REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
3. IZREDNA SEJA
(18. in 19. september 2014)
^eUKA-SLOVE^ ^ # \\\
o	O
< 5
o ^ % %
^Mififniooa^
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 3. izredna seja (18. in 19. september 2014)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2015
Sejni zapisi Državnega zbora, ISSN 2385-9490
www.dz-rs.si
DNEVNI RED 3. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV ZA MINISTRICE IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 52-VII
2.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednice Ustavne komisije, EPA 50-VII
Predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 55-VII
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................8
1. točka dnevnega reda: LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV ZA MINISTRICE
IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 52-VII..............................................................8
DR. MIRO CERAR..................................................................................................................................8
DR. DRAGAN MATIĆ...........................................................................................................................13
MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK............................................................................................13
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................14
IGOR ZORČIČ.......................................................................................................................................15
MAG. LILIJANA KOZLOVIČ................................................................................................................16
ANDREJA KATIČ.................................................................................................................................18
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................18
IRENA GROŠELJ KOŠNIK..................................................................................................................19
URŠKA BAN.........................................................................................................................................20
MIRJAM BON KLANJŠČEK................................................................................................................20
MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK......................................................................................................20
PETER VILFAN..................................................................................................................................... 21
IVA DIMIC.............................................................................................................................................22
IVAN HRŠAK........................................................................................................................................22
LUKA MESEC.......................................................................................................................................23
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................24
DR. LÄSZLÖ GÖNCZ...........................................................................................................................26
DR. SIMONA KUSTEC LIPICER..........................................................................................................27
JANEZ (IVAN) JANŠA.........................................................................................................................28
JANEZ (IVAN) JANŠA.........................................................................................................................32
FRANC JURŠA.....................................................................................................................................33
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................34
URŠKA BAN.........................................................................................................................................36
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................36
MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................37
MATJAŽ NEMEC..................................................................................................................................38
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................39
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................ 40
MAG. KLAVDIJA MARKEŽ..................................................................................................................41
JELKA GODEC.....................................................................................................................................42
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................42
ANITA KOLEŠA....................................................................................................................................43
ANDREJA KATIČ.................................................................................................................................43
ANDREJA POTOČNIK.........................................................................................................................44
VIOLETA TOMIĆ..................................................................................................................................45
IVA DIMIC.............................................................................................................................................45
MARJAN DOLINŠEK ........................................................................................................................... 46
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................46
BENEDIKT KOPMAJER.......................................................................................................................46
MARUŠA ŠKOPAC..............................................................................................................................47
ANJA BAH ŽIBERT..............................................................................................................................48
DR. JASNA MURGEL..........................................................................................................................48
MAG. BRANISLAV RAJIĆ...................................................................................................................49
ERIKA DEKLEVA.................................................................................................................................50
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................51
DANILO ANTON RANC ....................................................................................................................... 52
MAG. BOJANA MURŠIČ......................................................................................................................52
KSENIJA KORENJAK KRAMAR.........................................................................................................53
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................53
DR. FRANC TRČEK.............................................................................................................................54
DR. BOJAN DOBOVŠEK.....................................................................................................................54
JANJA SLUGA.....................................................................................................................................55
SIMON ZAJC........................................................................................................................................55
MAG. ANŽE LOGAR............................................................................................................................56
MIHA KORDIŠ......................................................................................................................................56
MAG. TANJA CINK..............................................................................................................................57
UROŠ PRIKL........................................................................................................................................57
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................57
KARL VIKTOR ERJAVEC....................................................................................................................58
IVAN ŠKODNIK....................................................................................................................................59
EVA IRGL..............................................................................................................................................60
ŽAN MAHNIČ........................................................................................................................................60
DR. MATEJ T. VATOVEC....................................................................................................................61
NADA BRINOVŠEK..............................................................................................................................62
IGOR ZORČIČ.......................................................................................................................................62
TILEN BOŽIČ........................................................................................................................................63
MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK............................................................................................63
MAG. DUŠAN VERBIČ.........................................................................................................................64
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................65
LUKA MESEC.......................................................................................................................................65
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................65
FRANC JURŠA.....................................................................................................................................65
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................65
DR. MIRO CERAR................................................................................................................................66
DR. FRANC TRČEK ............................................................................................................................. 71
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................72
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................72
JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................73
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................74
LJUBO ŽNIDAR....................................................................................................................................74
DANIJEL KRIVEC................................................................................................................................75
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................76
SUZANA LEP ŠIMENKO......................................................................................................................76
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................77
VIOLETA TOMIĆ..................................................................................................................................78
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................78
DR. MATEJ T. VATOVEC .................................................................................................................... 79
ANJA BAH ŽIBERT..............................................................................................................................79
MIHA KORDIŠ......................................................................................................................................79
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................79
FRANC BREZNIK.................................................................................................................................80
DR. FRANC TRČEK ............................................................................................................................. 80
ŽAN MAHNIČ........................................................................................................................................80
DANIJEL KRIVEC................................................................................................................................80
BOJAN PODKRAJŠEK ........................................................................................................................ 81
LJUBO ŽNIDAR....................................................................................................................................81
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................81
SIMON ZAJC........................................................................................................................................81
MAG. ALEKSANDER KAVČIČ............................................................................................................82
MARKO FERLUGA..............................................................................................................................82
MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK............................................................................................82
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................82
IRENA KOTNIK.....................................................................................................................................82
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................83
JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................83
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................83
MAG. ANŽE LOGAR............................................................................................................................84
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................84
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................84
ANITA KOLEŠA....................................................................................................................................85
ERIKA DEKLEVA.................................................................................................................................85
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................85
FRANC JURŠA.....................................................................................................................................85
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR....................................................................................................85
KARL VIKTOR ERJAVEC....................................................................................................................86
DR. PETER GAŠPERŠIČ.....................................................................................................................86
MAG. VESNA GYÖRKÖS ŽNIDAR......................................................................................................86
MAG. GORAN KLEMENČIČ................................................................................................................86
MARIJA MILOJKA KOLAR CELARC.................................................................................................86
DR. ANJA KOPAČ MRAK....................................................................................................................86
BORIS KOPRIVNIKAR.........................................................................................................................86
IRENA MAJCEN...................................................................................................................................86
DR. DUŠAN MRAMOR.........................................................................................................................86
JANKO VEBER..................................................................................................................................... 86
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................86
GORAZD ŽMAVC.................................................................................................................................87
2. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...............................................................87
Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednice Ustavne
komisije, EPA 50-VII............................................................................................................................87
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................87
Predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za
nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 55-VII...................................................................88
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................88
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................88
DR. SIMONA KUSTEC LIPICER..........................................................................................................89
MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................89
IVAN HRŠAK........................................................................................................................................90
ANDREJA KATIČ.................................................................................................................................91
DR. MATEJ T. VATOVEC....................................................................................................................91
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................91
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................92
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................93
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................93
ŽAN MAHNIČ........................................................................................................................................94
EVA IRGL.............................................................................................................................................. 94
DR. FRANC TRČEK ............................................................................................................................. 95
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................95
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................96
JELKA GODEC.....................................................................................................................................97
MAG. ANŽE LOGAR............................................................................................................................98
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................98
ANJA BAH ŽIBERT..............................................................................................................................99
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................99
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................100
JANEZ (IVAN) JANŠA.......................................................................................................................101
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER....................................................................................................101
JANEZ (IVAN) JANŠA.......................................................................................................................102
ŽAN MAHNIČ......................................................................................................................................102
DR. VINKO GORENAK......................................................................................................................103
LUKA MESEC.....................................................................................................................................103
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................103
MAG. DUŠAN VERBIČ.......................................................................................................................104
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................104
MAG. DUŠAN VERBIČ.......................................................................................................................104
MAG. DUŠAN VERBIČ.......................................................................................................................104
MAG. ANŽE LOGAR..........................................................................................................................104
DR. VINKO GORENAK......................................................................................................................105
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................105
Državni zbor VII. mandat
3. izredna seja
18. in 19. september 2014
Predsedujoča: dr. Milan Brglez.
Primož Hainz.....
.......predsednik Državnega zbora
.podpredsednik Državnega zbora
Seja se je začela 18. septembra 2014 ob 10. uri.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 3. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednja poslanka in poslanca: mag. Alenka Bratušek, Jernej Vrtovec, od 12. ure dalje, in Marijan Pojbič.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade dr. Mira Cerarja ter kandidatke in kandidate za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije k 1. točki dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 10. septembra 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel, Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 2.
(Za je glasovalo 61.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je dnevni red 3. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LISTE KANDIDATK IN KANDIDATOV ZA MINISTRICE IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.
Na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 229. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar predlagal Državnemu zboru v imenovanje ministric in ministrov Vlade Republike Slovenije. Listo kandidatk in kandidatov za ministrice in
ministre je predsedniku Državnega zbora predložil 9. septembra 2014. Predsednik Vlade Državnemu zboru tako predlaga, da imenuje mag. Julijano Bizjak Mlakar za ministrico za kulturo, mag. Violeto Bulc za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, gospoda Karla Viktorja Erjavca za ministra za zunanje zadeve, dr. Petra Gašperšiča za ministra za infrastrukturo, mag. Vesno Györkös Žnidar za ministrico za notranje zadeve, mag. Gorana Klemenčiča za ministra za pravosodje, gospo Marijo Milojko Kolar Celarc za ministrico za zdravje, dr. Anjo Kopač Mrak za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospoda Borisa Koprivnikarja za ministra za javno upravo, gospo Ireno Majcen za ministrico za okolje in prostor, dr. Dušana Mramorja za ministra za finance, gospoda Jožefa Petroviča za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Stanko Setnikar Cankar za ministrico za izobraževanje, znanost in šport, gospoda Janka Vebra za ministra za obrambo, mag. Dejana Židana za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gospoda Gorazda Žmavca za ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Besedo dajem predsedniku Vlade dr. Miru Cerarju za dopolnilno obrazložitev predloga imenovanj.
DR. MIRO CERAR: Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani visoki zbor, spoštovane državljanke in državljani!
V zadnjih mesecih se name obrača veliko ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost Slovenije in želijo zagotovilo, da bo nova politika delovala povezovalno in državotvorno. Ugotavljam, da se državljani in državljanke zelo jasno zavedajo, da ni več nobenega prostora in časa za politikantska preigravanja in obračune. Od nas se upravičeno pričakuje in zahteva državotvornost in višja politična kultura, seveda skupaj s poštenimi in dobro premišljenimi odločitvami in ukrepi, ki bodo vsem skupaj omogočili, da živimo bolje. Ljudje imajo dovolj
političnega pobalinstva, prepirov, delitev in blokad, medtem ko gre državi vse slabše in mnogi živijo v negotovosti in revščini. Že leta poslušajo obljube o izhodu iz krize, kriza pa je še vedno tu in se na nekaterih področjih še poglablja. Od prihodnje vlade pričakujejo, da bomo nemudoma poprijeli za delo in tako preprečili, da bi kot družba še naprej nazadovali. Tega si res ne moremo in ne smemo več privoščiti. Zadnji gospodarski rezultati so sicer spodbudni, gospodarska rast je nekoliko večja in brezposelnost nekoliko nižja, a na številnih področjih še vedno nazadujemo, pri čemer nimam v mislih le družbenega primanjkljaja na področju vrednot in odgovornosti. Primanjkljaj proračuna je večji od 3 %, kar je meja pakta stabilnosti. Še bolj zaskrbljujoč je strukturni primanjkljaj v višini 2,5 % in preteklo leto smo imeli 71,7 % javnega dolga, letos pa bo ta znašal okoli 81 %. Če ne bomo odločno ukrepali, bodo naše današnje izdatke, na primer za plače in pokojnine, odplačevali še naši vnuki. Takoj bomo morali oceniti morebitno potrebnost rebalansa proračuna za leto 2014, pripraviti bo treba osnutek proračunskega načrta za leto 2015 in predlog zakona o fiskalnem pravilu. Pristopiti bomo morali tudi k pogovorom z Evropsko komisijo glede perečega presežnega primanjkljaja in postopka za odpravo čezmernih makroekonomskih ravnovesij. Ti pogovori bodo pomembno določali našo skupno družbeno pot. Da bi si lahko počasi razširili manevrski prostor oziroma se, kot pravi kandidat za finančnega ministra, postopno ekonomsko osamosvojili, bo morala biti naša fiskalna politika precej restriktivna. To pomeni, da bomo morali zmanjšati javne izdatke, povečati učinkovitost pobiranja obstoječih davkov, predvsem pa narediti vse, da bo rast bruto domačega proizvoda čim večja. Bruto družbeni proizvod lahko spodbudimo z odpravo finančnega krča, s prestrukturiranjem podjetij, z izboljšanjem korporativnega upravljanja, s privatizacijo, s tujimi neposrednimi naložbami in drugimi ukrepi. Nadaljevanje že začete privatizacije 15 podjetij in opredelitev strategije Slovenskega državnega holdinga v zvezi z nadaljnjo privatizacijo je zelo pomembna za finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij, za njihov dostop do svežih finančnih virov in posledično za njihovo rast. Institucije, ki upravljajo z državnim premoženjem, morajo biti organizirane na način, ki omogoča, da je to upravljanje čim bolj učinkovito. Seveda pa je dolgoročno najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za gospodarsko rast povečanje konkurenčnosti, in tu računam predvsem na gospodarskega ministra, seveda pa v ustrezni meri tudi na druge. Če želimo večjo konkurenčnost, bo, denimo, treba odpraviti številne administrativne ovire na področju urejanja prostora in davkov, kar bomo tudi storili. Potrebujemo učinkovitejše pravno okolje, prilagodljivejši trg dela in domišljeno okolje za nastajanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Spodbuditi bo treba
raziskovanje in visoko šolstvo ter davčno razbremeniti najbolj prizadevne. Zagotovili bomo boljše črpanje evropskih sredstev, boljše upravljanje projektov, predvsem pa takšno porabo kohezijskih sredstev, ki bo prinašala dolgoročne pozitivne učinke na regionalnem in lokalnem nivoju. Slovenija potrebuje več poenotenih projektov, ki bodo v resnici prispevali k pozitivnim družbenim spremembam. Naša prioriteta bo tudi krepitev gospodarske diplomacije ter izvajanje aktivnosti v podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Veliko dela nas torej čaka.
Podjetja so še vedno prezadolžena. Vsako tretje podjetje ugotavlja, da nima primernega dostopa do financiranja. Tudi državljani vse težje pridobijo kredit, čeprav niso preveč zadolženi. Brezposelnost znaša 9,3 %, zlasti mladi vse težje vstopajo na trg dela. Dva od treh mladih, starih do 25 let, sta brezposelna. Tudi ko ti mladi dobijo delo, so to praviloma pretirano prožne oblike dela, ki ne nudijo zadostne predvidljivosti in varnosti. Tudi najbolje izobraženi mladi so prisiljeni poprijeti za podplačana dela, ki ne zagotavljajo varnosti. Kdaj bodo prišli na vrsto, da si uredijo življenje in se osamosvojijo in kdaj se bomo osamosvojili kot družba? Dokler bomo imeli presežni deficit, dokler bo dolg nad 60 % bruto domačega proizvoda, dokler ne odpravimo strukturnega deficita, kar smo zapisali tudi v ustavo, vse dotlej bodo drugi odločali o nas in namesto nas. Stanje v državi je torej resno, zato še posebej na omenjenih področjih pričakujem veliko od bodočih ministrov in ministrstev, v prvi vrsti od Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki ga bo usmerjala ministrica brez listnice, saj bodo ti morali sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotavljanje robustnih javnih financ, s trdnim finančnim sistemom, ki mora zagotavljati financiranje prebivalstva in gospodarstva.
Koalicija si je v mandatnem obdobju zadala tri glavne cilje fiskalne politike. Prvič, odpravo čezmernega primanjkljaja na vzdržni način. Drugič, postopno zniževanje strukturnega primanjkljaja sektorja država in programsko načrtovanje. Tretjič, dolgoročno vzdržnost javnih financ. Kako uspešni bomo bo odvisno od učinkovitega medstrukturnega, medresorskega sodelovanja, in prepričan sem, da bomo to sodelovanje v dobro zmogli tudi v primerih, ko bodo naša stališča različna, saj gre za prihodnost naše celotne družbe.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zdravstva. Zaradi spremenjenih razmer in potreb starajočega se prebivalstva sta potrebni posodobitev in optimizacija zdravstvenega sistema. Glavni deležniki v tem sistemu se bodo morali poenotiti o ključnih izzivih in smereh potrebnih sprememb, ki morajo biti premišljene, racionalne ter vsebinsko in časovno usklajene. Za naju z bodočo ministrico za zdravje bo pri uvajanju zdravstvenih sprememb pomembno
predvsem naslednje: ali bo sprememba koristila pacientom, ali bo olajšala delo zdravstvenih delavcev in ali bo omogočala vzdržnost zdravstvenega sistema.
Državljane, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, je treba postaviti v središče zdravstvenega sistema in optimalno poskrbeti zanje. Ljudje morajo pravočasno in hitro dobiti kakovostne zdravstvene storitve. Takšne, ki jih potrebujejo. Zdravstvenim delavcem moramo omogočiti, da lahko ob delu z ustreznim izobraževanjem in izpopolnjevanjem sledijo razvoju stroke. Prav tako moramo zagotoviti strokovno spremljanje in nadzorovanje dela vseh, ki zdravijo, negujejo ali kako drugače skrbijo za bolnike.
Javni zdravstveni sistem bomo okrepili na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene. Obvezno zdravstveno zavarovanje bo ohranilo svojo univerzalnost in ohranjena bo dostopnost do zakonsko določenih zdravstvenih storitev ob solidarnem zagotavljanju sredstev. Prostovoljno dopolnilno zavarovanje bo nadomestila ustrezna dajatev. Na področju javnega zdravja bomo okrepili preventivne programe, saj lahko za zdravje največ storimo sami, ko zbolimo, pa so seveda tukaj predani zdravniki, medicinske sestre in drugi sodelavci v zdravstvu, ki nam pomagajo pri premagovanju bolezni.
Uveljavili bomo ničelno toleranco do korupcije v javnem zdravstvu. Predmeti javnega naročanja bodo standardizirani in kolikor je le mogoče poenoteni. Kjer bo to mogoče, bomo izvajali postopke skupnega javnega naročanja. Zavzemali se bomo za jasnejšo razmejitev med javnim in zasebnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti. Določili bomo merila za sprejetje mreže javne zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni ter zagotovili krepitev osnovne ravni zdravstvenega varstva, kjer bo utrjen položaj zdravstvenih domov kot osrednjih nosilcev in organizatorjev zdravstvene dejavnosti. Za doseganje učinkovitejšega delovanja zdravstvenega sistema bo nujno treba izboljšati upravljanje in organizacijo sistema na nacionalni ravni ter na ravni nosilcev izvajanja in financiranja zdravstvene dejavnosti. Na osnovi strokovne upravičenosti in analizi bomo spodbujali združevanje javnih zavodov.
Eno od področij, ki se ga bomo morali lotiti prednostno, je tudi področje dolgotrajne oskrbe, saj se družba stara. V porastu je število oseb, starejših od 65 let, prav tako število oseb starejših od 80 let, ki v večjem ali manjšem obsegu potrebuje vsakodnevno pomoč za zagotavljanje oziroma ohranjanje osnovnih življenjskih funkcij. Večina pravic in storitev v povezavi z dolgotrajno oskrbo se danes financira s prispevki za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Ob povečevanju števila starejših oseb in hkratnem zmanjševanju deleža aktivnega prebivalstva bo treba pridobiti
nov vir financiranja te oskrbe. Staranje prebivalstva bo v prihodnosti pomembno vplivalo na zdravstvene izdatke. V večini zdravstvenih sistemov se zato pri ukrepih za zagotavljanje dolgoročno vzdržnega zdravstvenega sistema, posebej v ekonomski krizi, zavedajo pomembnosti ureditve financiranja dolgotrajne oskrbe, njene deinstitucionalizacije, razvijanja različnih oblik pomoči na domu in drugih oblik integrirane oskrbe, zlasti pa preprečevanja posledic kroničnih obolenj in ohranjanja zdravja starajoče se populacije. Slovenija je po projekcijah med državami z najhitreje starajočo se populacijo do leta 2060. Dolgotrajna oskrba starejših je vselej zrcalo humanosti in želim si, da tukaj kot skupnost in družba ne bi odpovedali.
Prav tako je za prihodnost naše družbe ključno šolstvo. Ob ohranjanju in razvijanju kakovostnega osnovnega in srednjega šolstva želimo s pravičnim, mednarodno primerljivim in učinkovitim sistemom visokega šolstva, vsakemu, ki izpolnjuje vpisne pogoje, enkrat omogočiti brezplačno dostopen študij. Spodbujali bomo povezovanja, raziskovanja in izobraževanja ter znanstvenega sodelovanja. Dovisokošolsko izobraževanje pa naj predstavlja področje, ki lahko pripomore k boljšemu razumevanju in spodbujanju gospodarske rasti, k izboljšanju socialne kohezije in k zmanjševanju družbenih neenakosti.
Izjemno pazljivo moramo pristopiti h krizi na področju trga dela, zaposlovanja družine, socialne politike in enakih možnosti. To so področja, kjer je pogosto slišati izgovor, da sicer bi, a se ne da, ker je kriza. Zagotavljanje socialne varnosti in blaginje je ključna naloga države blaginje in prav obdobje krize je tisto, kjer se pokažeta in izkažeta njena prava vloga in pomen. Ukrepi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti morajo biti zato učinkoviti in usmerjeni k zagotavljanju socialne varnosti, družbene kohezivnosti, socialne pravičnosti in odgovorne solidarnosti. Obstoječi sistem socialne varnosti, ki temelji na socialnem zavarovanju in sistemu socialnih pomoči, bomo nadgrajevali v smeri učinkovitejšega soočenja z izzivi dolgožive družbe, s potrebami družin, s prekerizacijo trga dela in drugim. Izvajalski sistem bomo reorganizirali v smeri večje odzivnosti na potrebe uporabnikov tudi z večjo povezovalno vlogo v lokalnem okolju. Na področju trga dela bo treba zmanjšati starostno segmentacijo in stroškovno neenakost različnih oblik dela, ki pomembno prispeva k širjenju prekernih oblik dela. Poseben poudarek bomo namenili ranljivim skupinam in s socialnimi inovacijami v okviru evropski sredstev zagotavljali njihovo kakovostno družbeno vključenost. Ljudje so ključni kapital in vrednota vsake družbe, zato morajo biti tudi ukrepi s področja socialne politike usmerjeni k spodbujanju razvoja človeškega kapitala. Te ukrepe bomo sprejemali v širokem dialogu s socialnimi partnerji, civilno družbo in širšo
javnostjo. Zaupanje je pri tem ključnega pomena.
Od socialne se sedaj usmerjam k naši nacionalni varnosti. Tukaj si želim najprej ustaviti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi sam sem bil pretekli konec tedna na poplavljenih in drugačne prizadetih območjih Dolenjske in Posavja, kjer sem si skupaj s predstavniki Civilne zaščite, prostovoljnih gasilcev in drugih ogledal nekatera mesta ter se seznanil s trenutnim stanjem in sprejetimi ukrepi. Tudi nova vlada se bo na svoji prvi seji seznanila s posledicami poplav.
Dovolite, da na tem mestu izrečem vso priznanje vojski, civilni zaščiti, prostovoljnim gasilcem in vsem drugim prostovoljcem in drugim, ki so hitro, nesebično in profesionalno pomagali ljudem v stiski. Bodoči minister za obrambo ima mojo polno podporo v prizadevanjih, da čim hitreje usposobi in opremi enoto Slovenske vojske za reševanje v primeru naravnih nesreč kot pomoč Civilni zaščiti in gasilcem, da bo pomoč ljudem v tovrstnih primerih še hitrejša in učinkovitejša. Hitro bo treba pripraviti tudi nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter spremembo srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije za obdobje 20152020. Verjamem, da bodo na Ministrstvu za obrambo še naprej izvajali vse naloge, vezane na obrambni načrt države ter na organizacijo in delovanje Slovenske vojske, in krepili obrambno politiko in zaščitno reševalno delovanje in povezovanje. Slovenija seveda ni osamljeni otok, zato moramo poskrbeti za zagotavljanje naše državne varnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti, predvsem pa tudi za krepitev dobrih odnosov s sosednjimi in drugimi državami, kar so poglavitni cilji slovenske zunanje politike. Razmere v svetu so nestabilne. Nekatera huda krizna žarišča so nevarno blizu, v naši soseščini, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu inv Severni Afriki. Nihče si ne sme delati utvar, da se nas vse to ne tiče. Po eni strani ne moremo biti neprizadeti ob trpljenju ljudi na teh in drugih kriznih območjih, hkrati pa nastale varnostne grožnje neposredno zadevajo tudi nas. Pomembno je, da se pri soočanju z njimi lahko opremo na naše partnerje v EU in na zaveznike v Natu. Zato bomo aktivno prispevali zlasti krepitvi skupne zunanje in varnostne politike EU , ki se mora hitro in učinkovito odzivati na čedalje večje število kriznih situacij, ki ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost. Dejavni bomo tudi v Združenih narodih, v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, v Svetu Evrope in v drugih mednarodnih organizacijah. Na vseh teh forumih se bomo zavzemali za spoštovanje temeljnih načel mednarodnega prava, za varstvo človekovih pravic in mirno reševanje sporov. Negovali bomo dobre dvostranske odnose, v prvi vrsti s sosednjimi državami, državami srednje in jugovzhodne Evrope in z velikimi silami. Posebno pozornost bomo posvečali podpori
slovenskim podjetjem, njihovemu prodoru in uveljavljanju na svetovnih trgih. Skrbeli bomo za naše rojake v zamejstvu in po svetu, za ohranjanje njihove slovenske identitete in povezanosti s Slovenijo. Prav tako ostaja pomemben element naših zunanjepolitičnih aktivnosti zaščita slovenskih državljanov v tujini ter učinkovito delo na področju vizumske politike. Poskrbeti bomo morali tudi za našo prehransko varnost.
V koaliciji gradimo vizijo slovenskega kmetijstva, ki bo temelj prehranske varnosti države in skupaj z gozdarstvom in ribištvom tudi temelj gospodarske vitalnosti podeželja. Kmetijska gospodarstva bomo spodbujali, da bodo lahko na domači trg prispevala kar največjo količino kmetijskih pridelkov, s katerimi bo zagotovljena večja samopreskrba. Zaupanje potrošnikov se krepi, gospodarski kazalci kažejo rahlo okrevanje, in verjamem, da ne bo več dolgo, ko bodo ljudje lahko nagradili prizadevanje domačega kmetijstva za varno in kakovostno hrano. Z odločitvami za nakup kakovostne hrane slovenskega izvora, vključno s tisto, ki prenese nekaj več skladiščenja in transporta, lahko vsi skupaj prispevamo k ohranjanju in krepitvi kmetij, delovnih mest in podeželja. Tudi Vlada bo s ciljnimi ukrepi spodbujala krepitev podeželja, lokalne oskrbne prehranske verige in dostopnost ekološke visoko kakovostne hrane slovenskega izvora. Posebno pozornost bomo namenili večji ciljni usmerjenosti in strateški domišljenosti javnofinančnih transferjev v kmetijstvo in podeželje, kratkim oskrbnim verigam z lokalnimi proizvodi v proizvodnji hrane in gozdno-lesni verigi, generacijskemu prenosu kmetij, krepitvi znanja, prenosu inovacij in dobrih praks, dostopnosti do ekološke hrane in živil višje kakovosti slovenskega izvora, konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter drugim ukrepov, ki so pomembni za krepitev in razvoj kmetijstva in podeželja in za našo prehransko varnost.
Tudi okolje bo potrebovalo veliko naše pozornosti. Kot veste, smo se zaradi zahtevnosti obeh področij, infrastrukture ter okolja in prostora, odločili za dve ministrstvi. Ministrstvo za okolje in prostor bo imelo precej dela z zakonodajo, ki ni v celoti usklajena z direktivami Evropske unije. Prav tako bo treba v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj zagotoviti hitrejše in zakonsko ustrezno ravnanje odgovornih. Na področju prostora bo treba dopolniti zakonodajo tako, da bo vzpostavljen sistem prostorskega načrtovanja, ki bo tako na državni kot lokalni ravni omogočal bistveno hitrejše sprejemanje prostorskih aktov.
Ministrstvo za infrastrukturo se bo moralo soočiti z resnim izzivom povečanja učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. Ob usmerjenosti v izgradnjo nove prometne infrastrukture smo ob javnofinančnih omejitvah namreč zanemarili razvoj sistema upravljanja in vzdrževanja obstoječe infrastrukture. Posledično se v Sloveniji že vrsto
let slabša stanje vozišč. Letos je zmanjkalo denarja ne le za investicije, pač pa tudi za zakonsko določeno redno vzdrževanje obstoječega državnega cestnega omrežja, zato je ključno, da zagotovimo stabilen oziroma predvidljiv obseg finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na državni prometni infrastrukturi. Obenem bo potrebno postopno združevanje nekaterih upravljavskih funkcij na državni prometni infrastrukturi, ki obsega železnice, avtoceste, državne ceste in vodno infrastrukturo. Razvojne investicije bomo prevetrili z vidika prometnih potreb. Prioritetno bomo realizirali tiste infrastrukturne investicije, za katere bomo uspeli zagotoviti sofinanciranje s sredstvi Evropske unije in ki bodo od predaje do uporabo zagotavljale tudi denarni tok za servisiranje dolžniških virov financiranja. Finančne vire za razvojne načrte na področju prometne infrastrukture bomo v bodoče morali iskati tudi izven prihodkov državnega proračuna. Drugi tir ostaja strateška prioriteta Slovenije, odprto pa je vprašanje zagotavljanja sredstev.
Tudi na področju energetike se bomo osredotočili na zagotovitev osnovnega razvojnega dokumenta, tako imenovanega energetskega koncepta, ki predstavlja nacionalni energetski program. Njegov cilj je zmanjšanje energetske odvisnosti in zagotavljanje stabilne, učinkovite in trajnostno naravnane oskrbe z energijo. Pri tem je energetiko smiselno definirati kot razvojno priložnost tudi za razvoj drugih dejavnosti. Investicije v nove energetske objekte je treba omogočiti tudi zainteresiranim zasebnim vlagateljem. Velik poudarek bomo dali zmanjševanju rabe energije, predvsem s spodbujanjem energetske sanacije obstoječih stavb, kar lahko pomembno prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti ter k doseganju sprejetih okoljskih ciljev Slovenije, pripomore pa tudi k oživitvi gradbeništva.
