orisal pomen praznovanja, zlasti praznovanja 20-letnice ljudske vstaje, j Na zborovanju je igrala tudi pihalna godba ljutomerskega DPD Svoboda, ki je v četrtek izvedla tudi samostojen promenadni koncert. V počastitev praznika je v nedeljo popoldne priredil Konjeniški klub Ljutomer spomladanske konjske dirke, Av-to-moto društvo Ljutomer pa motorne dirke. -ko Iz prakse Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru MALO OBTOŽNIH PREDLOGOV IZ POMURJA Izkušnje Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru govorijo o tem, da je iz Pomurja zelo malo prijav gospodarskih prestopkov. V letu 1959 je to gospodarsko sodišče obravnavalo z območja našega okraja 29 obtožnih predlogov, lani pa le 27. Z območja mariborskega okraja je bilo v istem obdobju (1959—1960) kar 366 obtožnih predlogov, ki jih je obravnavalo to sodišče. Vzrok temu pa ni v tem, da je v Pomurju manj gospodarskih prestopkov. Število prijav gospodarskih prestopkov iz našega okraja je pičlo zato, ker so šibke občinske inšpekcijske službe, zelo pogosto pa prevladajo tudi lokalistične težnje, ki odvrnejo inšpekcijske organe od prijave gospodarskih prestopkov. ske prestopke kmetijskih zadrug, so sedaj vsi obeti, da se bo stanje izboljšalo, saj razpolagajo kmetijske zadruge po združitvah z boljšim jadrom. Novi gospodarski predpisi dajejo gospodarskim organizacijam večjo svobodo pri razpolaganju s sredstvi, vendar je še vedno pod kazensko sankcijo to, če dobijo gospodarske organizaci- je kredite od banke in jih nenamensko uporabijo. Drugačna stvar je pri sredstvih, ki jih gospodarske organizacije ustvarijo same. OBILICA NEPRIJAVLJENIH PREKRŠKOV Več je bilo tudi primerov kršitev Zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (pokvarjene konserve, itd.), a tudi kršitev Zakona o vinu. Znano je, da je vino drago, a še so primeri, da gostinci točijo potrošniku neustrezno ali z vo- (Nadaljevanje na 2. strani) Pred drugo fazo elektrifikacije Pomurja Prva faza elektrifikacije v Pomurju bo zaključena v znatno krajšem času, kakor je bila predvidena na posvetovanju pri Gradu 9. maja 1957. Želja za čimprejšnjo elektrifikacijo Pomurja je prihajala jasno do izraza na vseh sestankih in zborih volivcev. Te želje so našle svoj odmev tudi v našem listu, ki je odločno podprl želje ljudi neelek-trificiranih področij soboškega okraja. Pri prvi fazi elektrifikacije nam je bila potrebna predvsem električna razsvetljava, v drugi fazi pa moramo omogočiti uporabo električne e-nergije v kmečkem gospodinjstvu in gospodarstvu ter v industriji. Graditev druge faze mora biti seveda še bolj na- V R EMENSKA NAPOVED za čas od 8. do 18. junija Močnejše padavine z ohladitvijo je pričakovati okrog 10. junija in sredi junija. Lepo vreme se pričakuje okrog 8. in okrog 12. junija, a ne bo trajalo več kot 2 dni. V ostalem deloma sončno s pogostimi krajevnimi plohami ali nevihtami. črtna, kakor je bila prva, ki je imela nekatere pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti so namreč tem, da ima 30 odst. odjemalcev v večernih urah napetost izpod 200 V, 5 odst. odjemalcev pa celo izpod 180 V. Napetostne razmere se bodo popravile, ko bo podjetje E-lekro-Maribor okolica zgradilo nove vmesne trafopostaje oziroma obnovilo nizko napetostno omrežje. Kvalitetno e-lektrično energijo pa bomo dobili šele z novozgrajenimi trafopostajami 100/35 kV v Ljutomeru in 35/10 kV v Mač-kovcih ter daljnovodom 35 kV Murska Sobota—Mačkovci. Za širše uporabljanje električne energije v kmetijstvu moramo med večje potrošnike električne energije vključiti tudi vaške oziroma krajevne škupnosti. Krajevne skupnosti se namreč do zdaj niso razvijale v takem obsegu, da bi s svojimi obrati in servisi predstavljale večjega potrošnika e-lektrične energije. I. SPECIALIZIRANI SEJEM jugoslovanske tekstilne konfekcije od 17. do 25. junija v Mariboru — Velika konfekcijska modna revija — Razstavišče Mariborskega tedna M. J. mm Med primeri, ki jih je v zadnjih dveh letih obravnavalo Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru, so \ najpogosteje zastopani prekrški, ki zadevajo nenamensko uporabo sredstev gospodarskih organizacij. Kar zadeva gospodar- Pouk na srednjih šolah je končan, uspehi pa so še kar zadovoljivi. S poukom pa seveda še niso končane skrbi. Teh imajo ravno sedaj največ dijaki zadnjih letnikov. Pred vrati je matura in to ni kar tako. Tisti, ki bodo letos končali gimnazijo, so se v glavnem odločili za nadaljnji študij, medtem ko se jih je na ESŠ večina, odločila za nastop službe. Izredna okrajna konierenca ZROP v Murski Soboti Poljubne, partizanske akcije Prejšnji teden je bila v M. Soboti izredna okrajna skupščina Združenja rez. oficirjev in podoficirjev. V zadnjih dveh letih je o-krajna organizacija Združenja dosegla lepe uspehe pri svojem delu, tako pri izvajanju vsakoletnega programa strokovnega izobraževanja članstva, strelskih vajah z malokalibrsko puško, pri utrjevanju organizacij in drugem. Dejstvo je, da je bila organizacija v letu 1959 na prvem mestu v republiškem merilu, medtem ko je v minulem letu pri tekmovanju okrajnih organizacij zasedla 2. mesto in bila- nagrajena od Glavnega odbora ZROP s 100 tisoč dinarji. V letošnjem jubilejnem letu 20-letnice socialistične revolucije bodo pri organizaciji in izvajanju proslav prispevale pomemben delež tudi organizacije ZROP. Določeno število rezervnih oficirjev bo odšlo po šolah in večjih gospodarskih organizacijah, kjer bodo predavali o pomenu naše ljudske revolucije. V počastitev 20-letnice vstaje pa bodo občinski odbori Združenja na svojem območju organizirali taktične vaje — ponazoritev poljubne partizanske akcije. Občinski odbor ZROP Murska Sobota pa bo poleg drugega ob sodelovanju z Zvezo borcev NOV organiziral taborjenje večjega števila pionirjev in mladine v Vane-či, kjer je padel narodni heroj Dane Šumenjak-Miran. V teku so orientacijsko-patriilj-ni pohodi rez. oficirjev in podoficirjev, ki jih izvajajo osnovne organizacije. Najboljše ekipe se bodo v prvi polovici septembra pomerile za naslov okrajnega prvaka v orientacijsko-patruljnih pohodih, medtem ko se bo zmagovalna ekipa udeležila republiškega tekmovanja najboljših ekip iz LRS. V jesenskih mesecih bo v občinah soboškega okraja razstava »JLA 1941—1961. Razstava bo imela štiri dele: fotografije iz življenja in dela JLA, sodobna oborožitev JLA in zaščita pred atomskim orožjem. Pri izvajanju vojno-strokovnega programa, orientacijsko-patruljnih pohodih in taktičnih vajah nudijo organizacijam ZROP učinkovito pomoč oficirji iz komande vojnega odseka v Murski Soboti, pod vodstvom podpolkovnika Josipa Šoštariča. Delegati so razpravljali tudi o »Tezah za izdelavo Statuta Zveze bojevniških združenj Jugoslavije«. Bodoča Zveza bojevniških združenj Jugoslavije bo v Pomurju štela 4685 članov ali 3,50 odstotka vsega prebivalstva našega okraja. Za delegata na IV. kongresu Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki bo 29. junija v Beogradu, je bil izvoljen Slavko Sršen, načelnik Oddelka za narodno obrambo pri OLO M. Sobota. V KROGU BODO ODPRLI ŠPORTNO IGRIŠČE TVD »Partizan« v Krogu se pripravlja na slavnostno otvoritev športnega igrišča, ki naj bi bila 2. julija letos. Društvo je vložilo v nov športni objekt, na katerem so poleg rokometnega in odbojkarskega igrišča tudi atletske naprave, precej sredstev. Sedaj zaključujejo dela na novem igrišču. MALO OBTOŽNIH PREDLOGOV IZ POMERJA (Nadaljevanje s lij strani) do pomešano vino. Takih primerov skoraj nihče ne prijavlja, nedvomno pa je, — sodeč po ugotovitvah inšpekcijskih organo - o tem smo pisali tudi v našem listu — da jih je še mnogo. V nekaterih primerih je sodišče kaznovalo tudi upravitelje in to redne in prisilne. Vseh primerov kajpak zopet nihče ni prijavil, izkušnje obravnavanih primerov pa kažejo, da likvidacijski upravitelji zavlačujejo postopek in si zaračunavajo dnevnice ter podrejajo druž- bene koristi svojim lastnim. Značilno je tudi, da ni prijav kršitev Zakona o delovnih razmerjih, zato je obravnavalo sodišče le nekaj takih primerov iz Pomurja. Dalje izhaja iz ugotovitev sodišča, da so zelo pogoste pomanjkljive dokumentacije v knjigovodstvih (največ pri potnih stroških), listine niso pravilno likvidiranje in podpisane od odgovornih oseb, a tudi inventure zelo pogosto niso o-pravljene po predpisih. Vse to pa so že začetki gospodarskega kriminala. Vrh tega poslov- ne knjige niso zmeraj potrjene od merodajnih finančnih organov, a tudi osnovna sredstva! in gotovina niso zavarovana do njihove prave vrednosti pri DOZ. Mnogo je tudi napak zaradi tega, ker knjigovodje strokovno ne ustrezajo. HLEVI IZ OBRATNIH SREDSTEV Med važnejšimi primeri, ki jih je obravnavalo sodišče, je primer dveh vinogradniških gospodarstev iz Pomurja, ki sta gradili hleve in obnavljali vinograde ter sadovnjake iz obratnih sredstev, hkrati pa gradili iz teh sredstev tudi strojne lope. Zgovoren je tudi lanski prestopek neke pomurske opekarne, ki ga je sodišče obravnavalo letos. Ta opekarna je v letih 1958 in 1959 u-porabljala obratna sredstva za namene skupne uporabe v znesku nad tričetrt milijona dinarjev, kar bi morala kriti iz sklada skupne uporabe. To je prestopek, ne glede na to, da je to podjetje gradilo iz teh sredstev stanovanjski blok, črpalo prispevek za gradnjo zdravstvenega doma in drugo. Lani pa je sodišče obravnavalo primer iz istega podjetja, ki je v letu 1958 in 1959 uporabilo obratna sredstva za investicije v osnovna sredstva. Tako je nenamensko uporabilo nad 400.000 dinarjev za gradnjo transformatorja in elektrifikacijo obrata, medtem ko je .vložilo nad milijon dinarjev iz obratnih sredstev za rekonstrukcijo mostu in vlačilca za prevoz gline k strojem in za odplačilo anuitet. POVRŠNO IN MALOMARNO BLAGOVNO POSLOVANJE Večkrat se tudi dogaja, da knjižijo podjetja pri nenamenski uporabi sredstev uporabljene | zneske na materialne stroške, namesto da bi to prikazala v knjigovodstvu kot interno finansiranje osnovnih sredstev ali skupne- porabe. Dogaja se še tudi, da trgovine oziroma njihovi poslovodje dajejo blago potrošnikom na kredit. Pri tem se izgovarjajo, da to ni kreditiranje in da so to primanjkljaji poslovodij, ki so za te zneske obremenjeni. Marsikje pa je še zelo površno blagovno poslovanje: blagovne priloge povsod ne obstajajo, blagajn povsod dnevno ne zaključujejo, kontrola je pomanjkljiva, a tudi izkupičkov iz trgovin redno ne odvajajo. Znaho je tudi, da so kmetijske zadruge štipendirale svoje kadre iz obratnih sredstev namesto iz sklada skupne porabe in sp izdane vsote nadomestile po sprejetih zaključnih računih. B. Šinko V nedeljo v Rakičanu: zborovanje pomurske mladine V nedeljo bo, kakor smo že poročali, v Rakičanu zborovanje mladine, ki bo povezano z demonstracijo s kmetijskimi stroji, popoldne pa bo v okviru teh prireditev nagradno streljanje in srečolov. Namen prireditve, ki jo organizirata obč. komite LMS in Mladinski aktiv v Rakičanu je, prikazati prednost sodobne kmetijske mehanizacije pred ročnim delom. Zakaj tolikšna zguba? (Nadaljevanje s 1. strani) vzroki te izgube. Poročilo zdravnikov pa ni dalo zaželenih rezultatov, zato pa je pričalo o težnji po še večjem zaslužku. Sicer pa je to eden izmed vrste primerov, da se sklepi zbora proizvajalcev ne izvajajo. Za stvar se bodo nedvomno morali zavzeti tudi sindikati. To toliko bolj, ker nekatera območja v občini — na primer križevsko kar slovijo po tem, da lahko dobijo tudi zdravi bolniški dopust za domača opravila, kadarkoli si zaželijo. Sindikalne organizacije bodo morale pokazati več zanimanja tudi za pravilno u-rejevanje delavnih razmerij, ne bodo pa smele več zanemarjati tudi skrbi za higiensko in tehnično zaščito in sploh za varnost pri delu. Med drugim je v Ljutomeru znan primer delavca — vojne sirote iz Veržeja, ki je svoj čas delal na gradbišču obrata MTT. Zavod za zaposlovanje delavcev ga je namreč preusmeril tako, da zdaj dela vrh redne zaposlitve v nekem podjetju še pri kmetu, ki ga pri delil očitno izkorišča. Klar. zadeva nesreče pri de» lu, so jih lani zabeležili v ljutomerski občini skupno 239 ali 13. več kot leta 1959. Glede na število zaposlenih, ki se je v primerjavi s predlanskim letom povečalo, je odstotek nesreč pri delu padel za 0,14 odst. Smrtnih nesreč ni bilo, težje pa se je ponesrečilo 17 delavcev. Med ponesrečenimi je največ nekvalificiranih delavcev, po letih starosti pa de- lavcev starih od 15 do 18 let. Največ nesreč se pripeti ob sredah, razen pri vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru, kjer je največ nesreč ob ponedeljkih. Nesreče pri delu so vsekakor področje, ki ga sindikalne organizacije ne smejo zanemarjati. Bj. Š. 0 problemih komune v novem gospodarskem sistemu (Nadaljevanje s 1. strani) pozor j eno na problem obrtništva. Precej obrtnikov je namreč odpovedalo obrt in se začelo ukvarjati s šušmar-stvom, toda le. za nekatere, medtem ko drugim nočejo Opravijati uslug. Zato je bilo predlagano, da bi se naj s primernimi obdavčitvami omogočilo tem obrtnikom redno delo. V razpravi so bili načeti tudi problemi nadaljnjega razvoja industrije v občini ter turizma, za kar bi bilo potrebno preurediti tudi gostilno »Zvezda« v Beltincih. Ostali dve komisiji sta razpravljali o pr obletnih na področju zdravstva in socialne dejavnosti ter o kulturni in prosvetni dejavnosti. Posebno pereče probleme so v komisiji za prosveto in kulturo ugotavljali v šolstvu in sicer zaradi pomanjkanja učiteljev ter delitve sredstev za nagrajevanje. Udeleženci konference so pri zdravstvu ugotavljali, da,so bili v zadnjem času doseženi le- pi uspehi in da bo z zgraditvijo novega zdravstvenega doma tudi mnogo laže reševati nekatere probleme. V razpravi pa je bilo tudi poudarjeno, da naj v bodoče poteka delo na zdravstveni preventivi bolj sistematično, zlasti pri zdravstvenem prosvetijevanju. Ugotovitve in predlogi za reševanje perečih problemov na všeh obravnavanih področjih bodo služili’ ObO in celotni organizaciji Socialistične zveze v beltinski občini kot vodilo pri izvajanju vseh sprememb tako na gospodarskem, kakor tudi na družbenih področjih. ne MLADINA V KUMROVCU Dijakinje in dijaki Sole za Zdravstvene delavce iz M. Sobote so v torek obiskali rojstni kraj maršala Tita — Kumrovec in si tam ogledali muzej v Maršalovi rojstni hiši, spotoma pa so se ustavili tudi v Rogaški Slatini in v Trakoščanu. Izlet je zelo uspel. Komisija Za razpis štipendij pri Splošni bolnišnici v Murski Soboti razpisuje v šolskem le-tu 1961/62 naslednje štipendije: 2 štipendiji na Šoli za farmacevtske tehnike 2 štipendiji na Šoli za medicinske laborante 1 štipendijo na Višji šoli za rentgenske pomočnike 1 štipendijo na Šoli za socialne delavce 6 štipendij na Šoli za otroške negovalke 3 štipendije na Šoli za babice (4-letno šolanje) 2 štipendiji na Višji šoli za medicinske sestre 1 štipendijo na Šoli za lekarniške laborante Interesenti naj dostavijo pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala na upravo Splošne bolnišnice Murska Sobota najpozneje do 15. junija 1961. Ekonomska srednja šola v Murski Soboti razpisuje po Odloku o načinu izvedbe in o pogojih razpisa za vpis v strokovne 'šole (Ur. list št. 13/1960) VPIS V I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1961/62 V I. razred Ekonomske srednje šole bo sprejetih 35 učencev oziroma učenk. Pogoji za sprejem: uspešno končana osemletna šola. Kandidati naj vložijo do vključno 22. junija 1961 na ravnateljstvo šole prošnjo, kolkovano s 50 din (državni kolek). Prošnji je treba priložiti: 1. spričevalo o dovršeni osemletki, 2. mnenje osemletke, 3. lastnoročno napisan življenjepis, 4. rojstni list, 5. morebitna priporočila Zveze borcev, socialnega varstva in družbenih organizacij. Če bo število prijavljenih kandidatov večje, kakor dovoljuje vpis, bo razpisna komisija na osnovi priloženih dokumentov in razgovora s kandidati izbrala tiste, ki imajo najboljše pogoje za vpis. — Vsi prijavljeni kandidati naj se zberejo 26. junija 1961 ob 8. uri na šoli, kjer bodo zvedeli za rezultate razpisa. PIŠE JOŽE SLAVIC UVAJANJE EKONOMSKIH ENOT Novi pogoji, ki so nastali v gospodarjenju V naših podjetjih s sprejemom Zakona o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, so mnoge kolektive v Pomurju postavili pred dejstvo, kaj napraviti. Že pred letom so zaživele razprave, da je samo izboljšava tarifnih pravilnikov v gospodarskih organizacijah premalo, da bi pritegnila pozornost vsakega zaposlenega na celotno gospodarjenje v podjetju. Razprave v kolektivih in komunalnih organih so nam pokazale, da še vedno ni mnogim proizvajalcem,« kakor tudi vodstvom podjetij jasno, da de Centraliziranje upravljanja ni samo tehnični, temveč predvsem