Za trenutek se bom spet povrnil k zdravstvu in h kriteriju, ali bo sprememba koristila pacientu. Smiselno enak kriterij mora veljati na področju javne uprave in na vseh drugih področjih našega delovanja. Ključ za presojo vseh pomembnih in vsakodnevnih odločitev je korist državljanov in organizacij, ki uporabljajo javne storitve ter korist teh storitev za samo državno upravo in njene uradnike. Želim si, da bi v tem mandatu, in tu še posebej računam na pomoč ministra za javno upravo, državljani čim manj tavali po birokratskih labirintih in čim manjkrat slišali tisto, da nismo pristojni, pri nas tega ne morete, ne vemo, še ni, se ne da. Seveda pa moramo javnim uslužbencem zagotoviti ustrezne pogoje dela, vključno z informacijsko infrastrukturo, in okrepiti sistem ocenjevanja uspešnosti vseh nivojev javnih uslužbencev, tako da bo ključna vrednota postala učinkovito delo. Vrednota, ki bo tudi ustrezno cenjena.
Za usklajen družbeni razvoj in učinkovito podporo nujno potrebnim spremembam je izjemnega pomena tudi
proaktivno partnersko sodelovanje z nevladnim sektorjem. Mehanizme za spremljanje pobud in stališč tega sektorja bomo nadgradili, jih aktivno upoštevali v procesih odločanja in oblikovanja zakonskih rešitev ter nevladni sektor v večji meri in z boljšo podporo vključili v zagotavljanje javnih funkcij. Rešitve bomo iskali v smeri bolj stabilnega in dolgoročnega sofinanciranja nevladnih organizacij in v učinkoviti podpori pri njihovem dostopu do projektnih sredstev, aktivno pa se bomo zavzemali tudi za povezovanje nevladnih organizacij. Tako bodo lahko te organizacije aktivneje prevzele družbeno potrebne vloge, povečale zaposlenost in lastno prepoznavnost ter posledično razbremenile javni sektor.
Še nekaj besed o Ministrstvu za notranje zadeve. Glede na osamosvojitev javne uprave v obliki samostojnega resorja bo lahko pozornost navedenega ministrstva, torej Ministrstva za notranje zadeve, v večji meri osredotočena na Policijo, ki je kot organ v sestavi ministrstva eden od stebrov notranje varnosti države. Prioriteta policijske dejavnosti bo na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarskega kriminala in korupcije ter kaznivih dejanj v sferah bančnega sektorja, zdravstva in farmacije, energetike in načrtnega zlorabljanja evropskih sredstev. Kandidatka za ministrico poudarja, da je poslanstvo policije, da služi in varuje oziroma da zagotavlja varnost posameznikom in skupnosti. Policija bo seveda še naprej posvečala pozornost tudi varnosti cestnega prometa in kontroli migracij. Specializirane preiskovalne skupine pa se bodo posvečale preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj ter izvajanju finančnih preiskav, namenjenih izsleditvam protipravnih premoženjskih koristi ter končnim ciljem učinkovitejšega odvzema nezakonito pridobljenega premoženja.
Na področju pravosodja moramo preseči miselnost, da je uspešno reševanje pravnih problemov odvisno le od delovanja sodišč, ter uveljaviti spoznanje, da je za učinkovito delovanje pravosodja nujno treba zagotoviti visoko strokovno ter etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja. Odločitve sodišč ne smejo biti predmet političnih napadov ali manipulacij. Organom odkrivanja, pregona in sojenja je na zakonodajni in operativni ravni treba omogočiti bolj koordinirano in tvorno sodelovanje ter učinkovitejše izvajanje njihovih nalog, predvsem glede najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala. Hkrati je treba zagotoviti, da izvršilna veja oblasti ne posega nedopustno, torej politično, v avtonomno strokovno delovanje organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in ravnanj, pač pa svojo spodbudo v smeri učinkovitega boja proti gospodarski kriminaliteti izraža predvsem s potrebnimi spremembami predpisov ter z ustreznimi politično deklarativnimi nastopi. Trajni mandat sodnikov je vrednota, ki se ji zaradi zagotavljanja
neodvisnosti sodstva ne smemo odpovedati. Podpiramo pa uveljavitev jasnih meril za izbiro sodnikov, njihovo ocenjevanje in napredovanje ter ugotavljanje njihove odgovornosti. Hkrati podpiramo vse potrebne ukrepe za etično delovanje sodnikov, tožilcev in odvetnikov, tako kot vseh drugih funkcionarjev in nosilcev javnih pooblastil. Za zmanjševanje sodnih zaostankov je treba proučiti možnosti zakonodajnih poenostavitev pravnih postopkov povsod tam, kjer to ne povzroča zniževanja ustavnih in konvencijskih standardov varstva človekovih pravic. Hkrati je treba težiti k optimizaciji poslovnih procesov. Sodnike je treba v večji meri razbremeniti opravil, ki niso neposredno povezana s sojenjem, in ta prenesti na strokovne sodelavce. Okrepiti je treba odločevalsko in nadzorno funkcijo predsednikov sodišč pri obvladovanju pripada in pri obvladovanju števila nerešenih zadev.
Naj ta strnjeni področni pregled dopolnim še z nekaj mislimi o kulturi. Kultura je proces in vrednostni sistem, ki zagotavlja obstoj naše skupnosti. Zato je pomembno, da se kulturi vrne vloga pomembnega dejavnika pri razvoju inovativne in na znanju temelječe družbe, ki prispeva k učinkovitosti izobraževanja, h gospodarski rasti in zaposlenosti, k razvoju demokracije in k boju proti revščini ter družbeni izključenosti. Krepili bomo zavest, da je kultura tisti nadvse pomemben proizvod ustvarjalnih družbenih dejavnikov, brez katerega Slovenci ne moremo obstati in se razvijati.
Zaključujem s tem, s čimer se je začela naša zgodba - z zavezo, da bomo presegali delitve. Vabim vas, da odložimo predsodke, saj v resnici znamo in zmoremo sodelovati. Ko je hudo, stopimo skupaj, kar smo že velikokrat dokazali. Podobno kot nas Slovenci, ki živijo zunaj meja, bogatijo s svežimi kulturnimi in gospodarskimi koncepti, in so čisto naši, četudi daleč stran, nas lahko bogatijo posamezniki, ki so od nas oddaljeni po svojem načinu razmišljanja ter po političnem, verskem ali kakšnem drugem prepričanju. Naš skupni, kulturni, jezikovni in gospodarski prostor je dovolj velik za vse takšne različnosti. Prav nobena od njih ni ogrožajoča, v resnici nas lahko le bogatijo.
Spoštovani visoki zbor, spoštovane državljanke in državljani! Skupaj s predlaganimi kandidatkami in kandidati za ministre se zavedam odgovornosti, ki jo prevzemamo za sedanjo in prihodnost te družbe. Prizadeval si bom ohranjati trdno koalicijo in vzpostaviti ministrsko ekipo, ki bo zelo operativna in z merljivimi rezultati izvajala tisto, k čemu smo se zavezali. Zavezali pa smo se politiki, ki bo Slovenijo popeljala iz krize. Zavezali smo se politiki, ki bo Sloveniji prinesla stabilnost ter višjo politično in pravno kulturo. In ne nazadnje smo se zavezali politiki, ki bo, kot rečeno, presegala nesmiselne delitve s ciljem povezovanja, ustvarjanja ter zagotavljanja dostojnega
življenja. To so naše zaveze in nameravamo jih uresničiti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora so se kandidatke in kandidati predstavili pristojnim delovnim telesom ter odgovarjali na vprašanja članic in članov odborov ter komisije. Poročila pristojnih delovnih teles z mnenji ste prejeli.
Poročilo Odbora za kulturo bo predstavil predsednik dr. Dragan Matić.
DR. DRAGAN MATIĆ (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je predlagana za ministrico za kulturo, se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora na 1. nujni seji Odbora za kulturo 16. 9. 2014 predstavila članicam in članom odbora ter odgovarjala na njihova vprašanja.
Predlagana kandidatka za ministrico je v uvodni predstavitvi predstavila svoj življenjepis in delovne izkušnje ter izpostavila deset bistvenih poudarkov dela kulturnega resorja, ki so navedeni v koalicijski pogodbi. Razpravljavke in razpravljavci so po predstavitvi kandidatke za ministrico želeli podrobnejše odgovore na nekatera vprašanja. Kandidatka je odgovorila na zastavljena vprašanja ter prisotne na seji odbora seznanila s svojimi stališči, pogledi in mnenji ter s konkretnejšim predlogi za ukrepanje po posameznih področjih delovanja Ministrstva za kulturo. Podrobnejša predstavitev kandidatke, vprašanja članov in članic odbora in odgovori kandidatke so razvidni iz magnetograma seje odbora.
Po končani predstavitvi predlagane kandidatke je odbor z 9 glasovi za in 4 glasovi proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev mag. Julijane Bizjak Mlakar, kandidatke za ministrico za kulturo, ustrezna. Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročili Odbora za gospodarstvo bo predstavila predsednica mag. Margareta Guček Zakošek.
MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi, poslanke in poslanci!
Predsednik Vlade je predsedniku Državnega zbora 9. 9. 2014 posredoval listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade, v kateri je za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagal gospoda Jožefa Petroviča.
Gospod Jožef Petrovič se je 15. 9. 2014 predstavil članicam in članom Odbora za gospodarstvo in odgovarjal na njihova vprašanja. Predlagani kandidat je v svoji uvodni predstavitvi predstavil svojo dosedanjo poklicno pot ter poudaril, da bo skušal na podlagi svojih
dolgoletnih izkušenj in pridobljenega znanja, predvsem v gospodarstvu, prispevati k uspešnemu izhodu Slovenije iz gospodarske krize.
Predlagani kandidat je izpostavil elemente, ki so po njegovem mnenju ključni za dvig konkurenčne prednosti Slovenije. To so: krepitev zdravega poslovnega okolja, oblikovanje pravnega okvira, ki spodbuja strateška partnerstva in investicije, okrepitev zdravih jeder podjetij, ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest, vlaganje v tehnološki razvoj, krepitev dialoga s socialnimi partnerji, izboljšanje dostopa do virov financiranja ter predvsem debirokratizacija.
Predstavil je tudi predvidene nujne ukrepe za pomoč slovenskemu gospodarstvu, ki se nanašajo zlasti na naslednja področja: vzpostavitev spodbudnega delovanja poslovnega okolja, skrajšanje dolgotrajnih in insolventnih sodnih postopkov, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, vzpostavitev ustreznih posojilnih pogojev, davčna politika, krepitev povezovanja med univerzami in podjetji, spodbuditev plačilne discipline in predvsem zajezitev sive ekonomije.
Članice in člani odbora so kandidatu zastavili številna vprašanja, na katera je predlagani kandidat odgovoril ter članice in člane odbora seznanil s svojimi predlogi, mnenji ukrepi po posameznih področjih.
Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je Odbor za gospodarstvo sprejel mnenje, da je bila predstavitev gospoda Jožefa Petroviča kot kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ustrezna.
Odbor za gospodarstvo je obravnaval tudi predstavitev kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.
Mag. Violeta Bulc se je 15. 9. predstavila članicam in članom Odbora za gospodarstvo in odgovarjala na njihova vprašanja. Predlagana kandidatka je po uvodni predstavitvi svoje dosedanje karierne poti pojasnila, kako ona vidi vizijo in poslanstvo Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in sicer da bo skrbela kot pomemben impulz za uravnotežen, progresiven in trajnostno naravnan razvoj Slovenije. V nadaljevanju je poudarila, da po njenem mnenju služba s svojo aktivnostjo lahko zlasti vpliva na naslednja področja: zagotavljanje učinkovitih sistemov in mehanizmov, vključno z viri financiranja za spodbujanje in sistemsko koordinacijo razvoja Slovenije, dvig konkurenčnih sposobnosti podjetij, regij in ostalih deležnikov, s tem na ustvarjanje pogojev za dvig dodane vrednosti ter predvsem na razvoj Slovenije na inovativen način, preko vidnih inovativnih projektov, s čimer bo služba seznanjala tudi vso Slovenijo. Vse skupaj bo vodilo k učinkovitemu, uravnoteženemu razvoju slovenskega prostora kot takšnega.
V	nadaljevanju je predlagana kandidatka navedla tudi 10 strategij, ki so po njenem mnenju ključne za dosego postavljenih ciljev. Svojo predstavitev je zaključila s predstavitvijo nekaterih projektov, katerih izvedba je po njenem mnenju elementarnega pomena za uresničitev omenjenih ciljev in strategij. To so: informacijska podpora procesom črpanja evropskih sredstev, sprejetje pravilnika o projektnem vodenju, opredelitev ključnih procesov v službi, učinkovita organiziranost službe, opredelitev vrzeli v kompetencah zaposlenih v službi in zagotovitev ustreznega izobraževanja ter dokončanje strategije pametne specializacije, strategije razvoja Slovenije in operativnega programa za črpanje sredstev v finančni perspektivi 2014-2020.
V	razpravi so bili predlagani kandidatki zastavljena številna vprašanja, na katera je izčrpno odgovorila ter članice in člane odbora seznanila s svojimi stališči.
Po končani predstavitvi kandidatke je Odbor za gospodarstvo sprejel mnenje, da je predstavitev mag. Violete Bulc, kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ustrezna. Vsem članom odbora se zahvaljujem za konstruktivno debato in si želim takšnega sodelovanja tudi vnaprej.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za zunanjo politiko bo predstavil predsednik gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik Državnega zbora. Spoštovani gospod predsednik Vlade dr. Cerar, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Predsednik Vlade je 9. septembra 2014 predsedniku Državnega zbora predložil predlog, da Državni zbor za ministra za zunanje zadeve imenuje Karla Viktorja Erjavca. Karl Viktor Erjavec, kandidat za ministra, se je v skladu z določili Ustave Republike Slovenije in Poslovnika Državnega zbora 12. septembra 2014 predstavil članicam in članom Odbora za zunanjo politiko in odgovarjal na njihova vprašanja.
V	uvodni predstavitvi je kandidat za ministra povedal, da je njegovo dosedanje delovanje kot ministra za zunanje zadeve poslankam in poslancem poznano. Predstavitev je začel z ugotovitvijo, da je potrebno čim prej oblikovati novo strategijo slovenske zunanje politike, saj je dosedanja strategija zastarela, dosegla je vse cilje, ki smo si jih zadali, ko smo ustanavljali svojo državo. Zato je treba vlogo in cilje slovenske zunanje politike na novo opredeliti. Glavni cilj slovenske zunanje politike so sedaj predvsem zagotavljanje varnosti, zagotavljanje suverenosti, zagotavljanje teritorialne celovitosti ter razvijanje dobrih odnosov z državami v soseščini, kar je tudi temelj za dobro politično, gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje.
V nadaljevanju je predstavil tudi izhodišča nastajajoče deklaracije o zunanji politiki, ki je pripravljena za obravnavo na Vladi. Pri njenem oblikovanju so sodelovali vsi akterji, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko in tudi strokovna javnost. Deklaracija posebej poudarja dobre odnose z zamejstvom in s Slovenci po svetu, dobre odnose s sosednjimi državami ter opredeljuje posebne interese slovenske zunanje politike. Nadalje opredeljuje strateška partnerstva ter vlogo Slovenije v mednarodnih organizacijah. Kandidat za ministra je izpostavil tudi vlogo gospodarske diplomacije, ki lahko služi kot dobra osnova za spodbujanje gospodarskega sodelovanja in privabljanja tujih vlagateljev. V zvezi z odnosi s sosednjimi državami je povedal, da nimamo posebnih odprtih vprašanj, ki bi močno obremenjevala odnose. Z vsemi sosedami imamo prijateljske odnose, čeprav se pojavljajo tudi nekatera odprta vprašanja, ki jih poskušamo na ustrezen način reševati. To je še posebej pomembno z vidika, ker so sosednje države tudi pomembne gospodarske partnerice in po večini tudi države, kjer živi slovenska skupnost.
Glede držav Zahodnega Balkana -Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Makedonija, Albanija, Kosovo, je povedal, da Slovenija podpira vključitev teh držav v evroatlantske integracije, pri čemer morajo vse te države izpolnjevati tudi vse pogoje za vstop v te integracije. Članice in člani odbora so v razpravi izpostavili nekatera pomembna in aktualna vprašanja zunanje politike in kandidatu za ministra zastavili vprašanja, ki so se nanašala zlasti na zahodni Balkan, kot prioritetno področje interesa in delovanja Slovenije, pomen procesa Brdo, prenovo dveh strateških dokumentov zunanje politike, to je Deklaracije o zunanji politiki in Strategije zunanje politike, prenove mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev, gospodarsko diplomacijo, vlogo Republike Slovenije in zagovarjanje slovenskih prioritet pri oblikovanju gospodarskih sporazumov Evropske unije z drugimi državami po svetu, na primer z Združenimi državami in Kanado, posledic gospodarskih sankcij Ruski federaciji zaradi ukrajinske krize, prepoved trgovanja s podjetji na Krimskem polotoku in tako dalje. Žal mi čas ne dopušča, da bi vsa vprašanja izpostavil, prav tako jih najdete v pisnem gradivu, enako tudi odgovore, ki so povzeti v pisnem gradivu.
Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je odbor glasoval o mnenju, da je bila predstavitev Karla Viktorja Erjavca, kandidata za ministra za zunanje zadeve, ustrezna. Odbor je o tem mnenju glasoval, in sicer z 10 glasovi za in 5 glasovi proti. Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročili Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor bo predstavil predsednik gospod Igor Zorčič.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani
predsednik Vlade dr. Miro Cerar, kolegice in kolegi!
Dr. Peter Gašperšič, kandidat za Ministra za infrastrukturo, se v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 16. 9. 2014 predstavil članicam in članom Odbora za infrastrukturo in prostor ter odgovarjal na njihova vprašanja.
Kandidat za ministra je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer se je po diplomi zaposlil kot mladi raziskovalec in nadaljeval študij na magistrski in doktorski stopnji. V tem času se je izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike, po vrnitvi v domovino pa je zaključil doktorat tehničnih znanosti s področja gradbeništva. Deset let je bil zaposlen v javni upravi, kjer je najprej delal na pripravi gradbenih, tehničnih predpisov, zatem pa je prevzel različna vodilna mesta, od vodenja Sektorja za avtoceste, vodenja Direktorata za ceste, bil pa je tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor.
Glede svojega bodočega dela v okviru ministrstva je kandidat kot ključne izzive na področju prometa izpostavil povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo prometno infrastrukturo in vzpostavitev stabilnega sistema zagotavljanja finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na državni prometni infrastrukturi. V sprejetje namerava predlagati strategijo razvoja prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji, v okviru katere bodo na podlagi analize dejanskih prometnih potreb in sposobnosti dejanske realizacije zajete razvojne investicije za vse vrste prometa do leta 2030. Prioriteta bo na realizaciji tistih investicij, za katere se bo uspelo zagotoviti sofinanciranje s sredstvi Evropske unije, hkrati pa bodo investicije ob predaji v uporabo zagotavljale tudi ustrezen denarni tok za servisiranje posojil, ki se jih za zagotavljanje lastne udeležbe predvideva najeti pri Evropski investicijski banki. V zvezi s tem je kandidat poudaril, da bo treba finančne vire za izvedbo projektov na področju prometne infrastrukture v bodoče iskati tudi izven prihodkov državnega proračuna, zato bo za njihovo realizacijo smiselno preveriti možnost oblikovanja javno-zasebnih partnerstev.
Na področju upravljanja avtocest bo prva prioriteta v naslednjih letih zagotavljanje pogojev za redno in nemoteno servisiranje posojil, ki jih je Dars najel s poroštvom države. Izpostavil je tudi sistem cestninjenja, ki ga bo za tovorna vozila treba uskladiti z zahtevami iz evropskih direktiv in zagotoviti mednarodno interoperabilnost sistema cestninjenja.
Na področju železniškega prometa namerava kandidat v okviru ministrstva sprožiti postopke za uskladitev zakonodaje s področja železniškega prometa z evropskimi direktivami, prav tako pa si prizadevati pridobiti sredstva za investicije v železniško infrastrukturo iz trošarin
za pogonska goriva. Izpostavil je tudi dokončanje projekta integriranega javnega potniškega prometa, s čimer se bo izboljšala mobilnost prebivalstva in dostopnost ter konkurenčnost javnega prometa, pri čemer je ključna vzpostavitev sistema enotne vozovnice.
Na področju energetike je za ključnega označil sprejetje energetskega koncepta Slovenije, ki bi postal osnovni razvojni dokument za obdobje naslednjih 40 let in bi nadomestil nacionalni energetski program, ki v praksi ni nikoli zaživel. Na področju razvoja energetske infrastrukture je za prioritetno označil izgradnjo verige hidroelektrarn na Savi.
Na osnovi predstavitve kandidata so članice in člani odbora kandidatu zastavili več vprašanj, izrazili tudi svoje pomisleke in mnenja. Kandidat za ministra za infrastrukturo je odgovoril na postavljena vprašanja članic in članov odbora, jih seznanil s svojimi pogledi, mnenji in stališči ter načinom in prioriteto reševanja posamičnih težav.
Po končani predstavitvi je odbor z 10 glasovi za in 6 proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev dr. Petra Gašperšiča kot kandidata za ministra za infrastrukturo ustrezna.
Na isti seji se je 16. 9. 2014 v skladu z istimi določili ustave in poslovnika Državnega zbora članicam in članom Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor predstavila tudi kandidatka za ministrico za okolje in prostor gospa Irena Majcen. Kandidatka za ministrico za okolje in prostor je po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Svoje delovne izkušnje je pridobivala kot svetovalka in vodja tozda pri Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica, kot članica Izvršnega sveta, kot vodja Oddelka za kmetijstvo občine Slovenska Bistrica, kot vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri upravni enoti Slovenska Bistrica, kot županja Občine Slovenska Bistrica in kot vodja Oddelka za okolje, prostor in prometne zveze pri upravni enoti Slovenska Bistrica. Glede svojega bodočega dela je kandidatka poudarila, da so, če bo potrjena za ministrico za okolje in prostor, njene prioritete slediti najvišjim razvojnim usmeritvam, kot sta učinkovita raba virov in prehod v krožno gospodarstvo ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Prizadevala si bo, da bo ministrstvo stremelo k cilju oblikovanja hitrejših, preglednejših in enostavnejših postopkov za večjo učinkovitost pri sprejemanju prostorskih planov na lokalnem in državnem nivoju. Zaveza ministrstva bo po njeni viziji tudi spodbujanje zelenega javnega naročanja ter zelenega inovacijskega okolja. Kandidatka za ministrico je posebej poudarila, da bo posebna skrb ministrstva namenjena zagotavljanju proračunskih in evropskih sredstev kot pomoč pri izgradnji vodovodnih omrežij in izgradnji omrežij za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. S spremembo zakonodaje bodo na ministrstvu omogočili ustrezno sanacijo po naravnih nesrečah. Prav tako se bo nadalje doseglo, da bodo odgovorni za onesnaženje v
okolju tudi ustrezno odgovarjali, s čimer se bo vzpostavila ničelna toleranca do namenskih povzročiteljev takih obremenitev v okolju.
Kandidatka je tudi napovedala, da bo ministrstvo pripravilo spremembo zakona o graditvi objektov, zakona o varstvu narave, zakona o odpravi naravnih nesreč in zelenem javnem naročanju, vse z namenom njihovega učinkovitejšega izvajanja. Ministrstvo bo v skladu s sprejetim koalicijskim sporazumom pripravilo tudi predlog, da se zapis pravice do pitne vode kot javne dobrine vključi v ustavo Republike Slovenije. Kandidatka za ministrico je tudi v zvezi z zadnjimi poplavami povedala, da bo za pripravo protipoplavnih ukrepov na celotnem področju države treba izdelati strateške in izvedbene načrte za vzdrževanje vodotokov, protipoplavnih ukrepov in namakalnih sistemov. Opredeliti bo treba tudi prioritetna ogrožena območja s časovnico izvedbe posameznih opravil s potrebnimi deli in zagotoviti ustrezna finančna sredstva. V zvezi z ureditvijo vseh postopkov za investitorje na enem mestu, tako imenovani projekt Vem, bo ministrstvo postavilo ustrezne spletne strani, kjer bo mogoče spremljati realno časovnico za izvedbo planiranih projektov. Kandidatka za ministrico je napovedala tudi pripravo novega nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje od leta 2014-2020, ki naj bi odgovarjal na aktualne potrebe po stanovanjih za posamezne kategorije državljank in državljanov, še posebej mladih, mladih družin, starejših in za tiste pod določenim cenzusom.
Na osnovi predstavitve kandidatke so članice in člani odbora kandidatki zastavili več vprašanj in izrazili tudi svoje pomisleke in mnenja. Kandidatka za ministrico za okolje in prostor je odgovorila na postavljena vprašanja članic in članov odbora ter jih seznanila s svojimi pogledi, mnenji, stališči ter načinom in prioriteto reševanja posameznih zadev.
Po končani prestavitvi je odbor z 10 glasovi za in 5 glasovi proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev Irene Majcen, kandidatke za ministrico za okolje in prostor, ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo predstavila predsednica mag. Liljana Kozlovič.
MAG. LILIJANA KOZLOVIČ (PS SMC):
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Gospa mag. Vesna Györkös Žnidar, kandidatka za ministrico za notranje zadeve, in gospod Boris Koprivnikar, kandidat za ministra za javno upravo, sta se v skladu z Ustavo in Poslovnikom Državnega zbora dne 16. 9. 2014 predstavila članicam in članom Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odgovarjala na njihova vprašanja.
Kandidatka za ministrico za notranje zadeve je po svoji uvodni predstavitvi predstavila svojo vizijo vodenja Ministrstva za notranje zadeve. Poudarila je, da standarda notranje varnosti nikakor ni dopustno dosegati na račun temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so ustavno zagotovljene. Kot prioritetna področja dela ja kandidatka ob zavedanju različnih omejevalnih okoliščin navedla, da mora policija tudi v bodoče nadaljevati z velikimi aktivnostmi na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarskega kriminala in korupcije ter kaznivih dejanj v sferah bančnega sektorja, zdravstva, farmacije, energetike, načrtnega izrabljanja evropskih sredstev. Izpostavila je dosedanje uspešno delo nacionalnega preiskovalnega urada, med prioritete pa sodi tudi zagotovitev učinkovite, zakonite in strokovne policije, ki bo blizu ljudem. Opozorila je na dejstvo, da je število pravnomočnih sodb na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora praktično zanemarljivo, kar nedvomno vpliva na mednarodni ugled Slovenije. Poudarila je medijsko zelo izpostavljeno problematiko ustrezne opremljenosti policijskih enot in mnenje, da bi bilo treba v sodelovanju s predstavniki sindikatov težiti k izvzetju policistov iz sistema javnih uslužbencev ter k stimulativni ureditvi statusa policista na podlagi urejenega kariernega sistema napredovanja. Kot eden izmed glavnih ciljev kandidatke za ministrico bo tudi dvig zaupanja v slovensko policijo, ki je sicer tudi že na kar visoki ravni.
Zavzela se je za okrepljeno sodelovanje Ministrstva za notranje zadeve z lokalno skupnostjo predvsem prek krepitve vloge in strokovnosti komandirjev policijskih postaj in vodij policijskih okolišev, za večjo prisotnost policije na terenu in za administrativno razbremenitev preko projekta e-policist. Kot enega izmed načinov zagotavljanja zadostnega števila policistov na terenu je navedla posledice ukinitve schengenske meje z Republiko Hrvaško, kar bi pomenilo razpolaganje z večjim številom policistov. Izpostavila je tudi premoženjsko kriminaliteto, ki je v porastu, a vendar še vedno relativno malo preiskana, potrebo po zagotavljanju varnosti cestnega prometa s prioriteto Ministrstva za notranje zadeve do zmanjšanja smrtnih žrtev na cestah in s poudarkom na preventivi.
Svojo predstavitev je sklenila s predstavitvijo področja delovanja policije glede prikritih preiskovalnih ukrepov predvsem glede lovilca IMSI, ki so predmet pogovorov tudi z informacijskim pooblaščencem, saj mnoga policijska pooblastila utegnejo vlivati na zasebnost posameznika.
V razpravi so ji člani in članice odbora zastavili vrsto vprašanj, ki so se nanašala predvsem na namero po izvzemu policistov iz sistema javnih uslužbencev, morebitne zakonske spremembe glede pristojnosti policije, število policijskih postaj in uprav, prenos
pristojnosti policije na nivo občinskega redarja, kadrovske rešitve, povezane z umikom slovenskih policistov s schengenske meje in pristop pri reševanju tega problema, ter vrsto drugih vprašanj.
Kandidatka za ministrico je podala odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Pri tem je članice in člane odbora seznanila s svojimi stališči, pogledi in mnenji ter ponovila nekatere predloge, ki so bili že podani v predstavitvi.
Po končani predstavitvi je odbor z 11 glasovi za in 5 glasovi proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev mag. Vesne Györkös Žnidar, kandidatke za ministrico za notranje zadeve, ustrezna.
Na isti seji se je v nadaljevanju predstavil gospod Boris Koprivnikar, kandidat za ministra za javno upravo, ki je v svoji osebni uvodni predstavitvi obrazložil svoje videnje in razvoj delovanja javne uprave. Kot načelna izhodišča svojega delovanja je izpostavil zlasti, da Ministrstvo za javno upravo vidi kot vladne skupne službe, ki morajo zagotavljati učinkovito podporo državljanom, različnim organizacijam in vsem organom državne uprave ter širšega javnega sektorja, da mora biti javna uprava učinkovit servis za državljane ter hkrati prijazna do uporabnikov. Največji izziv bo po njegovih besedah odpraviti pretirano birokratizacijo postopkov, debirokratizacija pa se po njegovem mnenju začne pri strokovnem in avtonomnem uradniku. Izvesti bo treba štiri temeljne korake za prenovo sistema širše javne uprave, in sicer: jasno opredeliti funkcije, ki jih mora nek organ zagotavljati, določiti merljive cilje, ki jih mora posamezni organ dosegati, določiti kompetence, pristojnosti in odgovornosti za odločanje in deregulirati sistem ter vzpostaviti jasen nadzor in jasen sistem merjenja učinkovitosti.
V nadaljevanju je predstavil svojo vizijo vodenje Ministrstva za javno upravo po posameznih delovnih področjih. Na področju organizacije in kadrov je napovedal celovito prenovo v smeri večje funkcionalne učinkovitosti javne uprave z jasno opredeljenimi funkcijami posameznih organov, določitvijo merljivih ciljev, pristojnosti in odgovornosti za odločanje ter vzpostavljen permanentni sistem spremljanja doseganja ciljev. Na področju priprave predpisov je poudaril pomen spoštovanja Resolucije o normativni dejavnosti. Na področju informacijske infrastrukture je opozoril na neustrezno trenutno stanje v smislu precejšnje zastarelosti in razdrobljenosti ter izpostavil potrebo po njeni centralizaciji. Na področju upravljanja z nepremičninami in premičnim premoženjem države je napovedal celovit pregled stroškov in pogodbenih razmerij ter aktiven pristop k iskanju ustreznih rešitev za vse infrastrukturne potrebe državnih organov. Na področju teritorialne organiziranosti državne uprave oziroma upravnih enot bo zelo pomembna naloga realna proučitev, katera rešitev je najbolj racionalna in bo omogočala čim boljši servis za državljane. Na področju lokalne samouprave se po njegovih
zagotovilih naj ne bi posegalo v same občine kot take, spodbujati pa kaže združevanje funkcij občin predvsem na dve nivojih, tako da se organizirajo skupne službe in kot drugi vidik združevanja lokalne samouprave vidi v povezovanju na vsebinskih področjih v okviru razvojnih projektov.
Ob zaključku predstavitve je poudaril, da na splošno prevladuje enotno prepričanje, da stanje v državi ni dobro, nimamo pa enotnega odgovora, kako ga izboljšati. Zavzetost za izboljšanje in spremembe na bolje se po besedah kandidata za ministra začne na vodstvenih mestih. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da v državni upravi obstaja vrhunsko usposobljen kader, ki ga je treba prepoznati, mu dati ustrezno moč odločanja in ga ustrezno nagraditi.
Po predstavitvi so mu bila zastavljena številna vprašanja. Med drugim mu je vprašanja postavil tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in državni svetnik. Kandidat za ministra je na vsa vprašanja podal odgovore, članice in člane odbora seznanil s svojimi stališči, pogledi in mnenji ter ponovil nekatere predloge, ki so bili že povedani v predstavitvi.
Po končani predstavitvi je odbor z 11 glasovi za in 6 glasovi proti sprejel sklep oziroma mnenje, da je predstavitev Borisa Koprivnikarja kot kandidata za ministra za javno upravno bila ustrezna. Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za pravosodje bo predstavila predsednica gospa Andreja Katič.
ANDREJA KATIČ (PS SD): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi, ostali prisotni!
Odboru za pravosodje se je kot pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora 15. 9. 2014 predstavil kandidat za ministra za pravosodje mag. Goran Klemenčič. Kandidat za ministra je v uvodni predstavitvi podal oceno stanja slovenskega pravosodja. Poudaril je, da je v zadnjih 20 letih sicer bilo izvedenih več ključnih reform, a slovenski pravosodni politiki manjka jasna in notranje konsistentna vizija razvoja, potrebne so korenite in domišljene reforme. Pri tem je izpostavil zlasti okrepitev vloge in odgovornosti sodnega ter državnotožilskega sveta, predvsem v smeri zagotavljanja kvalitete v sodstvu in državnem tožilstvu, da je naklonjen poskusni dobi za nove sodnike, da se bo zavzemal za informatizacijo sodstva na vseh področjih, da so potrebne spremembe na področju izobraževanja v pravosodju, da bo vzpostavil sistem spremljanja implementacije zakonodaje, da bodo v roku enega leta v slovensko pravosodje uvedli neke vrste Supervizor, s katerim bo lahko vsakdo spremljal stanje sodnih postopkov. Dotaknil se je kazensko procesne zakonodaje in napovedal
pripravo celovitega novega zakona o kazenskem postopku, ki bo usklajen z vsemi ključnimi deležniki. Med njegovimi prioritetami so tudi področje odgovornosti za kazniva dejanja ter odvzem premoženja nezakonitega izvora. Napovedal je celovito prenovo pristojnosti ter nadzora nad cenilci, izvedenci, tolmači, izvršitelji in upravitelji, katerih mnenja so ključnega pomena pri odločanju v sodnih postopkih, zato je treba zagotoviti njihovo neodvisnost in integriteto, pa tudi hitrost in kvaliteto dela. Predstavil je še ukrepe za odpravo korupcijskih tveganj in krepitev odgovornosti notranjih kontrol. Napovedal je poenotenje sodne prakse. Povedal je, da še vidi možnosti za pospešitev postopkov. Poudaril je, da ima Ministrstvo za pravosodje kot del izvršilne oblasti omejene vzvode vplivanja na sodno vejo oblasti, kar je v skladu z načelom delitve oblasti ter sistemom zavor in ravnovesij. Kot minister se bo zavzemal za zagotavljanje optimalnih pogojev za delovanje pravosodja tako s potrebnimi spremembami zakonodaje kot tudi z ustrezno podporo celotnemu pravosodnemu sistemu.
V	razpravi so prisotni na seji odbora kandidatu zastavili več vprašanj. Kandidat za ministra je odgovoril na izražena mnenja in zastavljena vprašanja. Po končani predstavitvi in razpravi je Obor za pravosodje z 10 glasovi za in 4 glasovi proti sprejel mnenje: Predstavitev mag. Gorana Klemenčiča kot kandidata za ministra za pravosodje je bila ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za zdravstvo bo predstavil predsednik gospod Tomaž Gantar.
TOMAŽ GANTAR (PS DeSUS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Gospa Marija Milojka Kolar Celarc, kandidatka za ministrico za zdravje, se je v skladu z ustavo in poslovnikom Državnega zbora predstavila 16. 9. Odboru za zdravstvo in odgovarjala na vprašanja njegovih članov in članic. Predlagana kandidatka za ministrico za zdravje se je v uvodu osebno predstavila in opisala svojo poklicno, strokovno ter karierno pot in poudarila, da ima znanje in kompetence za vodenje, ki jih je pridobila skozi svoje dolgoletno delo.
V	nadaljevanju predstavitve je kandidatka za ministrico predstavila svoje poglede in usmeritve na področju zdravstva. Poudarila je, da je minister za zdravje prvi zagovornik pravic in potreb bolnih ter njihovih svojcev, je povezovalec vseh zaposlenih v zdravstvu, da delujejo v dobrobit državljanov, ki vstopajo v zdravstveni sistem. Njen osnovni cilj je usmerjen v zagotovitev dolgoročnega in vzdržnega zdravstvenega sistema, ki bo ob sedanjih demografskih trendih, razvojnih zahtevah in zdravstvenih potrebah vsem ljudem omogočal pravičen dostop do zdravstvenih
storitev ter hkrati zagotavljal njihovo kakovost in varnost.
Vodilo pri delu bo zavedanje, da mora biti državljan v središču zdravstvenega sistema, in ohranitev pretežno javnega zdravstvenega sistema, ki bo široko dostopen, kakovosten in bo temeljil na solidarnosti in pravičnosti. Kandidatka za ministrico je izhajala iz ocene stanja, da je zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezen, zato ga ni treba graditi povsem na novo. Zaradi spremenjenih razmer pa je nujno potrebna njegova posodobitev, optimizacija in prilagajanje spremenjenim potrebam in staranju prebivalstva. V nadaljevanju je podala primerjalne podatke o deležu sredstev za področje zdravstva za posamezna leta, vire sredstev ter višino sredstev, ki se v zadnjih letih zmanjšujejo. Navedla je vrsto ukrepov, ki bodo ključnega pomena na področju zdravstva, in sicer uveljavljanje načela optimalne kakovostne obravnave, krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva, povečanje zadovoljstva bolnikov in zaposlenih, nadaljnji razvoj referenčnih ambulant, optimizacijo na vseh ravneh zdravstvenih procesov, krepitev sistema javnega zdravstvenega varstva kot razvojno strategijo. Ključna področja bodo tudi dolgotrajna geriatrična in paliativna oskrba, vzpostavitev skupnostne skrbi za duševno bolne, zagotavljanje nujne medicinske pomoči, informatizacija v zdravstvu in skrajševanje čakalnih dob.
Posebna pozornost bo namenjena področju financiranja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in korekciji v smislu širitve osnov za prispevke iz plač na druge prejemke oseb. Racionalizirati bo treba mrežo in izboljšati učinkovitost ob upoštevanju programske specializacije in mreženja med bolnišnicami. Pristopiti bo treba k modernizaciji upravljanja, vodenja in odločanja v okviru zdravstvenih zavodov na vseh ravneh, saj je pravni sistem zastarel in okorel. Spremembe so predvidene tudi na področju partnerskega dogovarjanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo moral okrepiti svojo vlogo aktivnega kupca storitev. Sistem javnega naročanja bo treba centralizirati in ga narediti preglednejšega, kar bi omogočilo boljše strateško načrtovanje investicijskih vlaganj.
Ob zaključku predstavitve je kandidatka za ministrico poudarila, da bi si glede na svoje izkušnje prizadevala doseči konsenz v najširšem krogu zainteresiranih v zdravstvu. Vse predlagane rešitve se bodo skušale doseči s strpnim dialogom in konsenzom, saj je za uspeh sprememb v zdravstvu nujno soglasje vseh ključnih akterjev. Članice in člani odbora so kandidatki za ministrico postavili vrsto konkretnih vprašanj, na katere je kandidatka odgovorila.
Po končani predstavitvi predlagane kandidatke je odbor z 10 glasovi za in 6 glasovi proti sprejel naslednje mnenje: Predstavitev
Marije Milojke Kolar Celarc kot kandidatke za ministrico za zdravje je bila ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo predstavila podpredsednica gospa Irena Grošelj Košnik.
IRENA GROŠELJ KOŠNIK (PS SMC):
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Hvala za besedo.
Dr. Anja Kopač Mrak, predlagana za ministrico za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, se je predstavila Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide in odgovarjala na zastavljena vprašanja članic in članov odbora 12. septembra 2014.
V uvodu se je kandidatka najprej predstavila in na kratko podala svoj življenjepis in izkušnje. Sedaj je leto in pol ministrica na tem ministrstvu in v tem obdobju so začeli in tudi dokončali številne projekte s področja pravne varnosti delavcev, socialne varnosti, zaposlovanja in socialnega podjetništva. Nekateri so ostali nedokončani, na primer reorganizacija centrov za socialno delo, uvedba informativnih izračunov o socialnih transferjih, reforma študentskega dela, dolgotrajna oskrba. In prav zaradi slednjih se je odločila, da ponovno kandidira za ministrico. Na področju trga dela ostaja ključni problem starostna segmetnacija in stroškovna neenakost različnih oblik dela, kar pomembno prispeva tudi k širjenje prekernih oblik dela. Nujna je ureditev študentskega dela. Prenoviti bo treba sedanjo ureditev začasnega in občasnega dela upokojencev, usmerjati aktivno politiko zaposlovanja. Eden izmed ključnih problemov ministrstva bo sprejetje dolgoročne strategije soočanja z demografskimi spremembami in zakona o dolgotrajni negi in osebni asistenci. Z demografskimi trendi je povezana tudi vzdržnost pokojninskega in invalidskega sistema. Potreben bo premislek k pripravi bele knjige, kjer bo v strokovni razpravi nujen premislek o ureditvi našega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po letu 2020. Na področju socialnih transferov so nujni nadaljnji popravki socialne zakonodaje v smeri večje poenostavitve, zmanjšanja administrativnih ovir in omogočanja več socialnega dela z uporabniki. Na področju socialnega varstva je potrebna celovita reorganizacija obstoječih centrov za socialno delo, ki se pričakuje že vsaj desetletje. Na področju družinske politike je nujno sprejeti novo resolucijo o družinski politiki. Pripravili bodo tudi resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti moških in žensk. Vprašanja in odgovore razpravljavk in razpravljavcev odbora najdete v pisnem gradivu in magnetogramu.
Večina razpravljavk in razpravljavcev je menila, da je predstavitev kandidatke strokovna in kvalitetna ter odraža poznavanje in razumevanje problematike. Predlagana kandidatka za ministrico je odgovorila na vsa
zastavljena vprašanja ter članice in člane odbora seznanila s svojimi stališči, pogledi in mnenji kot tudi s konkretnejšimi predlogi za ukrepanje na posameznih izpostavljenih področjih delovanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudarila je, da je v času, ko je bila ministrica, ni bilo nobenega zakona, ki ne bi bil usklajen s socialnimi partnerji, saj se zaveda pomena socialnega dialoga.
Odbor je sprejel mnenje, da je bila predstavitev kandidatke za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak ustrezna. Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko bo predstavila predsednica gospa Urška Ban.
URŠKA BAN (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani poslanke in poslanci!
Podala bom poročilo o predstavitvi kandidata za ministra za finance dr. Dušana Mramorja, ki se je Odboru za finance in monetarno politiko predstavil 15. 9. 2014.
Predlagani kandidat za ministra je v svoji uvodni predstavitvi obširno predstavil oceno ekonomskega stanja Slovenije ter ob tem izpostavil javnofinančno neravnovesje, neravnovesje na finančnem trgu ter neravnovesje na trgu dela. V nadaljevanju je izpostavil tudi nekatera ravnovesja v naši državi, kot so nizka stopnja zadolženosti prebivalstva, trg blaga in storitev ter presežek tekočega dela plačilne bilance. Kot prvo prioriteto ekonomske politike je izpostavil ekonomsko osamosvojitev Slovenije, torej zmanjšanje presežnega deficita ter znižanje strukturnega deficita na višino 0 % BDP ter zmanjšanje javnega dolga pod 60 % BDP, in sicer do leta 2017. Nakazal je možno področje rasti ter povedal, da je glede javne domače potrošnje največ priložnosti ob dobrem črpanju EU sredstev ter ob pametni strukturi njihove porabe. Glede potrošnje gospodinjstev je povedal, da je slovensko prebivalstvo med najmanj zadolženimi v Evropski uniji, zato tukaj obstaja priložnost, seveda ob sprostitvi kreditnega krča. Glede investicijske potrošnje pa je ključna razdolžitev gospodarstva ter sprostitev kreditnega krča ter privatizacija petnajstih podjetij, saj država nima kapitala, zato je treba spodbujati tuje investitorje. Kot možno področja rasti je omenil tudi rast izvoza, kjer je ključno povečanje konkurenčnosti ob zmanjšanju raznih administrativnih ovir na področju davkov, pravnega okolja, trga dela in prostora. V nadaljevanju je predstavil še nekatere prioritetne naloge Ministrstva za finance v kratkoročnem obdobju. Omenil je takojšnjo oceno proračuna za leto 2014, morebitni rebalans, sprejetje zakona o fiskalnem pravilu, priprava osnutka proračuna za leto 2015 ter priprava za poročanje Evropski komisij v novembru.
Članice in člani odbora so v razpravi kandidatu za ministra dr. Dušanu Mramorju postavili predvsem aktualna pomembna vprašanja s področja pristojnosti dela Ministrstva za finance. Predlagani kandidat je odgovoril na zastavljena vprašanja in članicam in članom odbora pri nekaterih vprašanjih še bolj podrobno in konkretno obrazložil svoja stališča, poglede in mnenja.
Po končani predstavitvi je odbor sprejel mnenje, da je bila predstavitev dr. Dušana Mramorja kot kandidata za Ministra za finance ustrezna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino bo predstavila predsednica mag. Mirjam Bon Klanjšček.
MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK: Spoštovani zbor!
Gospa dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je predlagana za ministrico za izobraževanje, znanost in šport, se je na prvi nujni seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino dne 15. 9. 2014 predstavila članicam in članom odbora ter odgovarjala na njihova vprašanja. Predlagana kandidatka za ministrico je v svoji uvodni predstavitvi izčrpno predstavila svoje preteklo delo in poglede na področje, ki naj bi ga vodila v prihodnje. Povedala je, da se bo trudila za bolj racionalno in s tem za boljše poslovanje ter za namenjanje sredstev v razvoj področja. Na vseh nivojih bo uveljavila kriterije ter zasledovanje ciljev, ki bodo mednarodno primerljivi. Prizadevala si bo za sodelovanje ministrstva z instituti, zavodi in drugimi organizacijami ter za pridobivanje sredstev tudi izven proračuna. Pri osnovnem in srednjem izobraževanju si bo prizadevala za razvoj kakovostnega znanja, nadaljnjo implementacijo izhodišč jezikovne politike, podporo izobraževalni odličnosti, učenje v tehnološko bogatem okolju, zagotavljanje pogojev in spodbude za profesionalni razvoj strokovnih delavcev, zagotavljanje pogojev za vodenje in upravljanje šol v skladu s poslanstvom vzgojno-izobraževalnih ustanov, aktivno izvajanje politike na področju otrok s posebnimi potrebami, uspešno vključevanje Romov in migrantov ter za učinkovitejše uresničevanje nacionalne resolucije na področju izobraževanja odraslih. Pri visokem šolstvu bodo njene prednosti zagotoviti okolje za avtonomno delovanje NAKVIS, sprejeti zakon o visokem šolstvu, povezati različne vire financiranja, pospešiti uvedbo prožnejših oblik študija, spodbujati odprta učna okolja, podpreti profesionalni razvoj visokošolskih delavcev, dvigniti obseg financiranja visokošolske javne službe do leta 2020, povezati raziskovanje in izobraževanje ter povečati mednarodno znanstveno sodelovanje. Na področju raziskovanja pa si bo prizadevala za medresorsko sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni, sprejetje novega zakona o
raziskovalni in inovacijski dejavnosti, postaviti karierne modele za raziskovalke in raziskovalce, spodbujati odgovornost in etiko v raziskovanju, vzpostaviti evropsko primerljiv sistem ocenjevanja ter omogočiti odprt dostop. Na področju športa si bo prizadevala za oblikovanje strategije razvoja športa, spremembo zakonodaje, oblikovanje meril in uveljavljanje nadzora nad uporabo javne športne infrastrukture, uveljavitev sistema za večjo preglednost poslovanja športnih organizacij in sofinanciranih aktivnosti javnega interesa v športu ter oblikovanje in implementacijo mehanizmov za preprečevanje zlorab v športu.
Razpravljavke in razpravljavci so po predstavitvi kandidatke za ministrico želeli podrobnejše odgovore na nekatera vprašanja. Kandidatka je izčrpno odgovorila na zastavljena vprašanja ter prisotne na sejo odbora seznanila s svojimi stališči, pogledi in mnenji kot tudi konkretnejšimi predlogi za ukrepanje na posameznih izpostavljenih področjih delovanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Podrobnejša predstavitev kandidatke, vprašanja prisotnih na odboru in odgovori kandidatke so razvidni iz magnetograma seje odbora.
Po končani predstavitvi predlagane kandidatke je odbor z večino glasov sprejel mnenje, da je bila predstavitev gospe dr. Stanke Setnikar Cankar, kandidatke za ministrico za izobraževanje, znanost in šport, ustrezna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za obrambo bo predstavil predsednik gospod Peter Vilfan.
PETER VILFAN (PS SDS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Predsednik Vlade je 9. 9. 2014 predsedniku Državnega zbora posredoval isto kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade, na kateri je predlagal gospoda Janka Vebra za ministra za obrambo. Kandidat se je predstavil članici in članom Odbora za obrambo in odgovarjal na njihova vprašanja. Kandidat je uvodoma izpostavil, da je nacionalna varnost v zadnjem obdobju ogrožena predvsem zaradi naravnih nesreč, poplav in uničujočega delovanja hudournikov, ki ogrožajo življenja. Zato bo prvi cilj, ki ga bo zasledoval kot minister, usposobiti enoto Slovenske vojske za reševanje v primeru naravnih nesreč kot pomoč Civilni zaščiti in gasilcem, da bi se lahko z vsemi silami učinkovito in pravočasno odzvali na te nesreče. Drugi cilj je, kot je izpostavil kandidat, priprava nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se izteče v letu 2015. Poleg tega cilja bo potrebna tudi sprememba srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije za obdobje 20152020. Kot tretji pomembni cilj v teh zahtevnih razmerah je kandidat izpostavil tudi ohranjanje uporabe tako policijskih kot tudi vojaških
helikopterjev pri nudenju hitre nujne medicinske pomoči. Na nivoju Evropske unije je bila namreč sprejeta odredba, ki regulira to področje, če jo uporabljajo zasebniki. Pri pripravah nacionalnega programa pred naravnimi in drugimi nesrečami je po kandidatovem mnenju pomembno, da se opremo na sistem prostovoljstva. Prostovoljstvo je tisto, ki nam je dejansko omogočalo, da smo se uspešno soočali z izjemno zahtevnimi razmerami, ki vladajo v zadnjem obdobju v Sloveniji. Zato kandidat želi tudi v bodoče omogočati razvoj prostovoljstva. Kandidat želi v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ohraniti vseh 13 regijskih centrov za obveščanje, ker je težko predvideti, kje se nam lahko zgodijo naravne nesreče. Bolj kot imamo teren pokrit s centri, lažje in učinkoviteje odreagiramo. Za izvrševanje teh nalog bo pomembno nabavljati opremo, ki bo imela možnost večnamenske uporabe. Na vojaškem področju je po mnenju kandidata prioriteta prenova srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije za obdobje 2015-2020. Dejstvo je, da se obstoječi program zaradi hudega zmanjšanja sredstev ne izvaja v želeni dinamiki. Leta 2010 smo namenjali za ta program 1,64 % bruto domačega proizvoda ali 583 milijonov evrov. V letu 2014 naj bi ga namenili vsega 1,04 % ali 370 milijonov evrov. S tem se je porušilo pričakovano razmerje porazdelitve sredstev med osebjem, ki naj bi bilo 50 %, za delovanje sistema 30 % in za investicije 20 %. Realna slika kaže, da zagotavljamo ta hip sredstva za osebje v višini 71 % skupnih sredstev, za delovanje sistema 17% in za investicije zgolj 2 %. Kot prioriteto pri delovanju obrambnega sistema vidi kandidat tudi ureditev osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku, za katerega je bil sprejet državni prostorski načrt. V okviru usposabljanja bojnih enot je zelo pomembno, da zgradimo dve uravnoteženi pehotni brigadi, od katerih bi ena delovala na zahodu, druga na vzhodu. To je tudi tista podpora in izhodišče za primer naravnih nesreč, ko se lahko ti pehotni brigadi uspešno vključita v sistem zaščite in reševanja. Temeljni izziv Slovenske vojske za zagotavljanje zmogljivosti Nata ostaja izgradnja srednje bataljonske bojne skupine, ki bo zgrajena na 30 oklepnikih. Pomemben prispevek Republike Slovenije v sistemu zveze Nato je tudi ustanovitev centra odličnosti za gorsko bojevanje, ki naj bi s svojim delovanjem začel v letu 2015. V zvezi z razmerami v Slovenski vojski je kandidat izpostavil, da bo treba pristopiti k analizi Zakona o obrambi. Po nekaterih informacijah, ki jih ima kandidat, naj bi kar 90 % tega zakona že odstopalo od tega, kar potrebujemo za učinkovit razvoj Slovenske vojske. Rešitev tega problema kandidat vidi v tem, da bi zakon o obrambi, ki ga sprejemamo z dvotretjinsko večino poslancev, pripravili v manjšem obsegu in v ta zakon vključili vse najpomembnejše strateške odločitve, ki jih je treba uskladiti tako z opozicijo kot s koalicijo.
Vse ostale zadeve, ki so ta hip rešene v Zakonu o obrambi, pa bi bilo treba reševati v Zakonu o službi v Slovenski vojski, ki se sprejema z navadno večino.
Kandidat se je dotaknil tudi mednarodne dimenzije na področju obrambe ter zaščite in reševanja, ki je vezana predvsem na naše članstvo v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji in tudi zvezi Nato. Načrtovanje našega delovanja znotraj teh sistemov mora po kandidatovem mnenju temeljiti z vidika ogroženosti po posameznih regijah, seveda pa mora biti viden tudi prispevek Slovenije k temu, da se ta ogroženost zmanjšuje. Ob koncu predstavitve se je kandidat dotaknil tudi sistema kriznega upravljanja. Izpostavil je, da je treba vzpostaviti tak sistem kriznega upravljanja in vodenja, ki bo temeljil na enotnih pravilih in bo omogočal tudi medresorsko sodelovanje, zato da bomo lahko ob zahtevnejših situacijah, s katerimi se srečujemo tako doma kot v svetu, ustrezno odreagirali. Želi si tudi izjemno dobrega odnosa s predsednikom republike kot vrhovnim poveljnikom Slovenske vojske in predsednikom Vlade ter Odborom za obrambo.
Predlagani kandidat je ob koncu odgovoril še na zastavljena vprašanja. Odbor je po končani predstavitvi predlaganega kandidata s 7 glasovi za in 2 glasovoma proti potrdil kot primernega za ministra za obrambo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predstavila predsednica gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sedanji minister mag. Dejan Židan se je Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil na 1. nujni seji odbora 12. septembra 2014.
Predlagani kandidat je v svoji obsežni uvodni predstavitvi med drugim izpostavil predvsem tri prednostne usmeritve ministrstva, ki jih bo realiziral v novem mandatnem obdobju, in sicer: zmanjševanje administrativnih bremen na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, sprejetje ukrepov za več hrane, kar je povezano z operativnim izvajanjem v Državnem zboru sprejete resolucije Zagotovimo si hrano za jutri, ter sprejetje ukrepov za uspešno delovanje gozdno-lesne verige. V nadaljevanju je predstavil tudi nujne ukrepe, ki jih bo treba uresničiti še letos in so povezani s stabilizacijo trga zaradi ruskega embarga na področju prehrane, ravnanjem s presežki hrane, preprečevanjem uvoza hrane, ki je napačno deklarirana, in pomočjo čebelarjem zaradi škode, ki so jo utrpeli zaradi letošnje izredno slabe letine. Kandidat je tudi obrazložil, da bo ministrstvo v prihodnjem mandatu posebno pozornost namenilo spodbujanju pridelave vrtnin, krušnih žit, proizvodnji surovega mleka,
posebna pozornost pa bo namenjena mladim kmetom in malim kmetijam.
V razpravi so članice in člani odbora predlaganemu kandidatu za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zastavili številna vprašanja, ki so se nanašala zlasti na povečanje samooskrbe s hrano, gospodarje z gozdovi ter delovanjem nekaterih institucij z delovnega področja ministrstva. V zvezi s samooskrbo je člane odbora zanimalo, s kakšnim naborom ukrepov bo kandidat ustvaril pogoje za dvig samooskrbe in s tem zmanjšal odvisnost države od uvoza kmetijskih proizvodov, kako bo skrajšal trgovinske verige pri doma pridelanih izdelkih. V zvezi s področjem gozdarstva so bila vprašanja povezana predvsem z vprašanjem povečanja učinkovitosti gospodarjenja z državnimi gozdovi in načrtovanimi ukrepi za preprečitev izvoza hlodovine, ki bi ga bilo treba nadomestiti z izvoznimi spodbudami lesnih izdelkov z dodano vrednostjo. Člane je tudi zanimalo, ali namerava v novem mandatnem obdobju reorganizirati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in Zavod za gozdove Slovenije z namenom doseganja večje učinkovitosti operativnosti.
Poleg navedenih so se vprašanja nanašala tudi na spodbude mladim za prevzem družinskih kmetij, možnost ponovnega zagona proizvodnje sladkorja v Sloveniji, možnost pridelave industrijske konoplje, vprašanje namakalnih sistemov, zaraščanja kmetijskih zemljišč, nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja. Poleg navedenih so bili kandidatu zastavljena še nekatera druga vprašanja, ki so razvidna iz poročila odbora. Predlagani kandidat za ministra je na vsa zastavljena vprašanja podal izčrpne odgovore.
Po končani predstavitvi je odbor z 10 glasovi za in 4 proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev mag. Dejana Židana kot kandidata za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustrezna.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poročilo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo prestavil predsednik gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Na 1. nujni seji Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu 12. septembra 2014 se je v skladu z 12. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil gospod Gorazd Žmavc kot kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Po krajši osebni predstavitvi je kandidat za ministra poudaril pomen kontinuitete ministrov in izrazil zadovoljstvo, da se v skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ohrani institucija ministra brez listnice in Urad Vlade Republiko Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V nadaljevanju je najprej podal pregled položaja avtohtone slovenske skupnosti v sosednjih državah, pri čemer je izpostavil številne napredke, a hkrati je dejal, da je v vseh sosednjih državah treba spodbujati aktivno participacijo držav, v kateri ta skupnost biva ter dosledno spoštovati vse mednarodne dokumente in zakonodajo, ki slovensko manjšino dodatno ščiti.a V nadaljevanju je izpostavil uspešen primer reševanja težav Tržaške knjigarne, pri čemer je bilo ključno zgledno sodelovanje urada Ministrstva za kulturo, Javne agencije za knjigo in krovnih organizacij v Italiji. Kandidat za ministra je opozoril tudi na pomen sodelovanja Republike Slovenije v gospodarskih projektih slovenske manjšine v znanstvenih in izobraževalnih programih.
Ob koncu se je kandidat za ministra zavzel za še poglobljeno sodelovanje na znanstvenem področju, za dobro medresorsko vladno sodelovanje predvsem med Uradom, ministrstvom, pristojnim za kulturo, ministrstvom, pristojnim za šolstvo, ministrstvom za zunanje zadeve predvsem prek mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev. Med glavnimi prioritetami je kandidat za ministra izpostavil sodelovanje z mladimi, spodbujanje sodelovanja med generacijami, nudenje priložnosti napredka prek podjetniških inkubatorjev in intenzivno čezmejno sodelovanje. Ob tem je izrazil skrb za občuten upad proračunskih sredstev Urada in se ob tem zavzel za njihovo povečanje ter izpostavil večjo intenzivnost črpanja sredstev iz evropskih skladov.
Članice in člani komisije so kandidatu za ministra brez resorja postavili vprašanja predvsem glede reševanja vprašanj financiranja glasbene šole na avstrijskem Koroškem, problematike zapiranja manjših osnovnih šol na avstrijskem Koroškem, o položaju šolstva v Italiji. Opozorili so ga na dosledno izvajanje mednarodnih in drugih zakonskih predpisov, ki se tičejo varovanja slovenske avtohtone skupnosti v sosednjih državah.
Zanimal jih je način zagotavljanja finančnih sredstev v Uradu, spraševali so o vključevanju slovenske manjšinske organizacije SLOMAK pri oblikovanju strategije odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, o varovanju arhivov slovenske izseljenske skupnosti in o zamislih po oblikovanju muzeja izseljenstva.
Po odgovorih in komentarjih kandidata za ministra na zastavljena vprašanja so člani komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu s 7 glasovi za in samo 1 proti sprejeli naslednje mnenje: Predstavitev gospoda
Gorazda Žmavca, kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, je bila ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Združena levica, zanjo gospod Luka Mesec.
LUKA MESEC (PS ZL): Hvala za besedo. Spoštovana gospoda predsednika, spoštovani zbor, tovarišice in tovariši!