družbeni problem, Zato se zaradi takega gledanja marsikje vse predolgo u-stavljajo ob tehničnih problemih decentralizacije upravljanja in premalo, upoštevajo vlogo proizvajalcev v novih pogojih. Razen tega je treba poudariti, da kompleks delitve predstavlja tudi u-rejen proces nastajanja (formiranja) dohodka in da je prav s vprašanjem formiranja povezano tudi uspešno ugotavljanje in delitev dohodka v decentraliziranem sistemu. Zato je osnovna naloga pri uveljavljanju novih predpisov KAKO POSTAVITI POLOŽAJ DE-LAVCA-PROIZVAJALCA V EKONOMSKI ENOTI, DA BO LAHKO SE SOUPRAVLJAL. Iz takega stališča naj izhajajo vse koncepcije in dogovori: za predpise znotraj gospodarske organizacije. V murskosoboškem okraju je obstajalo po stanju prejšnjega meseca le nekaj gospodarskih organizacij, ki so že deloma decentralizirale upravljanje. Po podatkih, kakor jih imamo sedaj, je le nekaj gospodarskih organizacij pripravljenih, da v drugem polletju temeljito spremene dosedanji način upravljanja in nagrajevanja. Diskusija teče sicer naprej v vseh gospodarskih organizacijah, vendar so stališča še zelo nejasna in v večini primerov postavljajo stvari na glavo. Najprej sistem, potem pa prilagoditi delavca temu sistemu. Pri takem gledanju se seveda ne pride daleč in ni perspektiv za izboljšanje upravljanja. Kaj je torej treba storiti? Dva kompleksa sta, ki ju moramo obravnavati, ko govorimo o decentraliziranem upravljanju. Prvi kompleks predstavlja nekatere tehnične probleme, drugi pa u-vedbo ekonomskih enot. Pri tehničnih problemih je še vedno pomanjkljivo organiziranje delovnega procesa in vodenje podjetij. če vzamemo samo planiranje, ga ponekod jemljejo kot nepotrebno zlo, ki obstaja na papirju in v planu komune, dela pa se sproti od slučaja do slučaja. Tu ne mislim na tisto »železno planiranje« iz časa distribucije, temveč na to, da proizvajalec ne more vedeti za svoj uspeh, Če vsaj v obračunskem razdobju nima točno določenih nalog in predvidenih u-spehov svojega proizvajanja. Delovni proces je predvsem pri srednjih podjetjih zelo slabo organiziran. Analizirana niso delovna mesta, .kapacitete in ekonomika razpolaganja s časom. Tudi urejenost in skladnost izvršilnih tehničnih služb ni urejena. Tako prihajajo izvrševalci nalog uprave za vsako stvar sproti po dokumentacijo, izgublja se čas in denar. Tudi zastoji v proizvodnji zaradi neorganizirane priprave dela niso večji. Pri takem stanju potem ni čudno, da prav v teh podjetjih bolj zaostali delavci zagovarjajo mezdni sistem, da je še vedno mnenje: primaknimo vsakemu nekaj, pa bo mir. To seveda v tistih kolektivih, kjer niso mnogo storili na pripravah. Pojavljajo se tudi mnenja, da je pri-ganjaštvo uspešna oblika vzgoje, da so mojstri za to priganjanje opora napredka gospodarske organizacije. Drugo področje je nejasnost okrog decentraliziranega opravljanja. Marsikdo ne razume, da ni neposredno upravljanje samo za sklepanje v delitvi dohod-I ka, temveč da je prav sa proiz- vodni proces sodelovanje vseh proizvajalcev pogoj za uspeh v razvitem socialističnem blagovnem gospodarstvu. V zadnjem času je naša centralna pozornost veljala materialni stimulaciji delavca. Izpopolnjevali smo merila dela, širil se je krog proizvajalcev, ki so svoje osebne dohodke dobivali iz skupnih sredstev po količini vrženega in merjenega dela, toda to je le polovica poti. Delavska oblast je nujno vezana z odločanjem. Kakor smo bili v stanju hitro dojeti vsebino nove delitve do gospodarske organizacije, tako je skoraj obrnjeno težko šlo naprej razumevanje, da prav isti principi veljajo znotraj gospodarske organizacije. Na tej osnovi še 'vedno nastaja strah, kako bo v podjetju, če bo soodločalo več pro- izvajalcev. Delavski sveti v Pomurju štejejo v panogah industrije, gradbeništva in kmetijstva — to pa so vsa večja podjetja — sedaj povprečno 20 članov. To pomeni, da je le vsak 11. proizvajalec član delavskega sveta. Ta torej sprejema sklepe za vse ostale, ki niso člani delavnega sveta. Med proizvajalce in mnoge organe delavskega upravljanja je že prodrla zavest, da parlamentarni način izvajanja delavske oblasti ni dovolj, da bi vsi lahko sodelovali pri upravljanju. Zato je treba poiskati take oblike, ki bodo sodelovanje omogočale. To pa je v manjših podjetjih dejansko sodelovanje vseh proizvajalcev pri upravljanju, v večjih pa tak način organizacije upravljanja, ki omogoča delavcu vpogled v gospodarjenje. Ta pa je možen preko ustanovitve ekonomskih enot. Kaj je potem ekonomska eno- ta vsebinsko in kaj tehnično? Vsebinsko je ekonomska enota o-snovna proizvodna skupnost v okviru podjetja, kjer veže njene člane SKJJPNO UPRAVLJANJE SREDSTEV ZA PROIZVODNJO IN KJER NEPOSREDNO DELIJO SVOJ USTVARJENI DEL DOHODKA, ki je ostal po odbitku posebej izračunanih dajatev družbi in dajatev za skupne potrebe. Tehnično je pa ekonomska enota organizacijska enota DELOVNIH MEST, NA KATERIH SE OPRAVLJAJO ENAKI ALI MED SEBOJ DOPOLNJUJOČI SE DELOVNI POSTOPKI, ki tvorijo delovno fazo ali pa del skupne proizvodnje podjetja. Vsi sodelavci, ki tako skupno ustvarjajo svoje proizvode, imajo pravico in dolžnost neposrednega upravljanja, ki ga opravljajo v obliki skupnih sklepov o proizvodnji in delitvi znotraj enote. Princip demokratičnosti je s tem pbudarjen, vsak ima pravico in dolžnost predlagati in glasovati o vseh vprašanjih, ki se tičejo' te ekonomske enote. Oblika odločanja je sestanek zbora delavcev, ki je polnoveljaven, če je prisotna večina članov. Odločilna je večina glasov. Ce ne -obstajajo pogoji, da se omogoči udeležba vseh, ki jih materialna vprašanja prizadevajo, se o interesih posameznikov ne sklepa. Za vsako enoto obstaja poseben pravilnik, ki u-pošteva možnosti sklicevanja (nedeljsko delo, več izmen itd.). Ce nima posebej izvoljenega ožjega telesa (obratni delavski svet, sekretariat), mora imeta izvoljenega predstavnika, ki ga običajno nazivajo predsednik zbora delavcev. Ta skrbi tudi za sklicanje, ki se mora izvršiti v določenih rokih ali pa na zahtevo posameznika ali arkupine delavcev, ki žele razpravljati o posameznih vprašanjih. Pravico do sklicanja ima tudi delavski svet podjetja za tiste svoje sklepe, katere 'morajo razpravljati delavci v ekonomskih enotah. Ekonomska enota je torej zaključna skupina delavcev, ki obsega določeno število članov, ki je njihov učinek — uslugo možno meriti in knjigovodsko izkazovati. V pravilih podjetja naj bi se tudi podrobno določilo kriterije za njen obstoj. Sklep o številu in obsegu posameznih ekonomskih enot izda delavski svet. Važno je pri tem, da pri izvajanju ekonomskih enot ne more nihče ostati izven take delitve in biti obračunan neposredno iz skupnih sredstev. Take tendence so bile v nekaterih naših kolektivih, ker so se predvsem upravne in pomožne dejavnosti hotele izločiti iz tega, da bi po skupnih merilih izvajale svoj dohodek posebej. Pripomniti je še treba, da je treba v pravilih podjetja zagotoviti, da ima skupina delavcev v vsakem času pravico predlagati izdvojitev v posebno ekonomsko enoto ali pa združitev ali pripojitev k drugi ekonomski enoti. TO mora biti vezano na rok, ko se lahko napravi obračun (tromesečje itd.). Ce se delavski svet ne strinja, lahko odloči sestanek celotnega kolektiva o tem. Taka odločitev je dokončna. Nejasno je tudi vprašanje obračunskih enot, ki so praviloma manjše enote, kjer se posebej ugotavlja stroške ali uspeh, vendar ne pride v poštev ugotavljanje celotnega dohodka. To so takozvane obračunske enote, ki so včasih tudi istovetne s stroškovnimi mesti. Tako posebno ugotavljanje nekaterih elementov formiranja in delitve dohodka pride v poštev, kjer je ekonomska enota celotni obrat z zaključeno proizvodnjo, kjer Je pa vendar treba predvsem •troške posebej ugotavljati. Pe- reče vprašanje je ponekod tudi neskladnost kapacitet, ki jih znotraj ekonomske enote ni mogoče rešiti. S stroji, ki imajo večjo kapaciteto (učinek), kakor je potrebno za proizvodnjo ekonomske e-note same, lahko opravlja usluge drugim. Prav tako lahko sprejema usluge drugih. Pri prenosu sredstev na ekonomske enote se postavlja načelo, da morajo vsa osnovna in obratna sredstva pripadati neki ekonomski enoti. Prav tako tudi sredstva amortizacijskega sklada. Na--čin dobivanja sredstev je lahko: — z dodelitvijo ob priliki formiranja; — z vlaganjem lastnih skladov ekonomske enote; — z udeležbo na natečaj podjetja iz družbenih skladov; — s prenosom iz drugih ekonomskih enot. Uspešno se je uveljavilo razpisovanje notranjih natečajev v okviru podjetja na tiste ekonomske enote, ki so nudile najboljše pogoje. Z odločitvijo o ustanovitvi ekonomske enote delavski svet podjetja določi začetna sredstva ekonomske enote. S spremembo a-sortimana in povečanjem plana se mora ekonomski enoti zagotoviti tudi vsa potrebna sredstva. Stremeti je pa, da se zamenjava in razpolaganje z osnovnimi sredstvi vrši le na utemeljenih potrebah, ker pogoste spremembe otežkoča-jo notranji obračun, na drugi strani pa proizvajalci v ekonomski enoti ne bi bili na čistem, s čim pravzaprav naj gospodarijo. Zato je boljši način medsebojnih uslug. Vse spremembe praviloma izvaja le upravni odbor, le v nujnih in u-temeljenib primerih do odločitve upravnega odbora, direktor sam. Pri pritožbah je pristojen delavski svet, ki mora talke pritožbe obravnavati kot nujne. (Dalje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, S. JUNIJA 1 PRIPRAVLJALNA KONFERENCA POGLAVITNA NALOGA KONFERENCE NEANGAŽIRANIH DEŽEL: BOJ ZA MIR IN MEDNARODNO SODELOVANJE □ OST, NAPERJENA PROTI BLOKOVSKI DELITVI RAZLIKA MED »NEVTRALCI« IN POZITIVNIM NEVTRALIZMOM □ TEORIJA O »TRETJEM BLOKU« V ponedeljek je pričela z delom pripravljalna konferenca neblokovskih dežel, na kateri sodeluje tudi več zunanjih. ministrov. Njena naloga je, da pripravi vse potrebno za julijsko srečanje šefov držav ali vlad dežel — udeleženk. O tem velikem dogodku, ki je te dni priljubljen predmet vseh svetovnih komentatorjev, je dr. Aleš Bebler napisal za »Medjunarodno politiko« daljši sestavek, iz katerega posnemamo nekaj značilnih odlomkov: Ponekod se pojavljajo tudi kritični glasovi. Najpogosteje operirajo s tezo, da predstavlja sklicanje konference šefov neangažiranih držav poizkus, ki naj bi ustvaril nov, tretji blok. Mimogrede rečeno: zelo značilno je, da to tezo ponavadi prevzemajo takšni časniki, v stolpcih katerih doslej še nismo zasledili niti-besedice proti razdelitvi sveta na obstoječa bloka. Že ta okoliščina kaže, da pri' tem, kakor po pravilu, ne gre za neobveščenost ali zablodo, temveč za namerno dejavnost proti dejanskim smotrom, za katere se zavzemajo neangažirane države, ko pripravljajo svoj sestanek. Ta dejavnost je odraž blokovske narave, tekmovanja med blo- koma za vpliv nad še »ne-vključenimi« deželami in za njihovo vključevanje v »svoj blok«. Dobronamernim ljudem ni treba dokazovati, da skliceval-ci nimajo namena ustanoviti svoje organizacije, zveze ali kar koli drugega, kar bi kdo utegnil imenovati pričetek u-stanavljanja bloka. Neštetokrat so se jasno izrekli proti ustanovitvi novega bloka ali novih blokov. Že dva bloka sta preveč, je nekoč dejal e-den izmed šefov dežel — skli-cevalcev. Zakaj bi potem u-stanovili še enega? Dobronamerni ljudje pa se utegnejo vprašati, ali ne bo nastalo nekaj, kar je podobno bloku, spontano, zaradi sestankov, vsklajevanja stališč ter večje koordinacije dejavnosti neangažiranih dežel? Na tako vprašanje je treba odgovoriti, • da sklicevalci konference neangažiranih dežel nimajo namena ustvariti nekaj, kar bi bilo podobno bloku, iz globoko načelnih razlogov, ne pa zaradi trenutne potrebe. Njihovi globoki načelni razlogi pa so odraz dejanskih interesov in iskrenih želja njihovih narodov, ne pa umetne konstrukcije brez zvez z, resničnostjo«. Dr. Bebler navaja nekaj dokazov za svojo trditev. Povojni razvoj kaže, da predstavlja pojav neangažiranih držav e-nega izmed zakonov zgodovine današnjega časa. Namesto da bi te dežele »padale z napete vrvi« v naročje tega a- li onega bloka, kakor so blokovsko opredeljeni radi govorili, se njihov vpliv vse bolj krepi, prav tako pa tudi njihovo število. Konferenca neblokovskih dežel je plod take-ga razvoja, razvoja javnega mnenja. Bloka sta odraz boja za nadvlado. Bistvo politike neangažiranih pa je v tem, da v tem boju ne sodelujejo. Politika neangažiranosti pomeni zanikanje teze, češ da sta tekmovanje in boj za premoč nujna. Končen njihov smoter je konec tekmovanja in boja za premoč. Ustanovitev še enega tretjega partnerja v tem boju, bi samo zaostrila ta boj ter ga dvignilo samo še na višjo stopnjo. Neangažirane dežele bi s tem nastopile proti svojim najglobljim hote-, njem, proti težnjam za pomiritev na svetu in prenehanju hladne vojne, proti evoluciji svetovnega javnega mnenja, ki noče blokovske razdelitve sveta. Koristno je pripomniti, da so sklicevalci konference upoštevali samo tiste dežele, ki se ravnajo po načelih miroljubnega sožitja v svoji praksi. Zato jih nekateri celo kritizirajo. Nekateri • jim očitajo, da niso dosledni »nevtralci«, ker (vsaj spočetka) niso povabili nekaterih nevtralnih dežel. Na drugi strani je bilo čuti pripombe, da so povabili nekatere dežele, ki imajo dobre odnose s to ali ono deželo, vključeno v ta ali oni veliki blok, in da potemtakem niso »nevtralne«. - Neangažiranost ne pomeni i-sto kakor nevtralnost. Nevtral-nos utegne biti rezultat zgodovinskih okoliščin — po na- ključju. Neangažiranost-je načelna politika, politika, ki jo mi imenujemo miroljubno sožitje, nekateri pa politika pozitivne nevtralnosti. Nevtralnost je tudi lahko pasivna. Neangažiranost je aktivna. Nevtralnost lahko pomeni osamitev. Neangažiranost pomeni sodelovanje v mednarodnem življenju. Nevtralnost je lahko rešitev, pogostoma začasna, za tisto deželo, ki je nevtralna. Neangažiranost je politika s svetovnimi smotri, med katerimi je poglaviten — preprečiti razdeljenost sveta na bloke. Če bi se na konferenci neangažiranih zbrale samo dežele ali večina dežel, ki bi bile v slabih odnosih z deželami, vključenimi v bloke, tedaj bi lahko govorili o tem, da nastaja skupina, ki bi utegnila prerasti v tretji blok. • V resnici pa je povsem ob- ratno. Tako med sklicevalci kakor med povabljenci najdemo dežele, ki so v zelo dobrem odnosu z nekaterimi deželami, vključenimi v bloke, med drugim tudif z velesilami. Prav j d tako. Kajti skrajni smoter politike neangažiranih so — dobri odnosi z vsemi. Sodelovat nje in dobri odnosi posameznih neangažiranih dežel z deželami obeh blokov na podlagi enakopravnosti predstavlja koristen element pri graditvi e-notnega, nedeljivega sveta. Pripeljati do sporazumevanja med največjimi silami: to je ena izmed nalog, ki jih postavljajo neangažirane dežele. Zato ni naključje, da je bil prvi konkreten predlog, ki so ga šefi neangažiranih držav predložili Generalni skupščini OZN lani v jeseni, ravno predlog za neposredne stike Šefov obeh največjih sil našega časa. v Tako so v Moskvi ocenili dvodnevne razgovore Kennedy — Hruščev na Dunaju. Če upoštevamo »prijateljsko ozračje«, o katerem sta govorila oba tiskovna predstavnika novinarjem, in pa skrbno pripravljeno, toda zelo skopo uradno poročilo o razgovorih, potem pridemo do zaključka, da sta oba predsednika pustila odprta vrata za nadaljnje razgovore. Zato je tudi pričetek dober. Ne smemo pozabiti, da je znana afera z ameriškim vohunskim letalom, ki so ga lani maja v SZ sestrelili nad Ura- lom, hudo zaostrila sovjetsko-ameriške odnose in v veliki meri vplivala na prekinitev konference »štirih velikih«. Kaže, da sta predsednika na Dunaju naredila nad tem dogodkom križ in odprla novo obdobje medsebojnih stikov. Odveč bi bilo ugotavljati, o čem sta predsednika govorila samo ob navzočnosti uradnih tolmačev, brez zunanjih ministrov. Če upoštevamo številna nesoglasja med Vzhodom in Zahodom, problemov ni zmanjkalo. Vendar je značilen o-ni del skupne izjave, ki nekako rine v ospredje »odnose med ZDA in SZ ter druga vprašanja, ki zanimajo obe deželi«, kakor tudi , sklep o »o-hranitvi stikov v vseh vprašanjih, ki zanimajo obe deželi in ves svet.