Od začetka krize v Sloveniji pred dobrimi petimi leti so se zamenjale že tri vlade. Prva, Pahorjeva je strmoglavila, ko je s predlogoma pokojninske reforme in uvedbe malega dela uspela proti sebi poenotiti študente, upokojence in sindikate. Druga, Janševa se je zaletela v zid z drastičnim varčevanjem, napovedjo tretjega vala privatizacije, slabe banke in vpisa fiskalnega pravila v ustavo. Tudi tej se je zgodilo ljudstvo. Tretja, vlada Alenke Bratušek, ki je dejansko izvedla vse te spremembe, pa se je uporu izognila le tako, da je strmoglavila samo sebe, še preden se ji je upor zgodil. Upor, ki zaradi razblinjenih sanj o drugi Švici in o svetilniku Evrope, ki so nam jih risali politiki zadnjih 20 let, tli v Sloveniji že vse od začetka krize, je v juliju 2014 dobil tudi svoj volilni izraz. Ne bi pretiraval, če bi rekel, da julijske volitve, vsaj sodeč po spremembah v razmerjih političnih moči, za razmere parlamentarne demokracije pomenijo pravo revolucijo. Kar dve tretjini starih poslancev sta izgubili svoje mandate. Skoraj polovico parlamenta zasedata stranki, ki sta na državnozborskih volitvah nastopili prvič, torej Združena levica in Stranka Mira Cerarja. Stari politični bloki se očitno potapljajo. V ospredje so stopile nove sile in novi obrazi. Pričakovanja ljudstva so zato upravičeno velika. Ljudje so volili nove obraze, ker so zaupali, da bodo ti prinesli v politiko nove koncepte in končno našli rešitve za pot iz krize. A po današnjem dnevu bodo na žalost razočarani. Nova ministrska ekipa, ki smo jo zaslišali v preteklem tednu, ni pripravljena in ni sposobna za radikalni preobrat, s katerim bi država po razvitosti in družbenem standardu spet začela dohitevati razvitejši zahod, kot ga je v zadnjih 70. letih skoraj neprekinjeno, če izvzamemo 8 let jugoslovanske krize in depresije v začetku tranzicije. Prepotrebnega obrata ni pričakovati, saj ministri, ki smo jih zaslišali v zadnjem tednu, v slovenski politični prostor ne prinašajo nikakršnih novih konceptov in novih rešitev. Nasprotno! Sodeč po zaslišanjih bo ta vlada nadaljevala vse ključne projekte in politike, ki so odnesle prejšnje tri vlade. Slišali smo, da se bo nadaljevala privatizacija, da mora biti javne uslužbence strah za njihova delovna mesta, da se bo nadaljevalo
varčevanje pri najšibkejših slojih, da je potreben poseg v pokojnine, da se škodljivega fiskalnega pravila ne bo izbrisalo iz ustave, ampak se ga bo spravilo v tek, da največje slovenske banke po koncu mandata ne bodo več v javni lasti. Za piko na i je kandidat za finančnega ministra tak program	poimenoval	gospodarska
osamosvojitev. Oprostite, ampak če je to gospodarska osamosvojitev, očitno prihajamo v čas orwelovskih parol tipa "vojna je mir, svoboda je suženjstvo, nevednost je moč". Tak program namreč ni nič drugega kot dokončna podreditev te države tujim centrom moči in podvrženje njenega prebivalstva arbitrarnosti finančnih trgov, ki se jih tako bojimo že zdaj. Na politično ekonomskem področju torej nič novega. Nobenega razloga, da bi podprli to vlado. Kaj pa na etičnem? Mandatar Miro Cerar je v svojem programu na prvo mesto postavil etiko in moralo, a po slabih dveh mesecih od volitev se je pokazalo, da se njegova etična načela vsakič, ko se soočijo s politično prakso, razbijejo. Ko se je Alenka Bratušek samoimenovala za evropsko komisarko, bi si kot mandatar lahko vzel zadnjo besedo, a si je po klicu iz Bruslja premislil. Raje je pozabil na etiko, kot da bi se zameril bruseljskim šefom. Tudi Karl Erjavec se je samoimenoval, a proti njemu ni protestiral. Nasprotno! Nagradil ga je z mestom zunanjega ministra. Tudi tokrat se je etika umaknila politiki. V primeru TEŠ 6 je že med koalicijskimi pogajanji popustil šaleškemu lobiju. V prvih osnutkih koalicijske pogodbe se je obljubljala revizija ekonomike poslovanja elektrarne, a so v potrjeni pogodbi to klavzulo črtali in pri tem pozabili, koliko bo to stalo državljane. Spet se je etika umaknila politiki. Koalicijske pogodba marsikatero stvar pušča odprto, a ena je jasna: spet se bo varčevalo pri socialno najšibkejših. Transferji, ki so zamrznjeni že tri leta, bodo ostali zamrznjeni še naprej. Nadaljevala se bo politika prejšnjih dveh vlad, etika se je zopet umaknila politiki. Najlažje je pač varčevati pri najšibkejših, ki nimajo sindikatov in interesnih združenj. S tem ne želim osebno diskreditirati vlade ali njenih ministrov, zgolj opozarjati na razlike med besedami in dejanji, ki so že po dveh mesecih postale v oči bijoče.
Danes tako dobivamo novo vlado z novimi obrazi, a s starimi recepti in starimi politikami. Ta mandat bo očitno še ena zapravljena priložnost, da bi vendarle izkoristili priložnosti, ki jih Slovenija še ima in vse vendarle izvlekli iz krize. Da bi ogromno državno lastništvo vzeli za izhodišče strateško vodenega demokratično koordiniranega gospodarstva, kot so to v zgodovini počele uspešne države. Da bi iz bank v javni lasti napravili razvojno usmerjene banke, ki bi investirale tja, kjer ima Slovenija primerjalne prednosti, ne pa da jih razprodajamo in pretvarjamo v podružnice tujih bank. Da bi okrepili in izgradili temelje gospodarstva, ki bi omogočil avtonomen razvoj te države in prihodnjih generacij, ne pa da jih dokončno spodkopljemo in državo potisnemo na periferijo.
Ne! Očitno se je lažje pokoriti diktatu okoliščin in vse to izpustiti iz rok, ljudstvo pa z dobro plačanim piarom prepričevati, da je to pot iz krize. Če bi bilo to res, potem bi danes Hrvaška ali pa cela vzhodna Evropa, ki so 10 let ali 20 pred nami izvedli vse te spremembe, danes cvetele od zaposlenosti, tehnološke razvitosti, ljudje pa bi se tja množično preseljevali. Pa se ne. Nekatere od teh držav so v zadnjih 20 letih izgubile tudi po tretjino svojega prebivalstva, razlike med bogatimi in revnimi niso nikjer na svetu večje kot tam. Revščina in beda pa tudi ne. In tudi pri nas ne bo nič drugače. Združena levica bo zato danes odločno glasovala proti tej vladi, hkrati pa na vas polagamo upanje, da si vendarle premislite, preden se tudi vam zgodi ulica. Pa to ni grožnja, to je zgolj dobronameren nasvet.
Če zaključim z Einsteinom: Norost je delati vedno isto stvar in pričakovati drugačne rezultate. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije -krščanski demokrati in v njenem imenu gospa Ljudmila Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod predsednik Vlade, kolegice in kolegi. Lepo pozdravljeni.
Slovenija potrebuje učinkovito vlado, poštene in odgovorne ljudi. Vse to je predsednik Vlade napovedal. Mi zaenkrat v Novi Sloveniji verjamemo, da ima resen namen takšno politiko tudi uresničevati. Zavedamo se, da ni enostavno. Ni enostavno dobiti najboljših, najbolj strokovnih, najbolj usposobljenih, najbolj kompetentnih ljudi za ministrsko ekipo. Tudi sama si večkrat želim, da bi dobila še boljše kandidate, še bolj strokovne, še bolj družbeno angažirane, pa se je težko izpostavljati za politiko, ko te razgalijo od vrha do tal, ko si neprestano v medijih, neprestano pod očmi kritike ljudi, državljanov. Tako je sicer prav, vendar zaradi tega mnogi ne upajo storiti tega koraka. Zato kakorkoli čestitam predsedniku mandatarju, ki je vendarle izbral ekipo.
Na predstavitvah smo poslanci Nove Slovenije sicer imeli različne občutke. Nekateri so naredili prave študije o svojem področju in se sploh niso dali ustaviti pri predstavitvi svoje predstavitve. Tudi podrobno so odgovarjali na vprašanja. Pri drugih smo ugotovili, da premalo poznajo celotno področje, ki ga bodo morali pokrivati, da imajo morda premalo političnih izkušenj, da morda govorijo celo v nasprotju s koalicijsko pogodbo, z drugimi kolegi in s predlogi svoje stranke. Zato smo ugotavljali, da bi morali predhodno narediti koalicijsko usklajevanje kandidatov, da bi vsi govorili v en glas, ne pa navzkrižno, kot se je večkrat dogajalo. Vendar dajmo priložnost, včasih kdo bolje govori in slabo dela, nekdo pa bolje dela in slabo govori. Zato še vedno menim, da vsak
izmed kandidatov lahko postane tudi dober minister. Dajmo jim priložnost, dajmo vladni ekipi priložnost.
Pričakovanja ljudi so velika. Gospod predsednik Vlade, dobili ste veliko podporo, v vas se polagajo velika upanja, velika pričakovanja in želim, da bi v kar največji meri bili sposobni to uresničiti. Zato vam predlagam, pojdite čim več med ljudi, pojdite med gospodarstvenike, podjetnike, vzemite s seboj tudi uradnike, da bodo iz prve roke slišali, kako drago je, če dolgo časa kakšno soglasje leži v predalu, če ni mogoče pridobiti tega ali onega dovoljenja, če zaradi tega ne moremo dobiti 50 novih delovnih mest, če zaradi tega stoji marsikateri projekt. Učinkovitost se mora izboljšati, administrativni ukrepi v čim večji meri odstraniti. Še vedno sem pod vtisom včerajšnjega srečanja, ko sem se srečala s podjetnicami menedžerkami, in vem, da so to ljudje, ki delajo po navadi od jutra do večera, da pri tem trpi družina, da si zelo razbijajo glavo, kako s čim nabaviti material, kako dati ob koncu meseca plačo ljudem, na drugi strani pa slišim od nekaterih kandidatov za ministre, da so to izkoriščevalski kapitalisti, ki jih je treba čim bolj obdavčiti. Takšne izjave pa me skrbijo. Seveda, tistim, ki so izkoriščali ljudi, je po navadi tudi politika pri tem precej pomagala. Tukaj moramo biti tudi iskreni in pošteni. Tisti, ki pa delajo od jutra do večera, da lahko plačujejo davke, plačujejo delavce, tem je pa treba čim bolj pomagati, odpreti pogoje, in to je naloga države, to je naloga Vlade, to je naloga ministrov, da bodo čim bolj konkretno reševali probleme ljudi. To je naloga politike.
Predsednik, vi ste govorili tudi o višji politični kulturi. Tudi tukaj se strinjamo poslanci Nove Slovenije, da potrebujemo višjo politično kulturo, da se poslušamo, slišimo, argumentiramo in manj obmetavamo. Tudi to me je zadelo v živo, ko mi je neka podjetnica dejala: "Ko poslušam vaše razprave v parlamentu, bi včasih najraje vzela macolo in udarila po televiziji." Dovolj zgovorna izjava, da nismo za to plačani, da drug drugega blatimo ali karkoli, ampak da konstruktivno iščemo rešitve, argumentirano v dialogu in najboljše za naše ljudi.
Veseli me, da ima tudi ta vlada posluh za Slovence širom sveta, če tako rečem, tako v zamejstvu, naše slovenske skupnosti in tudi Slovence po svetu, da razumemo, da smo Slovenci, izhajamo iz enega naroda, in da si vsi skupaj želimo, da bi bila naša domovina Slovenija tudi čim bolj uspešna. Zato bo Nova Slovenija tudi v opoziciji delovala konstruktivno, dialoško.
Danes sicer ne bomo glasovali za ministrsko ekipo, ker imamo tudi določene pomisleke, ker menimo, da je koalicijska pogodba, sporazum, program premalo ambiciozen, premalo reform, vendar tej ekipi tudi ne bomo nasprotovali. Dali bomo priložnost tej vladi, predsedniku vlade, da naredi čim več dobrega za Slovenijo in po
najboljših močeh bo Nova Slovenija pri tem sodelovala. Bomo pa seveda tudi kritični, kajti to je tudi naloga opozicije. Vso srečo novi vladi!
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek in zanjo gospod Jani Möderndorfer.
JANI (JANK) MÖDERNDORFER (PS ZaAB):
Kdo je zmagal na volitvah 13. julija, je več kot jasno. Slovenci in Slovenke so, ne vsem ostalim, ki smo dobili manj mandatov, zelo jasno dali vedeti, kdo in od koga pričakujejo, da vodi to vlado, jo sestavi in pripravi takšen koalicijski program in kasneje tudi takšen program vlade, ki bo zadovoljil predvsem tisto, kar Slovenci in Slovenke pričakujemo. To pa je rezultate, vzgon gospodarstva, zmanjšanje števila brezposelnih in konsolidacija javnih financ. Vse te besede seveda poslušamo zadnja dva mesca ob sestavljanju vlade in pa ob sami predstavitvi. Zanimivo je bilo poslušati vse priprave, ko je nastajala koalicijska pogodba. V teh zadnjih dveh mesecih smo poslušali kar nekaj razmišljanj in očitkov, češ, da v Zavezništvu smo nekako užaljeni, prizadeti, ker nismo bili povabljeni v vlado. Nasprotno, bili smo počaščeni, da smo bili povabljeni, in zadovoljni, ne glede na to, da nismo v vladi, da je v koalicijsko pogodbo kljub temu vključeno nekaj prispevkov našega razmišljanja, kaj in kako in na kakšen način bi bilo treba delovati v slovenskem prostoru. Predvsem govorim na delu lokalne samouprave in na področju gospodarstva. Tisto, kar je za nas pomembno, pa je, da vemo, da smo podprli mandatarja, in to iz enega samega razloga, da čim prej prične zelo jasno, in to z veliko podporo parlamenta, sestavljati vlado. Kajti časa je bilo premalo.
Danes te vlade ne bomo podprli, kajti gre za vlado, kjer Zavezništvo ni vključeno. Prav tako ima ta vlada moč v parlamentu, 52 glasov bo pridobila, mogoče še kakšnega več. In s tem bo imela zelo dobro popotnico za svoje delo, za delo, ki bo neizprosno. Danes bo dan, ko se bo koalicija, predsednik vlade, ministri se bodo lahko poveselili in bili zadovoljni, in to jim privoščimo in vsem vam. Predvsem zato, ker teh dni v prihodnosti ne bo več. Predvsem jih ne bo več zato, ker bodo potrebni zelo pomembni koraki, spremembe in pa preudarna zakonodaja, ki bo dajala tisto, kar v resnici želimo. Rezultate. Ta vlada se je v času priprave in ne nazadnje tudi na koncu pri samih zaslišanjih predstavila. Videli smo nekaj starih obrazov, obrazov, ki so že bili ministri. Gre za ministre, ki nekateri zelo dobro vedo, kako in na kakšen način želijo s svojim prispevkom narediti to vlado boljšo. Dobili pa smo tudi nekaj novih obrazov, ki še niso najbolj vešči političnega parketa. Še več. V teh zaslišanjih smo celo slišali nekaj spodrsljajev, ki niso tako enostavni. Če dam samo primer ministrice za notranje zadeve, ki po samem zaslišanju sodeč verjetno ni govorila ne s predsednikom vlade ne s finančnim ministrom,
niti z ministrom za javno upravo, je pa želela in razmišljala v smeri, da bi policijo izključila iz sistema javnih uslužbencev. In tudi minister za infrastrukturo je naredil en velik lapsus. Upam, da bo vlada in pa njegovi kolegi, da ga bodo zelo hitro podučili, da je možnost še za investicije in tudi drugi tir. Ta prostor seveda bo našel v sredstvih Evropske unije, v večletnem finančnem obdobju za leto 2014-2020, kjer je Evropska unija namenila 33,2 milijardi evrov za projekte za razvoj prometa energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Slovenija se lahko poteguje za najmanj 159 milijonov evrov točno za to. Pričakujemo, da ta vlada te svoje začetniške korake, ki jih je pokazala na zaslišanjih, popravi in to čim preje. Ti spodrsljaji ne pomenijo, da v Zavezništvu mislimo samo kritizersko. Daleč od tega. Vse predloge zakonov, ki jih boste predstavili v parlamentu, bomo kritično in budno pregledali in tudi konstruktivno tam, kjer je dobro za vse Slovence in Slovenke, tudi podprli.
Ima pa ta vlada tudi en plus. Tukaj je imel predsednik vlade srečno roko. Še več. Pokazal je v enem segmentu, kako je potrebno narediti. V svojo 16-člansko vlado je povabil sedem ministric, kar pomeni 43 %, v bistvu celo več, kot je potrebno, da kandidiraš na državnozborskih volitvah, kar je samo pohvalno. S tem je dal tudi možnost različnima spoloma, da enakovredno sodelujeta v vladi in ne nazadnje tudi pri odločitvah, ki bodo še tako pomembne.
Zavezništvo bo sodelovalo predvsem na petih področjih zelo intenzivno, konkurenčnem gospodarstvu, pri mladi generacij, boju proti korupciji, vprašanju enakopravnosti in pri vprašanju lokalne samouprave, zdravja in socialne politike. Na teh področjih lahko računate na nas.
V novi vladi ministrom in ministricam, še posebej pa predsedniku vlade želimo veliko srečne roke in pa preudarne in pametne odločitve. V Zavezništvu bomo pozorni in vas bomo tudi podpirali tam, kjer je to potrebno. Ob tem trenutku pa vam seveda čestitamo, predsedniku še zadnjo misel, med osmo in deveto zvečer boste dobili neizmerno moč. Ne pozabiti, da ta moč v resnici pomeni samo neizmerno odgovornost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala.
Besedo ima dr. Laszlö Göncz, Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti.
DR. LÄSZLÖ GÖNCZ (PS IMNS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik, spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Uvodoma naj poudarim, da tudi v naši poslanski skupini menimo, da morajo biti najvažnejše prioritete nove vlade učinkovito zaustavljanje negativnih trendov na področju gospodarstva in javnih financ, ekonomsko
vzdržno, transparentno in učinkovito upravljanje z državnim premoženjem, zagotavljanje socialne in pravične države, še posebej v odnosu do najbolj ogroženih družbenih skupin ter nedvoumno stremljenje k učinkovitemu delovanju pravne države.
Naloga vlade ne bo preprosta, vendar druge poti ni, kot da novi zbor ministric in ministrov takoj po izvolitvi začne z intenzivnim in odgovornim delom. Menimo, da so se v okviru predstavitev ministrskih kandidatov v večini primerov odpirale prave vsebine, se nakazovale ustrezne vizije, bilo pa je tudi nekaj zelo vprašljivih izvajanj in idej, o katerih je oziroma bo treba zelo poglobljeno razmisliti ter marsikatero prenaglo namero spremeniti.
Končno se mora uveljaviti dosledno uveljavljanje in delovanje pravne države, pri čemer mora biti delovanje vlade vzor za vse druge dejavnike. Glede na večkrat izrečeno zavezo predsednika vlade upamo, da bo temu dejansko tako. Mora priti do doslednega spoštovanja zakona na vseh področjih, kajti drugače funkcionalne pravne države preprosto ne more biti. Ni več časa niti za popravne izpite, kot bi se lahko simbolno izrazili, kajti na vseh področjih nam močno teče voda v grlo. Podobno, kot smo bili pred nekaj dnevi priča nezadržnim poplavam na lendavsko-dolinskem območju Prekmurja in na nekaterih drugih območjih države, se dogaja tudi v naši družbi. Razlika glede vzrokov je kljub temu ogromna. V primeru naravnih katastrov lahko s primernim ravnanjem le delno ublažimo tragično situacijo, medtem ko je trenutno politično, gospodarsko in finančno stanje v največji meri generiralo neprimerno, neučinkovito, moralno sporno in malomarno dejanje najbolj odgovornih subjektov na različnih področjih.
V naši poslanski skupini si želimo, da se z aktivnim, iskrenim in učinkovitim delom začne takoj. Če bo tako, bomo po naših sicer skromnih močeh pri slehernem dobrem projektu, pri sprejemanju vsakega primernega zakona ali odločitve pripravljeni sodelovati. V nasprotnem primeru, kot je to bilo tudi doslej, bova z objektivno držo konkretno pokazala in opozarjala na napake in težave. Tudi pri uresničevanju pravic avtohtonih narodnih skupnosti imava od nove vlade velika pričakovanja. Dejansko stanje na tem področju nas preprosto sili v to. Dosedanji pogovori s predsednikom vlade in ministrskimi kandidati, vsaj nekaterimi, nam vlivajo kanček upanja, da se končno misli zares pri doslednejšem izvajanju tudi tovrstnih zakonskih določb. V slovenskem javnem mnenju se je ustalilo dokaj neobjektivno prepričanje, da so rešitve na področju ohranjanja avtohtone madžarske in italijanske narodne skupnosti idealne. To na žalost ne drži, kvečjemu se lahko poudari, da so formalne, ustavne in zakonske določbe dobre, vendar uresničevanje le-teh kaže zelo slabo sliko, kar so dokaj objektivno ugotovile tudi zadnje štiri vlade. Do podobnih, še bolj poudarjenih
ugotovitev so prišle tudi mednarodne komisije, ki so v okviru različnih aktivnosti Sveta Evrope ugotavljale dejansko stanje na področju ohranjanja in razvoja narodnih skupnosti. Žal se kaj več, kot so bile zgolj omenjene ugotovitve, ni uspelo narediti. Zmanjkalo je ali iskrene volje ali pa časa. Pohvale vredno ravnanje je le dokaj stabilno financiranje osnovnih programov in delovanje organizacij omenjenih skupnosti, kjer ni prišlo do večjega zmanjševanja. Določeni manjši rezi so pa kljub temu bili, kar se je pri tako maloštevilnih in ranljivih skupinah že pokazalo za občutno redukcijo dejavnosti. Vsi negativni trendi skupaj vplivajo na to, da število pripadnikov omenjeni skupnosti žal dokaj intenzivno upada, zato se z učinkovitim ukrepanjem na tem področju ne more več odlašati. Zadovoljni smo, da bo nova vlada v skladu s koalicijsko pogodbo pripravljena spoštovati ustavo Republike Slovenije, zakone in veljavne mednarodne pogodbe v določbah, ki se nanašajo na zagotovljene pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. pomembno je, da se Vlada zavzema za nadgradnjo dosežene ravni pravne zaščite omenjeni skupnosti, predvsem pa za pripravo in sprejetje zakona o avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter smiselno nadgradnjo ostale zakonodaje. Ker na področju uveljavljanja jezikov omenjenih skupnosti na narodnostno mešanih območjih prihaja do velikih težav, je več kot utemeljeno, da vlada najavlja doslednosti na tem področju v javni upravi, v pravosodju, pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil. Zelo pomembna in zahtevna naloga bo priprava seznama celovite kulturne dediščine obeh narodnih skupnosti, kar je podprla tudi kandidatka za ministrico za kulturo. Nujni pogoj za obstoj in razvoj avtohtonih narodnih skupnosti je sistemska ureditev ustvarjanja njune gospodarske osnove, kjer se kljub intenzivnim prizadevanjem obeh skupnosti v preteklih letih ni nič premaknilo, ker je bil pristop pristojnih državnih organov po naše mnenju neprimeren, predvsem pa neučinkovit. Ne nazadnje bo nujna tudi ohranitev sistemskega proračunskega financiranja obeh skupnosti vsaj na obstoječi minimalni ravni ter posebna skrb za izobraževalne in druge sisteme narodnih skupnosti, vključno s kadrovskimi potrebami. Tudi ob tej priliki posebej opozarjamo na zagotavljanje bolj učinkovite vloge Urada za narodnosti, ki mora poleg pristojnih ministrstev na posameznih področjih v novem mandatu izpolnjevati pomembno nalogo na strokovnem, izvršilnem in povezovalnem področju. Menimo, da bo od uspešnosti njegovega delovanja v veliki meri odvisna tudi učinkovitost vlade na tem specifičnem področju. Poleg vsega omenjenega bo treba veliko narediti tudi na področju osveščanja celotne družbe o vrednotah sobivanja večine z narodnimi skupnostmi. Žal je bilo v preteklih desetletjih na tem področju premalo narejenega, največkrat so se pojavljale vsebine, ki so ob zgodovinsko spornih ali
nepopolnih ter vsebinsko pomanjkljivih ali neutemeljenih informacijah stereotipno ustvarjale neprimerno, za madžarsko in italijansko narodno skupnost zelo nelagodno vzdušje. Danes se velikokrat pojavlja upravičena zahteva po primernejši obliki domoznanske ali tako imenovane državljanske vzgoje v Sloveniji, kar seveda podpiramo. Pri tem pa se mora pravilno in pravično ilustrirati tudi omenjeni narodni skupnosti ter njuno soustvarjanje geografskega prostora, kjer sobivajo z večinskim narodom in ostalimi skupnostmi. Zato ju je treba objektivno uvrščati v ta kontekst v duhu izzivov 21. stoletja. Predvsem v splošnih izobraževalnih programih, v medijih in na področju novih komunikacijskih sistemov bi se lahko naredilo na tem področju največ pozitivnega.
Naj zaključim s tem, da ponovim naša pričakovanja do nove vlade tako pri splošnih ukrepih in dejanjih v prid celotne družbe oziroma države kot tudi z vidika dejanskega premika na področju uresničevanja zakonskih določb, ki urejajo področje narodnih skupnosti. V upanju, da bodo člani in sodelavci nove vlade na čelu s predsednikom dr. Cerarjem omenjenim nalogam v pretežni meri kos, najavljam najino podporo pri potrjevanju vlade in pri tem želim novi vladi veliko sreče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Simona Kustec Lipicer, Poslanska skupina Stranke Mira Cerarja.
DR. SIMONA KUSTEC LIPICER (PS SMC):
Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani podpredsednik Državnega zbora, kandidatke in kandidati za ministrice in ministre, cenjeni zbor, spoštovani državljanke in državljani!
Na današnji 3. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije glasujemo o listi kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre 12. vlade Republike Slovenije. S tem zakonodajnim dejanjem dokončno potrjujemo realizacijo na volitvah izražene volje volivk in volivcev za nadaljnje vodenje slovenske države. Delovanje izvršne veje oblasti skupaj z odgovornim in nemotenim delovanjem zakonodajne in sodne oblasti, priznavanjem politične opozicije ter vključevanjem zainteresirane civilne družbe in strokovne javnosti že stoletja predstavlja temelje vsakega demokratičnega sistema vladanja. Danes živimo v času, ki ga prežemajo globalni izzivi in preizkušnje. Mnogo bolj kot po tradicionalnih, ideološko političnih delitvah na leve liberalne in desne konservativne načine vodenja držav se napredne demokracije v zadnjem obdobju med seboj razlikujejo po regionalnih stopnjah razvitosti. V Evropi to pomeni po liniji severnega, južnega, zahodnega in vzhodnoevropskega geografskega prostora. Kot temeljni pokazatelji razlik danes se kažejo v zmožnosti držav, da se soočajo z demografskimi spremembami, v iskanju novih virov gospodarskega razvoja,
zagotavljanja socialne varnosti, pa tudi nadaljnjega razvoja institucij, ki so zmožne spopadati se z naraščajočimi zahtevami in izzivi sedanjega časa. Vpogled v kazalnike ekonomske, finančne in tudi socialne razvitosti tako kaže, da je zlasti večina razvitih zahodnih demokracij v razmerah globalne finančne krize uspela obdržati visoko stopnjo sistemske stabilnosti, ekonomske konkurenčnosti in znala v razmerah relativne politične stabilnosti ter ob zasledovanju politik trajnostnega razvoja in inovativnosti poiskati nove vire rasti. Letni bruto družbeni proizvod v teh državah se giba okoli 2 %. Podobno višino rasti beležijo tudi spremembe na trgu blaga in storitev ter obrestnih mer. Deleži bruto družbenega proizvoda, izdatkov za zagotavljanje socialne varnosti se gibljejo okoli 30 %.
V Sloveniji so omenjene razmere precej drugačne. Bančna in finančna kriza, korupcija, nespoštovanje in izigravanje pravne države, kriza delovanja političnih institucij, nezaupanje ljudi v politiko, slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in sistemov socialne varnosti so pod vprašaj postavili prihodnost slovenskega gospodarskega, družbenega in tudi političnega modela. Tega istega modela, ki so ga zlasti v prvem desetletju naše samostojnosti tako naše državljanke in državljani kot tudi zunanji opazovalci ocenjevali kot uspešnega. Razlogov za sedanje stanje je več. Med njimi velja izpostaviti predvsem odsotnost konsenza o smereh nadaljnjega razvoja slovenske družbe ter politično polarizacijo države na leve in desne, na naše in vaše, ki je privedla do stanja zmanjšanja kapacitete politike, da izvede razpravo o prihodnosti in na teh osnovah vodi državo naprej. Hkrati je omenjena politizacija povzročila, da so se institucije z začetno jasnimi pravili in pristojnostmi preoblikovale v orodja političnih strank, s katerimi so te v času svoje politične moči nadzirale finančne in gospodarske vire ter se na takšen način, skupaj z izbranimi interesnimi skupinami, okoriščale na račun ljudi in javnega dobra, ki naj bi jim služile. Danes sta se zato naša družba kot tudi politika, tudi in predvsem zaradi opisanih razmer, znašli pred velikimi izzivi. Treba je izboljšati zmožnosti tako gospodarstva kot družbe in izoblikovati nove vire rasti, ki bodo utemeljeni na znanju, konkurenčnosti in spoštovanju enakih možnosti za vse. Treba je reformirati delovanje institucije oblasti in načinov njihovega delovanja, da bodo ponovno služile ljudem in javnemu dobro, s svojim delom povrnile zaupanje v državo in politiko, v nadzor nad lastno usodo, prihajajočim generacijam pa omogočile priložnosti za razvoj.
Predstavitve 12. slovenske vladne ekipe so v teh zadnjih dneh nazorno naglasile namero, da bo Vlada po eni strani iskala in pomagala poiskati nove izvore finančne in gospodarske rasti, po drugi pa bila restriktivna do nadaljnjega javnega zadolževanja in trošenja, saj želi državo vrniti na zemljevid finančne, gospodarske in tudi družbene konkurenčnosti.
Pri tem je vloga države videna kot asistenčna, kot premišljena in osmišljena podpora ključnim področjem družbenega in gospodarskega delovanja. Dobro in v prihodnost osredotočeno demokratično vladanje je mnogo več kot le niz procesno delujočih vladnih institucij na posameznih področjih. Biti mora odraz obstoječim razmeram prilagojenih in inovativnih znanj, vrednot, etičnega vedenja in spoštovanja, konstruktivnega sodelovanja za skupno dobro ljudi in države, ki zna preseči klasične, obrabljene in neproduktivne prakse političnega boja in izkazovanja moči za pridobivanje strankarsko ideološke prevlade z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Prav tako tudi metode režiranja podob, sprevračanje besed in argumentov, iskanja pravnih praznin in nedorečenosti ter netenja prepirov na takšnih podlagah niso prave popotnice za reševanja aktualnih korupcijskih in vseh drugih vrst problemov naše države. Niti to niso sredstva, ki bi se skozi dosedanje izkušnje slovenske politike izkazala kot gonilo napredka in razvoja ljudi in države.