«. Govori o odkriti želji po miroljubnem posvetovanju — brez groženj. Že nekaj tednov pred pričetkov konference so na obeh straneh sporočili, da gre za široko izmenjavo mnenj, brez kakršnih koli sklepov ali odločitev. Zato predsednika tudi nista pričela razgovorov s tem, da bi kateri izmed njih pričel pojasnjevati uradno stališče. Stališča sta iznašala širokopotezno v želji, da bi čimveč izvedela drug od drugega. Zato tudi ni bilo ostrih besed, niti očitkov. Zanimivo je, da so tak način razgovorov sprejeli s simpatijami povsod na svetu. Pot za zbližanje v mnogjh mednarodnih vprašanjih je odprta. Čez nekaj tednov bomo lahko ugotovili, kolikšnega pomena je dunajski sestanek, pravijo komentatorji. Če so v nekaterih prestolnicah na Zahodu poročilo o razgovorih sprejeli kot olajšanje, so to storili najbrž zaradi tega, ker so se bali, da bi se oba predsednika vendarle o kakem vprašanju domenila ■— mimo njih. Srečanjema Dunaju: Kennedg in Hruščev BRITANSKI TOPOVI ZA NEMČIJO SPORAZUM DVEH OBRAMBNIH MINISTROV □ POPUŠČANJE PRED AMERIŠKIM PRITISKOM □ BONN USTVARJA ’ SVOJO STARO ŽELJO: PONOVNO ROJSTVO BALTIŠKEGA LADJEVJA. Zahodnonemška vojska (Bundeswehr) je sklenila z britanskimi proizvajalci orožja sporazum o izdelavi orožja. Zanj se ne zanimajo samo Nemci, temveč vsi tisti, ki budno spremljajo ponovno oborožitev Zahodne Nemčije in militaristične težnje med bonnskimi političnimi osebnostmi. V nadaljevanju navajamo nekaj zanimivosti, ki jih je v zvezi s sporazumom objavil pariški časnik »Pariš Presse Pintransigeant«. Zvezna republika Nemčija bo nabavila v Veliki Britaniji 2.500 stomilimetrskih topov, dva prototipa britanskih radarjev in neke vrste mino-metalcev. Sodijo, da bo kmalu prišlo do novih naročil — posebnih letalskih motorjev Roles-Royce, ki jih bodo dostavljali zahodnonemški in francoski vojski. Prav tako se utegnejo domeniti o nabavi lahkih britanskih letal, ki vzletajo navpično. *' Kaže, da je britansko-zahod-nonemško sodelovanje na področju oboroževanja obsežnejše kakor je bilo doslej. Nekaj e-kip tehničnih in industrijskih izvedencev se je že sestalo z obema obrambnima ministroma, Watkinsom in Straussom, ki sta se tudi pred tem uradno sestala. Xo je brez dvoma velik poslovni dogovor za britansko industrijo orožja. Že naročilo 2.500 topov bo prineslo 250 milijonov funtšterlingov. Ta naročila bodo stimulirala britansko oboroževalno ter letalsko industrijo, ki sta življenjskega pomena za britansko e-konomikb. Toda, če so poslovni britanski ljudje in člani vlade zelo zadovoljni s temi naročili, je njihova javna reakcija precej diskretna in zadržana. Britanska javnost je namreč ogorčena nad najnovejšimi sporazumi. Velika Britanija je ena tistih zahodnoevropskih dežel, katerih »nagonske« rezerve v odnosu na ponovno nemško o-borožitev so naj večje. Počakali so, da so poročilo o sporazumu Strauss—Watkins objavili po sporočilu, ki pravi, da je Zahodnoevropska unija pooblastila Zahodno Nemčijo, da lahko izdeluje lastne 6-tonske rušilce. Vse doslej so bruseljski sporazumi orpogočali nemški vojni mornarici, da sme izdelovati plovne objekte do 3 tisoč ton. Ta dva sporazuma skupaj kažeta, da so zahodnonemški oborožitvi odstranili zgornjo mejo. Izjemo predstavlja le jedrska oborožitev. Za britanskimi topovi in s tem, kar že ima, se bo Zahodna Nemčija lahko ponašala z najbolj o-premljenimi motoriziranimi in blindiranimi enotami v Zahodni Evropi. Z zgraditvijo osmih velikih rušilcev’ je Bonn slednjič dosegel enega svojih poglavitnih vojaških smotrov: rojstvo novega baltiškega ladjevja. Angleži so se dolgo upirali ameriškemu pritisku glede nemške mornarice, toda slednjič so popustili. Vendar britansko javno mnenje z ogorčenjem ugotavlja, da pada na Macmrlla-novo vlado dober del—odgovornosti v tej etapi ponovne nemške oborožitve. Prva reakcija Vzhoda bo najbrž v tem; da bo pospešil ponovno oborožitev Vzhodne Nemčije. KOCA POPOVIČ— PODPREDSEDNIK NA KAIRSKEM ZASEDANJU KAIRO — Na prvi seji pripravljalne kpnference neplokovskih dežel so izvolili zunanjega ministra ZAR Favzija za predsednika, jugoslovanskega državnega tajni- ka Popoviča in- indonezijskega zunanjega, ministra Subandria pa za podpredsednike. Določili so tudi dnevni red zaseanja-Med drugim bodo pripravili začasni dnevni red bodočega sešjfopka poglavarjev neblokovskih dežel v, juliju in določili kraj, datum in trajanje julijske konference. KENNEDY V LONDONU LONDON - Predsednik ZD \ Kennedy je v ponedeljek prispel v britansko prestolnico, da bi ministrskega predsednika Macmilla-na seznanil z uspehi svojih razgovorov s francoskim, predsednikom de Gaullom in sovjetskim predsednikom Hruščevom. Sestanek je bil med štirimi očmi. Zanimivo je, da je Kennedy .(Skrajšal svoj obisk ameriškemu veleposlaniku samo zato, da bi se laže dalj časa menil z britanskim predsednikom. Zatem je nadaljeval pot z letalom proti Washing-tonu. KONEC »ZADNJEGA CADILLA« V DOMINIKANSKI REPUBLIKI — TRUJILLA □ ČLOVEK, KI JE BIL DEJANSKI LASTNIK DRŽAVE □ »SKUPŠČINA SORODNIKOV« ZNAČILEN MOLK V ZDA Tridesetega maja je sedem atentatorjev iz zasede ubilo diktatorja Dominikanske republike Rafaela Trujilla. Skupino je vodil bivši general Diaz, ki se je iz maščevanja zaradi progonov njegovih sorodnikov umaknil z oboroženo skupino, v gore in obljubil režimu maščevanje. Novice z. otoka so zadnje dni izredno skope. Poročajo, da je prišlo do upora in da ga skuša Trujillov sin, ki je postal po sklepu tamkajšnje vlade vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil, s silo zatreti. Seveda so vsa poročila, ki prihajajo z otoka, strogo cenzurirana. Pač pa so se v obalskih vodah pojavile ameriške vojne ladje. Kaže, da se v Washing-tonu boje podobnega razvoja kakor na Kubi ... Dominikanska republika meri 48.734 km2 in ima 2,608.000 prebivalcev. Obsega dve tretjini otoka Haiti, na katerem je še republika Haiti. Otok predstavlja klasično deželo plantaž sladkornega trsa, pa tudi banan in kakaa. V višjih legah uspeva kava. Za prehrano prebivalstva goje koruzo, fižol in riž. Tudi živinoreja je precej razvita. Gozdovi pokrivajo velik del ozemlja. Med lahko industrijo prevladuje sladkorna predelovalna industrija, ki je v glavnem v ameriških rokah. Prometne zveze so zelo slabe. Železniške pro-Še služijo povečini plantažam. Vendar s smrtjo Trujilla, nasilnega režima ni konec, saj je vsa oblast v deželi praktično v rokah njegove družine. V času svojega samovoljnega vladanja si je kot predsednik republike (od leta 1930) nagrabil ogromno imetje, ki velja približno milijardo dolarjev. Je lastnik 50% obdelovalne zemlje, v njegovih tovarnah dela kakih 60.000 delavcev. I-ma tovarne čevljev in tekstila, stekla in cementa. Je lastnik bank, zavarovalnih zavodov, klavnic in mlekarn, trgovinskega ladjevja, televizije, radia in tiska ... Da bi to bogastvo ostalo v družini, je svoje obširno sorodstvo primerno »preskrbel«. Njegov sin Rafael, sedanji načelnik vojske, je postal polkovnik v tretjem letu, v dvanajstem letu pa že veleposlanik. Hčerki Angeliti je dal ta diplomatski naslov že — v Štirinajstem letu. Štirje bratje so generali in industrialci ter trgovci obenem, dve sestri pa sta ženi generala oziroma ministra. Kult osebnosti ni nikjer tako razvit kakor v tej deželi. Zgradil si je kakih 2.000 spomenikov, v parlamentu pa ga kličejo »očeta domovine« in »generalissimusa«. Vse fakultete so mu, že dale častni doktorski naslov. Med njimi naj- demo tudi naslov prvega de-iavca«. Vladal je samovoljno, na način, ki ne trpi nobene opozicije. Da bi zaslepil nepoučene, je tudi imel dvodomni parlament in tu in tam je celo izvedel »volitve«. Toda delovati je smela samo njegova stranka. V »parlamentu« so povečini njegovi sorodniki. Sicer je bil znan kot organizator zased in plačanih umorov. Dal je pobiti na tisoče rodoljubov — pesnikov, učenjakov, ministrov in diplomatov, ki se niso strinjali z njegovo diktaturo. Znano je, da je organiziral atentat na predsednika venezuelske republike in celo na Fidela Castra. Režim so vse dotlej podpirale ZDA. (Ameriški kapital je bil v Dominikanski republiki varen.) Ob njegovi smrti tudi njegovi prijatelji molče, saj je več kot očitno, kakšna je bila v bistvu vladavina enega izrazitih karieristov in nasilnikov V Latinski Ameriki so si ob njegovi šmrti oddahnili, v Washingtonu pa se boje, da se v Dominikanski republiki ne bo rodila — druga Kuba. Očitno je namreč, - da so takemu režimu po padcu zadnjega ca-dilla« šteti dnevi. Slejkoprej.. Bivši diktator Trujillo z vnu kom POMURSKI VESTNIK, 8. JUNIJA 3 Kairo — alabasterna mošeja ■///, 20 LET REVOLUCIJE Dva in ena je lahko tudi pet Nekako pred dvanajstimi leti je sodelavec »Ljudskega glasu poročal iz Prosenjakovec: »Kljub slabemu vremenu, ki se je pričelo z dežjem že zgodaj zjutraj in je v presledkih deževalo ves dan, je bila otvoritev Zadružnega doma v Prosenjakovcih ob napovedanem dnevu... V gradnjo tega doma so vaščani vložili 24.000 delovnih ur. Od tega je prostovoljnih 19.000. Največ prostovoljnih delovnih ur so dali trontovci. Skoraj enako pa so delali mladina in žene. Tudi pionirski odred »Štefana Kovača«, ki šteje 46 članov, je mnogo pomagal. Zadružni dom so pričeli graditi v septembru 1948. leta in šo že koncem novembra morali prenehati s samo gradnjo zaradi neugodnega vremena,.. V zimskem času 'pa so pripravljali les. Pripravili so ga 140 kub. metrov. Za zidavo so porabili 115.000 zidakov. Uspeh, ki so ga dosegli, pa jih ne razveseljuje. Ta-koj bodo pristopili k notranji opremi doma, tako da bo dom kmalu postal pravo gospodarsko in kulturno Središče vasi.« To je samo en izmed dopisov, kakršnih najdemo doslej, skoraj v sleherni številki Ljudskega glasa, Ob-mursfcega tednika in kasneje Pomurskega vestnika. V teh dopisih sicer, ni potrebnih podatkov o vrednosti del, čestokrat tudi samo nameni volivcev, pričajo pa nam o denarni ustvarjalni dejavnosti, o silnih naporih, napraviti življenje lepše in boljše. Če bi nam en izmed talcih zadružnih domov vedel povedati, kaj vse se je v dobrih dvanajstih letih dogajalo pod njegovo streho, kaj vse je videl in slišal, bi lahko napisali debele kronike. Toda marsikaj se pozabi, mnogo tudi ni zapisanega in tako nam danes sploh ni mogoče niti približno oceniti, koliko prostovoljnih delovnih ur je bilo opravljenih, kaj vse z velikim trudom in majhnimi sredstvi zgrajenega. Toda iz leta v leto se lotevamo novih stvari. Tako kakor je bilo pred dvanajstimi, leti. aktualno graditi zadružne domove, je v zadnjih letih nekatere vasi zajelo gibanje za gradnjo vaških domov, zbiranje sredstev za televizijske sprejemnike, knjižnice in drugo. Takole beremo v eni izmed lanskih številk Pomurskega vestnika: »Občinski komite ZKS in Občinski odbor SZDL sta v začetku sestavila skupno z gradbenim odborom delovni program ter dala pobudo za prostovoljno delovno akcijo. Odziv je bil skoraj neverjeten. Na gradbišče so prihajali delavci domala iz vseh delovnih kolektivov, člani sindikalnih podružnic, društev in organizacij iz vse občine. Med organizacijami SZDL se je najprej i 'odzvala organizacija Slamnjak, med kolektivi pa Opekarna Ljutomer. Do sedaj so vsi sodelujoči opravili o-krog 52.000 prostovoljnih delovnih ur.« In le tako je lahko v Ljutomeru v izredno kratkem času zrasla nova tekstilna tovarna, drugje vaški dom, nekje cesta itd. »Toda preveč bi bilo naštevanja, če bi omenjali vse kraje, kjer so.krajevni odbori letos zaključili z eno ali večletno akcijo žar gradnjo vaškega ali gasilskega doma, ureditev pokopališča ali drugega za vas pomembnega objekta,« beremo zopet v enem članku v lanskem letniku. »Saipo letos je bilo dograjenih v našem okraju čez 30 takih objektov. Volivci se Vse bolj zavzemajo za pomoč pri gradnji šol, zdravstvenih ambulant, stanovanj, za učitelje in podobno:cGlede potreb po razvedrilu je seveda na prvem mestu televizija. Samo v lendavski občini bodo imeli letos televizijski klubi po vaseh 20 Televizorjev, ki so vredni čez dva milijona dinarjev in za katere so zbrali v glavnem sredstva prebivalci sami, manjšo pomoč pa so dale kmetijske zadruge.« TONE SELIŠKAR NED NAŠIMI PIONIRJI Pred dnevi je bil v Radencih na zdravljenju pesnik in priljubljeni mladinski pisatelj Tone Seliškar. Obiskal sem ga v njegovi sobi v terapiji radenskega Zdravilišča, kjer mi je v prijetnem razgovoru o svojih vtisih iz Pomurja med drugim povedal tudi tole: »V Pomurju sem bil prvič pred tremi leti. Človek, ki pride prvič v te kraje, dobi svojevrsten vtis. Tu sem občutil izredno prijaznost ljudi in tudi otrok, kar nikjer drugje v Sloveniji nisem doživel. V času mojega zdravljenja v Radencih sem napravil nekaj sprehodov tudi v Prekmurje, .kjer sem občutil vso prelest pokrajine, njeno elementarnost in duševnost prekmurskega človeka, ki mi je bil poznan le preko del Miška Kranjca. Povsod mi je zlasti ugajalo izredno bujno zelenje. Zelo rad sem med pionirji, saj sem samo letos obiskal že nad 40 osnovnih šol, predvsem na Dolenjskem. V Pomurju sem obiskal pionirje v Gornji Radgoni, Slatini Radencih, A-pačah in na Kapeli. Otrokom sem pripovedoval o svojem življenju, o svojih mladinskih delih in prebral nekaj svojih mladinskih spisov. Povsod so me pionirji lepo sprejeli. Izredno pa sem bil presenečen nad pionirskim pevskim zborom Manka, Golarja v Gornji Radgoni. Razveselilo me je tudi to, da še na vseh teh šolah čuti velika ljubezen do rodne grude, materinega jezika, zlasti pa do naše partizanske preteklosti. Najbolj veselo presenečen pa sem bil v Apačah, kjer sva si po tolikih letih sti- in kulturno, ne pa hlapčevsko. Tujcev je v Radencih največ. Občutek'pa imam, da jim nekateri dajejo prednosti pred domačimi gosti. Zlasti se to o-pazi v odnosih do Nemcev in Avstrijcev. Mislim da bi morali s primernimi odnosi do tujcev vse te neskladnosti odpraviti«. Ob koncu najinega razgovora mi je Tone Seliškar zaupal še to, da je v Radencih pisal novi roman »Izdani bataljoni«. To je roman o slovenskih prostovoljcih, ki so odšli prve dni po napadu na Jugoslavijo v vojno proti okupatorju — samo iz Ljubljane jih je odšlo nad tri tisoč - in ki so bili čez dva dni na Hrvaškem sramotno izdani in zajeti. Roman zajema samo prvih pet dni o-kupacije. Pisatelj upa, da bo, roman dokončal do jeseni. Med drugim mi je tudi povedal, da želi še priti v Radence. Morda nas bo obiskal že jeseni. Vendar pa ima kot glavni urednik Založbe »Borec« veliko dela in zato malo časa. Želi pa obiskati še nekatere osnovne šole tudi v Prekmurju. R. Jaušovec Jože Kološa: »Črna ptica« 20-Ietnica smrti SLAVKA OSTERCA Skoraj nekoliko preveč neopazno je koncem maja poteklo dvajset let, odkar je v Ljubljani umrl Slavko Osterc, e-den naših najvidnejših glas-, benih ustvarjalcev med obema vojnama in najmočnejši predstavnik antiromantične smeri v naši glasbi. V soraz-merno kratki življenjski dobi — rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju — je Slavko Osterc ustvaril okrog 160 glasbenih del, Njegov ustvarjalni opus je zelo obširen: drobne kla-virske skladbice, opera »Krst pri Saviči«, več kantat, samospevov in zborovske skladbe. Morda bi delali' Slavku O-stercu in njegovi umetniški o-sebnosti krivico, če bi trdili, da je zrastel kot komponist, glasbeni pedagog in glasbeni kritik le zato, ker mu je bil prvi vodnik v svet glasbene u-metnosti njegov učitelj v osnovni šoli M. Vauda, kasneje, po končani realki v Ljutomeru pa znani glasbeni pedagog na mariborskem učiteljišču E. Beran. Osterčevo delo, njegov značaj, njegova povezanost z rodno zemljo dovolj pričajo o veličini njegove ustvarjalne o-sebnosti. Od takrat, ko je po končanem študiju na učiteljišču v Mariboru leta 1914 maturiral, bil za tem nekaj mesecev v službi v Sevnici ob Savi, odslužil vojaški rok, bil Maistrov borec, zatem opravil izpit za učitelja glasbe na me- ščanski šoli in končno dobil plačan študijski dopust, ki ga je porabil za izpopolnjevanje na1 praškem konservatoriju, 'kjer sta mu bila učitelja znana glasbenika K. B. Jurak in A. Haba, je prihajal vsako leto med velikimi počitnicami domov v Veržej. Toda to niso bile zanj počitnice, ka nam potrjuje to, da je prav v velikih počitnicah leta 1920 do- Slavko Osterc pa ni bil le komponist. Po končanem študiju na praškem konservatoriju je poučeval na Konservatoriju Glasbene matice v Ljub-ljahi, kasneje pa je postal predavatelj na novoustanovljeni Akademiji za glasbeno umetnost v Ljubljani. Poleg tega se je ukvarjal tudi z glasbeno kritiko. Čeprav je Osterc v našem glasbenem življenju predvsem mladini nekoliko manj znan, je ostal ljudem doma v Veržeju v živem spominu, kar tudi hi čudno, saj nikoli ni pretrgal vezi z domom, od takrat, ko je bil še pastir, pa vse dotlej, ko je kot zrel. človek z izrednimi ustvarjalnimi močmi prihajal domov med svoje znance, ne da si nabere novih moči, temveč da v miru med domačimi ljudmi ustvari take bisere slovenske glasbene u-metnosti, kot so na primer njegovi samospevi na Gradnikove pesmi. Ob tem, da je dosegel Slavko Osterc v naši glasbeni ustvarjalnosti osebnost, ki po svoji umetniški moči presega o-zek slovenski okvir in se u-vršča med vodilne glasbene ustvarjalce v jugoslovanskem merilu, bi bilo prav, če bi vzbudila obletnica komponista, ki niso tako gosto sejani, nekoliko več pozornosti. ma v Veržeju, kompo.hral in pripravljal opero »Krst pri Savici«. Juš Makovec RAZSTAVA OTROŠKIH DEL V GORNJI RADGONI V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger so razstavili pionirji radgonske občine svoje izdelke. Čeprav je dvorana v zadružnem domu precej obširna, je komaj sprejela vsa dela pionirjev-likov-nikov, ki so delali v tehničnih krožkih. Nič manj niso bili požrtvovalni pionirji iz ostalih o-snovnih šol, predvsem iz Apač. S področja tehnične vzgoje pa so »LEPA KRČMARICA MIR ANDOLIN A« V MURSKI SOBOTI Tretji letnik Gimnazije v M. Soboti je v kratkih dveh me-' secih naštudiral igro »Lepa krčmarica Mirandolina« in se z njo že večkrat uspelo predstavil; enkrat v Puconcih, enkrat pa v Vučji gomili. Predvčeraj je bila v Murski Soboti predstava za brigadirje, sinoči pa za ostalo občinstvo. Udeležba je bila precej dobra. V programu imajo še nekaj gostovanj in to predvsem v krajih, kjer so kulturne prireditve bolj redke. Dohodke so namenili, zlasti za izlete, in podobne namene. KUD »Ali Kardoš« na Gimnaziji ih Učiteljišču pa pripravlja v teh dneh še nekatere druge kultutne prireditve, med njimi tudi »literarno-glas-beni večer, na katerem bodo, razen glasbenih točk, nastopili tudi mladi literati iz obeh srednjih šol. Vse te prireditve imajo v programu do 15. junija. GOSTOVANJE PEVCEV LJUBLJANSKE OPERE V ponedeljek zvečer bodo v dvorani Kina Park v Murski Soboti gostovali operni pevci iz ljubljanske Opere. Na sporedu imajo operne arije. Kakor smo zvedeli, je za to gostovanje precejšnje zanimanje, saj so že v začetku tedna razprodali precej vstopnic. imeli glavno besedo pionirji s Kapele, Vidma in Apač, da ne omenimo še prelepih lutk, ki so jih izdelali učenci posebne šole iz G. Radgone. Vsekakor je težko reči, kaj je bilo na razstavi najlepše. Največ zaslug za res smotrno urejeno razstavo ima tov. Tehov-nikova, ki je z originalnimi domislicami dala razstavi svojstveno podobo, kakršne v Radgoni še nismo videli. -ar SELO-FOKOVCI Člani mladinske organizacije Selo-Fokovci so pred kratkim u-redili športno igrišče, ki so ga že dolgo pogrešali. Novo igrišče pa bodo seveda uporabljali tudi šolski otroci, ki so pomagali pri gradnji. Mladina ima letos zasajene precej čebule, ki jo. namerava jeseni prodati, za izkupičdk pa kupiti televizor. Tega bodo namestili v novem vaškem domu v Selu. M. V. nila roke dva stara partizanska tovariša. Tu sem namreč srečal sedanjo upraviteljico osnovne šole, Zdenko Slomškovo, s katero sva leta 1943. hodila po vaseh Loškega potoka na partizanske mitinge in predavanja. Slomškova je bila tedaj partizanska šolska nadzornica. V Radencih sem povsem zadovoljen. Moti me edino to, da Radenci niso ne popolno zdravilišče, niti popolno letovišče. Nujno bi bilo, da se za bolnike uvede strožji klinični režim in pogosta zdravniška kontrola. Tu ni tudi medicinskih sester, čeprav bi bilo to nujno potrebno. Letoviški del Ra-denec bi morali strogo izločiti od zdraviliškega dela. Zelo pogrešam kulturnih prireditev. S hrano sem zadovoljen, saj je izredno dobra in obilna, strežno osebje in zaposleni v upravi, zlasti v recepciji, pa zelo vljudni. Radensko letovišče, naj se odpre za najširši krog ljudi, tudi za tiste, ki prihajajo čez mejo. Vendar sem mnenja, da se do tujcev vedemo dostojno Se kratek čas in šolskd vrata se bodo zopet zaprla. Nekateri se tega veselijo, saj jim bo tedaj ostalo mnogo več časa za igranje in razvedrilo. Vendar se pa tudi dobro zavedajo, da je treba domov prinesti dobro spričevalo, sicer bodo izostali izleti in še marsikaj drugega. Tudi učenci na šoli v Bukovcih želijo imeti kar najboljše ocene, vendar jim med učenjem (kakor kaže naša slika) ostane dovolj čas* tudi z* igranje. Ob 4. številki »Novic« Letošnja pomlad v Veliki Polani ni samo priklicala iz zemlje zvončkov in trobentic, oživela narave in prebudila ptic, ampak je v okrilju njenih blagodejnih vetrov poleg lističev vzklil tudi list »Novice«, ki ga je začel izdajati mladinski aktiv. V mesecu maju je v dvojni številki skupaj s tretjo že izšla četrta, ki brez dvoma nakazuje listu lep razvoj, opozarja pa tudi na težave, zaradi katerih se bo lahko tudi osušila ta pomladanska rast. Uredništvo namreč ugotavlja, da se list nahaja v hudih finančnih težavah in da naročnina komaj zadostuje za stroške tiskanja oziroma razmnoževanja na ciklostilu, hkrati pa poziva naročnike, da naj poravnajo naročnino vsaj za 10 številk. V razvoju tega majhnega glasila . polanske mladine, ki je zraslo sicer dokaj samoniklo, nastajajo odločilni problemi in vsaj posredno problem nadaljnjega obstoja, širše pa še postavlja vprašanje upravičenosti do nadaljnjega izhajanja Novic, kar pa je zopet odvisno v glavnem tudi od samega značaja in pomena glasila. Vsebina doslej izdanih številk je zelo pestra. Novice seznanjajo svoje bralce z dogodki iz družbeno-političnega življenja, na kratko poročajo o sejah krajevnih odborov, življenju mladine in društev ter tudi o problemih, o katerih volivci čestokrat govorijo (ureditev dvorane v Črensovcih, gradnja tekstilnega obrata v Črensovcih, o čemer je bilo že pred daljšim časom slišati vesti, gradnja gasilskega doma v Mali Polani in drugo). V zadnji številki zasledimo tudi pravne nasvete in druge rubrike* ki kažejo, da si je list pridobil v kratkem času kar precej prijateljev in sodelavcev. Poleg tega so v listu tudi poučni in leposlovni sestavki, s četrto številko pa je uredništvo odprlo kotiček »Radi bi pisali«, v katerem bo objavljalo literarne sestavke, predvsem pa pesmi, katere piše kmečka mladina, preprosti, z literarno učenostjo nešezna-njeni ljudje, mladi delavci in drugi. Listu se ob tem torej obeta zanimiva in pestra vsebina in zato ne bo izključeno, da bo rad posegel po njem bralec iz vseh okoliških vasi, iz katerih se javljajo dopisniki. Neposredno torej lahko zaključimo, da je bila z dosedanjim delom ustvarjena dobra osnova, na kateri lahko vzraste tak list, ki bo za družbeno in politično dogajanje v vaseh, ki jih zajema, posebno pa na področju Itrajevne organizacije SZDL v Veliki Polani, zelo koristen. Ob izkušnjah drugih podobnih glasil, ki so se od časa do časa marsikje že pojavlja, pa je potrebno poudariti, da bi bilo škoda dosedanje delo zanemariti in list prepustiti njegovi usodi. Potrebno bi ga bilo razvijati in uredništvu nuditi podporo, potrebno bi bilo tudi počasi premagovati nekoliko osebno noto, ki jo je v Novicah čutiti, vskladiti njegovo perspektivo, da se ne bi razblinil zaradi prevelikih načrtov in teženj po zamenjavi z rednim tiskom (predvidevanja o tedenskem izhajanju, ugotavljanje, da so Novice na Ravenskem najbolj bran list Itd.). Zato je potrebno jasno začrtati pot, mu tudi finančno o-mogočiti izhajanje, ga tesneje povezati s krajevnimi organizacija-di Socialistične zveze, ker bo le tako lahko postal dober informator in tudi mobilizator vseh subjektivnih sil na tem področju. Torej zamisel o takem glasilu nikakor ni napačna, potrebno jo je pozdraviti in — mimogrede — tudi zaželeti, da bi se podobni listi pojavili še drugod! S. Balažič KAPELSKI MALČKI V nedeljo so cicibani kapelskega vrtca prijetno presenetili svoje starše. Po roditeljskem sestanku, na katerem so starši z zadovoljstvom ugotavljali dobro delo vrtca, so jim otroci pod vodstvom svoje vzgojiteljice pripravili lep spored. Kaj vse so pokazali? Peli so, deklamirali in nazadnje čelo zaplesali. V teh dneh bo nekaj otrok odšlo na letovanje na Jadransko morje. RADGONSKI MLADINSKI PEVSKI ZBOR OB SVOJI 15-LETNICI Mladinski zbor radgonske o-snovne šole bo priredil v petek 9. t. m. svoj jubilejni koncert. Petnajstletno nenehno delo je redek primer za zbor, ki dela v osnovni šoli. V petnajstih letih so obšli radgonski pionirji-pevci vse republike naše domovine in priredili nešteto koncertov od G. Radgone do Skopja. 2e od leta 1957 se redno udeležujejo festivalov bratstva in enotnosti in so sodelovali že drugič na celjskem festivalu. V 15 letih so naštudirali mladi radgonski pevci 217 pesmi in število njihovih nastopov presega 25t. POMURSKI VESTNIK, 8. JUNIJA 4 VESTI VELIKA POLANA — Mladina iz Velike Polane se pripravlja na uprizoritev veseloigre »Spoznanje«, ki jo je napisal in jo režira član mladinskega aktiva. Za igro prevladuje med vaščani precejšnje zanimanje. LENDAVA — Minulo nedeljo je Administrativna šola v Lendavi priredila strojepisno takmovanje. Udeleženci tekmovanja so dosegli lepe rezultate. Trije najboljši so prejeli denarne nagrade. MALA POLANA — Gasilci v Mali Polani si žč nekaj let prizadevajo zgraditi gasilski dom, ki bi jim obenem služil tudi za sestanke in razne prireditve. LENDAVA — Občinske ceste v lendavski občini vzdržujejo krajevni odbori iz sredstev občinskega cestnega sklada in s prostovoljnim delom vaščanov. Letos so že uredili ceste v Senici, Pincah in Lendavskih goricah. VELIKA POLANA — Občinski odbor Socialistične zveze je razpisal v počastitev V. kongresa SZDL tekmovanje med organizacijami SZDL v lendavski občini. Kot najbolj delavna je prejela za' nagrado radijski sprejemnik organizacija Socialistične zveze v Veliki Polani. VUCJA GOMILA — Pred kratkim je bil v Vučji gomili ustanovljen aktiv LMS. Mladina tega aktiva namerava organizirati predavanja iz zdravstva in živinoreje. Za Dan mladosti pa so priredili krajši kulturni program in odigrali nogometno tekmo z mladinskim aktivom iz Sela. KRIŽEVCI V PREKMURJU - Pionirji Osnovne šole Križevci v Prekmurju so se udeležili občinskega in okrajnega šahovskega tekmovanja. Na republiškem tekmovanju v Ljubljani je zmagala mlajša skupina in že drugič zasedla prvo mesto. Za nagrado so prejeli prehodni pokal in praktična da-rila. v KRIŽEVCI V PREKMURJU — Podmladek Rdečega križa v šoli je prejel edini v občini nagrado republiškega odbora RK v znesku 5 tisoč dinarjev. Podmladkarji tudi pomagajo pri a-saniranju šolskega vodnjaka in so dosedaj že nabrali 60 tisoč din prostovoljnih prispevkov. GRAD — Pri Gradu je bilo 14-dnevno taborjenje mladincev predvojaške vzgoje. V času taborjenja so bila razen strokovnih vojaških vaj tudi politična predavanja in predavanja, ki jih je pripravila Ljudska univerza Murska Sobota: o spolni vzgoji mladine, vloga mladine v družbenem življenju, vloga Jugoslavije v svetu in druga. Mladincem so predvajali tudi 7 filmov. Mladinci so na taborjenju izvedli šahovski turnir s šahovskim društvom pri Gradu, streljanje z zračno puško, prvenstvo v odbojki, ob koncu pa so nagradili 18 najboljših mladincev s praktičnimi nagradami. LENDAVA — Podjetje »Univerzal« v Lendavi gradi skladišče za material. Delo organizira sindikalna podružnica s prostovoljno udeležbo kolektiva. Letos je kolektiv opravil 500 ur prostovoljnega dela in s tem prihranil podjetju 200.000 dinarjev stroškov. VEC SKRBI ZA POŽARNO VARNOST Splošni gospodarski in družbeni razvoj zahteva v gasilskih organizacijah izpopolnitev metod in oblik dela. Nove naloge zahtevajo od gasilcev predvsem več strokovnega in preventivnega dela. Zato bo nujno potrebno vzporednd- z modernizacijo v kmetijstvu, industriji in obrti modernizirati tudi gasilsko službo. Gasilska oprema, posebno ročne in motorne brizgalne so tako zastarele, da njihova življenjska doba šteje že 30 in tudi več let. Ob tem pa ugotavljamo še to, da je v gasilskih društvih vse premalo mladine in pionirjev. To potrjuje tudi dejstvo, da se je v zadnjem letu število operativnih članov, članic in mladine zmanjšalo za 680. Zato imajo naša društva še vedno največ opore v starem članstvu, katerega povprečna starost je 50 do 65 let. Močan razvoj našega kmetijstva, predvsem zadružništva, zahteva od gasilskih organizacij rešitve mnogih problemov. Zaradi vrste novozgrajenih garaž, skladišč, hlevov in drugih gospodarskih objektov bomo morali varnosti pred ognjem in drugimi nesrečami posvečati več skrbi. Predvsem bi morali v novih pogojih našega gospodarskega razvoja odgovorni ljudje v gospodarskih organizacijah nuditi večjo pomoč gasilcem in bolj kot doslej skrbeti za požarno-varnostno službo v podjetjih. V gasilskih organizacijah pa bo nujno čimprej povečati število mladine, pionirjev in žena ter rešiti vprašanje častniškega kadra. Da bi izboljšali materialno stanje gasilskih društev in njihovo organizacijsko delo, je pred nedavnim predsedstvo GZ Slovenije sprejelo predlog o združevanju gasilskih društev. Po tem predlogu naj bi gasilske organizacije sčasoma prilagodili današnji organizacijski obliki SZDL. Vsa društva na področju posameznih krajevnih odborov SZDL bodo postale čete. Čete na področju enega krajevnega odbora pa se bodo združile v gasilsko društvo in najboljše člane iz čet izvolili v u-pravni odbor gasilskega društva. Čete bodo še vnaprej upravljale s svojim premoženjem, skrbele za opremo in orodje, imele svoje proslave, obletnice in prapore. Razprave o tem že kažejo, da bodo nova gasilska društva kos nalogam sodobne požarno-varnostne službe. -rj- Med najmočnejšimi proizvajalci eteričnega olja v našem okraju je brez dvoma kmetijska zadruga »Napredek« Prosenjakovci, ki ima kar dva proizvodna obrata, enega v Bukov-niči, drugega pa v Ratkovcih. Čeprav je proizvodnja v teh obratih le sezonskega značaja, prinaša zadrugi in zadružnikom lepe dohodke. Na sliki: razkladanje borovih vršičkov na obratu v Ratkovcih letos zgodaj spomladi. V Ljutomeru pionirska razstava ^Ljutomer in okolica v N0B“ Program Jugoslovanskih pionirskih iger v ljutomerski občini je že skoraj v celoti izveden. V akciji pionirskih iger so sodelovali skoraj vsi pionirski odredi v občini. Veliko zanimanje za igre pa so pokazali zlasti pionirji šole Ivana Cankarja in Franceta Prešerna v Ljutomeru. Pionirji šole Ivana Cankarja izdajajo svoj list »Mladi Prlek«. Do sedaj so izdali že tri številke, te dni pa bo izšla nova številka tega lista, katero bodo; posvetili spominu A-leksandra Pirherja. V zadnji številki »Mladega Prleka«, ki bo izšel ob koncu šolskega leta, pa bodo prikazali gospodarski razvoj Ljutomera po osvoboditvi. Opisali bodo vsa večja podjetja, njihov razvoj in podobno. Na šoli imajo pionirji tudi več krožkov, od katerih je najbolj delaven pevski krožek, ki ga vodi prof. Minka Zacherl. Lepe uspehe pa so dosegli pionirji na občinskem mladinskem in pionirskem šahovskem tekmovanju. Posebno so se izkazali pionirji o-snovne šole Ivana Cankarja, ki so zasedli prvo mesto, drugo mesto pa pionirji šole Franceta Prešerna. Pionirji te šole imajo tudi dramatski krožek, v katerem so naštudirali že več igric. Poleg krožkov imajo na šoli tudi pionirsko zadrugo, ki je zelo delavna. Kmalu bodo lahko pobirali prve pridelke. Gojijo črni ribez, razna zdravilna zelišča itd. Pionirji zadružniki pa skrbijo tudi za ribe, ki jih gojijo v svojem ribniku. V zadnjem času je prevladovalo na šoli tekmovanje med pionirji, kdo bo dobil čim več podatkov iz NOB v' Ljutomeru in okolici. Ti podatki so jim služili pri organiziranju razstave »Ljutomer in okolica v NOB«. Zbrali so precej zgodovinskega materiala, izdelali so tudi več maket iz NOB v Prlekiji. Lepo so pa prikazali važnejše spopade, kurirske poti itd. Zbrali pa so tudi veliko različnega denarja, raznih listin, orodja in o-rožja, katerega so uporabljali partizani in nemški vojaki. Že nekaj časa se pionirji vneto pripravljajo na odhod na Rog na Dolenjsko. Pred odhodom pa bodo še organizirali pohod »Prlekija v borbi«. Obiskati nameravajo znane zgodovinska kraje in sicer Žalikovo domačijo v Logarov-cih, Prelogovo domačijo na Grlavi, Ribičev mlip v Ceza-njevcih in druge znane kraje iz NOB. Za organizacijo tega pohoda so im^ppvali poseben štab, ki ima te dni že polne roke dela. Kar prijeten je bil pogled na razstavo v Ljutomeru, katero si je ogledalo precejšnje število ljudi ZENA DOM DRUŽINA GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI ZA VSAKDANJO RABO V zadnjih letih se je na našem trgu pojavila vrsta najrazličnejših gospodinjskih pripomočkov, narejenih iz različnega materiala. V skupino najbolj razširjenih predstavnikov modernega gospodinjstva sodijo nedvomno: lonec »ekonom«, sokovnik, pekač, posoda iz plastičnih tvarin, posoda iz jenskega stekla, termovke, hladilnik, loščilnik s sesalnikom, boj-ler, pralnik itd. Pravni kotiček VPRAŠANJE: Že tretje leto sem vajenka. Preživljam se v glavnem sama, nekaj mi pomaga teta, starši pa imajo zelo revno kmetijo. Imam nezakonskega otroka, ki ga popolnoma sama vzdržujem, otrokov oče pa ni zaposlen. Povejte mi, ali imam pravico do otroškega dodatka za otroka in če dobim za njega tudi zdravstveno izkaznico. Zavod za socialno zavarovanje mi je namreč to pravico odklonil, pa se zoper to nisem pritožila. ODGOVOR: Odločitev Zavoda za socialno zavarovanje, da kot vajenka nimate pravice do otroškega dodatka in tudi ne do zdravstvene izkaznice za svojega otroka, je bila popolnoma pravilna. Kdo ima pravico do otroškega dodatka za svoje otroke, je določeno v 8—12. členu U-redbe o otroškem dodatku. Predvsem so to osebe v rednem delovnem razmerju in o-sebe, ki jih uredba posebej našteva. Vajenci niso osebe v delovnem razmerju, posebej pa v uredbi tudi ni našteto, da bi jim pripadal dodat, za njihove otroke. 