V	Poslanski skupini SMC verjamemo, da vladna ekipa in njeni predstavljeni programi odražajo lastnosti v trajnostni razvoj usmerjanje podporne države, ki gradi na javnofinančni stabilnosti ter dolgoročni gospodarski in socialni rasti, utemeljeni na znanju in inovacijah ter spoštovanju pravnih in etičnih norm in praks, katerih učinki se bodo pozitivno vračali nazaj družbi in državi. Odgovornost države je ustvarjati okolje, ki bo omogočilo razvoj znanj in potencialov ter ustvarjalnosti, odgovornost ljudi pa, da bomo znali dane možnosti uporabiti odgovorno do sebe, do soljudi in države.
V	poslanski skupini verjamemo, da bo delovanje nove vlade konstruktivno, povezovalno in usmerjeno v napredek za naše državljanke in državljane in za državo. Zato predlagani vladni ekipi tudi dajemo našo podporo. Obetamo pa si, da bo Vlada pri svojem delovanju dobro sodelovala tako s koalicijskimi kot opozicijskimi parlamentarnimi strankami, s predsednikom republike, spoštovala demokratična načela sistema nadzora in ravnotežja v odnosu do sodne veje oblasti ter bila odzivna na glas vseh zainteresiranih predstavnikov civilne družbe in stroke, pa tudi na lokalne ter mednarodne javnosti.
Dvanajsti vladni ekipi Republike Slovenije želimo pri njenem delovanju veliko uspehov in vsega dobrega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Janez Janša, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi!
Ko je takrat še kandidat za predsednika Vlade gospod Cerar za to govornico pred
glasovanjem o njegovem mandatu predstavljal, kot je sam dejal, neke smernice za delovanje bodoče vlade, smo ga kritizirali, ker v tistih smernicah ni bilo nobenih ciljev, ni bilo ukrepov, ni bilo rokov, ni bilo številk. Takrat je bilo obljubljeno, da bomo to dobili danes.
Če najprej spregovorimo o svetlejših plateh, potem se je treba strinjati, da so bili danes predstavljeni nekateri cilji, s katerimi se je mogoče strinjati, da je bil predstavljen tudi en rok v tem smislu, da je bilo rečeno, to bomo naredili v tem mandatu. Vprašanje, koliko bo dolg, ampak recimo, da je to nek sprejemljiv rok. In slišali smo nekaj zavez, ki jih doslej ni bilo mogoče slišati. Predvsem se ta pozitivna plat -te ocene - nanaša na tisti del predstavitve, kjer se je govorilo o fiskalni politiki oziroma o tistih najbolj nujnih ukrepih, ki jih je treba narediti, zato da bo podlaga za gospodarsko rast in normalen razvoj in življenje v Sloveniji ponovno solidna. Seveda ti cilji niso nekaj novega. O tem se govori o Sloveniji že dolgo časa, vse tam od leta 2009, ko smo bili zadeti z gospodarsko in finančno krizo, o tem se govori na mednarodnih forumih, še posebej evropskih, kadar se govori o Sloveniji, in nekaterih drugih državah. Danes pravzaprav ti cilji niso nič takšnega, okrog katerega bi se sploh lahko postavilo kakršnokoli vprašanje. Ker je praksa v vseh teh letih, zadnjih štirih, petih letih, pač dokazala, kaj pije vodo, kaj ne pije vode - v evropski družini držav imamo danes države, ki so se uspešno spopadle s krizo, in tiste, ki se niso uspešno spopadle s krizo ali pa še skušajo ujeti pravi ritem; skratka, vemo, kaj deluje oziroma kaj je delovalo in kaj ne.
Če se omejimo na domači prostor, so ti cilji, o katerih je govoril v smislu konsolidacije fiskalne politike gospod Cerar - vse te cilje lahko dobesedno z enakimi formulacijami najdete v tej knjigi, ki je nastala pred več kot tremi leti pozno spomladi leta 2011, ko pa so bile razmere v Sloveniji vendarle večinoma bistveno boljše zaradi tega, ker smo imeli več rezerv. V teh treh letih in še nekaj mesecev, odkar so bili takšni cilji prvič zelo jasno artikulirani v smislu nekega koherentnega programa, se je naš dolg praktično podvojil. Se pravi, manevrskega prostora je bistveno bistveno manj. Zaradi tega je nek stavek, ki je bil tukaj izrečen s strani gospoda Cerarja, ki je edinkrat sicer, ampak vendarle dovolj jasno omenil restriktivno fiskalno politiko, ključen stavek te današnje predstavitve in ta stavek je za bodočo vlado, ki bo danes nedvomno dobila mandat, čeprav mi zanjo ne bomo glasovali, ta stavek je hkrati blagoslov in prekletstvo. Blagoslov zaradi tega, ker Slovenija brez tega, da se stvari končno zastavijo v smeri konsolidacije javnih financ, zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, izstopa iz mehanizma presežnega primanjkljaja Evropske unije, zajezitve zadolževanja in tako naprej; brez tega bomo izza te govornice poslušali enake cilje še ob imenovanju - in vmesni čas bo vedno krajši - tudi vseh prihodnih vlad, situacija bo pa
še vse slabša. Torej, ta pot je zagotovo prava. Tisto, kar pa je prekletstvo, je pa to, da si ta cilj zastavlja vlada, od katere se to pač ni pričakovalo. Vse tri stranke, ki sestavljajo to vladno koalicijo, imajo več ali manj ozadja, del volilnega telesa, kar je legitimno povsod, interesne skupine, da ne rečem lobije in tako naprej, ki so podprle vas, ki predstavljate te stranke v tem parlamentu, zato da teh sprememb ne bi bilo. In vsi ti ukrepi, o katerih danes ni bilo veliko govora, je pa jasno, kateri morajo biti - če jih kdo išče, jih lahko tudi tukaj najde, mi smo jih pošteno navedli pred volitvami, zdaj se je pa o tem začelo govoriti kasneje. Tudi to je politika, ne bom rekel, da ravno transparentna, ampak, kmalu bomo dobili tukaj predlog rebalansa proračuna za letos, popravljen proračun za drugo leto, obljubljeno je bilo tudi v tem nastopu gospoda Cerarja tukaj, razpravo in glasovanje o zakonu o zlatem fiskalnem pravilu. Takrat bo prišel pač trenutek resnice, ko bo treba predstaviti tudi ukrepe in končno nekaj reči o stvareh, katerim se je doslej izogibalo.
Torej problem za to, ko gre za fiskalno politiko, pravilno predstavljano smerjo, je ravno v tem, kar je bilo kasneje posredno večkrat rečeno tudi za to govornico, da ni nekega konsenza okrog tega, okrog teh korakov; in to ravno v volilnem telesu od zadaj in tistih, ki imajo vpliv na odločanje treh strank vladne koalicije in tudi dveh, ki sta sicer ostali v opoziciji, sta pa po tem, kar se je doslej dogajalo od 1. avgusta v dvoranah Državnega zbora, nedvomno rezervi te koalicije - takoj ko je treba bojkotirati seje kakšnih delovnih teles in takoj ko je treba glasovati proti največji opozicijski stranki. Torej, imamo razmerje: vladna koalicija tri plus dve v rezervi in ozadja teh političnih sil, predstavljenih v tem parlamentu, so pač glasovala za vas in vas podprla tako in drugače - še marsikaj se bo izvedelo v prihodnosti -, zato da teh sprememb, ki so danes tukaj nakazane, ne bi bilo. Ob ta zid se bo trčilo. Tudi če je gospod Cerar govoril iskreno tukaj in ima resne namene, bo zelo težka. Tukaj mi v imenu Slovenske demokratske stranke ponujamo roko. Katerikoli ukrep v tej smeri bo predlagan, bo z naše strani podprt, ker je to pač potrebno. Mi bi sicer lahko ravnali tudi drugače; češ, čim slabše, tem bolje, vendar ne bomo, ker takšna pot zdaj pa že precej hitro in po strmem klancu navzdol vodi do točke, ko se ne bo dalo nazaj brez hujših pretresov. In tega si nihče ne želi.
V zadnjih dneh smo slišali neko vest, ki zelo nazorno govori o tem oziroma ki potrjuje to, kar sem govoril o tem, da se gre s takšno politiko, ki je bila tukaj predstavljena, na nek način proti zaledjem, ki so omogočila - poleg vsega ostalega, kar je zaznamovalo legitimnost volitev 13. julija - takšen volilni rezultat, to, da se nekako ne verjame, se pravi, da se v ljudeh, ki so se izpostavili neposredno v volilni kampanji, mislim na ljudi iz gospodarstva, za stranke te vladne koalicije. Oni sami ne verjamejo, da
boste vi to, kar je bilo danes na nek način tudi obljubljeno in kar bi bilo treba narediti, dejansko naredili. Verjetno smo vsi zasledili veste, da se je najbogatejši Slovenec s svojim podjetjem preselil na Ciper. Stranka, ki jo je podpiral, to so bili Socialni demokrati ... V vsakem primeru, najbogatejši ljudje sodijo med Socialne demokrate, povsod je tako, čisto običajno. Stranka, ki jo je podpiral, je del vladne koalicije, danes bodo trije, štirje ministri iz te stranke postali del vlade, ki bo imela škarje in platno v rokah, ampak on ne verjamejo, da se bodo razmere v Sloveniji očitno odvijale v pozitivno smer, zato je prenesel svoje podjetje, 460 milijonov vredno, na Ciper.
Vse to, kar bomo mi kot opozicija povedali ali pa govorimo o tem, koliko verjamemo v te obljube in koliko ne, mislim, da je manj indikativno kot en sam tak korak najbogatejšega Slovenca. Vse pove o tem, kakšna so pričakovanja poslovnega okolja. Zdaj sicer dopuščam možnost, da gre tu tudi za kakšna druga ozadja, ampak ta niso bila predstavljena in očitno so tudi učinki takšni, kot izhajajo iz te selitve. Da ne govorim o tem, kakšen signal je to za druge, da ne govorim, kakšen signal je to za tuje investitorje, če najbogatejši podjetniki selijo podjetja iz Slovenije, kako mislite, da boste prepričali kakšnega vlagatelja iz tujine, da bo pa zdaj investiral v Slovenijo. Najmanj, kar je, se bo čakalo.
Še enkrat sem prebral magnetogram nastopa gospoda Cerarja in če bi ga zdaj prevedli v angleščino, kar bo zagotovo narejeno, če ni že bilo, in ga poslali v Bruselj, vam lahko vnaprej povem, kakšna bo ocena v bruseljskih krogih. Ocena bo: neambiciozen, vendar sprejemljiv. Saj mogoče je bil ta nastop, gospod Cerar bi dobil podporo tukaj s to ekipo, ne glede na to, kakšen program bi predstavil. To je popolnoma jasno. Se pravi, večine v Državnemu zboru mu ni bilo treba prepričati, je pa seveda treba prepričati tiste, ki imajo zaradi položaja, v katerem je Slovenija, deloma škarje in platno v rokah glede naše prihodnosti, ne nazadnje glede evropskih sredstev, kjer so nam spet zamrznili silne milijone zaradi naših lastnih napak in monopolov, ki jih ne znamo pravočasno odpraviti.
No, če je bil pisan za Bruselj, bo nekaj časa delovalo, vendar pa 1. novembra nastopijo polni mandati vseh evropskih institucij, ne bomo več v predvolilnem času, ocene, ki se bodo sprejemale v posamičnih državah, bodo realne, ne glede na to, če bo v Evropski komisiji sedela tudi komisarka, ki je v veliki meri kreirala težave, ki jih bo morala tudi prihodnja vlada reševati. Kakorkoli, trenutek resnice v zvezi s temi cilji v tem smislu, je bilo to mišljeno resno ali ni bilo mišljeno, bo prišel zelo hitro v prihodnjih tednih in mesecih, ko bo treba pripraviti rebalans proračuna, nov proračun za prihodnje leto, ko se bo treba soočiti z dejstvi, da v letošnjem letu odplačujemo tiste milijarde, ki jih je za pet let
najel gospod Križanič, ki se bo očitno sedaj pridružil v Državnem zboru, in naslednje leto tiste, ki so bile za pet let najete leta 2010 itd. Prihajajo leta plačila.
Vlada, ki bo danes dobila večino, je sestavljena oziroma bo dobila podporo iz treh strank, kot pišejo slovenski novinarji, enobarvne politične usmeritve, se pravi, bo, kar se tega tiče, homogena. Ta homogenost glede na to, da gredo vrednostne orientacije, ki so bile doslej izražene, tudi predstavljene volivcem v volilni kampanji, v kar hudo nasprotje z vladnim programom, katerega oris smo slišali danes. Ta homogenost bo enak problem, kot je bila podobno homogenost problem za vlado Boruta Pahorja, ki je bila tudi tako enobarvna, pa je tista ideološko enobarvna koalicija razpadala pri živem telesu, da ne govorim o razpadanju koalicije v zadnjem letu, ki je bila tudi enobarvna, pa očitno to ni nič pomagalo. V tej predstavitvi danes smo poleg nekaterih bolj konkretnih ukrepov, ki pa se jim v prihodnosti ni mogoče izogniti in bomo pač počakali, pogrešali predvsem nek bolj ambiciozen program, vsaj nekaj bolj ambicioznih točk bodočega vladnega pristopa na področju znane politike. Gospod Cerar je rekel, da Slovenija ni otok, kar drži, ampak potem smo slišali te klasične fraze: sodelovali bomo v Evropski uniji, Natu, drugih organizacijah itd. Bojim se, da vse to ne bo več tako enostavno, kot je bilo večino zadnjega desetletja, ker se svet okrog nas, tudi v naši neposredni soseščini, drastično spreminja. Imamo vojno v Evropi, vojno, v katero je vključena jedrska sila. Vse države, ki smo članice Evropske unije in zveze Nato, bomo z dilemami, ki so povezane s to vojno in s tem spopadom in posledicami, soočeni v naslednjih letih. Danes v eni od držav, pomembnih držav članic Evropske unije, poteka referendum o osamosvojitvi. Skoraj istočasno, ko boste izvedeli za rezultat glasovanja o slovenski vladi, se bo poznal tudi rezultat glasovanja na Škotskem. Ta rezultat ima lahko zelo dolgoročne posledice tudi za nas. Lahko je to neka druga faza pomladi narodov znotraj Evropske unije. Čaka nas še referendum v Španiji oziroma Kataloncev in še mnogi drugi so najavljeni, tudi na zahodnem Balkanu, bo to imelo svoje učinke. Tudi znotraj Evropske unije je vrsta narodov, ki so precej večji od slovenskega, pa nimajo svoje države, vendar nihče ne ve, ali je to začetek neke pozitivne druge faze pomladi narodov znotraj nekih evropskih principov itn. ali pa je to mogoče začetek nekega procesa, dezintegracijskega procesa skupnosti, ki je 50 let varovala, vsaj v glavnem, evropski mir. V zvezi s tem bi bila zelo dobrodošla tudi nekoliko bolj ambiciozna zunanja politika te države, da ne bi spet zapadli v kakšne skušnjave, da bi kot člani Evropske unije in Nata skušali igrati neuvrščeno zunanjo politiko, ker takšni običajno plačajo najvišjo ceno v teh razmerah.
Kar se tiče same ekipe, mislim, da še noben predsednik vlade v svoji lastni stranki
doslej ni imel toliko poslancev v Državnem zboru, LDS je sicer dobila boljši rezultat od stranke gospoda Cerarja leta 2000, vendar dva poslanca manj, torej je ta moč velika, mogoče je sestaviti znotraj oziroma niti treh strank se ne rabi v koaliciji za večino, za absolutno večino v tem parlamentu. Torej je nekoliko presenetljivo, da številni, ki so bili naprošeni za sodelovanje v tej vladi, niso pristali, imamo ponekod imena, o katerih bi bilo sicer tudi krivično karkoli reči vnaprej, ker se o njih nič ne ve, ampak glejte, to je za vlado nekoliko nenavadno. Ko iščejo, recimo, pomočnika direktorja ali šefa uprave nekega podjetja, ki ima 20 zaposlenih, skušajo dobiti nekoga, ki ima že neke izkušnje, ki je že nekaj naredil na tem področju. Ko gre za ministrsko ekipo, so potrebne tukaj poleg političnih tudi strokovne izkušnje in neka dobra kombinacija in že neki rezultati, sicer je, tudi če gre, grdo rečeno, za dober material, uvajalna doba predolga in čas gre mimo. Tukaj se mi zdi, da nisem edini, ki vidi v tej ekipi nekoliko preveliko šibkost, ko pa smo spremljali zaslišanja pred matičnimi odbori, je bilo tako, kot bi poslušal precej neuigran orkester, ki je prvič sedel skupaj. Očitno se ekipa ni nič dobila pred temi zaslišanji, kjer bi se vsaj predstavil makroekonomski okvir, tako da se ne bi opletalo s povsem nemogočimi številkami, hkrati pa se ponekod - naj bi bilo popolnoma brez ambicij. Nisem še slišal ministra doslej, ki bi že na hearingu rekel, da se ne da nič narediti. Zakaj je potem prišel na to mesto? Tako mogoče z nekaj izjemami, od katerih bo najbrž več, kot se pričakuje, takšna splošna ocena ekipe ni ravno tisto, kar bi Slovenija v tem trenutku potrebovala.
Rekli boste, opozicija to itak vedno reče, najlažje se je soočiti s tem, težje pa je ko takšno ekipo pričaka realno stanje. Spomnim se stavka iz dnevnika Staneta Kavčiča, ko so ga takrat, ko so ga odstavljali, še zadnjič poklicali na CK in so mu rekli: "Da nam ne boš zdaj zganjal kakšne opozicije." On je dejal: "Praksa bo vaša največja opozicija." In se je to tudi izkazalo. Žal je bila cena velika.
Torej, po tem kar smo slišali na hearingih, žal, mislim, da glede ekipe lahko rečemo, da geografsko ambicije ne sežejo dosti dlje od ljubljanske obvoznice, konceptualno ne kaj dosti dlje do splošnih priporočil iz Bruslja, etično do kakšnih dveh dvakrat zaračunanih potnih stroškov. Glede na to, da je gospod Cerar veliko govoril o pravni državi, prvič in danes, in da je bilo tudi zaslišanje kandidata za ministra za pravosodje za pravno državo tako rekoč kar zanimivo, mogoče nekaj minut o njem. Tukaj pred sabo imam nek dokument - kot je tudi on govoril na zaslišanju, da ne bo predsedujoči rekel, da to ni tema -, ki se imenuje Popis zadeve v zadevi nadzora nad premoženjskim stanjem Janeza Janše, stranka KPK. Ta dokument ima veliko strani in 362 tekočih številk, aktov. Mimogrede, ko smo vprašali nekega uradnika, ko smo šli gledat, koliko aktov ima popis zadeve bančna luknja na KPK in koliko
fasciklov je tega gradiva, je rekel, da precej manj. Ampak to samo mimogrede. Skratka, tu je 362 tekočih številk in gre za dokument, za katerega je v celoti odgovoren gospod Klemenčič. Govoril je veliko o pravni državi, vladavini prava, enakosti pred zakonom, spoštovanju človekovih pravic, ampak ko je izdal tisto znano poročilo protikorupcijske komisije, mislim, da 7. ali 8. januarja 2013, je to poročilo šlo direktno v medije, brez tega da bi prizadeti dobili 7 dni, tako kot jih je zdaj dobila gospa Bratušek, za odgovor, čeprav je tu zakon jasen. Ker je bil zakon kršen, smo se pritožili, in to na več instanc, ampak pritožba je bila okrnjena; ker nismo mogli do sodnega spisa oziroma do spisa teh zadev, nismo mogli dobiti niti tega seznama niti vpogledati v dokumente, na podlagi katerih je KPK pripravila poročilo. Potem je Upravno sodišče ali celo Vrhovno sodišče v neki drugi zadevi - mislim, da je šlo za Kanglerja -, vmes, ker je bila ta zahteva prej vložena, odločilo, da KPK mora dati prizadetim na vpogled dokumentacijo. In potem smo po kar nekaj zapletih, ker se je bilo treba najaviti, pa da ni urejeno in tako naprej, prišli do termina in sva šla z odvetnikom na komisijo gospoda Klemenčiča. Tam je bil on sicer v odstopu že, ampak še vedno, ker je imel že poročilo, osnutek poročila Računskega sodišča in jo je zato "zbrisal" pravočasno, preden bi to odmevalo, ampak formalno je bil še šef KPK. Prinesli so v neko sobo goro fasciklov s temi, kot piše tukaj, 362 akti. Bil je nek tak rinfuzo, nič se ni dalo znajti iz tistega. Potem smo zahtevali, ker mora vsak državni organ po zakonu imeti spisek zadev, smo zahtevali seznam, čakali nekaj časa in potem smo dobili ta seznam. Na tem seznamu je 362 aktov navedenih pod zadevo Nadzor nad premoženjskim stanjem Janeza Janše, ampak 55 teh aktov je nekdo v tiste pol ure, ko smo ta seznam čakali, prekril s koreksom, je bilo še malo lepljivo vse skupaj, to se še vedno vidi. 55 aktov! Zahtevali smo pojasnilo, dolgo časa ga ni bilo, potem je prišlo pojasnilo, da so to zadeve, ki se nanašajo na druge osebe. Če se nanašajo na druge osebe, potem ne smejo biti v tem popisu. Če se deloma nanašajo na druge osebe, potem je treba prekriti tiste podatke, ki se nanašajo na druge osebe, ne pa izločiti iz spisa 55 aktov. Poleg tega, ker smo spis kopirali, v zadevah, ki pa so v spisu in so tudi na tem seznamu, so akti, ki se nanašajo na druge osebe, pa niso bili izločeni. Tam so akti o drugih, ki so bili v preiskavi, številna druga imena in ta so vsa notri, niso bila izločena. Izločenih je bilo samo 55 aktov, ki očitno tam ne bi smeli biti, in v neki naglici in šlamastiki niso niti uspeli narediti novega popisa zadeve, ampak so enostavno to prekrili s koreksom, tako da je sled ostala in je očitna. V tem času je Vrhovno sodišče razveljavilo odločbo Celjskega upravnega sodišča, ki je potrdilo poročilo KPK, češ da mora še enkrat presoditi, postopek je ponovno stekel in v tem času je bilo teh 55 aktov nedostopnih in je še vedno nedostopno. Tudi zdaj, ko je nova
komisija, je ta molk organa - enostavno teh aktov ne daje. Iz teh aktov, ki pa so ostali, pa se vseeno vidi, da je sklep o nadzor nad premoženjskim stanjem veljal do maja leta 2012. Postopek se je pa izvajal najmanj do 4. 12. 2013, ko je zadnji popis zadeve. 4. 12. 2014 jaz nisem bil javni funkcionar že 6 mesecev, kup zadev je tudi tukaj, ker niso uspeli vsega izločiti. Zdaj, da skrajšam zadevo. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je padlo veliko zadev zaradi tega, ker, recimo, stranki v postopku ni bil omogočen vpogled v sodni ali pa upravni spis za nekaj ur. Tukaj se to onemogoča že, bom rekel leta. Leta! Tudi zdaj, ko je že daleč pravnomočno izvršljiva sodba Vrhovnega sodišča. Pa se nič ne zgodi. Zakaj govorim to tukaj? Zato, ker sem to povedal že velikokrat, ampak seveda slovenski mediji o tem nikoli niso poročali niti črke. Nikoli, to je tabu tema. To je tabu tema. In danes, ja ...
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Kaj
poročajo slovenski mediji, česa ne, skoraj ne sodi na točko dnevnega reda o poročilu poslanske skupine, lepo prosim.
JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Včasih poročajo tudi kaj neprijetnega o tem, kje je kdo bil pa kaj je del, gospod podpredsednik. Tako se splača tudi kaj prebrati. Ampak jaz govorim o tem, zato ker je kandidat, ki stoji za to kršitvijo zakonitosti, ki bo enkrat zagotovo v mandatu, pred katerim ste, doživela epilog. Verjetno tudi na Evropskem sodišču. Na listi je kandidat, ki je za to odgovoren in on naj bi zdaj skrbel zdaj za vladavino prava. Saj glede na to, da še nobene funkcije ni zdržal do konca, tudi te ne bo in bi bilo zelo zanimivo opazovati, kako, recimo, neka odločba, dokončna, neko mnenje Računskega sodišča, kjer piše, da si je gospod Klemenčič kar za 30 tisoč evrov zvočno izoliral pisano v času gospodarske krize in še vrsto stvari. Tako da je mnenje negativno, protikorupcijska komisija je dobila negativno mnenje Računskega sodišča. Človek je dobil negativno mnenje Računskega sodišča. Vsi se izgovarjate na mnenje institucij in tako naprej in nekateri jih moramo upoštevati, zahtevate od nas spoštovanje. Zdaj, ko gre pa za pravo barvo, pa to ni potrebno. Negativno mnenje Računskega sodišča nič ne pomeni za predstojnike organa, ki je odgovoren. Za nagrado je predlagan za ministra za pravosodje, da bo skrbel, da bodo stvari še naprej takšne, kot so bile.
Ob koncu še nekaj, kar v tem nastopu gospoda Cerarja nekoliko bolj zaskrbljuje kot tisto, kar je govoril o restriktivni fiskalni politiki. To sem moral iti po magnetogram, ker pač nisem verjel, sem mislil, da je kakšen lapsus ali pa, da so kakšne strani govora pomešale; ampak gospod Cerar je dejal tu naslednje: "V zadnjih mesecih se name obrača veliko ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost Slovenije in želijo zagotovilo, da bo nova politika delovala povezovalno in državotvorno ..." Kdo si ne želi
tega? "Ugotavljam, da se državljani in državljanke zelo jasno zavedajo, da ni več nobenega prostora in časa za politikantska preigravanja in obračune." Tudi to - kdo se s tem ne bi strinjal! Samo počakajmo nekaj meseca življenja koalicije. "Od nas se upravičeno pričakuje in zahteva državotvornost in višja politična kultura, seveda skupaj s poštenimi in dobro premišljenimi odločitvami in ukrepi, ki bodo vsem skupaj omogočili, da živimo bolje." Tisto, kar bode iz tega stavka, je državotvornost zaradi tega, ker besede so poceni, ampak gospod Cerar je včeraj, ko je prišel na sejo delovnih teles, kot državotvorno razglasil pravzaprav podporo celotnemu procesu, na podlagi katerega smo dobili med predlogom predsedniku Evropske komisije tudi gospo Alenko Bratušek. Zdaj to, da se temu zdaj več ne nasprotuje, je razglašeno za državotvorno. To je bilo dvakrat tako rečeno, tudi vsi časopisni naslovi so bili iz tega narejeni. Mislim, da je državotvorno ravno obratno, zdaj če nova vlada ne bo sposobna presekati tega vozla, danes bo dobila očitno vsa pooblastila in bo ta predlog obstal in bo ta kandidatka šla tudi na zaslišanje pristojnih odborov v Evropskem parlamentu in bo to velika sramota za to državo. In državotvorno je, da se, gospod Cerar, da se ta sramota prepreči. Ni državotvorno, da se zdaj zatisne oči, ker te stvari ne bodo šle mimo.
Najbolj negativno pa sem presenečen nad stavkom, ki je bil izrečen takoj za tem, citiram: "Ljudje imajo dovolj političnega pobalinstva, prepirov, delitev in blokad, medtem ko gre državi vse slabše in mnogi živijo v negotovosti in revščini." Podoben stavek ste lahko prebrali nekaj let nazaj ob koncu mandata v nekem intervjuju, ki ga je dal, zdaj že bivši, predsednik države dr. Danilo Türk. Še prej pa ste ga lahko večkrat slišali, ne za to govornico ampak v tej isti dvorani, da je zelo podoben besednjak uporabil Janez Zemljarič na začetku osemdesetih let, ko je postajal predsednik Izvršnega sveta. Skratka, vsak, ki kritizira režim ali pa oblast, je bil označen za pobalina in če je bil nekdo označen za pobalina, je bili že označen kot tarča za represivne organe. Zaradi tega ta stavek, spoštovani gospod Cerar, zelo štrli ven. Dvakrat sem bil predsednik Vlade, ne samo da so nas skritizirali, vsaka naša poteza je bila razglašena za napako, čeprav so bili rezultati dobri. Vsaka napaka, vsak dela napake, je bila razglašena za zločin. Če se bo šlo s kritiko nad takšnimi izrazi, potem bomo kmalu tam, v časih, ki so bili značilni za gospoda Zemljariča.
No in čisto ob koncu še citat iz vašega zadnjega odstavka tega na stopa, ko pravite: "Zavezali smo se politiki, ki bo Sloveniji prinesla stabilnost ter višjo politično in pravno kulturo, in ne nazadnje smo se zavezali politiki, ki bo, kot rečeno, presegala nesmiselne delitve s ciljem povezovanja, ustvarjanja ter zagotavljanja dostojnega življenja. To so naše zaveze in nameravamo jih uresničiti." Oba stavka in vsaka
beseda in vsaka črka bi bila za podpisati, če dejanja, ki spremljajo te stavke in te besede, ne bi govorila drugače. Medtem ko govorite o povezovalnosti, se že od volitev naprej ukvarjate z mandatom poslanca opozicije. Na tej isti seji imate na dnevnem redu točko, za katero je vaša stranka hkrati, ko ste vi pisali te besede, najavila, da bo ponovno glasovala proti sestavi komisije, ker sem jaz, čeprav imam polnopravni mandat od volivcev, moteči element. Zdaj, če je to ta povezovalnost, poglejte, potem so te besede manj vredne kot črnilo, s katerim so bile natisnjene, razen če to ni mišljeno v nekem okviru, ki smo ga bili včasih vajeni. Da ne bom predolg se da to zelo ponazoriti ... drugače ta pravila veljajo samo za nekatere, za prvorazredne, za posvečene. V sedemdesetih letih je bil popularen citat takratnega komunističnega voditelja Kitajske Mao Cetunga, ki je dejal, vsaj tako se je citiralo na Zahodu: "Naj cveti tisoč cvetov." Referati so bili napisani o tem, knjige, češ, kako je to zdaj nov korak, ko bo socializem postal demokratičen in tako dalje. Potem pa se je ugotovilo, da je Mao Cetung za tem stavkom dodal še enega, tako da se je pravilen citat glasil: "Naj cveti tisoč cvetov, če so rdeči." Če je povezovalnost in sodelovanje in konstruktivnost mišljena v tem smislu, potem -ne, hvala lepa za kaj takšnega! Povezovalnost, konstruktivnost, sodelovanje, kompromisi so možni med ljudmi, med političnimi silami, ki mislijo različno, ki so različne barve, to je povezovalnost. Če je pa pristop tak, da nekoga, ki ti je resna konkurenca, želiš onemogočiti, uničiti na vsak način in tako naprej, hkrati pa govoriš o povezovalnosti - glejte! Povezovalnost med enakomislečimi je samo po sebi umevno. Premislimo malo o besedah, ki jih izgovarjamo in naj sledijo dejanja.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Jurša, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik, lep pozdrav, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi ter drugi v dvorani, prav lepo pozdravljeni!
Čas najhujše gospodarske krize, ko bi morala biti vsa energija in ideja enotna in konstruktivno usmerjana v reševanje gospodarstva, v saniranje bančnega sistema, v stabilizacijo javnih financ, v izboljšanje javnih storitev, v skrb za najrevnejše skupine prebivalstva, je politika izbrala boj za prevlado na političnem parketu. V zadnjih treh letih smo izgubili ogromno dragocenega časa, saj je bilo obdobje vse od leta 2011 praktično obdobje političnih pretresov. Glavnih akterjev teh političnih pretresov posamezno ne bi navajal, bi pa spomnil, da smo leta 2011 imeli prve predčasne volitve, da smo dobili relativnega zmagovalca, ki ni vedel sestaviti vlade, da smo
dobili drugo Janševo vlado, da smo doživeli padec te vlade, da smo dobili vlado Alenke Bratušek in padec te vlade in imeli ponovno predčasne volitve. Že to, koliko časa sem govoril, pove, koliko časa smo se potem ukvarjali sami s seboj. Pod krinko delovanja v dobro državljank in državljanov so določene politične elite sprožile tok dogajanja, ki je vodil do ponovnih predčasnih volitev. Na presenečenja in razočaranja prav slednjih pa je ljudstvo na povsem legitimnih volitvah jasno izrazilo nasprotovanje neplodnim političnim prerekanjem znanih akterjev in si izbralo drugačno sestavo parlamenta; takšno, ki jim vliva upanje v lepši jutri. 25. avgusta letošnjega leta smo poslanke in poslanci Poslanske skupine Desus potrdili novega mandatarja z željo in upanjem, da bo kos zahtevnim nalogam, ki so pred njim. Prva izmed teh je bila predlagati kompetentne in kredibilne kandidate in kandidatke za ministrska mesta ter sestaviti dobro vlado, ki bo povrnila zaupanje ljudem v boljšo Slovenijo.
Danes je torej dan, ko izbiramo in odločamo o novi ministrski ekipi. V Poslanski skupini Desus smo na splošno zadovoljni s tem, kar smo imeli priložnost slišati na zaslišanjih kandidatov na pristojnih odborih. Predstavitve so bile jasno usmerjene in realne. Kot prednost nove vlade vidimo dejstvo, da štirje ministri ostajajo na ministrskih položajih. Pametno in dobro je, ne glede na politično osvežitev, obdržati ljudi, ki imajo določene izkušnje, ter da s tem vsaj enemu delu izvršne veje oblasti omogočimo nadaljevanje že začetih ukrepov in projektov. Če je splošna ocena ministrskih kandidatov pozitivna, pa to še ne pomeni, da smo zadovoljni s prav vsem, kar so kandidati na hearingih tudi povedali.
Zagotovo je občutljiva tema za nas, Desus, demografski rezervni sklad. Pri tem kandidata za ministra za finance opozarjamo, da demografski rezervni sklad ni modna muha naše promocije, ampak je nujen neodložljiv ukrep, ki ga bomo morali tudi v Sloveniji zaradi demografskega stanja čim prej realizirati. Razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci ni ugodno in se bo v prihodnjih letih še poslabšalo. Zato je nedavno sprejeta pokojninska reforma predvidela ustanovitev demografskega rezervnega sklada z jasnim poslanstvom, gre za dodatni varovalni mehanizem, ki bo po nekem doglednem času polnil iz različnih virov lahko določena sredstva za vse tiste populacije, ki sedaj uživajo pokojnino in tudi za naše otroke kakor tudi vnuke. Veliko nejevolje je sprožila tudi izjava kandidata za ministra za infrastrukturo glede drugega tira železniške proge Divača-Koper. Meni, da takšnega drugega tira, kot je zamišljen, trenutno ne bomo potrebovali naslednjih 30 do 40 let. V Poslanski skupini Desus smo prepričani, da če bi s tem projektom res čakali toliko časa, bi to za slovensko infrastrukturo in gospodarstvo pomenilo izjemno škodljivo
stagnacijo in posledično tudi propad Luke Koper. Ampak to njegovo mnenje je v uvodu popravil predsednik Vlade. Verjamemo, da bo mandatar uspel zagotoviti spoštovanje koalicijske pogodbe tako glede izpostavljenega demografskega sklada, drugega tira ter glede drugih projektov, zapisanih v sporazumu predstavnikov koalicijskih strank.
Sicer pa v Poslanski skupini Desus pričakujemo, da bodo kandidati pri svojem delu delovali v skladu z visokimi moralnimi, etičnimi standardi ter v skladu s koalicijsko pogodbo, za katero verjamemo, da bo izpolnila pričakovanja Slovenk in Slovencev. Vizija Slovenije, zapisana v koalicijski pogodbi, je pravična, solidarna, ustvarjalna in varna ter uspešna Slovenija. Stranka Desus je namreč konstruktivno sodelovala pri pogajanju o vsebini pogodbe in je s koalicijskimi partnerji to tudi uskladila. Tako smo oblikovali skupne projekte, ki so kompatibilni tudi s programom naše stranke. V tem dokumentu, katerega izvajanje bo ključno vplivalo na našo prihodnost v naslednjem mandatu, so zajete vse bistvene programske točke stranke Desus, kot so oblikovanje demografskega sklada, zagotavljanje regresa upokojencem, javno zdravstvo, javno šolstvo, spodbujanje socialnega podjetništva in gospodarske prioritete naše države, vključno z učinkovitim in ekonomsko upravičenim upravljanjem državnega premoženja. V naši poslanski skupini verjamemo, da bomo lahko skupaj z novo ministrsko ekipo uresničevali naš program, saj mora biti skrb za revne delavce, upokojence in brezposelne, torej, najšibkejše, prioritetna naloga tudi za ostale koalicijske partnerje. Danes potrjujemo 12. slovensko vlado, od katere izjemno veliko pričakujemo. Njena uspešnost pa ne bo odvisna samo od strokovnosti, delavnosti ministrov, pač pa tudi od zaupanja ljudi, socialnih partnerjev in civilne družbe. Seveda pričakujemo tudi složno in ustvarjalno sodelovanje vseh političnih skupin s prioritetami in ciljem, da hitro popeljemo Slovenijo iz krize in zagotovimo blaginjo vsem državljankam in državljanom.
Spoštovani gospod predsednik Vlade, poslanke in poslanci naše poslanske skupine, bom vaš predlog za imenovanje ministric in ministrov podprli. V vas in vašo ekipo polagamo ogromno zaupanja in še več odgovornosti. Če vas bodo pri vašem delu vodila visoka moralna in etična načela, odgovornost do državljank in državljanov in sposobnost sodelovanja ter sklepanja kompromisov, uspeh te vlade, naše vlade ne bo izostal. Vsem skupaj želim veliko uspeha, modrosti, strpnosti in vztrajnosti pri vašem delu, posebej pa še seveda vam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Matjaž Han, Poslanska skupina Socialnih demokratov.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala, lepa spoštovani podpredsednik. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani poslanke in poslanci!
Pred glasovanjem o novi ministrski ekipi vas želim nagovoriti v prizadevanju, da boste moj nagovor razumeli v iskreni nameri, da se ob današnjem glasovanju zavežemo interesom državljank in državljanom in interesom Slovenije. Pred nami je odločitev, ki bo narisala nov politični zemljevid Slovenije, po katerem si bo nova Vlada utirala nove poti v iskanju trajnega izhoda iz te težke krize. Prevečkrat se zdi, da so odločitve sprejete tu, namenjene le nam, politikom. Ko bomo danes, spoštovani, pritisnili na glasovalni gumb za ali proti novi vladi, naj bo to odločitev treznega premisleka. Pustimo danes na strani strankarske simpatije ali politično všečnost, utemeljeno z navideznimi argumenti, pod katerimi pa se skrivajo, žal, užaljenost, zamera ter nejevolja, ker se volitve morda niso izpolnile po naših pričakovanjih. Plesu v maskah, ko smo ob odločitvah tu, v tem prostoru javnosti veliko potezno razlagali, kako smo najboljši, kako smo najbolj razumni, kako da po najboljših močeh ravnamo v prid naše države, so državljanke in državljani, volivke in volivci rekli nepreklicno konec. Konec politiki, ki v jedru svojih besed skriva samovšečno politikantstvo, se obtožuje, kdo je kriv bolj za nastalo stanje, kdo je kriv za veliko bančno luknjo, pod katerimi strankarskimi barvami so zapisani tajkuni, kdo je bolj zaslužen za osamosvojitev Slovenije, kdo se je v imenu slovenskega naroda in kdo na strani okupatorja boril na slovenskem ozemlju, katere so edine pravice oziroma katere so edine prave resnice in katere edine so prave krivice. Temu, dragi moji, so ljudje rekli: konec. Temu je rekla konec tudi črna statistika, žal, o desettisočih brezposlenih, o mladih, ki bežijo v tujino, o padcu Slovenije praktično na vseh lestvicah konkurenčnosti in o ljudeh, ki živijo na robu. Zato moramo danes pred odločitvijo o novi vladi ugasniti ta glasovalni stroj, ki meri izključno po principu naš ali vaš. Ti našteti črni kazalci niso naši, niso vaši, so samo smerokaz o tem, da mora v naših dejanjih, ne le v besedah prevladati zrelost in skupno zavedanje o nujnosti državi omogočiti možnost razvoja in napredka. Danes ni le čas, da enkrat za vselej odvržemo te politične kostume, temveč je čas priložnosti obrniti nov list politične zgodovine Slovenije.
Volivke in volivci so že drugič zapovrstjo največje zaupanje stavili na politično novinko. Ponovno so si na pleča naložili riziko s sporočilom, da želijo bolje in da želijo več, lažnih signalov politike pa so se naveličali. Smo na tankem robu. Ostri vetrovi težkih finančnih okoliščin nas potiskajo čez ta rob. Edino zagotovilo, da ostanemo na varnem, pa je to, da politika začne vleči v eno smer - smer boljše prihodnosti. Nikoli nisem in nikoli ne bom trdil, da je narobe, če kdo razmišlja drugače, da morajo biti vse odločitve enoglasne, brez kančka premislekov, da ne bomo potrebovali
konstruktivne kritike iz strankarsko pestre opozicije, ki mora bdeti nad smiselnostjo odločitev koalicije, pa vendar bo smiselnost imela svojo vrednoto in vrednost toliko časa, dokler bomo vsi, ampak čisto vsi, čeprav v drugih pozicijah, pri svojih odločitvah ravnali v prid državljank in državljanov. Ti pa imajo dovolj životarjenja in ti živijo slabo. Ti niso dolžni prenašati nesposobnosti, ti niso dolžni prenašati neoperativnosti, politične nestabilnosti in tudi političnega cirkusantstva, ustvarjenega zaradi scenarija določenih posameznikov. Zato moramo, dragi moji, imeti danes velik cmok v grlu, predvsem pa veliko mero samokritike v obljubah in napovedih o razvoju in napredku, če mislimo seveda resno.
Misliti si, da smo na pravi poti ali pa na pol poti samo zato, ker imamo danes novo vlado oziroma jo bomo imeli, ker imamo nove ljudi, novo energijo in da bo že jutri vse drugače, je seveda do ljudi zelo žaljivo in podcenjujoče. Nova vlada bo danes dobila samo orodje; orodje, ki ji bo omogočilo, da bo lahko delo opravljala dobro. Katero orodje bo ta koalicija izbrala pri svojem delu, katere ukrepe sprejela, pa je začrtano v koalicijskem sporazumu. Vedeti pa moramo, da nam ne bodo pomagali še tako dobri ukrepi, če se ne bomo zedinili v skupnem imenovalcu zagotavljanja politične stabilnosti. Ta je namreč nujni predpogoj, da bomo lahko sprejemali in realizirali prepotrebne ukrepe. Odgovornost v zagotavljanju politične stabilnosti pa presega koalicijo in opozicijo. V vse bolj prepleteni mreži, kjer so meje tako med politiko in tudi kompleksnimi družbenimi strukturami zelo zabrisane, je seveda odgovornost tudi razpršena, a za vsakega, ki na kakršenkoli način vstopa v proces sprejemanja in oblikovanja rešitev, nič manjša. Vsi jo nosimo in na vsakem od nas je - tudi danes, ko bomo potrdili novo vlado -, da se ji ne umikamo.
Socialni demokrati smo tudi z ravnanjem v prejšnji vladi pokazali, da je nastaviti hrbet v prid politični stabilnosti mnogo težje in bolj boleče - to se vidi tudi v tem, da imamo samo šest poslancev - in je bolj boleče, kot pa v rog pihati melodijo populističnih izjav, kar pa Slovenije kljub njihovim všečnostim ne bo peljalo naprej. Izzivi, ki so pred nami, bodo na naših tleh vztrajali tako dolgo, dokler se vsi skupaj ne bomo z njimi celovito spoprijeli. Ne kriza, ne Bruselj, ne nov mandat Državnega zbora, ne nova vlada, nič se ne bo več prijelo kot izgovor ali okoliščina, zakaj nečesa ne moremo. Nova ministrska ekipa, ki je tik pred potrditvijo - no, nekaj ur še je - v Državnem zboru, je pred izzivi, ki terjajo noveliran pristop oziroma drugačen pristop za stare, iste probleme. Teh ne smemo še dodatno bremeniti z nepotrebnim politikantstvom; so realni, se dotikajo vsakega izmed nas, se dotikajo življenja vseh državljank in državljanov in so tu. Da potrebujemo dolgoročno in stabilno gospodarsko rast, čivkajo že ptički na vejah vsak dan, vsepovsod. Slovenija, in to je dobro, je sicer že
tretje četrtletje v pozitivni gospodarski rasti, kar pa seveda ne gre jemati samoumevno ali trajno, če ta koalicija ne bo zmožna koordiniranih precej koordiniranih in celostnih rešitev. Zdi se mi, da se že neštetokrat ponavljajo v tezah, ki so nam vse tako dobre znane, v luči že videne politike za nekatere težko razumljive.
To poudarjam zato, ker marsikdo izmed nas in tudi zunaj tako rad čez palec razlaga, kako moramo drastično spremeniti smer svojih odločitev, brez realnega premisleka, da smo sprejemanju odločitev zavezani tudi naši širši evropski skupnosti. Ta je v delu njene finančne politike precej precej nepopustljiva. Zakaj to opozorilo? Udobno, predvsem pa všečno je na to tezo odgovarjati, da smo samostojna in suverena država, da nam nihče nič ne more in ne sme povedati, kako naj rešujemo svoje probleme. Ker pričakujem plaz očitkov, kako da se je vodila in da se bo tudi v prihodnje vodila napačna ekonomska politika, ki z gospodarsko rastjo nima nič skupnega, pa vendar, ko se govori kar tako, na pamet, moramo vedeti, da številke ne govorijo v barvah Bruslja ali morda kakšnega namišljenega sovražnika, ki jih v našem prostoru tako ali tako radi vsi skupaj iščemo. Številke so pač takšne, kakršne so. Enake so v Bruslju, enake so v Ljubljani in enake so in za koalicijo in za pozicijo. Podatki kažejo, da je Slovenija v precejšnjih makroekonomskih neravnovesjih, ki jih bo zavoljo trajnega in uspešnega izhoda iz krize treba odpraviti.
Kot je na zaslišanju povedal kandidat za finančnega ministra dr. Mramor, imamo neravnovesja na javnem finančnem področju, na področju finančnega sektorja in na področju trga dela. Lahko sprejmemo še tako všečne ukrepe, lahko znižamo nešteto davkov, lahko odpravimo vse administrativne ovire, pa dolgoročno ne bomo naredili veliko, če ne bomo - tako pravijo pri nas doma - "prejeli bika za roge, za rogove oziroma odpravili to neravnovesje". Ta neravnovesja, spoštovani, niso otok zase, težave, ki jih lahko rešujemo, izolirano od ostalih ukrepov. Posledice njih so vidne v nemalo problemih, ki se kot blokada posredno ali neposredno čutijo na vseh segmentih države: tako v gospodarstvu, ki bije bitko z veliko prezadolženostjo v proračunu, in pa tudi v proračunu, ki postaja bojišče strganje denarja pokojninskih in zdravstvenih blagajn. Normalizacija javnofinančnega stanja, ki menim, da je ključ do uspešne realizacije tudi ostalih ukrepov, mora biti udejanjenja skozi sinhrono in predvsem umirjeno politiko vlade; skozi politiko, pospremljeno z zaupanjem v koalicijo, v korektnem odnosu opozicije in ne nazadnje v velikem soglasju in sodelovanju s socialnimi partnerji. In to je zelo pomembno.
Socialni demokrati smo naš vstop v koalicijo pospremili z veliko mero pomisleka in realnega vpogleda v situacijo, ali se je koalicija pripravljena zavezati vrednotam socialne demokracije. Ni šlo, spoštovani, za pogojevanje
iz naslova strankarske ekskluzivnosti. Gre za smer, ki socialdemokratskim programom tudi v manj priljubljenih ukrepih garantira solidarnost in garantira pravičnost. Socialna država mora ostati ne samo ustavna, ampak mora predvsem ostati tudi dejanska zaveza. Socialni demokrat ne bomo odstopili od te zaveze, kar smo nakazali tudi s predlogom, da še naprej vodimo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z gospo Anjo Kopač Mrak na čelu. Prav tako smo v pogovorih o vstopu v koalicijo zavezali k politiki, ki bi nadaljevala z začetnimi dobrimi projekti resorja, ki ga lahko Slovenija na dolgi rok pridoma izkoristi preko potencialov, ki ga ima kmetijstvo ter z njim povezane panoge - Dejan Židan je politik in strokovnjak, ki ima to vizijo. In da bo obrambno ministrstvo vodil Janko Veber, politik z izjemnimi izkušnjami, vidimo kot edinstveno priložnost pričeti se soočati z nekaterimi problemi, ki so na ministrstvu ostali nerazrešeni. Socialni demokrati se zavedamo, da ne šteje le posameznik, da šteje celotna ekipa. Predstavitve kandidatk in kandidatov so me utrdile v prepričanju, da imamo dobro priložnost soočiti se z zahtevnimi in težkimi izzivi, ob tem pa naj velja rek: Bolje prva kot zadnja zamera.
Želim dobronamerno opozoriti predsednika Vlade in to vlado, da bo glede na predstavitve nekaterih kandidatov veljalo še nekajkrat pogledati v koalicijsko pogodbo. Pomanjkanje, tudi v teh težkih časih, ambicioznosti predvsem na področju infrastrukturnih investicij, v tej fazi sicer lahko vidimo v luči okrnjenih proračunskih sredstev, ni dobro, vendar bo s skupnimi napori treba najti možnost, ki bodo načrtovane investicije spravili v življenje.
Na koncu naj rečem in izrečem, da tej vladi želim veliko uspehov. Naj se to ne sliši preveč prozorno, ko prihajajo besede iz ust poslanca koalicije. Želim in verjamem, da je peljati Slovenijo v lepšo prihodnost iskrena želja vsakega izmed nas v tej dvorani, ne glede na to, ali je opozicijski ali pa koalicijski poslanec. Socialni demokrati bomo danes naredili korak naprej v tej zavezi in soglasno podprli vloženo listo kandidatk in kandidatov za novo vladno ekipo. Hvala lepa.
In na koncu naj še izrečem samo to: Srečno Slovenija!
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Torej, poslanske skuine so predstavile svoja stališča. Sedaj pa sledi razprava poslank in poslancev.
Besedo ima gospa Urška Ban, pripravi naj se mag. Andrej Šircelj.
URŠKA BAN (PS SMC): Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni!
Danes razpravljamo o imenovanju nove vlade, vlade, ki nam jo je predstavil mandatar dr.
Miro Cerar, vlade, od katere imamo velika pričakovanja. Po predstavitvi vseh ministrskih kandidatov na zaslišanjih menim, da so naša pričakovanja upravičeno visoka. V predstavljeni ekipi sem prepoznala dovolj preudarnosti, strokovnosti, veščin in izkušenj, predvsem pa veliko bolje delovanje v dobrobit naše države, tako da upam, da ji bo uspelo preseči tudi mejo med koalicijo in opozicijo, sodelovati s civilno družbo ter si tako pridobiti široko zaupanje za ključne premike v naši državi. Vlada se bo namreč morala v največji meri osredotočati na doseganje soglasja za ukrepe s trajnejšimi učinki, ki bodo rezultat vsebinske razprave tako glede izvajanja kot tudi financiranja družbenih prioritet.
Najzahtevnejši resor v tej vladi oziroma eden izmed najpomembnejših resorjev prevzema kandidat za finančnega ministra dr. Dušan Marmor. Manevrski prostor, s katerim bo lahko operiral finančni minister, je zelo ozek, saj so na eni strani objektivno dane razmere slabe, na drugi strani pa bomo v naslednjih mesecih vseskozi pod stalnim nadzorom Evropske komisije. V teh danih razmerah mora biti naš cilj, ki ga je dr. Mramor jasno izpostavil, ekonomska osamosvojitev. Da, vodila se bo, potrebna bo fiskalna politika s povečanjem javnih prihodkov ter zmanjševanjih javnih izdatkov, vsekakor pa ob zaščiti najšibkejših in najranljivejših skupin v naši državi. To bomo dosegli z večjo gospodarsko rastjo, z učinkovitejšim pobiranjem davkov ter zmanjšanjem neracionalnega trošenja. Makroekonomska neravnovesja, finančni in kreditni krč bomo lahko odpravili s prestrukturiranjem podjetij, z izboljševanjem korporativnega upravljanja, s privatizacijo, s tujimi neposrednimi naložbami in tako naprej.
Vse to je mogoče doseči, skupaj s povečanjem konkurenčnosti, za kar pa bo potrebno veliko medresorskega usklajevanja, sodelovanja in dela celotne Vlade. Vladi pri tem želim uspešno delo, upam, da bomo v dobro državljanov s svojimi razpravami k temu pripomogli tudi poslanci bodisi s konstruktivno kritiko, bodisi s podporo ali pa s svojim znanjem na konkretnih strokovnih področjih.
Menim, da sedaj res ni čas za politična preigravanja in podobne stvari. Kot je dejal dr. Mramor na svoji predstavitvi, so razmere skrajno resne. A če bomo naredili vse, kar moremo, bomo na koncu vsi živeli boljše. Ker je tudi sam povedal, da bližnjic ni, verjamem, da bomo danes potrdili vlado, ki bo na strokovnih argumentih in po strokovni presoji sprejemala pametne odločitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj, pripravi naj se gospa Marjana Kotnik Poropat.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči!
Najprej bi rad povedal, da z velikim zanimanjem spremljam nastope mandatarja in predsednika Vlade, še posebno se osredotočam na besede, ki govorijo o povezovalnosti, državotvornosti in o tem, da ne smemo biti politikantski, o tem, da je treba biti dejansko stvaren. Pa vendar, gospod predsednik Vlade, z željo, da bolje sodelujemo, z željo, da se navsezadnje predstavimo, je odbor za nadzor javnih financ, katerega predsednik sem, dvakrat povabil kandidata za ministra za finance na razgovor. V skladu s poslovnikom mislim, da je to omogočeno. V skladu s poslovnikom nismo tako imenovano matično delovno telo, smo pa vsekakor zainteresirani. Komisija za nadzor javnih financ je tista komisija, kjer ima večino opozicija, poleg še ene komisije za nadzor obveščevalnih služb. Vendar minister za finance oziroma kandidat za ministra za finance se je dvakrat opravičil; enkrat tudi, ko je bila seja sklicana 5 minut za sejo Odbora za finance in monetarno politiko, kjer je imel predstavitev. Glede na vaše besede je prav in spodobi se, da kandidat za ministra za finance pride tudi na komisijo se predstaviti. Prav in spodobi se tudi zaradi tega, ker s tem dejansko dokazuje vaše besede, da gre za povezovanje, da gre za to, da bomo skupno sodelovali, da gre zaradi tega, da bomo iskali konsenze in seveda, da da tudi neko vlogo in nek pomen tej komisiji. Ni šlo tukaj za provokacijo. Verjamem pa, da je šlo za provokacijo, ko so se opravičili tudi vsi člani stranke Mira Cerarja; in to dvakrat. In seveda vsi člani koalicije in seveda tudi član Združene levice in seveda gospa Alenka Bratušek. Ali si tako zamišljate povezovanje? Ali si tako zamišljate sodelovanje? Nekaj so besede, in nekaj so dejanja. Od besed je treba preiti k dejanjem. Če ne boste prešli, so vaši govori, tisti, ki ste ga imeli, ko ste postali mandatar, tega, ki ste ga imeli danes, larpurlartizem -govor zaradi govora, da bi bilo vsem lepo. Vendar, zaradi govorov nikomur v tej državi ne bo lepo, ampak bo kvečjemu lepo zato, ker se bodo besede uresničile ali besede bodo meso postale, gospod predsednik Vlade.
Drugo, kar bi seveda rad rekel. Želel bi si, da bi bili veliko bolj konkretni; da bi postavili merila uspešnosti, da bi rekli, poglejte, čakalne dobe se bodo na področju zdravstva zmanjšale s 6 mesecev, 9 mesecev, kolikor danes čakate pri zobozdravniku, seveda, če niste plačnik, na 3 mesece, pri dermatologu z 9 mesecev na 2 meseca. Gradbeno dovoljenje zdaj čakate v povprečju toliko časa, kasneje bomo čakali na gradbeno dovoljenje en mesec ali 14 dni. Zaostanki v sodstvu so danes takšni, čez eno leto bodo krajši. In da bi seveda govorili tudi o odgovornosti: "Uvedli bomo odgovornost za sodnike, za katere je bilo ugotovljeno, da je potem Ustavno sodišče razveljavilo njihove sodbe," in tako naprej. O tem imate veliko podatkov. Skratka, želel bi si, da bi bili veliko bolj stvarni, ne v oblakih, od tega ne bomo živeli. Upam, da v prihodnje boste.
Naslednja zadeva, kar bi si želel seveda tudi, da boste povedali vi ali kandidat za finančnega ministra, kako bo naredil rebalans proračuna za leto 2014, če je že danes 94,5 % odhodkov rezerviranih do konca leta. Imate še 5 % odhodkov do konca leta. Ali bo proračun Republike Slovenije prenehal plačevati račune? To najbolj skrbi zdaj dobavitelje in vse tiste, ki želijo sodelovati z državo. Podatek 94,5 % je povedal kandidat za finančnega ministra. Želel bi si, da bi povedali, kako bomo dejansko prišli do tega, da bomo imeli manjši primanjkljaj. Ne bo več 2,5 %. Kaj boste naredili? Kje boste zmanjšali odhodke? Lahko poveste vsaj smeri, lahko poveste vsaj področja, kjer se to da, ne le samo, da je preveč teh odhodkov in tako naprej in nekateri so neproduktivni. Ni res! Ta država zmanjšuje odhodke že nekaj let in treba se je tukaj osredotočiti na določene odhodke. Ali so to plače, ali so to pokojnine? In seveda, želel bi si, da bi bili stvari v tem, da bi, ko govorite o konkurenčnosti, seveda tudi povedali, kaj se bo zgodilo, da bo ta država bolj konkurenčna. Kaj pomeni to za podjetja? Ali to pomeni manj davkov za tiste najbolj pridne? Če pomeni manj davka za tiste najbolj pridne, koliko bo trenutni primanjkljaj v državnem proračunu zaradi tega? Govorim nek kratek primanjkljaj, ker verjamem, da kasneje z večjo konkurenčnostjo bo več prihodkov, vendar se na začetku to ne bo zgodilo, to je pač proces. In če bo na začetku v prvih mesecih v prvem letu manj prihodkov, kako boste plačali 40 milijonov dodatnim upokojencem, ki jih imate v koalicijski pogodbi? Tudi to je vprašanje. Se pravi, tukaj je treba verjetno tudi časovno nekoliko razdeliti vse te ukrepe, ki so napovedani v koalicijski pogodbi ali kakorkoli že.
Skratka, želel bi si, da pridete z zakonom o fiskalnem pravilu, da pridete s tem, da boste uredili javne finance, da boste uredili pravosodje, kjer naj bi veljala etična in moralna pravila in seveda tudi strokovna in odgovornost, tudi za nazaj, za tiste sodnike in za tiste primere, ki padajo na Ustavnem ali na evropskih sodiščih. Skratka, bodite bolj stvarni, bodite konkretni in seveda takrat, ko se bo to zgodilo, bom nehal dvomiti, dokler govorite larpurlartistične govore, toliko časa imam pravico dvomiti. To ne pomeni, da sem politikantski, to samo pomeni, da mislim in dvomim.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Marjana Kotnik Poropat, pripravi se Matjaž Nemec.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani predsednik Vlade dr. Miro Cerar, spoštovani poslanke in poslanci!
Danes odločamo o ministrski ekipi vlade dr. Mira Cerarja, o ekipi 12. vlade po vrsti. Kandidati in kandidatke, ki jih predlaga mandatar, so ljudje, ki imajo dolgoletne izkušnje,
so ljudje, ki imajo veliko znanja, in sem prepričana, da bodo svoje delo tudi tako opravljali; se pravi, da bodo upravičili imenovanje na ministrske položaje, ki ga bodo danes dobili.
Na matičnih delovnih telesih so vsi bili ocenjeni kot primerni za opravljanje ministrske funkcije, na katero kandidirajo. Pri tem pa želim še posebej izpostaviti dejstvo, da je mandatar dr. Miro Cerar ocenil delo ministrice in treh ministrov dosedanje vlade Alenke Bratušek kot ministre, ki so svoje delo v redu opravljali in so primerni tudi za sestavo njegove vlade. To so minister za zunanje zadeve, gospod Karl Erjavec, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak in gospod Gorazd Žmavc, minister brez resorja, odgovoren za Slovence po svetu. Zato te kandidate predlaga, da navedena ministrstva vodijo tudi v tej njegovi vladi. To predstavlja, po moji oceni, eno kontinuiteto nadaljnjega dobrega vodenja teh ministrstev in je treba zato ta predlog podpreti.