18. člen uredbe celo določa, da gre zavarovancu otroški dodatek za otroke, ki so vajenci. Starši torej lahko dobijo otroški dodatek za otroke, ki so vajenci, vajenci sami pa tega dodatka za svoje ptroke ne morejo dobiti. Prav tako pa je tudi s pravico do zdravstvene izkaznice. Kateri zavarovanci ali njihovi svojci imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, je določeno v 12. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. V tem členu vajenci niso naštet* zato njihovi svojci (zakone?, otroki, starši itd.) nimajo pravice do zdravstvenega zavarovanja. Zaradi tega jim tudi zdravstvene izkaznice ni mogoče izdatL Juhe; ki jih sicer moramo kuhati običajno 1 do 2 uri, se v loncu »ekonom« skuhajo v 20 do 30 minutah. Tako je na primer goveja juha kuhana v 20 minutah, druga juha v 10 minutah, pečenka v 25, suho meso v 35, prav tako tudi fižol, krompir v 10 minutah itd. Čas kuhanja v tem loncu je občutno skrajšan, s čimer se ohrani tudi več vitaminov, ki jih sicer dalj časa trajajoče kuhanje uniči. SOKOVNIK Sadni sokovi so pri nas razmeroma draga pijača — zato je najbolje, da jo pripravimo sami doma. Vemo, da je za življenje zelo potrebnih snovi največ prav v sadju in zelenjavi. Ker pa teh pozimi več ali manj ni, si moramo pomagati s konzerviranj em. Najbolj enostaven način za pripravo manjših količin sadnih sokov je posoda sokovnik. Prednost te posode je v tem, da se sok izluži in obenem pasterizira ter ga lahko naravnost iz lonca po cevi pretočimo v pogrete steklenice. Iz izluženega sadja pa lahko še skuhamo marmelado in sicer, če dodamo še nekaj svežih plodov. POSODA IZ JENSKEGA STEKLA Prednost posode iz jenskega stekla je v tem, da dobro prenaša visoko temperaturo. Zato lahko brez vsake bojazni,. da nam poči, v njej kuhamo in pečemo. Jed lahko med kuhanjem opazujemo, 5der je posoda prozorna. Obenem pa lahko tudi, ko je jed že pripravljena, v njej serviramo. Posebno prikladna je taka posoda za pečenje zrezkov, jajc in podobno. Pri kupovanju je priporočljivo kupiti tako posodo, ki ima na vrhu raven pokrov brez držaja, da lahko tudi v njem kuhamo. LOŠČILNIK - SODOBNI PRIPOMOČEK ZA ČIŠČENJE TAL Loščilnik nam prihrani mnogo časa pri čiščenju gladkih tal in PRIZNANJE RADGONSKIM KRVODAJALCEM To nedeljo je počastil Občinski odbor Rdečega križa v G. Radgoni najbolj požrtvovalne krvodajalce radgonske občine. Ob tej priliki je dobilo 26 krvodajalcev srebrne značke in z. njimi priznanja, da so darovali svojo dragoceno kri že petič. O pomenu krvodajalstva je govoril dr. Ostan, ki je poudaril, da kri v mnogih primerih rešuje človeško življenje. In kdo ve, koliko življenj je rešila kri radgonskih krvodajalcev, kri, ki se ji ne da določiti cene. Krvodajalce je pozdravil še predsednik Občinskega odbora RK in tajnica Okrajnega odbora RK. Po razdelitvi srebrnih značk so nastopili radgonski pionirji s krajšim kulturnim programom in na ta način počastili tiste plemenite ljudi, ki so dali kri za svojega sočloveka. talnih oblog. Z njim lahko delajo tudi telesno slabše osebe, otroci itd. Osnovni del loščilnika je kovinsko ohišje, ki nosi elektromotor in čistilne krtače. Manjši loščilni-ki imajo eno do dve krtači, večji pa imajo navadno tri krtače. Tla čistijo krtače, ki so narejene iz gosto vezane žime in se z lahkoto nataknejo na nastavek, ki ga vrti os. če je krtač več, so nastavki za, krtače med seboj povezani tako, da se vse krtače vrtijo sočasno in z enakomerno hitrostjo. Pred loščenjem tla skrbno pometemo z žimnatim omelom. Nato odvijemo na loščilnikovem držaju električni kabel in ga priključimo v vtičnico. Pod bakelitnim ročajem premaknemo stikalo in začnemo krtačiti tla. Med delom z rokami usmerjamo in zadržujemo premikanje loščilnika. Če . med krtačenjem tal uporabljamo sesalno vrečo, po krta-čenju tal ni potrebno ponovno pometati. Če loščilnik nima sesalne vreče, tla še enkrat pometemo in zdrgnemo z mehko krpo ali nataknemo na loščilnik blazinice za svetlenje tal. KAKO LIKATI OBLAČILA Obleko, ki jo nosimo, moramo od časa do časa osvežiti tudi z likanjem. Razumljivo pa je, da jo moramo pred likanjem očistiti prahu in vseh madežev. Pri likanju je zlasti važno to, da je temperatura likalnika prilagojena materialu, iz katerega je tkanina. Poznati pa moramo tkanino, ki jo likamo, in vedeti moramo, kakšno toploto prenese, da dobimo lepo in gladko polikano obleko. . Volneno blago likamo vedno čez vlažno krpo. Neposredna temperatura povzroči, da postanejo volnena vlakna suha in jjh s tem poškodujemo, da niso po takem likanju več tako elastična (priporočljiva temperatura je 165—190 stopinj C). Tudi pravo svilo likamo nekoliko vlažno, ker ima podobne- lastnosti kot volna. Priporočljivo je likanje na narobni strani pri temperaturi 140—165 stop. C. Tkanine iz umetnih vlaken likamo skoro suhe in z malo toplim likalnikom. Previsoka vročina tkanino zgrbanči, lahko pa jo tudi stopi. LONEC »EKONOM« POMURSKI FILMSKI BAROMETER Znana francoska karakterna filmska igralka Magali Noči, ki smo. jo videli tudi že v naših kinematografih TOVARIŠ PREDSEDNIK SREDNJI NAPADALEC — Domači film, ki je dobil pred leti- na filmskem festivalu v Pulju posebno nagrado. Gre namreč za komedijo iz sodobnega življenja naše vasi. Film panoramno, mozaično daje atmosfero ene naših naprednejših vasi. Takih vasi in »vasi« pa je pri nas mnogo. Scenarij in režija z blago, satirično noto ocenjujeta nekatere pojave, značilne za okolje, v katerem napredek in nove težnje še ne morejo premagati nekatera stara pojmovanja. Zgodbo popestruje tudi ljubezenski zaplet in sploh ima film odlike vedre filmske komedije brez večjih drugih pretenzij. Ta film nam je tudi odkril, da imamo za ustrezne vloge odličnega igralca — Mijo Aleksiča, ki ga dobro poznajo tudi gledalci televizije. Poleg njega nastopajo znani filmski u-metniki Olivera Markovič, Pavle Vujisič, Tatjana Seljakova, Peter Kvrgič, Sonja Hlebš in druge. TI SI MOJA PESEM - Nemški revijski film, v katerem poje in pleše znana Catarina Valente. Znano je, da so med nemškimi revijskimi filmi nekateri tudi strašni. Ta sicer ni strašen, a tudi Ca-terina Valente ne poje slabše od kakšne prononsirane ameriške pevke, čeprav morda slabše pleše. Samo če ne bi bilo v filmu »težkega« humorja in prastarih filmskih gagov, ki jih poznamo že iz časov pred drugo svetovno vojno! če tega ne bi bilo, bi laže sprejeli film, v katerem ena izmed oseb namiguje na poreklo nemškega »gospodarskega čudeža«, na izdatno ameriško pomoč, ki se je — sodeč po tem namigu — prilepila na mnogo rok. Vse ostalo v filmu je osredotočeno na napor, da bi se nemški revijski film približal vsaj ameriškemu standardnemu revijskemu filmu. Ta korak pa je uspel. Oba filma bosta v začetku in sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Murski Soboti. • KAPETANOVA HČI - Sovjetski film v črno-beli tehniki in kine-maskopu. Film je zanimiv tudi zato, ker smo v naših krajih že videli filmsko inačico te novele A. Pulkina in sicer v italijansko-jugoslovanski koprodukciji. Torej bo pred očmi gledalcev zopet zaživela trdnjava Belogorskaja s svojo posadko in drugimi prebivalci — Pjo-trom Grinevom, ki ga igra znani Oleg Striženov, Mašo Mironovo (Ija Arepina), kapetanom Miro-novim, njegovo ženo in Švabri-nom. Zopet bo zaživela pred očmi gledalcev zla usoda Jemeljana Pu-gačova, ki se je uprl cesarici Katarini. Razlika je samo v tem, da tokrat ne bo igral Pugačova znani Van Heflin, temveč rutinirani sovjetski igralec Sergej Luknja-nov in, kot že rečeno, Maša tokrat ne bo Silvana Mangano. Čeprav je dogajanje znano do zadnjega milimetra filmskega traku, bo za gledalce zanimiva primerjava med obema filmskima inačicama novele A. Puškina. To velja ta&o za scenarij, režijo, igro glavnih protagonistov in drugo. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Ljutomeru. UMIRAM SREČNA - Mehiški film, od katerega si gledalci razen solzave patetike in igračkanja s človeškimi čustvi žal ne morejo mnogo obetati. Medtem ko so nas pred leti mehiški filmski ustvarjalci presenetili z nekaterimi izvirnimi in dognanimi filmskimi deli, je zadnje čase sloves mehiških filmov povsem splahnel. Kaže, da je temu kriva konkurenca ameriške tovarne sanj Hollywooda oziroma težnja mehiške kinematografije, da se vedno bolj loteva takšnih snovi, ki so blizu najmanj zahtevnemu občinstvu. To pa pomeni po naših izkušnjah umik od umetnosti h komercializmu, o čemer dovolj nazorno priča tudi ta film. Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Salovcih. PROMETNA NESREČA -POSLEDICA SMRT Minuli teden, v soboto, se je peljal v smeri proti Ptuju voznik osebnega avtomobila Anton Skro-bar, živinozdravnik iz Ljutomera. V vasi Spodnji Kamenščak je trčil v kolesarja, 34-letnega Slavka Gregorinčiča iz Mekotnjaka, ki je vozil na levi strani cestišča. Pri nesreči je bil kolesar težko poškodovan in je kmalu po prevozu v soboško bolnišnico podlegel poškodbam. Z MOTORJEM PADEL NA RAVNI CESTI V nedeljo je prišlo do prometne nesreče na cesti med vasjo Radmožanci in Nedelico. Motorist Štefan Vratarič in sopotnica Viktorija Režonja, uslužbenca PTT v Murski Soboti, sta padla z motornim kolesom NSU »Pretiš« na ravni cesti. Pri padcu je dobil motorist težje poškodbe po glavi in so ga nezavestnega prepeljali v soboško bolnišnico, Viktorija Režonja pa si je pri nesreči zlomila roko. Vzrok nesreče še ni znan. PROMETNA NESREČA V SOBOTI Na Titovi cesti v Murski Soboti je šla peš ob kolesu Irena Me-rič vzporedno s kolesarko Emo Ki-janec. Za njima se je pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Kozar in med tem, ko je hotela Irena MeriČ zaviti na levo stran ceste, jo je zadel z desnim blatnikom, da je padla po tleh. Pri nesreči je dobila lažje poškodbe in, so jo prepeljali v bolnišnico. ROJSTVA Rodile so: Antonija Antonič iz Kobilščaka — dečka, Rozalija Zadravec iz Murske Sobote — deklico, Karolina Pilko iz Ljubljane — deklico, Emilija Legenič iz Murske Sobote — dečka, Marija Moži iz Hraščice — deklico, Olga Ritruper iz Polane — dečka, Jožica Raduha iz Gaberja — dečka, Karolina Vukan iz Mačkovec — deklico, Irma Bukovec iz Šalamenec — dečka, Vera Šebjan iz Murske Sobote — deklico, Hermina Vučak iz Bo-donec — deklico, Rozalija Gašperič iz Kobilja — dečka; Matilda Džuban iz Tišine —. deklico, Helena Tibaut iz Lendavskih goric — dečka, Terezija Ditrih iz Ljutomera — deklico, Emilija Flisar iz Pečaro-vec — deklico, Ana Mesarič iz G. Bistrice — dečka, Slavica Birsa iz Hrvatine — dečka, Štefanija Bibi-ana iz Ključarovec — dečka, Emilija Cener iz Serdice — dečka.. SMRTI Umrli so: Slavko G regorinčič iz Mekotnjaka, star 34 let; Ana Recek iz Večeslavec, stara 37 let. POMURSKI VESTNIK, 8. JUNIJA. 5 i V V 1:13 v SCL Zadnja runda tekmovanj v Slovenski conski ligi in I. razredu MPL je prinesla našim trem predstavnikom; (Sobota, Nafta, Grafičar) pravo katastrofo na zelenem polju, saj so rezultati, ki so jih moštva pomurskih klubov dosegla v zadnjih srečanjih, v vseh treh primerih kar s 6 goli i razlike v naše slabo, kar je vsekakor daleč pod pričakovanjem. Prvo moštvo Sobote je moralo v nedeljo na vroč teren v Ljubljano, kjer se je pomerilo s tamkajšnjo Ilirijo in izgubilo srečanje z visokim rezultatom 6:0 (0:0). Po tej zadnji in neuspešni tekmi je dokončno zavzelo peto mesto na lestvici, ki pa je še vedno častno. Naš prvi predstavnik v SCL je bil v pretekli tekmovalni sezoni najbolj uspešen v sredini tekmovanja, manj pa v samem začetku in ob koncu. Njegova bilanca je dokaj ugodna: od 22 odigranih tekem 11 zmag, 5 neodločenih rezultatov in. 6 porazov. Tako zaključuje krog petih vodečih na vrhu lestvice. Lendavska Nafta je morala po »kostanj v žerjavico« v Trbovlje, kjer jo je tamkajšnji Rudar za slovo iz Slovenske conske lige še prav krepko namahal z rezultatom 7:1 (5:1). Po »letni« bilanci sodeč, je bil naš drugi predstavnik v SCL prej sopotnik, ob katerem so si močnejši lahko nabirali točke, kot pa resen konkurent (od 22 tekem kar 19 porazov, 1 sama zmaga in 2 neodločena rezultata), kar pa še ne pomeni, da Nafta v prihodnji tekmovalni sezoni, ko se bo morala vrniti v Pomursko nogometno ligo, ne bo resno konkurirala za prihodnje kvalifikacije in ponoven vstop v družbo najboljših slovenskih nogometnih enajstoric. Moštvo, ki ga trenutno ima, lahko ob stalnem strokovnem delu ta smoter tudi doseže. In to lendavski Nafti želimo! KONČNA LESTVICA SCL Maribor 22 16 3 3 60:22 35 Kladivar 22 14 3 5 73:34 31 Ljubljana 22 11 6 5 63:30 28 Rudar 22 11 5 6 56:41 27 SOBOTA 22 11 5 6 49:40 27 Slovan 22 8 6 8 43:33 22 Ilirija 22 8 5 9 32:35 21 Krim 22 8 5 9 38:42 21 N. Gorica 22 6 6 10 32:56 18 Triglav 22 6 5 11 37:43 17 Olimp 22 , 5 3 14 29:63 13 Nafta 22 1 2 19 13:86 4 1:7 V MPL Moštvo soboškega Grafičarja je po častnem rezultatu, ki ga je doseglo z borbeno igro pretekli petek v prijateljskem srečanju s prvim moštvom Sobote (4:6), v soboto popoldne doživelo visok poraz, ko se je v Kidričevem srečalo s tamkajšnjim Aluminijem v tekmi za prvenstvo v I. razredu MPL. Rezultat 7:1 (3:0) za Aluminij kaže, da moštvo kondicijsko ni bilo doraslo sicer težavni nalogi: igrati v dveh dneh dve tekmi, prvo prijateljsko z moštvom SCL, drugo pa z nasprotnikom, ki se je sicer na svojem terenmu prav krepko trudil za zmago. Tako je moštvo Grafičarja dokončno zasedlo peto mesto v svoji kakovostni skupini: od 20 tekem našteje 10 zmag, 2 neodločena rezultata in 8 porazov, torej resume uspehov in neuspehov, ki ni najbolj ugoden ob upoštevanju tega, da se bo moštvo v kratkem ‘ pričelo resno potegovati za vstop v SCL. Sicer pa bomo videli že 18. junija, ko bodo črno-beli začeli osvajati prvo stopnico do cilja, na kaj lahko računamo v gneči pred vrati SCL, kjer bo iz vse Slovenije zbranih kar osem kandidatov, toda vstop si bosta lahko priborila samo dva. Vsekakor je naša želja: da bi bil eden - naš zastopnik! KONAČNA lestvica MPL Kovinar 26 18 1 1 77:12 37 Drava 20 13 2 5 42:30 28 Fužinar 20 12 2 6 48:29 26 Aluminij - 20 9 4 7 42:31 22 GRAFIČAR 20 10 2 8 32:39 22 Železničar 20 9 1 10 39:35 19 Sever 20 8 2 10 31:44 18 Ojstrica 20 8 1 11 48:45 17 Korotan 20 7 2 11 41:44 16 Pohorje 20 3 2 15 17:53 8 Branik 20 2 4 14 13:42 8 Sloreislu pionirji-košarkarji v Murski Soboti Prvak - ljubljanska Olimpija __________ V soboto in nedeljo je bilo v Murski Soboti II. tekmovanje za republiško prvenstvo v košarki za pionirje. Ta velika športna prireditev, ki sta jo priredila Pomurska košarkarska podžveza in PSD Mladost, je bila pod okriljem Jugoslovanskih pionirskih i-ger. V pomursko središče je privabila 10 najboljših košarkarskih moštev iz vse Slove-: hi j e. Moštva so štela skupno 111 mladih tekmovalcev, ki so zastopali barve svojih klubov. In še dva statistična podatka: 73 strelcev je dalo 1145 košev. Organizacija te - vseslovenske športne prireditve je bila vzorna, zato je bila deležna laskave pohvale zastopnika KZS Kruna Brumna in vseh sodelujočih klubov! Goste je predvsem impresionirala gostoljubna domačnost, s katero so bili sprejeti, in pozornost, ki so jo prireditelji tokrat izkazali mladim tekmovalcem-pionirjem. Tekmovanje za prvenstvo se je pričelo v soboto z uvodno svečanostjo Najprej je nastopajoča moštva pozdravil pokrovitelj, podpredsednik OLO in predsednik Okrajnega odbora JPI Franc Šebjanič, potem pa šo. dvignili slovensko zastavo na drog. Podobna svečanost je bila ob zaključku tekmovanja; spet pozdravni nagovor pokrovitelja, razglasitev uradnih rezultatov, podelitev spominskih zastavic vsem sodelujočim ekipam, spominskih plaket najboljšim strelcem, spominskih prekmurskih vrčev, značk itd. Nastopajoči So dobili tudi spominsko brošuro, ki sta jo v ta namen izdala prireditelja. S to prireditvijo, ki je hkrati 'tudi pomembno priznanje pomurski košarki, je bila do- stojno proslavljena 15-letnica košarkarskega športa v Pomurju. Zadnja prireditev republiškega značaja je bila pri nas ieta 1948. Zato so na zaključno slavnost povabili tudi pionirje košarkarskega športa v Pomurju in jim tako posye-tili hvalevredno pozornost. V soboto je bilo predtekmovanje. Nastopajoča moštva so se merila v treh skupinah. Skupno je bilo odigranih 19 tekem. Rezultati: Mladost : Moste 20:0 (p. f.), Maribor : Polet 73:8, Ilirija : O-limpija 26:44, Bežigrad : Moste 30:36, Tivoli : Ljubljana 34:21, Žalec : Ilirija 28:33, Bežigrad : Mladost 42:27, Maribor : Tivoli 54:12} Žalec : Olimpija 25:82, Ljubljana : Polet 22:26. V nedeljo so bila finalna srečanja: za 1., 2. in 3. mesto: Maribor : Bežigrad 45:18, Maribor : Olimpija 18:32, Olimpija : Bežigrad 68:24. Vrstni red: Olimpija, Maribor, Bežigrad. za 4., 5. in 6. mesto: Mladost : Ilirija 11:37, Mladost : Tivoli 12:19, Ilirija : Tivoli 35:11. Vrstni red: Ilirija, Tivoli, Mladost. za 7., 8. in 9. mesto: Moste : Polet 43:23, Žalec : Polet 40:10, Moste : Žalec 29:27. Vrstni red: Moste, Žalec, Polet. Moštvo Ljubljane je bilo izločeno kot 10. u-vrščeno že v predtekmovanju. Najboljši strelci: Franc Brenk 79, Viktor Senole 77 (oba ASK O-limpija), Ivan Purgaj (Maribor) 74 košev. Domači moštvi — Mladost in Polet — sta torej na tem tekmovanju zasedli šesto odnosno deveto mesto v končni razvrstitvi. Po končanem tekmovanju je bilo antropometrično merjenje vseh mladih tekmovalcev in o-pravljene so bile različne analize, ki so dale zelo zanimive podatke in vpogled v razvoj košarkarjev. Tako so n. pr. med drugim ugotovili, da je imel zmagovalec — moštvo Olimpije iz Ljubljane — v svojih vrstah tudi najboljše učence v šoli: dva odličnjaka in 9 s prav dobrim učnim uspehom. POMURSKI KOŠARKARSKI DERBY Naša predstavnika na II. tekmovanju za republiškb prvenstvo v košarki za pionirje se nista imela priložnosti srečati na tej prireditvi, zato sta se pomerila med seboj v ponedeljek. Po boljši igri je zmagalo moštvo Mladosti. Rezultat:. Mladost : Polet 31:16 (13:10). Delovanje okrajne zveze za telesno knltnro v1 odborih Na zadnji seji je upravni odbor okrajne zveze za telesno kulturo sprejel pravilnik o organizacijsko-tehničnem poslovanju zveze., Imenovani so bili štirje odbori, ki bodo vodili športno in telesno-kultUrno delovanje 'v soboškem okraju. To so odbor za šolska športna društva (vodil ga bo profesor Evgen Titan), odbor za splošno telesno vzgojo in rekreacijo (vodil ga bo predsednik zveze Ivo Orešnik), odbor za tekmovalni šport (vodja Rihard Firm, podpredsednik zveze) in odbor za propagando. Da bi lahko okrajna zveza čjnibolj redno poslovala, bodo razpisali mesto organizacijsko-tehničnega sekretarja. Vprašanje prostorov bo predvidoma rešeno v jeseni. Na seji so razpravljali še o finančni problematiki. Znano je namreč, da je glede tega večina naših športnih in telesno-vzgojnih organizacij in društev letos v izredno težavnem položaju. Okrajna zveza, ki je sama prejela le 700.000 din dotacije, tega zares problematičnega vprašanja ne bo mogla sama reševati uspešno. I. L. Presenečenja v XVI. kolu Pomarske nogometne lige Radgona ob točko V 16. kolu Pomurske nogometne lige so bili doseženi trije presenetljivi rezultati. Moštvo Radgone je v Murski Soboti izgubilo eno točko in tako- je naslov pomurskega prvaka spet precejšnja uganka. Drugo presenečenje jp neodločen rezultat v Dobrovniku. To je že četrti zaporedni remi domačega moštva. Ostali re- zultati so bili pričakovani,' preseneča le visok poraz Tišine v Ljutomeru. , ■ Tekmovanje za prvenstvo je iz nedelje v' nedeljo bolj zanimivo, toda kot kažb, vodilna kluba ne moreta prenesti izgube točk in za vsako zgubljeno točko vlagata proteste, pa če so ti upravičeni ali ne. Tudi Radgona je po zadnji tekmi najavila protest glede dosojenih enajstmetrovk, toda pozneje je protest umaknila, ker je vodstvo sprevidelo, da je mnogo bolje športno doseči zmago, kot pa iskati krivca nekje drugje. Do konca, tekmovanja za prvenstvo nas ločita samo še dve/ koli. Ta&rat pa nam bo tudi vse znano in jasno; lahko bomo marsikaj kritizirali in ugotovili, da je za doseženo zmago pač potrebno znanje, ker sodnik ne daje golov, pač pa je ta naloga na igrišču zaupana le igralcem. Klubi bodo morali posvetiti veliko večjo pozornost izboljševanju kakovosti igre svojih moštev, saj je samo v tem skrivnost uspehov ali neuspehov posameznih moštev. V 16.4^olu PNL so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: Sobota B : Radgona 1:1 (0:0), Turnišče : Bogojina 3:0 .(p. f.), Nafta B : Pušča 6:0 (2:0), Ljutomer : | Tišina 5:0 (4:0), Dobrovnik : Beltinci 1:1 (1:0). Radgona 15 12 2 1 62:24 26 Turnišče 15 12 1 2 76:19 25 Nafta B 16 9 2 5 50:41 20 Beltinci 15 8 2 5 36:18 18 Pušča 15 7 2 8 52:44 Iti Sobota B 16 6 3 7 44:55 15 Ljutomer 15 6 2 7 36:41 14 Tišina 15 3 4 8 41:54 10 Dobrovnik; 16 2 5 9 26:59 9 Bogojina 16 0 1 15 10:85 1 Rezultati nedeljskega kola Pionirske nogometne lige: Dobrovnik : Beltinci 1:3, Sobota : Radgona 4:1, Ljutomer : Tišina 0:3, Grafičar I : Mladost 3:0 (p. f.), Pušča : Grafičar n 0:0. Vrstni red v skupini A: Tišina 7, Grafičar r in Sobota po 6, Pušča 5, Mladost 3, Grafičar n in Radgona po 2 in Ljutomer 1 točka; v B skupini pa: Beltinci 6, Turnišče 4, Dobrovnik 2 in Nafta brez točke. Spomladanske konjske dirke v Ljutomeru II. najboljši jugoslovanski čas Minulo nedeljo je Konjeniški klub Ljutomer priredil v počastitev Občinskega praznika spomladanske konjske dirke, katere si je ogledalo okrog 3500 ljudi. Na sporedu je bilo kar šest dirk, med njimi tudi po ena galopska in dvovprežna dirka. Med najzanimivejšimi so bile brez dvoma heat vožnje. V prvi heat vožnji je zmagala PERNA, last Alojza Špindlerja iz Bunčan, s časom 1,30,7, v drugi heat vožnji pa je dosegla prvo mesto LEAN- ka z vozačem Alojzem Slavičem iz Bunčan. Ta je dosegla kilome-terski čas 1.26,8. Drugo mesto pa je v obeh vožnjah osvojil PLUTON, last Konjeniškega kluba O-sijek z vozačem Miškom Hrami-šem. V odločilni tretji heat vožnji je končno zmagala LEANKA, tokrat s kilometrskim časom 1.25,6. V drugi dirki so tekmovali dvoletni kasači na progi 1.200 metrov. Zmagovalec v tej dirki je bil POLAK z vozačem Joškom Slavičem iz Stare nove vasi, ki je dosegel čas 1.58,3, za njim pa je bila LUNCA z vozačem Antonom Ran- tašem s časom 2.00. V tretji in četrti dirki so se pomerili 3-12-letni kasaški konji. V tretji dirki je na progi 1.800 metrov osvojila prvo mesto PUŠKA z vozačem Joškom Slavičem iz Stare nove vasi s časom 1.40 minute, v četrti pa JERKIČA, last Franca Žitka iz Bučečovec. Ta je dosegla čas 1.31.4. JERKIČA se je z doseženim rezultatom uvrstila med kandidate za derby, ki bo julija v Zagrebu ali Ljutomeru. V peti galopski dirki je zmagala RUS ALKA z jahačem Stje-panom Androjičem iz Konj. kluba Osijek s časom 1.06,6. Šesta dirka je bila dvovprežna in je med gledalci vzbudila precejšnje zanimanje. Prvo mesto sta osvojili MI-RIČ in CIKICA z vozačem Jožetom Herzogom iz Maribora, posegli sta kilometrski čas 1.42,8. Drugo mesto pa je osvojil član Konj. kluba Osijek Bojan Pušenjak, ki je dosegel s kobilama FISTRO IN FINITO na 280 metrov daljši progi drugi najboljši jugoslovanski čas za dvovprego 1.33.5. Obe kobili sta bili kupljeni od Ludvika Slaviča iz Grab. Konjskim dirkam so sledile še motorne dirke. -ko V nedelje na rokemetnih igriščih BORBE ZA POKAL FLRJ V ligi pionirk je bilo samo eno srečanje: Cankova : Faboš (Belt.) 5:0 (p. f.) V tej tekmi je sicer moštvo Faboša zmagalo, vendar je bila tekma pozneje registrirana v kbrist Cankove, ker so za gostinje nastopile nekatere igralke iz prvega moštva. Vrstni red na lestvici: Cankova 7, Ljutomer 4, Faboš 2, Mladost 1 in Polet 0 točk. V nedeljo bodo poleg rednih tekem za prvenstvo tudi tekme med članskimi moštvi za Jugoslovanski pokal. Glede na pomembnost tega tekmovanja se obetajo gledalcem lepa in borbena rokometna srečanja. Motorne dirke v Ljutomera Minulo nedeljo je AMD Ljutomer priredilo motorne dirke na dirkališču v Ljutomeru. Prva dirka Je bila za mopede. Prvo mesto je \osvojil Anton Jelen iz Ra-denec s Colibrijem. V drugi dirki je s 125 kubičnim motorjem MZ osvojil prvo mesto Anton Štampar iz Vuzmetinec. V tretji je z 250 kubičnim motorjem zmagal Franc Miiler iz Veržeja, v četrti dirki pa je z motorjem s prikolico osvojil prvo mesto Milan Černjavič iz Ljutomera. Zmagovalci so prejeli primerne nagrade. V NEDELJO, 11. JUNIJA 1961 V Murski Soboti: ob 9. uri Grafičar I : Pušča (pionir.), del. Cug ob 10. uri Pušča : Turnišče, del-Cug, ob 14. uri Grafičar II : Radgona (pionir.), del. Skralpan, ob 15. uri Sobota B : Dobrovnik, del. Škraban; v Beltincih: ob 16 .uri Beltinci : Ljutomer, del. Kreslin;-na Tišini: ob 15. uri Tišina : Mladost (pionir.), del Ficko, ob 16. uri Tišina : Nafta B, del. Ficko; v Ljutomeru: ob 11. uri Ljutomer : Sobota (pionir.), del. Žunič, v Bogojini: ob 16. uri Bogojina : . Radgona, del. sodnik. SLUŽBENA OBJAVA OKRAJNEGA ROKOMETNEGA ODBORA MURSKA SOBOTA V Ljutomeru: Ljutomer : Tekstilec, tekma iz V. kola, v četrtek 8. VI. ob 16. uri, sodnik Šefer. ŠURS : Krog II v petek 9. VI. ob 18. uri v domu soboškega Partizana, sodnik Bratuš. Agroservis : Ljutomer, tekma preložena. PIONIRKE: Mladost : Polet pri soboški gimnaziji v nedeljo, 11. VI. ob 11. uri, sodnik Obal. Ljutomer : Faboš v nedeljo 11. VI. ob 11. uri v Ljutomeru, sodnik Bratuš. Tekmovanje za pokal FLRJ moštev I. in n. članske rokometne lige v nedeljo, 11. junija v soboškem Domu Partizan: Grafičar : Pomurje ob 8. uri, Sloga; : Lju- tomer ob 8.45; Elan : ŠUT ob 9.40; pri soboški n. osemletki: Lendava : Tekstilec ob 8. uri, Agroservis : ESŠ ob 8.45, ŠURS : Beltinci ob 9,40. Krog n : Krog I v Krogu ob 8. uri. Vse rokometne sodnike prosimo, da se javijo v nedeljo ob 7.30-uri v soboškem Domu Partizan; RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od II. do 18. junija NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Rosanda Sajko: Palček-piščalček; 8.58 Iz albuma skladb za otroke; 9.08 Matineja za zabavo; 9.45 Partizanske in množične pesmi; 10.00 Še pomnite, tovariši i.. Hinko Bratož — Oki: Pred ofenzivo; 10.30 Lepe melodije; £11.00 Duet Marine in Rangonija iz opere Boris Godunov; 11.15 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio; 11.30 Nedeljska reportaža; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna -Žarko Petan: Zamenjava;-16.20 Vedri zvoki; 16.40 Peli so jih mati moja — Zaključna oddaja; 17.00 .Za nedeljsko popoldne; 17.30 Radijska igra — Nikolaj Mi-halevski: Trije- mušketirji; 18.25 Okrogle narodne in domače; 18.50 Aleksander Borodin: V stepah o-srednje Azije; 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden; 21.00 Iz del Bedricha Smetane; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Glasbeni samogovori. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8,05 SVet v orkestralnih barvah; 8.40 Sovjetska zabavna glasba; 9.00 Naš podlistek —Kosta Nagy: Bosanska Krajina 1942 — I.; 9.20 Dopoldanski operni koncert; 10.15 Zabavni intermezzo; 10.40 Zborovske skladbe na makedonske ljudske glasbene motive; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Za otroke; 12.00 Venček, slovenskih narodnih pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — inž.- France Vardian: Pridelovanje plodovk; 12.25 Zvpčni kaleidoškop; 12.45 Trije samospevi Ivana Zajca; 13.30 Blaž Arnič: Pe- sem planin, simfonična pesnitev; 15.40 Naši popotniki na' tujem — Dj\ Bogdan Tekavčič: Jugoslovanski zdravnik v Ameriki; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.15 Šoferjem na pot! 18.15 Veliki violinisti: Yehudi Menuhin; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni varietš; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 Sto taktov glasbe; 21.05—22.50 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.50 Joseph-Haydn: Sonata v h-molu; 23.05 Nočni akordi; 23.55 Prijeten počitek! TOREK. — 8.00 Poročila; 8.05 Zabavni akordi; 8.55 Za šolarje: Posadka brez ladje; 9.25 Krešimir Baranovič: Balkanski poem; 9.40 Ženski pevski zbor Svobode Laško p. v. Julija Goriča; 10.15 Klavir in klavirski trio; 10.55 Dve popevki; 11.00 Baletne' scene iz oper; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Trije veliki plesni orkestri; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Dolfe Cizelj: O krmljenju govedi v poletju; 12.25 Od polke do calypsa; 12.45 Poje Koroški akademski oktet; 13.30 Zabavni vokalni ansambli in godala; 14.05 Za šolarje — Čudežno zdravilo; 14.35 Odlomki iz komičnih oper; 15.40 Listi iz domače književnosti — D. Cosič: Delitve; 17.25 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Klavir v ritmu; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Izobraževalni obzornik; 19.30 Radijski dnevnik; 20.30 Radijska igra — Wolfang Weyra-uch: Pred snežnim pogorjem; 21.25 Dušan Radič: Simfonična slika; 21.35 Iz filmov in glasbenih revij; 22.15 Večer pri Beli Bartoku; 23.05 Popevke, ki vam ugajajo; 23.25 Po svetu jazza; 23.55 Prijeten počitek! SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladi talenti srednjih glasbenih šol pred mikro,-fonom; 8.30 Luigi Cherubini: Simfonija v D-duru; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Trikrat petnajst; 10.15 Iz francoskih oper; 11.00 Poljska in romunska zabavna glasba; 11.30 Za cicibane; 12.00 Veseli planšarji nas pozdravljajo; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sile: Združimo dognojevanje ih okopavanje koruze; 13.30 Slovenska glasba iz treh stoletij; 14.05 Za Šolarje — Temna hiša 14.35 Glasbena medigra; 14.40 Pesmi Stanka Premrla poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.45 Radijska univerza — Letalstvo — IV. del; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.30 Poje Yves Mon-tand; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Hindemitha; 18.45 Orgle in orglice; 20.00 Claudio Monteverdi: Orfej — Opera v 2. dejanjih; 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta. Četrtek 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Pesmi mladinskih delovnih brigad; 8.55 Za šolarje — Moje in tvoje; 10.15 Majhni ansambli; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.15 Dve ruski popevki; 11.20 Matija Bravničar: Simfonia iri Re; 12.00 Pozdrav iz Splita; 12.15 Kme- tijski nasveti — inž. Franc Cegnar: Priprave svežega sadja za tržišče; 12.25 Melodije iz Verdijeve opere Moč usode; 13.30 Zvočna mavrica; 13.50 Poje Akademski pevski zbor Tone Tomšič; 14.05 Nekaj popularnih orkestralnih melodij; 15.40 Iz svetovne književnosti — W. Wil-kinson: Avenija Moripasa; 16.00 Zveneče kaskade; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 Uverture in medigre; 18.30 Lepe melodije; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Literarni večer; , 21.25 Vladimir Lovec: Koncert za klavir in orkester; 22.15 Po svetu jazza; 22.45 Philipp Jarnach: Sonata za flavto in klavir v A-duru; 23.05 Ameriške popevke; 23.25 Ansambel Wollau in njegovi solisti; 23.55 Prijeten počitek! PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Pol ure pri Antonu Lajovcu •L-' Trije samospevi za sopran in orkester; 8.30 Popevke se vrstijo; 9.00 Naš- podlistek la| Kosta Nagy: Bosanska Krajina 1942 — n.; 9.20 Fran Le-har: Potpuri iz operete Dežeia smehljaja; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Igra pianistka Zofija Deželič; 10.35 Ritem in melodija; 11.00 Odlomki izDvo-ržakove Rusalke; 11.30 Človek in zdravje; 11.40 Panorama zabavnih zvokov; 12.00 Drobne skladbe Borisa Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Robert Golob: Problematika gozdne paše pri sedanjih pogojih proizvodnje v gozdarstvu in živinoreji; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Domači napevi izpod želenega Pohorja; 13.30 Hitri prsti; 13.45 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 14.05 Za šolarje — Iz moje srečne mlado- sti; 14.35 Baritonist Dietrich Fischer — Dieskau poje arije iz italijanskih oper; 15.45 Radijska univerza — inž: Viktor Konjar: Problemi standardizacije v tekstilu; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.15 Razgovor ,z volivci; 17.25 Od plesišča do plesišča; 18.00 Reportaža; 18.15 Iz, jugoslovanske zabavne glasbe; 18.30 Tako pojo in plešejo v tujih deželah |§fs Indija in Polinezija; 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni operni koncert. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.25 »Teče voda, teče. . .«; 8.55 Za šolarje — Zgodba o morskem svetilniku; 9.25 Ali vam ugaja? 10.55 Harfa in vibrafon; 11.00 Po svetu jazza (ponovitev) — Jazz pod drobnogledom — 10. oddaja;. 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.00 Slovenske-narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: O gospodarnosti v živinorejski proizvodnji; 13.30 Trio R. Bardorfer in-Zenski vokalni kvartet; 13.50 Od arije do arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Radi bi vas zabavali; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Havajski zvoki; 18.Q0 Jezikovni pogovori; 18.15 Leopold Ferdinand Schwerdt: Simfonija v Es-duru (Orkester RTV Ljubljana dirigira U. Prevoršek); 18.35 Ham-mond orgle; 18.45 Okno v svet; 20.00’ Sobotni večer pričnimo v domačem okolju! 