Za mene kot poslanko Državnega zbora iz skupine Desus pa je tudi zelo pomembno dejstvo, da je stranka uskladila s predsednikom Vlade dr. Mirom Cerarjem in njegovo stranko SMC ter s koalicijskim partnerjem, stranko Socialnih demokratov, izvajanje programa stranke Desus, predvsem pa najbolj pomembnih točk tega programa. Tu mislim predvsem na skrb za upokojence, med njimi mislim predvsem na tiste z minimalnimi pokojninami, ki živijo na robu ali celo pod pragom revščine. Nadalje skrb za vse ostale revne skupine ljudi v državi - to število se je zaskrbljujoče povzpelo na neko visoko številko. Nadalje mislim, da delavce, tudi med njimi je veliko takih, ki s svojim delom in skromno plačo, ki jo za to dobijo, ne morejo preživeti, ne morejo dostojno preživeti svojih družin. Mislim tudi na starejše delavce nad 50 let, ki zaradi stečajev in podobnih zadev izgubijo delo in ostanejo na Zavodu za zaposlovanje, nihče jih več ne zaposli, nihče jih noče in to je problem te družbe, ter predvsem pa na mlade, ki se izšolajo, pa nimajo oziroma ne najdejo zaposlitve. Nad njihovo usodo se je treba še posebej zamisliti in skozi določene programe poskrbeti, da pridejo do prve zaposlitve, da s tem dobijo neke izkušnje in da potem bolj enakovredno kandidirajo na razpisih za delovno mesto. Dokler pa je stanje na področju zaposlovanja oziroma zaposlovalne politike mladih tako, kot je, ta populacija državljanov nima osnovnih pogojev, da se razvija, da se odseli od doma, da si ustvari družino in tu je nujno treba ukrepati. Danes je tudi predsednik Vlade o tem govoril in pričakujem, da bomo v naslednjem letu oziroma času uspeli na tem področju ukrepati učinkovito.
Ena od najpomembnejših točk programa stranke Desus je tudi, da zaradi demografskega stanja prebivalstva ustanovimo
tako imenovani demografski rezervni sklad, ki bo dolgoročno zagotavljal polnjenje pokojninska blagajne in s tem tudi stabilnost pokojninskega sistema. To, spoštovane in spoštovani, pomeni, da bomo na ta način skozi ta sklad poskrbeli za to, da bodo pokojnine zagotovljene tudi sedaj zaposlenim in naslednjim generacijam.
Govorila bi lahko še o drugih točkah našega programa, programa stranke Desus, ki se bo izvajal skozi koalicijski sporazum, ki smo ga sklenili, pa bom to prepustila še kolegom iz svoje poslanske skupine.
Dovolite mi, da izrazim prepričanje, svoje prepričanje, da bomo z ministrsko ekipo, ki jo bomo danes imenovali, uresničevali program stranke Desus, zato bom seveda ta predlog kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre vlade dr. Mira Cerarja danes podprla. Prepričana sem, da bodo ministrice in ministri, ki bodo sestavljali 12. slovensko vlado, delovali odgovorno, konstruktivno, da bodo delovali povezovalno in transparentno reševali družbene probleme ter iskali najboljše rešitve za ljudi in državo kot celoto. S tem bodo omogočili, da se realizira poslanstvo te vlade, kot je zapisano v koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje od 2014 do 2018 in ki je predvsem v tem, da se povrne zaupanje ljudi v državo, zaupanje v njene temeljne stebre državotvornega delovanja, politične, družbene, kulturne, socialne, finančne, gospodarske in druge.
Spoštovane in spoštovani! Naj za zaključek povem še, da želim kandidatkam, ki so sedaj še kandidatke in kandidati za ministrice in ministre, uspešno delo, uspešno vodenje njihovih resorjev, za katere kandidirajo, in seveda tudi mandatarju, spoštovanemu dr. Miru Cerarju želim uspešno vodenje te vlade. Hvala lepa. Srečno vsem še na koncu!
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Matjaž Nemec. Pripravi naj se gospod Matjaž Hanžek.
MATJAŽ NEMEC (PS SD): Spoštovane Slovenke, dragi Slovenci!
Po 23 letih samostojne države mislim, da nam je že vsem nam skupaj dovolj tega našega političnega treninga. Politika je imela v času od osamosvojitve do danes veliko priložnosti se pokazati, se dokazati, da zmore; ampak žal do danes nam to ni uspelo. Vsi od nas, vsak od nas, vsaka stranka je imela do danes priložnost o tem pokazati, predstaviti svoj najboljši del, svoj program, svoje najboljše ljudi. Ampak, kot vidimo, v Sloveniji ni problem v ljudeh, ni problem samo v programih, ampak v naših razlikah. Ob teh napakah, ko smo jih v zadnjih 23 letih delali, se lahko naučimo nekaj, da v življenju so napake del vsakdana, pomembno pa je, da se iz napak tudi kaj naučimo. Iz njih se je treba naučiti zaradi tega, da lahko gremo naprej, in upam, da bo ta
generacija poslancev in ta sklic poslancev to zmoglo. Z vsemi pestmi bom držal pesti za vse dobro, da se bosta tako naša vlada kot naš bodoči predsednik Vlade le uspela z vso energijo prebiti skozi te težke čase.
Socialni demokrati smo v zadnjih letih veliko žrtvovali. To si tudi težko priznamo, ampak vselej smo branili socialno državo, malega človeka in delavstvo. Prav zaradi tega bomo v tem mandatu, kot še nikoli doslej, bolj dosledni v upoštevanju uveljavljenja koalicijske pogodbe, da le ne bi prihajalo do odmikov od lete. Tako kot je bilo videti že v nagovoru dveh vodij poslanskih skupin, se moramo teh dogovorov tudi držati. Nova Slovenija -krščanski demokrati, Slovenska demokratska stranka, Stranka Mira Cerarja, Demokratična stranka upokojencev, Zavezništvo Alenke Bratušek in Združena levica - to je sestava parlamenta, ki upam, da bo postavila nek nov mejnik v slovenski diplomaciji oziroma demokraciji. Prezirati moramo tisto negativno, kar imamo v sebi, spodbujati moramo pa tisto, kar je v nas, kar je v našemu narodu, predvsem za naše ljudi in za našo državo. Da to naredimo, moramo narediti nekaj zgodovinskega: in to je, naučiti se odpustiti. V slovenski politiki to ni bila navada, ampak če želimo iti naprej, se ne smemo vračati nazaj. Zato da naredimo tak korak, se moramo naučiti, znati, razumeti, si odpustiti.
Danes na drugem koncu Evrope poteka en zelo pomemben dogodek. Najverjetneje veste, da v političnem smislu odcepitev Škotske od Velike Britanije na nek način pomeni zgodovinski mejnik. To, kar smo mi že nekoč razumeli, ob tej priložnosti, ko smo doživljali osamosvojitev, smo to znali - to, da smo se poenotili in združili. To nam bo vodilo, to nam bo motiv in dajmo se od današnjega dogodka tudi nekaj naučiti, da je to tudi za nas lahko nek nov začetek. Zato ker smo - vsaj to, kar smo se do sedaj naučili, je to, da neenotni nismo sposobni ničesar narediti in šele ko smo združeni in ko začutimo slovensko moč, tako kot je bilo dokazano leta 1991 in tudi prej v zgodovini, lahko gremo čez same sebe.
Ob tej priložnosti mi dovolite, da gospodu Miru Cerarju zaželimo pri vodenju vlade vse najboljše, ampak ne samo zaradi vas, ampak zaradi vseh nas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Matjaž Hanžek, Združena levica. Pripravi naj se mag. Matej Tonin, Nova Slovenija.
MATJAŽ HANŽEK (PS ZL): Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Vlade, poslanke, poslanci!
Na tem mestu bi na kratko spomnil, da se zdaj kot poslanec ukvarjam z istimi stvarmi, kot sem se pred 10 leti ukvarjal in takratni državni zbor in takratno vlado opozarjal na neke probleme, zato bi rad bodočo vlado spomnil na
probleme, ki se vlečejo že desetletja in se jih slovenska politika noče in noče zavedati, se jih otepa, in to so stvari, ki se tičejo najbolj ranljivih skupin državljanov.
Pred dvema mesecema je Slovenija dobila ukor ali opomin od Evropske komisije zaradi neobstoječe ali slabe zakonodaje zagovornika enake možnosti. Pred 10 leti sem kot varuh človekovih pravic tukaj na to opozarjal, da je treba narediti. Nekatere stranke, ki so zdaj v vaši vladi, so sesuvale ta projekt in je ostal neizpolnjen. Malo je to sramota tudi Evropske komisije, da je 10 let rabila, da je Slovenijo okrcala, varuh človekovih pravic vsako leto to pove, in ostalih. Pred dvema dnevoma smo dobili enako opozorilo od ECRI, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti; ponovno opozorilo o nadaljevanju sovražnega govora, o odnosih do manjših, sovražni govor do istospolnih, sovražni govor do izbrisanih in tako naprej. To predvsem govorim ne toliko vam, gospod predsednik Vlade, ampak majhno opozorilo, ker so v vaši vladi tudi nekateri ministri ali pa ministrice, ki so prej bili zadolženi za ta področja in neprestano opozarjani, pa niso nič naredili.
Na primer, vprašanje otrokovih pravic, nasilja nad otroci, prepoved telesnega kaznovanja. Deset let je, kar sem jaz pripeljal v Državni zbor zakon o prepovedi telesnega kaznovanja in takrat - razen dveh strank, so vse še tukaj -, so nasprotovali. Deset let se ta mednarodni, s strani Slovenije podpisani dokument v Sloveniji ne uresničuje. Ravno enako je problem z institucijo za zagovornika otrok. Deset let je pri varuhu, ker še vedno ni nobena vlada niti Državni zbor zakonodajno uredil.
Da bom malo pohitel, eno izmed opozoril ECRI je tudi odnos in sovražni govor do istospolnih. Povprašal bi vas, kako boste to uredili, če že vnaprej pravite, da se ideoloških tem ne boste dotikali: to pa je, vsaj v Sloveniji izjemno ideološko vprašanje. Spomnil bi na leto in pol staro sedanjo in jutrišnjo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pred letom in pol rekla, da kompromisni računi iz človekovih pravic v pravni državi, ki spoštuje človekove pravice, niso sprejemljivi. Seveda, od takrat naprej se to ni nič spremenilo.
To bi zaenkrat bilo dovolj, mi bomo gledali, kako bo vaša vlada tem pri ravnala, predvsem pa bomo gledali to, o čemer smo se že nekoč, v našem prvem pogovoru pogovarjali: ali bo ta vlada delala tak kot skupek fevdalnih držav, kjer bo vsak minister delal svoje stvari, ki jih bo diktirala določena politična stranka, ali bo delala kot uglašena ekipa. Namreč, to fevdalno vladanje po različnih resorjih je Slovenijo peljalo do sem, kjer smo.
Naj zaključim še v luči neprestanega varčevanja. Človekove pravice ne morejo čakati na 2,5% rast bruto domačega proizvoda, ravno takrat, ko je največja kriza, si najbolj zaslužijo
zaščito. Ko je čas debelih krav, je ta problem manj problematičen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Matej Tonin, Nova Slovenija, pripravi naj se mag. Klavdija Markež, SMC.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Danes sem dejal, da je vaša ministrska ekipa zaenkrat razglašen orkester, od vas pa je odvisno, ali bo ta orkester zaigral prijetne melodije. Zakaj tako mislim? Ker so zaslišanja kandidatk in kandidatov pokazala ogromne razlike, velika nasprotja. Nekateri so nas pozitivno presenetili, drugi pa tudi zelo razočarali.
Med presenečenji zagotovo lahko omenim ministra - kandidata, seveda vsi so kandidati - ministra za finance, ministra za gospodarstvo in tudi ministrico brez listnice, za kohezijo in posebne projekte, ki se je zelo, kot da svoj program berejo iz te slavne knjižice in da dobesedno govorijo o tistem, o čemer smo mi govorili pred kampanjo in tudi po volitvah. Imeli smo občutek, da vsi ti kandidati razumejo situacijo, v kateri se je znašla Slovenija, da se zavedajo, da nas sedanje zadolževanje pelje v pogubo in da na nek način tudi reže proračun. Z višjim zadolževanjem pomeni, da je vse manj proračuna na voljo za neke realne izdatke in nas dela vse bolj odvisne tudi od tujine. Vsaj ti ministri so to poanto razumeli, kar nas je zelo razveselilo.
Seveda pa so bili tudi takšni, ki so nas pa zelo razočarali, naj omenim kandidatko za ministrico za zdravje. Ta program, ki ga je ona predstavila, in smer, v katero naj bi šla, pomeni dobesedno zlom slovenskega zdravstvenega sistema v naslednjih petih letih. To se bo zagotovo zgodilo, ker enostavno s sedanjimi principi, na sedanji način zdravstvo ustvarja minus in ga bo vsako leto ustvarilo še več, če ne bomo nečesa začeli radikalno spreminjati.
Drugo večje razočaranje je bila tudi kandidatka za ministrico za okolje in prostor. Žal je pokazala ogromno mero neznanja. Pričakovali smo, da jo boste umaknili in jo nadomestili z nekom, ki ima mnogo več znanja, ker veste, da je to področje izjemno pomembno za debirokratizacijo Slovenije, za hitrejše umeščanje objektov v prostor, za hitrejše sprejemanje številnih občinskih prostorskih načrtov, predvsem je pa to področje, kjer so zelo močni lobiji in kjer je glavna cokla slovenskega razvoja aRsO. Mi dvomimo, da bo ta kandidatka kos vsem tem nalogam.
Še eno razočaranje, o katerem je bilo veliko govora, je infrastrukturni minister, ki dobesedno govori ravno nasprotne stvari kot vi, ki ste njegov šef oziroma njegov predpostavljeni.
To so razlogi, zakaj ocenjujemo, da je ta vaša vladna ekipa razglašena. Tudi med posameznimi kandidati se je ta razglašenost zelo evidentno pokazala. Minister za finance je
govoril o tem, da je treba javne izdatke zmanjšati, da tu ni nobenega dvoma, minister za javno upravo je dejal, da večjih posegov v plače ne načrtuje, hkrati je minister za javno upravo rekel, da bo ta sistem javnih uslužbencev ostal, ministrica za notranje zadeve je govorila, da bi policiste izvzela iz tega sistema. Skratka, precej neusklajenosti. Ampak to je zgolj vladna ekipa in tu vidim manjši problem, ker vi kot dirigent, kot predsednik te vlade imate vedno možnost, da posameznega kandidata oziroma kandidatko za ministrico zamenjate in nadomestite z nekom boljšim. Ta možnost vedno obstaja, zaradi tega tu ne vidim pretirane drame. Vidim pa veliko nevarnost ali pa največjo nevarnost v vaših koalicijskih partnerjih. Kdo so pravzaprav vaši koalicijski partnerji? To so tisti, ki so brezsramno sodelovali v kandidacijskem postopku za imenovanje novega komisarja in komisarke iz Slovenije. Potem ko je bilo javno mnenje kar naenkrat negativno in proti temu postopku, so pa tudi oni rekli, da so pa zdaj proti, kljub temu da so v samem startu predlagali svoje kandidate, celo predlagali sami sebe, potem so pa svoje mnenje obrnili. Imate koalicijske partnerje, ki so bili najprej za privatizacijo, celo v parlamentu glasovali za privatizacijo določenih podjetij, potem pa so razglašali ves čas vse naokrog, da so pa proti privatizaciji in da so proti razprodaji slovenskega državnega premoženja. Imate tudi koalicijske partnerje, ki pravijo, da se borijo za upokojence, vendar takoj, ko dobijo dobre pozicije, na te upokojence pozabijo. Ali se vam zdi normalno, da si stranka, ki naj bi se borila za upokojence, ne prizadeva in ne bori za resor, ki je neposredno povezan z upokojenci? Jaz tega nisem nikoli razumel, da stranka, ki najbolj nagovarja upokojence, nikoli noče imeti resorja, ki se dejansko najbolj dotika upokojencev. To mene samo nagovarja k temu, da tu ni bistveno, da se borimo za upokojence, ampak je bistveno, da dosežemo dobre položaje. Njihov predsednik celo pravi, da hoče biti evropski komisar. Ne vem, kako bo tam reševal probleme vseh tistih upokojencev, ki so danes dobili odločbe, da morajo vračati pokojnine, zato ker so bili delavni, ker so bili pridni in ker so celo državi plačevali davke. To so res veliki nesmisli.
Zakaj vam to govorim? Marsikomu, zlasti vašim koalicijskim partnerjem, se zdi to nesmiselno, kar govorim. Jaz vam pa povem, zakaj vam to povem - zaradi tega, ker vas bodo zapustili prvi trenutek, ko bodo zaslutili, da so njihovi položaji ogroženi. Ker oni ne gledajo na interes države, ampak na svojo lastno politično preživetje. To pa je za državo in tudi za vašo vlado najbolj nevarno in se je že velikokrat v zgodovini izkazalo za samomorilsko.
V svojem današnjem nagovoru ste jasno izpostavili restriktivno fiskalno politiko, davčno razbremenitev, zmanjševanje dolga. Super, ampak jaz dvomim, da vam bo v sedanji sestavi to uspelo izpeljati, glede na vse to, kar sem povedal pred tem.
Najnujnejša naloga, s tem pa zaključim, ki čaka vašo vlado, je da nemudoma izboljšate črpanje evropskih sredstev. Nezaslišano je, da nam ostajajo zaradi določenih administrativnih napak sredstva v Evropi, da nam ustavijo črpanje sredstev. Še hujša bedarija je zaradi tega, ker ne znamo spisati dokumentov o pametni specializaciji, da niti ne moremo začeti črpati iz nove finančne perspektive; in da bo zadeva še bolj tragična, so ekonomisti izračunali, da zadnjo gospodarsko rast poganja prav izvoz in gradnja infrastrukture na podlagi teh evropskih sredstev. Če boste želeli, da boste še naprej imeli neko pozitivno klimo, potem je treba to nemudoma in hitro urediti.
Čakajo vas tudi zapleti z upokojenci, ki so delali in od katerih se sedaj terja nazaj vračanje pokojnin. Tukaj predvsem pričakujem resno in odgovorno delo Desusa in Karla Erjavca, da se bo postavil za te penzioniste in za upokojence, ki morajo vračati pokojnino, ne zaradi njihove krivde, ampak zaradi napake Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Čaka vas tudi rebalans proračuna. Mislim, da se nam ni treba več sprenevedati, da rebalans ni potreben, če pa je že 95 % tistega porabljeno, kar je bilo predvideno za primanjkljaj. Čaka vas tudi naporen dogovor z javnim sektorjem, ki so ga že nekateri drugi hoteli za vas opraviti, pa ste takrat rekli: Ne. Zato boste imeli sedaj delo vi. Upam, da vam uspe. In še enkrat pravim, da mi nismo tista stranka, ki bi se držali načela: tem slabše za vlado, tem boljše na Novo Slovenijo. Ker želimo dobro Sloveniji, želimo tudi, da vaši vladi uspe.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Klavdija Markež, SMC, pripravi naj se gospa Jelka Godec, SDS.
MAG. KLAVDIJA MARKEŽ (PS SMC):
Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci!
Drži, da so napovedi večine kolegov danes tukaj izjemno črnoglede, pesimistične, pa vendarle si upam trditi v tem prostoru, da nam dajte vsaj priložnost, da skupaj poskusimo, da nehamo meriti moči na leve in desne, vendarle gre za razvoj Slovenje za razvoj vseh naših prebivalcev. Menim, da je sedaj trenutek, čeprav morda razmišljam nekoliko idealistično, da pa vendarle presekamo te smernice.
Moram reči, da ko sem te dni spremljala predstavitve ministrskih kandidatov in kandidatk, sem nekako več čas čutila in nisem mogla mimo dejstva, da se kandidati zavedajo resnosti položaja v naši državi in da pravzaprav se tudi zavedajo, da je treba takoj, nemudoma odgovorno poprijeti za delo in pričeti z izvajanjem ukrepov, ki bodo pripomogli k vzpostaviti stabilnosti naše države. Zavedam pa se tudi po drugi strani, da je njihova učinkovitost odvisna od našega sodelovanja, od
medresorskega povezovanja, od številnih ukrepov, predvsem pa zavedanja, da je človeški kapital tista ključna dodana vrednost vsake družbe.
Danes bi želela na tem mestu podati mnenje o kandidatih, ki bosta vodila v prihodnosti izjemno pomembna resorja, ki bosta tudi pripomogla k vzpostavitvi stabilnosti naše države. V mislih imam resor za gospodarstvo in resor za razvoj in kohezijsko politiko.
Gospodarska kriza, ki jo doživljamo ta čas, je še posebej izpostavila strukturne slabosti slovenskega gospodarstva, predvsem naše nestabilno poslovno okolje, nizko konkurenčnost, v bistvu zahtevno in neprivlačno poslovno okolje. Vsi veste, da imamo izredno dolge insolventne postopke, imamo finančni krč, številne birokratske, administrativne ovire, ki so izrazito neprivlačne za tuje vlagatelje. Ubadamo se s plačilno nedisciplino, neizkoriščenimi potenciali v naši državi. Vsega tega se zavedamo, smo tudi pripravljeni ukrepati na tem področju. Vesela sem, da je kandidat za ministra za gospodarstvo človek z bogatimi strokovnimi izkušnjami iz same prakse. Gospod Petrovič je predstavil konkretne, učinkovite rešitve, ki temeljijo predvsem na njegovih dejanskih izkušnjah in na strokovni praksi. Mislim, da je to njegova izjemna dodana vrednost in s strokovno ekipo, v katero sploh ne dvomim, mislim, da bo lahko izvedel vse te nujne potrebne spodbude, ki jih potrebuje naše gospodarstvo in ki bodo omogočile stabilnost in razvojno naravnano ekonomsko okolje.
Menim, da je tudi nujna maksimalna izraba znanja in inovacij za končne proizvode in predvsem za storitve, za katere smo sposobni konkurirati v mednarodnih trgih. Strinjam se z gospodom Petrovičem, da bomo do pozitivnega trenda in gospodarske rasti prišli lahko le s takojšnjimi ukrepi. Naj izpostavim le nekatere, kot so okrepitev zdravih jeder v podjetjih, to smo danes tukaj že slišali na tem mestu, potem krepitev zdravega poslovnega okolja, ki bo privlačno za domače in tuje investitorje, nujna je odprava finančnega krča - razloge vsi za to poznamo tukaj v tem prostoru -, vlaganja v tehnološki proces, debirokratizacijo, pa se ne bi zdaj na tem mestu več ustavljala. V glavnem ukrepi, ki bodo resnično prispevali k takojšnjemu zagonu gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest in tudi posledično dvig konkurenčnosti.
Izpostavila bi še kandidatko za ministrico za razvoj in strateške projekte teh kohezijo, mag. Violeto Bulc, ki vidi svoje poslanstvo predvsem v skrbi za uravnotežen, progresiven in trajnostno naravnan razvoj Slovenije. Na tem mestu bi si upala drzniti trditi, da se zavedamo nepočrpanosti sredstev, projektov, ki so nedokončani, in da bomo resnično naredili vse, da to spremenimo. Po videnju naše kandidatke za ministrico lahko na to vplivamo predvsem s tistimi glavnimi nalogami, z dvigom konkurenčnih sposobnosti
podjetij, potem s konstruktivnim, vključujočim sodelovanjem med ministrstvi in uspešno realizacijo že začetih razvojnih projektov. Pomembno je tudi, da umestimo Slovenijo v evropske integracije. Mislim, da je to sodelovanje izrednega pomena in da v te integracije ne le dajemo, ampak predvsem pridobivamo za naš narod.
Še nekaj bi izpostavila tukaj, da resnično moramo končno vzpostaviti pogoje za dvig dodane vrednosti naših prebivalcev, naših podjetij in naše države. Verjamem, da bosta oba kandidata s svojimi strokovnimi izkušnjami iz prakse, s svojo zavzetostjo in širino sposobna in kompetentna, da zagotovita razvoj in ponovno ekspanzijo slovenskega gospodarstva. Tukaj nista sama, imajo nas za seboj in svoje strokovne ekipe, ki se šele formirajo. Menim, da imata dejansko dovolj izkušenj in znanja, predvsem pa je pomembno njuno zavedanje, da se le to, da naše gospodarstvo mora biti konkurenčno, da je potrebno sredstva vlagati v raziskave, razvoj in inovacije, obenem je pa treba spodbujati zagon in rast majhnih in srednje velikih podjetij. Na to na tem mestu ne smemo pozabiti. In še enkrat. Zavedata se, da je najpomembnejši dejavnik dejansko v vsej tej zgodbi konkurenčnost izobraženih in usposobljenih ter kompetentnih ljudi v naši državi.
Pravzaprav sem prepričana, da omenjena kandidata za ministra lahko zagotovita makroekonomsko stabilnost naše države, da lahko zagotovita dvig slovenske ekonomije in da se bo lahko naša Slovenija prilagajala razmeram na svetovnem trgu. zaradi tega ju podpiram pri njuni kandidaturi za ministra in jima želim vso srečo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Jelka Godec, SDS. Pripravi naj se gospod Tomaž Gantar, Desus.
JELKA GODEC (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Pozdrav vsem kolegicam, kolegom, predvsem pa še predsedniku Vlade in vsem kandidatom za ministre!
Predsednik Vlade, glejte, tudi name se obračajo državljani Republike Slovenije, vendar predvsem z željo, da naj nehamo saditi rožice, naj začnemo delati in da se bo sesipal naš zdravstveni sistem zaradi sladkorne bolezni, ki jo lahko nekateri dobijo zaradi vseh lepih besed, ki jih sejemo v Državnem zboru. In res je, vse je bilo jasno, ko smo videli listo kandidatov za ministre, še bolj je bilo vse jasno, ko smo prešli vsa ta zaslišanja oziroma predstavitve kandidatov za ministre. Vsi se zavedajo resnosti položaja, vsi se zavedajo, da je treba dvigniti gospodarstvo, vsi se zavedajo, da je treba ukiniti birokracijo, vlagati v infrastrukturo in tako naprej ... No, potem na Odboru za izobraževanje poslušamo o tem, da je dualni sistem slab, da bomo vlagali sicer v deficitarne poklice, samo še
ne vemo, kako, pri vprašanju, kako bomo spodbujali deficitarne poklice, je kandidatka prosila za lažje vprašanje. Tako da če se zavedamo resnosti tega, takšnega odgovora definitivno nisem pričakovala.
Na Ministrstvu za infrastrukturo smo slišali, da naj postane Savinjsko-saleška regija spalno naselje. Predlagam zunanjemu ministru, da nemudoma pokliče v Avstrijo in pove, da bodo naši Korošci pa še kdo drug se kmalu začel seliti v Avstrijo za nova delovna mesta in tudi prebivalstvo Avstrije se bo kmalu povečalo. Kako to, da je danes predsednik Vlade govoril o pomenu drugega tira in o prioriteti tega, medtem ko infrastrukturni minister pravi, da to sploh ni prioriteta. Ali je to zavajanje javnosti? Tehnična napaka? Slišali smo, da je lapsus. Mene zanima, kako dolgo boste imeli še te tehnične napake pa lapsuse in jih oziroma vsako takšno stvar naslavljali z lapsusom. Mislim, da je res čas, da začnemo delati in da se lapsusi več ne smejo dogajati.
Če se dotaknem še samo zdravstva. Nova ministrica na zdravstvu izhaja iz ocene, da je zdravstveni sistem relativno dober in ustrezen. S tem je samo dokazala, da je res vse relativno: analize kažejo nekaj, realno stanje v zdravstvu -pa mislim, da vsi vemo, kaj se in kako se dogaja, enostavno več ne prideš na vrsto, če nimaš vez in poznanstev. Ljudje že, ko vedo, da morajo na neko operacijo, pregled, kličejo poznanstva, da zadeve stečejo hitreje, ker drugače se pač bojijo, da niti ne bodo prišli na vrsto. Bodoča ministrica, predvidevam, za zdravstvo pravi, da kar se tiče korupcije, je zelo samozavestna in glede lobistov pravi, da ima zelo dobre reference - 8 let pri Gaspariju in dve leti in pol pri Mramorju - in se ne boji lobistov, tako ji res želim tukaj veliko sreče.
Končala bom pa s tem, tukaj imamo bolno državo, imamo 16 zdravnikov, enega primarija in meni se dozdeva, da bo zadeva šla v stilu 16 zdravnikom s primarijem bo na koncu lahko reklo: Operacija uspela, pacient pa je umrl. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Tomaž Gantar, DeSUS, pripravi naj se gospa Anita Koleša, SMC.
TOMAŽ GANTAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Mogoče najprej toliko, ne bi želel na dan, ko pričakujemo novo vlado, v katero se vlaga z vseh strani veliko pričakovanj, predvsem s strani državljanov, polemizirati z gospodom Toninom glede vloge naše stranke v vladi. Mislim, da se še kako zavedamo odgovornosti, ki so nam jo volivci z odličnim rezultatom nekako zaupali, in da smo to odgovornost nekako tudi v teh pogajanjih, bodisi pri pripravi koalicijskega sporazuma, pa seveda tudi potem pri sestavi vlade nekako že izkazali in s tem zaščitili tiste, ki jih ves čas skušamo ščititi. To so bolj ranljivi,
seveda govorim predvsem o starejši populaciji, pa tudi o bolnikih, se pravi tistih, ki potrebujejo zdravstvene storitve. Moram reči, da koalicijska pogodba sledi našemu videnju in zato tudi s strani naše stranke: naj predvsem Nove Slovenije ne skrbi, kako bo Desus deloval.
Dejstvo je, da so državljani na teh predčasnih volitvah zelo jasno povedali, kaj si želijo in česa si ne želijo v slovenski politiki, in da je tu tudi na predsedniku Vlade, ki je ministrsko ekipo predlagal, na eni strani izredno velika priložnost, da spremeni način dela, s katerim se večina ni strinjala, predvsem pa tudi odgovornost, da bo razvoj dogodkov sledil temu, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. Posledica tega so tudi številni novi obrazi in mislim, da je to prav in da tu, vsaj moje osebno mnenje je, niso ključne politične izkušnje, tudi med kandidati za ministre, ampak predvsem morda njihove moralne vrednote, njihovi pogledi, njihova strokovnost, znanje, sposobnost vodenja. To so lahko tudi ravno na račun manj izkušenj kandidati na hearingih v veliki meri dokazali. Ne vidim razloga, zakaj jim danes ne bi izrekli zaupanja, glede na to, kar je bilo rečeno in povedano v tem obdobju. Jaz verjamem, da si to priložnost vsi zaslužijo, in verjamem tudi, da bo tudi delo potekalo v skladu s tem, kar je zapisano; predvsem, če bo to, potem bo to v dobro vseh nas. Mislim, da to vsi želimo, pričakujemo in tudi nujno potrebujemo. Zato bomo v Desusu ekipo podprli, ji zaželeli srečo in skušali tudi v bodoče tvorno sodelovati pri uspešnem delu te vlade, v kar verjamemo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima, gospa Anita Koleša, SMC. Pripravi naj se, gospa Andreja Katič, SD.