30.25 Pred mikrofonom so naši pevci in veliki plesni orkestri;' 21.00 Melodije za* prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklar me; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, red. Četrtek 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte! 1 SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15" obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do* 23.00 ure, POMURSKI VESTNIK, 8. JUNIJA PRIŠEL IN - ZMAGAL Dosedanjim uspehom naših kolesarjev Kavaša, Šarotarja in Giderja je v nedeljo v kolesarski dirki za memorial Trčan—Vospernik na 40 km dolgi progi v Zalogu pri Ljubljani pridružil novega še tekmovalec KK »Prekmurje« iz Beltinec — Franc Forjan. V ostri konkurenci je med turisti prispel prvi na cilj v času 1:00,55. Forjan je že v domači dirki. Skozi vaši beltinske občine dosegel lep uspeh, saj je bil pred klubskim tovarišem Gederjem, kar dokazuje, da njegov nedeljski podvig ni prišel po nar ključju. Forjan ima ob resnem in načrtnem treniranju MAUČEC za en gol prekratek Uspehu moštva Sobote kot celote moramo pripisati še osebni uspeh napadalca Franca Maučeca, ki se je ob zaključku tekmovanja kot strelec golov zelo nevarno približal zmagovalcu Pircu (Ljubljana); ta ima samo eno točko več. Z malce športne sreče! bi lahko tudi Maučec dosegel naslov naj-boljšega strelca v SCL in tako o-svojil pokal športnega lista Polet. Vrstni red je naslednji: Pirc 29, Maučec 28, Hribernik (Kladi-var) 25, Knaus (Rudar) 19, Škraba (Krim) in Vodeb (Kladivar) po 17 golov itd. ter pripravah za bodoča tekmovanja prav gotovo ugodne izglede za osvojitev rumene majice tudi na pomembnejših kolesarskih prireditvah. V II. članski rokometni ligi so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezultati: Tekstilec : SURS 16:24, Ljutomer : Trgovec 13:17, zaostala tekma iz V. kola: Pomurje : Trgovec 12:16,. Vrstni red na lestvici po VI. kolu: ŠURS in Trgovec po 8, Tekstilec in Agro-servis po 4, Ljutomer in Pomurje po 3, Krog n brez točke. »GRAFIČAR« SE POTEGUJE ZA KVALIFIKACIJE V M. SOBOTI Kot je napovedano, bodo letošnje kvalifikacijske tekme za vstop v Slovensko rokometno ligo 18. junija. Kvalifikacije naj bi, bile v Novem mestu ali Murski Soboti. Naš predstavnik, ki bo imel pravico nastopiti na kvalifikacijah, moštvo Grafičarja, si skupno z vodstvom prizadeva, da bi bila ta pomembna športna prireditev v pomurski metropoli. LESTVICA PO 16. KOLU PNL e TEDENSKI KOLEDAR Petek, 9. junija — Primož Sobota, 10. junija — Marjeta -Nedelja, 11. junija — Srečko Ponedeljek, 12. junija — Cedomir Torek, 13. junija — Anton Sreda, 14. junija — Metod Četrtek, 15. junija — Vid Kino MURSKA SOBOTA - od 9.-11. junija francoski barvni kinema-skopski film: »Žena in njena igračka«; od 12.—13. junija jugoslovanski film: »Tovariš predsednik -stednji napadalec«; od 14.—15. junija zahodnoneniški barvni film: »Ti ši moja pesem«. LJUTOMER - od 10.-11. junija sovjetski kinemaskopski film: »Kapetanova hči«; od 14.—15. junija romunski film: »Orel 101«. SLATINA RADENCI - od 11.-12. junija ameriški kinemaskopski film: »Potemneli angeli«; 15. junija italijanski barvni film: »Kasta diva«. GORNJA RADGONA - od 10.-11. junija italijanski barvni film: »Aida«; od 14.—15. junija ameriški film: »Krivo obtoženi«. v SALOVCI — od 10.—11. junija mehiški film: »Umiram srečna«. VIDEM OB ŠČAVNICI od 10.-11. junija italijanski zgodovinski film: »Vojna in mir — I. del«. KRIŽEVCI PRI L JUT. - od 10.-11. junija ameriški barvni film: - »Napadalci«. PRODAJNEGA REFERENTA takoj sprejmemo v službo v skladišče podjetja »PETROL« v Murski Soboti. Pogoj : srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Prednost imajo moški prosilci. Ponudbe poslati na naslov: »PETROL«, skladišče, M. Sobota. OBVESTILO Cenjeno občinstvo obveščamo, da se začne tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije dne 15. junija 1961 ob 15. turi. Prijave sprejemamo vsak dan od 6.—14. ure v pisarni Avto-moto društva, Murska Sobota, Noršin-ska 1. PREKLIC Preklicujem lažne in neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper Kristino Frčko iz Rogašovec in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Janez Skledar, Rogašovci. MALI OGLASI vodno Črpalko (pumpo) in »U« železo ter električni kuhalnik, ugodno prodam. Cankarjeva 26, M. Sobota. M-612 TELEVIZIJSKI APARAT in baterijski radiosprejemnik po zelo ugodni ceni prodamo. Gostinsko podjetje G. Petrovci. M-613 MOTORNO KOLO, uvoženo, s ščit-jiiki, znamke SV 175 ccm, najnovejšega tipa, prodam. Jakob Skuhala, Ključarovci 30 pri Ljutomeru. M-583 MOTORNO KOLO »Puch« 175 ccm, črne barve, tipa 1958, ugodno prodam. Leon Bergles, Grad. M-584 HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo in 2,5 ha zemlje vseh kultur, zaradi bolezni prodam. Elizabeta Toplak, Krem-berg št. 7, p. Zg. Ščavnica. M-589 KAUC prodam. Ogled popoldne. Miklošičeva 7, M. Sobota. KMEČKI INVENTAR v celoti, pohištvo, različne obleke po ugodni ceni prodam. Adrijanci 43, p., Petrovci. M-590 MOPED HMW, prevoženih 2.000 km, prodam. Sever, Crnelav-ci 20. M-592 DNEVNO SOBO - furnir, ter e-lektrični »Tobi« štedilnik, zelo ugodno prodam. Kolar, Štefana Kovača 15-1. Interesenti se naj javijo popoldne od 15.—17. ure. M-593 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje v Sodišincih št. 39, p. Tišina, prodam. M-594 2 VAJENCA sobošlikarske stroke sprejmem. Interesenti naj se \ javijo pri Ludviku Merklinu, slikarju, Kocljeva 4, M. Sobota. M-595 KROŽNO (Band) ŽAGO, prodam. Poizvedbe pri »Rafimusu« v M. Soboti. M-596 HIŠO z gospodarskim poslopjem, z zemljo vseh kultur, 20 min. od postaje, prodam. Hrastje-Mur-sjd vrh 58, p. Sl. Radenci. M-597 DRVA IN VEJE, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-608 300 LITROV DOBRE PIJAČE prodam. Janez Pihlar, Žerovinci, p. Ivanjkovci pri Ormožu. M-609 HLADIL INK znamke »Obodin« 80-litrski z garancijo, za 85.000 din prodam. Veterinar Ljubo Rigelnik, Dobrovnik. M-614 RAZPIS INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA PRI TOVARNI AVTOMOBILOV MARIBOR razpisuje za šolsko leto 1961/62 sprejem učencev za strugarje, rezkarje, brusilce, avtokleparje, kovače, avtomehanike, strojne ključavničarje, orodne ključavničarje, konstrukcijske ključavničarje in tehnične risarje. Učna doba traja tri leta Kandidati morajo biti državljani FLRJ in stari 14 do 18 let. Dokazati morajo, da so z uspehom dokončali 8. razred osemletke. Rok za prijavo je do 20. junija 1961. Učencem, ki uspešno zaključijo Industrijsko kovinarsko šolo pri TAM, je zagarantirana takojšnja zaposlitev v TAM, Metalni ali Elektrokovini. Po triletnem šolanju v Industrijski kovinarski šoli lahko nadaljuje vsak, ki to želi, šolanje na šolah višje stopnje. Pri šoli je lepo urejen dom, posluži se ga lahko vsak kandidat, ki vplača mesečno 8.000 din vzdrževalnine. Socialno ogroženi kandidati lahko zaprosijo pri socialnih organih svoje občine za podporo. Kandidati se morajo zglasiti osebno pri vodstvu Industrijske kovinarske šole pri TAM dne 28. junija 1961 ob 7. uri. Sprejem bo trajal tri dni. Kandidati iz drugih krajev bodo stanovali v domu UČen- Interesenti morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s kole-kom za 50 din kolkovano prošnjo z natančnim naslovom (mesto, jkraj, ulica, hišna številka in pošta), 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. lastnoročno napisan življenjepis. Vsi učenci prejemajo mesečno nagrado, in sicer v I. letniku din 2.500, v II. letniku din 3.000 in v m. letniku din 3.500. Odlični učenci prejemajo za 40 odstotkov, prav dobri pa za 20 odstotkov višjo nagrado. Vsak kandidat lahko uporablja objavo za 75-odstotni popust na železnici (obrazec K-17). Objavo lahko kupi vsak kandidat pri najbližji železniški postaji. Objava je veljavna, če jo pred uporabo potrdi vodstvo šole, ki jo je kandidat obiskoval. Pojasnjuj razpis tudi drugim! UPRAVA INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE PRI TAM MARIBOR Svet za šolstvo OLO Murska Sobota objavlja RAZPIS za vpis v 1. letnik Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti Sprejetih bo 20 kandidatov in 20 kandidatk. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. da je kandidat uspešno končal osnovno šolo; 2. da je telesno zdrav (to bo ugotovila posebna zdravniška komisija 3. da ni starejši od 17 let; 4. da uspešno opravi sprejemni izpit- Opomba: kandidati, ki bodo opravili sprejemni izpit, morajo imeti ob vpisu še potrdilo, da imajo sanirane zobe, šicer bodo zavrnjeni. Sprejemni izpiti: a) iz slovenskega jezika in matematike (ustno in pismeno); b) praktični izpit iz telesne zmogljivosti in spretnosti; c) preizkušnja ritmičnega posluha. Podrobnejša navodila o sprejemnih izpitih lahko dobijo kandidati pri- vodstvih osnovnih šob Sprejemni izpiti bodo predvidoma v zadnjih dneh junija. O točnem datumu sprejemnih izpitov bodo kandidati obveščeni kasneje. I Prijava za vpis:. 1. Lastnoročno napisana prošnja za sprejemni izpit, kolkovana s 50 din državne takse. Navesti je treba točen naslov kandidata. 2. Spričevalo o uspešno končani osnovni šoli. 3. Izpisek iz rojstne matične knjige. 4. Potrjen rengenski izvid. 5. Morebitna potrdila ZB, da je kandidat žrtev fašističnega terorja. 6. Mnenje športnih ali telesnovzgojnih organizacij o kandidatu. Prošnje s prilogami je treba poslati na naslov: Svet za šolstvo OLO Murska Sobota, najkasneje do 20. junija 196L Izpiti bodo trajali dva dni. Za kandidate izven Murske Sobote bomo v času izpitov (po predhodni prijavi) rezervirali prenočišča in hrano v Dijaškem domu. V času šolanja bodo gojenci lahko stanovali v Dijaškem domu. svet za Šolstvo olo murska sobota Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, p. Murska Sobota, razpisuje LICITACIJO za prodajo traktorja Deutz Ferguson 30 Steyer in drugih kmetijskih strojev. Licitacija bo v sredo, 14. junija 1961 na dvorišču Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Rakičanu ob 9. uri dopoldne za socialistični sektor. V kolikor prodaja socialističnemu sektorju ne bo uspela, bo ob 10. uri licitacija za privatni sektor. Razpis za sprejem dijakov v TEHNIČNO SREDNJO ŠOLO—strojni oddelek v LENDAVI V šolskem letu 1961/62 bo sprejetih v I. razred Tehnične srednje šole — strojni oddelek (splošne smeri) v Lendavi 30 dijakov. Pogoji za sprejem so: 1. Uspešno opravljena osemletna osnovna šola ali industrijska oziroma vajenska šola kovinske stroke. 2. Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz materinščine in matematike. 3. Kandidat mora biti telesno in duševno spo- soben za študij izbrane stroke. Prošnji za sprejem, kolkovani s 50 din, morajo kandidati priložiti: 1. spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli ali ustrezni šoli kovinske stroke 2. izpisek iz matične knjige; 3. zdravniško spričevalo; 4. mnenje šole o sposobnostih in nagnenjih kandidata. Prošnje sprejema ravnateljstvo šole (Lendava, Partizanska ul.) do 25. junija. Sprejemni izpiti bodo 26. in 27. junija t. l. s pričetkom ob 8. uri. Za dijake od drugod bo v internatu na razpolago celotna oskrba. RAVNATELJSTVO Kmetijska zadruga Dobrovnik v prisilni likvidaciji bo na javni dražbi dne 11. junija 1961 prodajala razna osnovna sredstva v še dobrem sta- 1 kom,trijer železni 1 kom. robkač za koruzo 1 kom. hladilna omara 1 kom. motorna škropilnica Prednost imajo socialistična gospodarstva in kmetijske zadruge. Zbirno mesto je pred Krajevnim uradom v Dobrovniku. V kolikor se ne bi javili kupci socialističnega sektorja in kmetijskih zadrug, se bo prodajalo privatnim kmetovalcem takoj po predpisanem času, RAZPIS LJUDSKA UNIVERZA LENDAVA OBJAVLJA RAZPIS za sprejem dijakov v ADMINISTRATIVNO ŠOLO V LENDAVI za šolsko leto 1961/62 V prvi razred Administrativne šole sprejmemo okrog 30 dijakov. Kandidati naj vložijo prijave za sprejem ravnateljstvu najkasneje do konca junija. Potrebne so naslednje priloge (kolkovane s 30 din): 1. spričevalo o uspešno opravljeni osemletki, 2. lastnoročno napisan življenjepis, 3. rojstni list. Kandidati, ki jih priporoča Zveza borcev, socialno varstvo, gospodarske, družbene ali strokovne organizacije, priložijo tudi izjavo priporočnika. Administrativna šola traja dve leti, je pa možnost, da se bo razširila v 4-letno. VPISOVANJE OTROK V ŠOLO Na obeh soboških osnovnih šolah bo vpisovanje novincev za šolsko leto 1961/62 14. in 15. junija, dnevno od 8.—11. in 15.—18. ure. V šolo bodo sprejeti le otroci, rojeni pred 1. marcem 1955, pogojno pa bodo vpisani tudi rojeni v marcu 1955. Starši naj prinesejo k vpisu rojstne liste in potrdila o cepljenju novincev! Vodstvi Osnovne šole I. in II. Čarter Dickson: Kje je umrl Randolph? »Thomas Evans, aretirani ste zaradi umora Daniela Ran-dolpha. Moram vas posvariti, da bo vse, kar boste rekli, zapisano in uporabljeno kot dokazno gradivo, ko vam bomo sodili.« O, dajte no, se je upiral polkovnik March, ko šo se naslednji dan zbrali na stanovanju sira Armingdala, »zadeva je bila čisto preprosta. Noben dokaz ni manjkal.« »Evans je bil kot eden od uslužbencev sira Armingdala, deležen velikega zaupanja, bil je na položaju, zaradi katerega je vedel vse o nameravani kupčiji z Randolphom. In tako je naredil načrt za prebrisano goljufijo. In goljufija, o terri sem prepričan, je bila vse, kar je hotel«. »Vi pa, sir Ruf us, ste nameravali včeraj popoldne v Manchester, kjer naj bi ostali teden dni. (Gospodu Denhamu je to povedal nočni vratar, ko ga je posvaril pred petjem.) Tako bi torej ostalo vaše stanovanje prazno. Evans je telefoniral Ran-dolphu in se predstavil kot sir Rufus. Povabil je Randolpha, naj pride na vaše stanovanje ob enajstih zvečer, da skleneta kupčijo. Pristavil je, da bo mogoče odpotoval v Manchester; a če bo tako, bo imel njegov tajnik vse potrebne papirje pripravljene in podpisane«. »To bi bilo lahko. Evans bi po požarnih stopnicah prišel v vaše prazno stanovanje — skozi okno. Nastopil bi kot vaš tajnik. Randolph — ta, ki je, zapomnite si, zmerom plačal na roko, četudi je šlo za milijon — bi mu izročil zavoj bankovcev za ponarejen dokument«. (Nadaljevanje na 8. strani) RAZPIS . Razpisna kpmisija pri OLO Murska Sobota na podlagi prvega odstavka 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ, štev. 53-664/57) t a z p i s u j e za upravne organe OLO Murska Sobota nasl. delovna mesta: I. V ODDELKU ZA DRUŽBENE SLUŽBE IN OBČO UPRAVO 1. 1 mesto načelnika oddelka 2. 2 mesti strojepisk 3. 1 mesto samostojnega referenta za šolstvo II. V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE 4. 1 mesto samostojnega referenta za gradnje, urbanizem, komunalne zadeve in gradbenega inšpektorja 5. 1 mesto referenta za dohodke od gospodarstva in takse III. V ZAVODU ZA STATISTIKO 6. 1 mesto referenta za statistiko Dog o j i : Za delovno mesto načelnika oddelka se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba in najmanj 5 let upravne prakse. Za delovni mesti pod zap. štev. 2 se zahteva strojepisec II. ali I.b razreda. Za delovno mesto samostojnega referenta za šolstvo se zahteva ustrezna srednja ali višja strokovni! izobrazba (učitelj - predmetni učitelj.) Za delovno..mesto pod zap. štev. 4 se zahteva ustrezna visoka strokovna izobrazba (gradbeni inženir). Za delovno mesto pod zap. štev. 5 se zahteva ustrezna srednja strokovna izobrazba in najmanj 2 letf prakse v finančni službi Za delovno mesto pod, zap. štev. 6 se zahteva nižja strokovna izobrazba. Kandidati morajo imeti Qpravljen strokovni izpit iz u-strezne stroke. Interesenti naj vložijo kolkovane prošnje s 50 din, dokazila o strokovni izobrazbi, življenjepis in podatke o doseaa-njem službovanju pri OLO Murska Sobota. Razpis velja do izpopolnitve prostih mest. Komisija za uslužbenske zadeve Direkcija za ceste OLO Murska Sobota obvešča, DA JE CESTA 111/2010 t. j. DOBROVNIK — KOBILJE zaradi gradnje mostu do preklica zaprta. Promet je preusmerjen po občipski cesti, ki se v km 3,500 odcepi od ceste III/2010. ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE II. stopnje v M. Soboti razpisuje na podlagi sklepa šolskega odbora VPIS V I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1961/62 (35 učencev) Kandidati naj vložijo prošnjo (obrazec DZS 1,20) za sprejem, kolkovano s 50 din na ravnateljstvo šole do 20. junija t. l. Prošnji naj priložijo: — 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. mnenje osnovne šole, 4. življenjepis. Kandidati, ki jih priporoča Zveza borcev, socialno varstvo ali družbena organizacija, priložijo potrdilo organizacije. Priloge je treba kolkovati s 30 din. Sprejemni izpit bo iz slovenskega jezika in matematike za vse prijavljene kandidate dne 26. in 27. junija ob 8. uri, dne 28. junija pa zdravniški pregled sprejetih. ŠOLSKI ODBOR ŠOLE ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V Murski Soboti razpisuje mesto: TAJNICE Pogoj: srednješolska izobrazba z znanjem administrativnih in finančnih poslov. Plača po uredbi. Nastop s i. sept, 1961. Kmetijska zadruga Ščavnica — Velka sprejme v službo MLINARSKEGA POMOČNIKA Nastop službe takoj ali po dogovoru. Oglasiti se pri upravi Kmetijske zadruge Ščavnica — Velka v Zg. Ščavnici. Zdravstveni dom Murska Sobota razpisuje delovna mesta DVEH BOLNIČARJEV v Splošni ambulanti Murska Sobota. Pogoj: šola za bolničarje. Prijave poslati-na u-pravo ZD Murska Sobota do 15. junija 1961. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik J02E VELD - Odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Ko sijeva nlica 7 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, aa inoaemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči racat pri Narodni banki v Murski Soboti št. 805-11 POMURSKI VESTNIK, 3. JUNIJA Nenbogljivi televizijski sprejemniki MED NEBOM IN ZEMLJO -Z žico, motociklom, lestvami in trapezom je obšla znana nemška akrobatska skupina Zugspitz ves svet. Sedaj je na turneji po Južni Koreji. Ta posnetek izvira iz Seula, kjer je prisostvovalo izvajanjem nemških akrobatov 600.000 ljudi. Pogumni artisti izvajajo svoje veščine na višini preko 80 m, čeprav niso zavarovani s posebno zaščitno mrežo. Ljudje, ki si nabavijo televizijski sprejemnik v inozemstvu, o-bičajno pazijo, da bi ustrezal za »naš tok«, če pa aparat ni za 220 voltov, si kupijo potreben transformator. In vendar, ko ga vključijo, se slika ne more umiriti, ali pa je slika vidna, a je ton neslišen, itd. Vse to se dogaja zaradi tega, ker je več vrst televizijskih sistemov, ki se med seboj razlikujejo po določenih elementih. A-merika, na primer, dela s 30 slikami (60 polslik) v sekundi, ves ostali svet pa dela s 25 slikami. To je posledica različnih frekvenc električne mreže, ki znaša v Ameriki 60 hercov, v Evropi pa 50. Kar zadeva linije, jih imajo ZDA 525, Evropa, z izjemo Francije in Britanije, 625, Francije pa 819. Vendar pa pogosto .ni niti isto. število linij znak, da sta dva sistema enaka, ker so pomembne tudi številne druge tehnične podrobnosti. Tako dela, na primer, televizijski oddajnik na Avali na našem kanalu' 6, na ameriškem oddajniku pa ga bomo našli na kanalu 8 ali 9, ali pa ga bomo »ujeli« brez tona, ker oddajata TV program običajno dva oddajnika in sicer oddaja e-den sliko, drugi pa ton. Delajo na točno odrejenih frek- VEDNO VEČ ZDRAVNIKOV vencah, vendar je prav razli ka teh dveh frekvenc značilna za vsak poseben sistem. Poleg tega se po navadi dogaja, da »ujamemo« na televizijskem 'sprejemniku sliko nekega drugega sistema brez tona, medtem ko ton brez slike redko dobimo. Bilo je veliko poizkusov, da bi se zmanjšalo število teh različnih sistemov, kar bi o-mogočilo, da bi bilo moč uporabljati televizijske sprejemnike iz različnih držav brez slehernega uravnavanja, vendar je doslej uspeh neznaten. Tisti, ki nameravajo nabaviti televizijski sprejemnik iz inozemstva, morajo paziti, da se ob nakupu pozanimajo, če je televizor grajen za evropski' standard 625 linij (50 polslik) s frekventno modulacijo tona. Golobi pismonoše — obveščevalci Pred drugo svetovno vojno so golobe gojili samo v vojski, v obveščevalni službi in kot pismonoše. Za rojstni dan maršala Tita pa je bila organizirana minuli mesec štafeta, ki so jo nosili golobi-pismo-noše. Golob-pismonoša je nastal s križanjem divjega goloba z nekaterimi vrstami plemenskega goloba. Vzgoji golobov posvečajo posebno pozornost v Nemčiji, Belgiji, Italiji, Franciji, ČSR, Avstriji in Madžarski. S križanjem so naredili različne poizkuse, ker so rejci težili k temu, da dobijo čimpopolnej-ši tip po videzu in vzdržljivosti in kar je najvažnejše, popolnoma razvit čut' za orientacijo. Zelo razvit čut in sposobnost za orientacijo omogočata golobu-pismonoši, da dolgo leti, a tudi med njimi so golobi-pismonoše za dolge in kratke proge. Pred drugo svetovno vojno je bilo zasebnim ljubiteljem golobov prepovedano gojiti pismonoše, ker jih je gojila vojska bivše kraljevine za razne naloge obveščevalne službe. Po osvoboditvi pa je dovoljeno vsem gojiti golobe-pismonoše, ker hočejo rejci golobov ustvariti jugoslovansko vrsto golobov-pismonoš. (Nadaljevanje s 7. strani) »Zakaj bi Randolph posumil na kaj? Vedel je, kakor skoraj vsi, ki berejo časnike, da sir Rufus živi v drugem nadstropju Medičejskega dvora. Videl je fotografije sira Rufusa z ljubljenim Greuzom nad predalnikom. Tudi če bi vprašal vratarja v avli, kam naj se obrne, bi ga le-ta poslal v pravo nadstropje. Tudi če bi vratar rekel, da je sir Rufus v Manchestru, da, tudi za ta primer je bilo vse pripravljeno. Randolph bi povprašal po tajniku sira Rufusa«. »Na nesrečo pa se je nekaj zapletlo. Sir Rufus se je odločil, da ne bo, šel v Manchester. Tako se je odločil včeraj popoldne, potem, ko so bili vsi Evansovi načrti pripravljeni in bi Randolph moral priti. A Evans je denar potreboval; kakor smo danes odkrili, ga je potreboval bolj ko le kaj. Zato je hotel dobiti teh štiri tisoč funtov«. »Tako si je izbral drugo pot. Sir Rufus bo doma in njegovega stanovanja torej ne bo mogel uporabiti. Toda če so vse sobe natanko enake — razen dekoracij — zakaj ne bi naredil posnetka Armingdalovega stanovanja? Načrt bi pravzaprav o-stal isti, le Randolpha je bilo treba speljati v drugo stanovanje. Ob enajstih je nameraval priti z dvigalom. Evans bi počakal pri vratih odprtega stanovanja in ga odpeljal v prostor, ki bi na zunaj spominjal na stanovanje sira Rufusa. Številke nad vrati so čisto majčkene; in o Randolphu vemo, da je bil silno kratkoviden, malone slep. Če bi se Evans samo malo namaski-ral, bodi še tako okorno, ni bilo pričakovati, da bi ga sploh kdaj lahko identificirali z možem, ki je ogoljufal Randolpha. In nič ni tvegal s tem, da je uporabil stanovanje, v katerem sta živela skupaj z Denhamom.« Anita se je vpletla. »Seveda,« je rekla. »Ronald je bil na fantovščini in če bi bilo kakor po navadi, bi moral ostati do kakih dveh ali treh. Vendar se je poboljšal in se krepostno vrnil dosti prej.« Denham je zastokal: »Ampak še zmerom ne morem verjeti,« je trmoglavil. »Tom Evans? Morilec?« »Njegov namen ni bil umor,« je rekel polkovnik March. »Ampak, vidite, Randolph je nekaj zasumil.. In tudi pokazal, da sumi, Evans pa kot praktičen človek ni našel drugega izhoda, kakor da ga spravi s sveta. Ali si lahko mislite, zakaj je Randolph posumil?« »No?« »Ker je Evans barvno slep,« je rekel polkovnik March. »Kaj hočete,« je žalostno nadaljeval polkovnik March, »ampak zločin je od začetka do konca delo barvno slepega moža. In te pomanjkljivosti ne bi mogel najti pri nikomer drugem kakor pri Evansu. Kar zadeva sira Rufusa, še pomisliti ne morem na kaj bolj nemogočega, kot je zbiralec slik, ki je barvno slep. Isto velja za dekoraterko. Gospod Conyers sam dokazuje s svojo obleko, da česa takega ne bi mogel zagrešiti, ker se barve njegovega suknjiča, kravate in srajce tako ujemajo, da je u-činek prijeten na oko. In ne poročen ni, ne sluge nima, da bi mu to kdo povedal, tako da je torej nemogoče«. »Ampak Evans? Tale je ne samo delno, ampak popolnoma barvno slep. Sami ste nam povedali dokaz. Randolphovo truplo je pripeljal Pearson z dvigalom. Ko je Evans stopil naprej, ga je Pearson posvaril, naj se ne dotika trupla, rekoč, da je krvavo. Evans je vprašal: »Kje?« — čeprav je strmel naravnost v majhno lužo rdeče krvi- na sivem podu svetlega lifta. Rdeče barve pa barvno slepi ne razločijo, razen če je na zeleni ali rumeni podlagi«. »To je bil tudi razlog, zakaj je bil dežni plašč obrnjen narobe. Randolph je odložil klobuk in površnik, ko je stopil v stanovanje. Potem ko ga je Evans zabodel z nožem, ga je zopet oblekel. Ni pa mogel ločiti med rumeno zunanjo stranjo in zeleno notranjo«. »Vi, gospod Denham, ste prišli v stanovanje s svojim ključem, kar nam je takoj povedalo, kje je »izgubljena« soba, zakaj niti dva ključa nista enaka. Tudi mislim, da bi nam gospodična Bruce lahko ves čas povedala, kje je »izginula« soba. Nagibam se k sumu, da je videla Randolpha, ko je stopil v vaše stanovanje in se je ustrašila, da ste-nemara kaj v zvezi z umorom.« PRASlCl na »cucelj« Jordan Gvozdenovič, kmet iz vasi Kastrat nedaleč od Kuršum-lije, ima svinjo, ki mu je povrgla 17 zdravih prašičev. Ker lahko doji svinja naenkrat samo 12 mladičev, so preostalim petim, da ne bi pogrnili, dali po nasvetu veterinarja kravje mleko na pravi otroški cucelj. Prašiči menjajo, malo sesajo mater, potem pa zopet cucljajo. Eno ih drugo mleko jim dobro prija. Tako se hranijo že mesec dni in so zdravi ter lepo napredujejo. ZVONIK PADEL NA AVTOMOBIL Nevsakdanja nesreča se je dogodila v zapadnonemškem mestu Karlsruhe. Ko je po prometni Wil-helmstrasse peljal težko natovorjeni 10-tonski kamion, se je močno stresel zvonik sosednje cerkve iz 17. stoletja. Slišal se je tresk in zvonik se je v oblaku prahu zrušil na drugi kamion, ki je bil prav tako težko naložen. Kamion je popolnoma uničen, prestrašenemu vozniku se ni zgodilo nič. Mrtva sta samo dva pešca. NESREČA ZARADI ODLOMLJENEGA BALKONA V stanovanjskem bloku železarne v Sisku se je dogodila te dni težka nesreča, pri kateri sta se poškodovala gradbeni poslovodja Lujo Pastuhovič in tesar Josip Vidovič. Medtem ko sta na balkonu omenjene zgradbe opravljala svoja dela, je nenadoma popustila balkonska plošča. Vse se je zgodilo v nekaj trenutkih. Delavca sta padla iz 7 m višine in se težko poškodovala. Brž so ju odpeljali v bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. TRAMVAJ, IMENOVAN SMRT Ko se je ^tramvaj št. 18 vzpenjal po strmi', ulici v italijanskem mestu Genovi, njegov voznik ni slutil, kakšna nesreča se bo zgodila nekaj sekund pozneje. Cim je bil tramvaj čez vzpetino, se je začel strmo spuščati v drugo smer. Ljudi na ulici in v tramvaju je zajel paničen strah. Odpovedala je zračna, ročna in električna zavora. Zaradi tega je tramvaj z br-zino 100 km na uro drvel navzdol. Zadel je v neko hišo. 80 ljudi je bilo težko in lahko ranjenih, trije pa so bili mrtvi. STUDENEC V SOBI V hiši kmeta Petra Germaniča iz male požeške vasi Vladkovac je studenec sredi sobe. Zanimivo je, kako je studenec prišel na to mesto. Germanič je še v mladosti kupil gradbišče, sredi katerega je bil studenec. Ker je takrat studenec služil mnogim kmetom za pitno vodo, ga Germanič ni mogel zasuti, pa se je odločil, da nad njim naredi hišo. Tako je studenec prišel v sredino sobe. Pozneje so zgradili v Vasi ripve studence. Peter pa tudi tedaj ni zasul studenca, ker pravi, da je studenec v sobi praktična stvar. Žepni televizor Dekle na sliki se he ogleduje v ogledalu, da bi si popravila rdečilo na ustnicah, ampak si pazljivo ogleduje televizijsko oddajo v barvah na ekranu najmanjšega televizijskega sprejemnika na svetu. Ta aparat, ki ga lahko spravimo v najmanjšo žensko torbico, je eksperimentalni prototip, ki ga je izdelala neka ameriška tovarna. Kaže, da bodo začeli v kratkem serijsko izdelovati te televizorje. Koliko bodo stali, za zdaj še ni znano. NOVI LETEČI STOL Stotine pilotov se lahko zahvali za svoje življenje izumu, ki je nastal po drugi svetovni vojni. To je »leteči stol«. V primeru nevarnosti pritisnejo piloti vojnih letal na gumb, nakar nastane eksplozija, ki jih vrže sktipaj s stolom iz letala. Tedaj se odpre padalo in pilot je rešen. Sedaj so Britanci z uspehom zaključili poizkuse z novim letečim stolom, ki bo reševal tudi pilote, ki letijo nizko nad zemljo. DOBER DELAVEC S 152 KG Milan Rankovič, delavec podjetja »Kolektiv« v Arandjelovcu, rojen leta 1927, je težek 152 kg. Milan ni noben sladokusec. Normalno se hrani in pije samo slatino, ki ne vpliva na njegovo debelost. Oblačenje mu povzroča težave. Za eno obleko mora kupiti 4 in pol metra blaga. Debelost ga ne ovira pri opravljanju težkih del. Lahko nese breme, tefiko 300 kg. V podjetju ga cenijo kot dobrega in marljivega delavca. ZLATI ZAKLAD V KITOVEM DROBOVJU Posadka sovjetskega kitolovca »Zarja« je bila presenečena, ko je odprla drobovje kita, ki ga je ulovila v Severnem morju. V kitovem želodcu so namreč našli kož-nato torbo, v kateri je bil diamant in gruda zlata. Smatrajo, da je kit nekje požrl torbo, ki je kakemu nepazljivemu potniku padla z ladje. Vest je objavljena v časnikih in zato pričakujejo, da se bo javil lastnik torbe. UMETNI HOLLYWOODSKI VULKAN BRUHA LAVO Na umetnem jezeru nejkega hol-lywoodskega filmskega študija je zgrajen umetni vulkan. V filmu, ki se imenuje »Vrag ob 16. uri«, nastopata F. Sinatra in S. Tracy. Ker pravi vulkani na tihomorskih otokih niso dali zaželjenega uspeha, so zgradili umetnega. Stal je 125.000 dolarjev. Z električnim tokom so izzvali eksplozijo, velik dim in valenje žareče lave. Še en električni impulz, pa je tudi vulkan eksplodiral. ŠIBENIŠKI SIMO MATAVULJ V Šibeniku živi veliko število nekdanjih prijateljev in znancev znanega književnika Sime Mata-vulja. Eden izmed njih je 78-let-ni Simo Matavulj, nečak pokojnega pisatelja romana »Bakonja fra Brne«, ki so ga posneli tudi za film. Ta krepki starec se dobro spominja svojega strica, kateremu je pomagal pri prepisovanju njegovih del. Pionirji so pogosto njegovi gosti in tedaj jim pripoveduje svoje spomine iz časov, ko je bil vsak dan s svojim stricem Šimom Matavuljem. AGATA CHRISTIE - DOKTOR KNJIŽEVNOSTI Te dni je univerza v mestu Ekseteru dodelila častep naslov doktorja književnosti Agathi Christie, avtorju številnih kriminalnih romanov. Poleg teh romanov je ta pisateljica napisala tudi 12 komedij, ki jih z uspehom igrajo po vseh svetovnih odrih. Vohun na letališču POMURSKI VESTNIK, 8. JUNIJA 8 Na svetu je približno 1,5 milijona zdravnikov. To pomeni, da bi svetovno povprečje števila prebivalcev, Ui pridejo na enega zdravnika, znašalo okoli 2000. Toda zdravniki niso enakomerno razporejeni po vsem svetu. Ponekod je stanje ugodno, ponekod pa ne. Glede števila prebivalcev na e-nega zdravnika ima najboljše stanje Avstrija, kjer zdravi en zdravnik povprečno 610 ljudi. Največ zdravnikov ima Sovjetska zveza — preko 330 tisoč. ^ Po vsem svetu je danes o-koli 7 milijonov bolniških postelj. To pomeni, da pride o-krog 400 prebivalcev na 1 posteljo v bolnišnici. V naši državi znaša število 205 kar je dvakrat bolje od svetovnega povprečja. Najbolje je na Šved- skem, kjer ima 71 prebivalcev na razpolago eno bolniško posteljo. Največ bolniških postelj ima Amerika in sicer 1,6 milijonov, dalje Sovjetska zveza 1,3 milijone, itd. Več kot 80 milijonov pregledov letno v Jugoslaviji Sliko zdravstvene službe v naši državi dopolnjujejo podatki o številu ustanov, ki skrbijo za zdravje prebivalcev. Danes imamo preko 5000 ambulant in drugih' zdravstvenih ustanov, ki opravijo več kot 80 milijonov pregledov letno, dalje 260 bolnišnic, 352 porodnišnic in 1000 lekarn. V Jugoslaviji je 14 tisoč zdravnikov in 90 tisoč bolniških postelj. V' primerjavi- s predvojnim stanjem se je znatno izboljša- la zdravstvena služba in razpredla mreža zdravstvenih u-stanov. Število zdravnikov in postelj je dvakrat večje, vendar se bo morala zdravstvena služba v Jugoslaviji še izboljšati in razširiti, da bo v skladu s splošnim razvojem in potrebami prebivalstva. Danes lahko rečemo, da smo glede ravni zdravstvene službe znatno na boljšem od slabše razvitih držav in da se vsak dan bolj približujemo srednje razvitim državam. DB0BNE ZANIMIVOSTI »No da,« je Anita modro odgovorila. »Kakorkoli že, o truplu ste govorili, da je imelo plašč narobe oblečen Evans je popravil napako, preden je zvlekel truplo v dvigalo. Seveda vas je moral udariti, da je spravil tudi vas ven. Nikakor pa vam ni hotel storiti nič hudega. Zapustil je poslopje po požarnih stopnicah. Odložil je vso dekoracijo, ki jo je bil pripravil, a bil je dovolj neumen, da je obdržal denar in nož pri sebi — kar smo našli, ko smo ga preiskali. Vrnil se je z glavnim dvigalom, kakor da bi bil prišel iz urada. In resnično ga je skrbelo za vas, ko vas je našel sključenega na klopi v veži.« Molčali so, šele čez nekaj časa je zapuhal Armingdale. »Ampak barvna slepota! Kaj ima to opraviti z rešitvijo I problema? Kako vam je prišlo na misel, da morate izhajati s stališča, da je morilec barvno slep?« Polkovnik March se je zastrmel vanj. Potem je odkimal in se počasi, žalostno nasmehnil. »Ali še zdaj ne vidite?« je vprašal. »To je bilo izhodišče, zasumili smo, da je vmes goljufija, iz istega razloga kakor Randolph. Ubogi Randolph ni bil umetnostni kritik. Karkoli barvnega, narejenega z oljnato barvo, bi mirno prenesel kot Deklico s trobenticami, Evans pa ga je polomil pri stvari, ki zmoti še tako kratkovidnega človeka: pozabil je na barvo. V želji, da bi posnel opremo stanovanja sira Rufusa in njegovo sliko, je obesil na steno navaden odtis iz ilustriranega tednika.« KONEC