ANITA KOLEŠA (PS SMC): Spoštovani, gospod predsednik, drage kolegice in kolegi, spoštovani ministrski kandidati in kandidatke!
V slovenski parlament so me državljanke in državljani Slovenije poslali z zelo jasnim sporočilom: "Potrebujemo drugačno politiko. Spremembe so nujne in zaupamo, da boš ravnala razumno." Vsekakor njihovega zaupanja ne mislim zapraviti. Ko smo prvič sedeli s predsednikom Vlade skupaj, nam je rekel še nekaj: "Ta mandat je zadnja priložnost, da o sebi odločamo sami. Če nam ne uspe, ne bomo imeli več o čem odločati." Prav zato nisem ravno brezbrižno in z vnaprejšnjim odobravanjem sprejemala odločitve dr. Mira Cerarja glede njegovih kandidatov za ministre 12. slovenske vlade. Zelo dobro vem, da še nobeni kandidati v zgodovini slovenske demokracije niso bili tako trdno zavezani poslanstvu povrnitve zaupanja v državo in njeno delovanje. V stranki SMC nismo postali poslanci zaradi prestiža, osebnih interesov, morda želje po javnem nastopanju, zato so naša pričakovanja do vseh ministrov in ministric, da tudi oni ne vstopajo v ekipo s takšnimi interesi.
Seveda pa to ni dovolj. Država je, vemo, v hudih škripcih. Prebivalci Slovenije so vse bolj revni, brezpravni, nezadovoljni. Reševati državo v takšnem stanju je izjemno odgovorno dejanje, zato od ministrov pričakujemo izredno veliko: kredibilnost, odločnost, strokovnost, odlične vodstvene sposobnosti in kar je še takšnih lastnosti, ki pač pritečejo dobremu delavcu na vodilnem položaju, ki pa je hkrati še v primežu političnih interesov, ki se ne stikajo v isti točki.
Nekateri od izbranih kandidatov so res morda stopili v velike čevlje - nič ne slepomišim zavoljo odgovornosti, ki jo prevzemajo, sem tudi sama previdna v kakršnikoli pričakovanjih. Vendar me izbira ministrov, posebej pa še ključnih ministrov, ki prevzemajo najtežje vladne resorje, navdaja z veliko mero optimizma.
Dovolite mi mogoče še kakšen premislek. V preteklih tednih smo velikokrat slišali, češ da zamujamo; da zamujamo z vlado, da zamujamo z ukrepi, s privatizacijo, Bog ve, s čim še vse. Skratka, vlada je, preden je dobila pravnomočje, že v zamudi. Seveda je vsem jasno, da je čas naš zelo hud sovražnik. Toda ne zamujamo mi. Kar je zamujeno, se ne bo vrnilo. Mi začenjamo znova. In v večina primerih na zelo zelo spolzkem terenu. In vemo, kako se dela v takšnih nepredvidljivih razmerah. Hitrost je lahko tudi poguba.
Prej sem slišala zanimivo pripombo v zvezi z razglašenim orkestrom. Veste, jaz delam v eni ustanovi, kjer zraven vadi naš pihalni orkester. Dva meseca imam trdno zaprta vrata, po mesecu dni že lahko ena odprem, po dveh pa je ta razglašeni orkester že čudovit orkester, ki lahko nastopi marsikje in marsikdaj.
Še nekaj bi rada dodala. Veliko stališč in rešitev je, ki so nam jih ponujali tudi opozicijski poslanci. Vsi smo oziroma slišali smo, pa vesela sem teh pripomb, kako si bodo prizadevali in pomagali ter podpirali dobre predloge. Torej tudi ta optimizem, da bodo res sodelovali in pripravljali dobra stališča, dobre pripombe, so morda del tega optimizma, ki je danes, ko tukaj sprejemamo 12. slovensko vlado.
Pa še nekaj. V predvolilnem času sem na eni spletni strani neke naše stranke, torej stranke, ki sedi tukaj v parlamentu, prebrala, da naš kolega raziskuje, menda, ljubezen v politiki. Strašno si želim, da bi imel obilo gradiva. Želim tako ministrom, ministricam in našemu predsedniku Vlade srečo. Veliko ostalega je na njihovi strani, pa tudi sreča bo, kajti sreča je pa na strani pogumnih.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Andreja Katič, SD. Pripravi naj se gospoda Andreja Potočnik, SMC.
ANDREJA KATIČ (PS SD): Spoštovane, spoštovani!
Slovenija potrebuje vladno ekipo, ki ji bo zaupala. Predsednik Vlade dr. Cerar je predlagal kandidatke in kandidate in verjamem, da se bodo z vso odgovornostjo takoj lotili
svojega dela. Socialni demokrati smo se usklajevanja koalicijske pogodbe lotili z vso resnostjo in skrbnostjo in bdeli bomo nad njenim izvajanjem v celoti.
Na odborih sem spremljala predstavitev dveh kandidatk in štirih kandidatov. Naj omenim le nekatere. Dr. Anja Kopač Mrak, kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je z dosedanjim delom že izkazala. Kot strokovnjakinja na svojem področju se je izkazala tudi na zaslišanju. Zlasti podpiram njena prizadevanja glede reorganizacije centrov za socialno delo, ki mora doprinesti k izboljšanju dela, zlasti k bolj življenjskemu pristopu zaposlenih pri reševanju stisk ljudi. Mag. Dejan Židan je poskrbel v preteklem obdobju za uspešno črpanje kohezijskih sredstev. Kot kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, področij, ki se jim bo lahko v večji meri posvetil, ima prave prioritete. Naj omenim le prehransko samooskrbo in celovito lesno predelovalno verigo. Nisem pa se v celoti strinjala s pogledi kandidata za ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča, zlasti glede tretje razvojne osi. Verjamem pa njegovemu zagotovilu, da se zaveda, da Šaleška dolina, Koroška in Zgornja Savinjska dolina čim prej potrebujejo sodobno cestno povezavo in da bo to ena izmed njegovih prioritet dela.
Opozorila pa bi rada na naslednje. Seznanili smo se z odstopom predsednika uprave Premogovnika Velenje. Ne poznam razloga, zakaj. Še ni dolgo nazaj, ko smo v Velenju v premogovniku imeli stavko. Razmere se še niso umirile. Nikoli nisem delala v Premogovniku in nisem strokovnjakinja na tem področju, izhajam pa iz knapovske družine, če se lahko tako izrazim. Mogoče širša javnost ne ve, da v jami ne moreš kar tako prenehati z delom, kot bi v pisarni ugasnil računalnik, iti na dopust, se vrniti čez štirinajst dni, prižgati računalnik, pregledati pošto in zopet začeti z delom. Delo v jami je nevarno samo po sebi, še posebej pa, če se v zadostni meri ne izvajajo vsa potrebna dela za zagotavljanje varnosti za varnost jame. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kandidat za ministra za infrastrukturo, predvidevam, da poslušata. Republika Slovenija je lastnica velenjskega rudnika. Se ve, da je za upravljanje z rudnikom ustanovljena družba Premogovnik Velenje, ki je v skupini Holding Slovenske elektrarne, vendar dosedanje upravljanje HSE ni razrešilo problemov v energetiki, ki se že nekaj časa vlečejo, samo stopnjujejo se še. Razen besed, da je treba šparati, zlasti pri delavcih, z ukrepi za razrešitev problematike še nismo seznanjeni, pa četudi vodstvo HSE meni, da se politika, zlasti lokalna, da te politike ne sme zanimati usoda zaposlenih, je pa vsaj zaposlenim, kar 2 tisoč 500 jih je v skupini Premogovnik Velenje, treba povedati, kakšna usoda jih čaka, predvsem pa je treba poskrbeti za varnost rudarjev. Nesreče so v zadnjem obdobju pogoste, bolj pogoste, kot je stroka pričakovala na trenutno zelo zahtevnih
odkopnih poljih z zelo slabimi geomehanskimi pogoji.
Kandidat za ministra, ko boste zaprisegli kot minister, bo odgovornost za varnost zaposlenih tudi na vas osebno, kot jo tudi že nosi predsednik Vlade dr. Miro Cerar. Za čas stavke nikogar od Vlade ni bilo v Velenje med rudarje. Res je, politiki se je očitalo, da se vmešava v razmere v Premogovniku in da bo vodstvo HSE to uredilo samo. Sedaj pa je novi predsednik uprave Premogovnika Velenje odstopil. V soboto, torej pojutrišnjem, naj bi rudarji v Velenju praznovali. Letos je drugič v zgodovini tradicije prireditve, imenovane Skok čez kožo, proslava v septembru, ne za rudarski stanovski praznik. Tako je bilo tudi leta 1991 -takrat razumljivo.
Predsednik Vlade, bodoči minister, predlagam, prosim, pridite takoj med rudarje ter druge zaposlene v Premogovniku Velenje. Povejte jim, kakšna prihodnost jih čaka, zlasti pa poskrbite za njihovo varnost. Naj bo tudi 54. skok čez kožo poklon rudarstvu, težkemu delu v temnih nedrjih zemlje. Srečno.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Andreja Potočnik, SMC, pripravi naj se gospa Violeta Tomić, Združena levica.
ANDREJA POTOČNIK (PS SMC): Hvala za besedo, gospod predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
V čast mi je, da lahko danes z velikim upanjem za boljšo Slovenijo izrazim podporo predstavljeni novi ministrski ekipi. Vsem bi rada na tem mestu čestitala za pogumno potezo, da ste se v teh časih odločili in sprejeli izziv kandidirati za ministrska mesta. Situacija v Sloveniji je resna, kot je dejal že eden izmed kandidatov, toda to še ne pomeni, da moramo hoditi sklonjenih glav, prej nasprotno; čaka nas trdo in zahtevno delo. Prepričana sem, da se bo vsak minister na svojem področju najprej lotil aktualnih perečih zadev, ki tarejo državljane.
Kot smo lahko slišali na zaslišanju ministrskega kandidata za obrambo gospoda Janka Vebra, bo eden izmed njegovih ciljev usposobiti enote Slovenske vojske za reševanje kot pomoč civilni zaščiti in gasilcem ob naravnih nesrečah. To bo omogočilo učinkovite in pravočasne odzive na naravne nesreče, ki nas v teh časih prepogosto pestijo. To so tisti problemi, s katerimi se državljani ukvarjajo, ki jih zanimajo.
Pričakovanja državljank in državljanov so upravičeno velika. Slovenija mora ponovno postati odraz odprte, poštene, solidarne, pravične, napredne in samozavestne družbe. Trdno verjamem, da je dr. Cerar izbral ekipo, ki bo poskrbela za povrnitev zaupanja ljudi v državo, politiko in druge temeljne stebre državotvornega delovanja. Pomembno se mi zdi, da imamo za obdobje 2014-2018 začrtanih devet konkretnih strateških projektov, zato
zavračam vse očitke, da bodoča ministrska ekipa nima jasno začrtanih ciljev.
Še enkrat bi rada izrazila svoje navdušenje nad izborom kompetentne ekipe, ki jo je zbral dr. Cerar, in vsem želim veliko uspeha pri bodočem vodenju države. Ne pozabite, da naj vas pri vašem delu vodijo osnovne vrednote, kot so pravna država, inovativnost, trajnostni razvoj, družbena odgovornost in človekovo dostojanstvo. Ne dvomim v to, da glede na pretekle izkušnje, ki jih imate, ne boste znali, zmogli in hoteli popeljati države v boljše čase. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Violeta Tomić, Združena levica. Pripravi naj se gospa Iva Dimic, Nova Slovenija.
VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, tovarišice in tovariši!
Prav vsi, ki tu sedimo, smo pravzaprav soodgovorni za dogodke, ki bodo sledili od danes naprej. Nihče se ne bo mogel izgovarjati, da ni mogel storiti ničesar, zato vas pozivam h konstruktivnosti. Govorila bom o dveh stvareh, na kateri se najbolj spoznam, to sta kultura in kmetijstvo. Na prvi pogled se to mogoče zdi različno, vendar je kultura duševna hrana naroda in kmetijstvo je hrana, oboje je še kako pomembno.
Kandidatka za ministrico za kulturo je stopila do kulturnikov in jih vprašala, kako vidijo reševanje svojih perečih problemov. Tu je vzpostavila tako zelo potrebno kulturo dialoga, ki jo pogrešamo na vseh resorjih. Moram povedati, da je najbolj pereč problem samozaposlenih v kulturi. Več kot polovica umetnikov živi pod pragom revščine, pa ne zato, ker ne bi hoteli delati in bi bili lenobe. Kolektivna pogodba za samozaposlene bi jim dala pravice, delavske pravice in socialne pravice. Opozoriti moramo tudi na položaj novinarjev, ureditev njihovega statusa bi dvignila kakovost in neodvisnost poročanja, vsaj v javnih medijih. Tu bomo seveda naleteli na varčevanje v javnem sektorju, kajti mnogi mislijo, da je kultura samo nepotreben strošek, čeprav ta majhna panoga vendar ustvari kar 2,3 % skupne dodane vrednosti.
Pri kmetijstvu pa pogrešamo bolj ambiciozen program, nekakšen new deal, ki bi nas lahko vendarle postavil ob rob bolj razvitim deželam. Ta politika trenutno ohranja status quo. Strinjamo se sicer z ministrom, da je treba pomagati vsem kmetijam, toda ministrova pomoč ohranja samo že utečene oblike kmetovanja. Uvažamo kar 80 % ekološko pridelane hrane, kar pomeni, da je tu še veliko polje za domače pridelke. Enako je tudi z gospodarjenjem z gozdom in s predelavo lesa; ne samo z državnimi gozdovi, ampak tudi z gozdovi malih lastnikov. Enako je tudi z novimi kulturami. Tu bi opozorila na industrijsko konopljo, ki bi jo ravno tako radi predelovali in ne
bi izvažali surovine. Kmetije potrebujejo strokovno in organizacijsko podporo, to pa je naloga ministrstev in njihovega medsebojnega sodelovanja tako z ministrstvom za gospodarstvo, za okolje in za razvoj.
Najbolj moteče in nesprejemljivo pa se nam zdi, da smo poslanci Združene levice postavili jasno vprašanje tukaj in ministrom, kdo in s kakšnimi pooblastili se v našem imenu pogaja na zloglasnih pogajanjih o TISI, CETA in TIP. Vprašali smo Mira Cerarja, vprašali smo Karla Erjavca, Dejana Židana, vprašanja so bila vsakokrat preslišana in so ostala brez odgovorov. Ti sporazumi bodo posegli v ureditev kulture, sociale in kmetijstva. Vse te ukrepe, s katerimi hočemo zagotoviti socialne pravice in enake možnosti, bodo te pogodbe obravnavale kot izkrivljanje konkurence ali pa nedovoljeno državno pomoč.
Ko boste podpisali prisego, se boste zavezali, da boste obveščali Državni zbor o poteku teh pogajanj in da boste zaščitili dobrobit naših ljudi. Mi pa vas bomo v imenu državljanov držali za besedo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Iva Dimic, Nova Slovenija. Pripravi naj se gospod Marjan Dolinšek, SMC.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade!
Tudi sama sem bila kot vsi med vami prisotna na zaslišanjih oziroma na predstavitvah ministrskih kandidatov in smo, kot je bilo danes že večkrat slišati, v Novi Sloveniji bili začudeni nad nekaterimi predstavitvami posameznih kandidatov, ki niso ravno govorili v istem smislu, kakor je imel danes predstavitev tudi sam predsednik vlade. Večkrat je poudaril, da na ministrstvih ne bo smelo biti slišati besed "ne vemo", "ne moremo", "pri nas se ne da". Srčno upam, da bodo to vaši ministri vzeli na znanje in si napisali z zlatimi črkami, ker kar se tiče - če se dotaknem samo malo kohezijske politike in 11 projektov, ki jih je že odprtih, ki jih je že prejšnja vlada sprejela - upam, da ne bo prišlo do tega, da se jih ne da izpeljati, da se ne najde nekje denarja, ker mislim, da bi bilo to za 11 občin preveliko breme, da bi lahko neko normalno lokalno politiko v prihodnje tudi peljale. Ampak ne bom se dotaknila tega, ampak se bom dotaknila področja, ki je nas v Novi Sloveniji najbolj začudil, in to je bilo področje pravosodja.
Ne morem mimo tega, da imamo več kot 2 leti od uveljavitve Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, od sprejetja. Se pravi, sprejet je bil v letu 2011, pol leta je bil čas do uveljavitve, se pravi v letu 2012, ko je imelo tožilstvo vse možnosti in resurse, da pripravi kadrovske resurse in vse ostalo za delovanje tega zakona, pa praktično ni bilo nič oziroma smo šele zdaj dobili prvo sodbo po več kot 2 letih od uporabe zakona, ki še vedno ni pravnomočna. Mislim, da to, kot je rekel
ministrski kandidat gospod Klemenčič, da je to uspeh. Mislim, da to ni uspeh, da rabimo tako dolgo obdobje, da pridemo do prve sodbe. Ker če bomo tako delali, da bomo rabili 2 leti, da bomo šele premaknili, prvi korak naredili, potem mislim, da se vsem nam ne piše ravno kaj dobrega. Mislim, da je to, kar sem povedala, dokaz, da je naše tožilstvo in pravosodje neučinkovito in da bi v tem času, če bi v 2 letih učinkovito izvajali zakon, da bi se ga držali, da bi pobrali milijone in milijone, ki so danes bog ve kje, izgubili se v tujih državah, na tujih bankah.
Tako vidim tukaj veliko možnost, da se vseeno ta zakon nekako hitro začne izvajati; seveda, za to pa je zadolženo pravosodje in tožilstvo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Marjan Dolinšek, SMC. Pripravi naj se gospod Zvonko Lah, SDS.
MARJAN DOLINŠEK (PS SMC): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani mandatar, kandidatke in kandidati za ministre!
Volja ljudstva je bila 13. julija izražena. Rezultat je bil povsem jasen in nedvoumen: ljudje želijo spremembe, želijo si boljše življenje. Smo na prelomni točki, ki terja novo politiko, predvsem pa drugačno politiko. Dvignimo raven politične kulture na nivo, da nas bo to povezovalo in ne razdruževalo. Pred nami je ekipa nove vlade, ki ima pogum za sprejemanje odgovornosti; pred nami so neodvisni strokovni in delovni kandidati in kandidatke, za sabo imajo dolgoletno prakso in niso politiki, s kakšnimi izjemami: imajo možnost - dajmo jim priložnost in ne sodimo že vnaprej, ko sploh še niso zavzeli svojih delovnih mest! Pomagajmo jim in ne bodimo nestrpni, ozrimo se vase in se dajmo v njihovo kožo. Bodimo kritični takrat, ko je to potrebno in ne ustvarjajmo negativne klime že sedaj; opozarjajmo na nepravilnosti in skušajmo pomagati, ne škodovati. Krepimo povezanost in trdnost naše družbe, ne ustvarjajmo ponovno nove delitve. Tega je bilo vse preveč v teh 23 letih naše samostojne domovine Slovenije. Naj strankarski interesi izginejo iz našega vsakdanjika in naj bo naša glavna skrb blagostanje, dostojno in mirno življenje vsakega državljana naše lepe domovine. Opozicijo pa pozivam, da deluje državotvorno in konstruktivno. Želel bi vas spomniti na leto 1991, ko smo bili pred dejstvom: ostati in obstati samostojni. Uspelo nam je skupaj, ne oziraje na drugačnosti. Če vam je kaj do naše domovine Republike Slovenije, za katero smo bili nekateri pripravljeni dati tudi svoja življenja, žal, nekateri so jih tudi dali. Strnimo vrste! Skupaj lahko naredimo veliko in tudi uspemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Zvonko Lah, SDS, pripravi naj se gospod Benedikt Kopmajer, Desus.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Tukaj slišim s strani pozicijskih poslancev in poslank, da naj počakamo, da se orkester oglasi in da bo potem vse v redu. Bojim se,da nimate veliko časa za oglaševanje in da ste zbrani s preveč različnih vetrov, da bi kaj kmalu se uglasili. Zelo kmalu bo treba sestaviti rebalans proračuna za letošnje leto in popravek proračuna za naslednje leto. Tukaj se boste kmalu soočili z nepremostljivimi preprekami glede na vaše obljube volivcem. Kot je že povedal naš predsednik, mi bomo podprli vse ukrepe, ki bodo šli v pravo smer. Mimo nekaterih niti ne boste mogli, ker so edini tisti pravi, ki peljejo k nekemu cilju, to je zmanjševanje javne porabe. Bolj me skrbi, da ne bo pravih ukrepov za povečanje gospodarske rasti, vsaj ne v kratkem času.
Mi smo že na tako imenovanih hearingih, večina nas, spraševali po teh ukrepih kandidate za ministre, dobili bore malo pravih odgovorov, in tudi dali kar precej priporočil v pravo smer in dobili tudi potrditev s strani nekaterih kandidatov, da so pravi; vendar, ko bo treba to realizirati, pa boste naleteli na velike težave na posameznih ministrstvih. Tisti, ki pa hvalite tukaj ministre iz prejšnjega mandata, kako so bili uspešni pri črpanju evropskih sredstev in ne vem kaj še, pa bolje, da molčite. Če bodo ti ministri enako delali v tej vladi, mislim, da se ne piše tej vladi preveč dobro. Po drugi strani me pa moti, ko se že nakaže neko tvorno sodelovanje, pa poskus odvzema mandata našega kolega Janeza Janše, pa tudi naslednja točka, ki jo imamo na dnevnem redu, mislim, da ni v tej pravi smeri, kako naj bi to sodelovanje med opozicijo in pozicijo teklo v prihodnje. Nekateri imamo že kar nekaj kilometrine tu, pa tudi nekaj izkušenj z lokalnega nivoja, pa, verjemite mi, nimamo kakšnih dobrih občutkov pri vsej vaši dobri pripravljenosti, da kar najbolje peljete to politiko.
Zato mislim, da boste rabili kaj kmalu streznitev in marsikakšno obljubo, ki ste jo dali volivcem, ki jo pričakuje tudi volivcev, bo treba požreti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Benedikt Kopmajer, Desus, pripravi naj se gospa Maruša Škopac, SMC.
BENEDIKT KOPMAJER (PS DeSUS):
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrski kandidati, kolegice in kolegi!
Hotel sem začeti in končati samo z enim stavkom, da želim predsedniku Vlade, da bo znal uglasiti vladni orkester in da bom za sestavo te vlade glasoval "za" in jih zaželel uspešno delo. Vendar so me glede na to - bom še ponovil, dokler me ne spoznate - sem poslanec, ki prihaja s Koroške, slovenske Koroške, da ne bo dileme. K tej razpravi danes
so me spodbudili mastni naslovi v dnevnem časopisu, ki pokriva pol Štajerske in celotno Koroško. Dovolite, da jih samo nekatere predstavim: Mačehovski odnos vlade do regij; Stališče, ki podžiga; Neenakopraven odnos do vseh Slovencev; Grozi stagnacija in pa ne nazadnje Za projekte bi lahko dobili evropski denar. Ti naslovi so pač tisti, ki so me nekako podžgali, če lahko temu tako rečem, da se tudi danes oglasim v zvezi s tretjo razvojno osjo. Mimogrede, vsakič, ko se peljem iz Ljubljane porabim dve uri, za primerjavo v Celovec petinštirideset minut, v Gradec eno uro in na Dunaj, ne boste verjeli, dve uri. Moj avtocestni križ je oddaljen od mojega bivališča, reci in piši, petnajst kilometrov oziroma deset minut vožnje z avtomobilom.
Poglejte, že Marija Terezija pred več kot sto tridesetimi leti je vedela, da je takrat železniška prometna infrastruktura zelo pomembna za pretok blaga in je gibalo razvoja, ter prepredla svojo oziroma tudi našo državo z železniškimi tiri, ki so tudi na Koroškem odigrali pomembno vlogo. Danes tretje razvojne osi na Koroškem ne dojemamo samo kot hitre ceste, ampak nam pomeni bistveno več: pospešiti mora pretok in povezovanje znanja ter novih idej, odpreti našo regijo za investicije, okrepiti vsestransko komunikacijo, predvsem pa mora biti njeno poslanstvo zmanjševanje razvojnih razlik glede na druge regije. Ustvarjati mora razvojne priložnosti tako za gospodarski kot za negospodarski sektor in seveda osnovo za dvig konkurenčnosti in dolgoročno prestrukturiranje regije ter realno upanje, da se bo v prihodnje večji delež visoko izobražene mladine, v katero regija ogromno vlaga, vračal nazaj v regijo in si tukaj za vsemi svojimi potenciali ustvaril lastno eksistenco.
Gospod predsednik, v kratkem pričakujte s strani mladinske iniciative Koroške več kot šest tisoč podpisov, ki so jih zbrali v dveh mesecih, ki govorijo ravno o tem, kar sem malo prej povedal.
Policentričnega razvoja Slovenije ni brez ustrezne prometne povezanosti kar še posebej velja za območja ob tretji razvojni osi, na katerih je obstoječa cestna infrastruktura v zelo slabem stanju. Takšno stanje seveda neposredno negativno vpliva na odločanje tako tujih kot domačih investitorjev o investiranju na teh območjih. Glede na dejstvo, da so nekateri postopki umeščanja hitre ceste v prostor na 3. razvojni osi končani, Vlada Republike Slovenije je uredbo za odsek Velenje-Slovenj Gradec sprejela avgusta 2013, nekateri so v zaključni fazi in preostali v teku - mimogrede zato je bilo porabljeno 8 milijonov evrov. Zaradi tega je nesprejemljivo, da kandidat za ministra izjavlja, da 3. razvojna os ni prioriteta. Kljub pismeni izjavi Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direktorata za infrastrukturo za dne 23. 5. 2014, kjer je navedeno, da je z vidika razvojne politike projekt 3. razvojne osi prepoznan kot ena od ključnih razvojnih prioritet.
Razumemo dejstvo, da Republika Slovenija še dolgo ne bo sposobna zagotoviti zadostnih finančnih sredstev za investiranje v prometno infrastrukturo, nerazumljivo pa je, da pristojna ministrstva ne pristopijo k pripravi alternativnih oblik financiranja po modelu javno-zasebnega partnerstva, ki je v praksi že dolgo poznano. O tem govori tudi ta članek v prej citiranem časniku. Še enkrat, da ne bom pesimističen, da ne bom negativen: vladi želim uspešno delo in bom glasoval za to vlado. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima, gospa Maruša Škopac, SMC. Pripravi naj se, gospa Anja Bah Žibert, SDS.
MARUŠA ŠKOPAC (PS SMC): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci!
Dovolite mi, da izrazim svoje zadovoljstvo ob imenovanju ministrskih kandidatov koalicijskih strank. Glede na slišano na posameznih odborih ugotavljam, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost.
Kandidatka za ministrico za zdravje je v svoji prestavitvi kot glavni cilj izpostavila, da želi dolgoročno vzdržen sistem, ki bo ob demografskih trendih, razvojnih zahtevah in zdravstvenih potrebah vsem ljudem omogočal pravičen dostop do zdravstvenih storitev ter hkrati zagotavljal njihovo kakovost in varnost. V svoji strateški viziji je državljana postavila v središča zdravstvenega sistema, ki naj bi v prihodnosti postal še bolj široko dostopen, kakovosten in bo temeljih na solidarnosti in pravičnosti. Strinjamo se z oceno stanja, da je javni zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezen, zato ga ni treba graditi povsem na novo, vendar je zaradi spremenjenih razmer potrebna njegova posodobitev, optimizacija in prilagajanje spremenjenim potrebam in staranju prebivalstva. Zadovoljna sem, da je kandidatka za ministrico ekonomistka in da je v svoji dolgoletni karieri delala tudi na Ministrstvu za finance, saj je zaradi tega dejstva povsem jasno, da bo treba na začetku precejšen del finančnih sredstev poiskati znotraj samega zdravstvenega sistema, se pravi s prerazporeditvijo sredstev oziroma prihranki. Prihranki - mislim predvsem tam, kjer nas ne bo bolelo. To je prihranki pri gradnji, adaptaciji ali pa energetski sanaciji objektov; prihranki na področju porabe zdravil. Vemo, da v naši države ogromne količine zdravil končajo v koših za smeti. Po podatkih iz leta 2012 se je v letih 2010 in 2011 v zabojnik, ki so namenjeni zbiranju odpadnih zdravil, nabralo za skoraj 72 ton tovrstnih odpadkov. Osupljiva torej ni le količina neuporabljenih zdravil, ampak tudi strošek zavrženih zdravil, ki so se znašla v odpadkih. Na tem področju se da očitno prihraniti kar nekaj denarja. Prihranki so pričakovani tudi na področju centralizacije nabave medicinske opreme za vse odjemnike.
Nedvomno je treba zajeziti korupcijo v zdravstvu, tako pri dobavi opreme kot pri gradnji odpadkov. To se od ministra za zdravje povsem upravičeno tudi pričakuje.
Nabor ministrov, ki vstopajo v novo vlado, je zelo raznolik. Mnogi med njimi niso člani nobene politične stranke. V vlado so bili povabljeni kot ugledni strokovnjaki, vsak za svoje področje. Nekateri med njimi so enake funkcije v preteklosti že opravljali in bodo zato zelo hitro lahko operativno prevzeli vodenje svojih resorjev, še posebej tam, kjer so bili kooperativni tudi njihovi predhodniki in so jih s stanjem na svojem delovnem področju temeljito seznanili. V tem zahtevnem času za našo državo se mi zdi to še kako pomembno dejstvo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Anja Bah Žibert, SDS. Pripravi naj se dr. Jasna Murgel, SMC.
ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovani vsi, spoštovani mandatar!
Z dvema besedama - neverjetni ste! Moram jih ponoviti. Res ste neverjetni, kako z lahkoto govorite eno in delate drugo. Obljubljali ste več političnega sodelovanja in neizključevanja. Danes sem slišala govoriti o tem, da je potrebno stopiti skupaj, saj se Slovenija nahaja v vsesplošni krizi. A ravno vi s svojo ekipo domišljate nove in nove načine, da bi odvzeli mandat Janezu Janši, čeprav kot izkušen pravnik natančno veste, da je po Ustavi to nemogoče. Še več, s strani vaših strankarskih kolegov smo danes celo slišali, kako nas obdobje osamosvojitve združuje. Obljubljali ste tudi nove obraze, več morale in etike v politiki. Pa začnimo. Vaš finančni minister gospod Mramor je to funkcijo že opravljal v času Ropove vlade. Gospa Milojka Kolar - dolgoletna sekretarka na Ministrstvu za finance, pa če pustim povsem postrani njene nečedne posle z zemljišči in Vzajemno. Goran Klemenčič -poznan generalni sekretar Ministrstva za notranje zadeve v času ministrice Kresalove, dobro poznana zadeva, škandal NPU brez primere. Še bolj pa je vsem gospod Klemenčič znan po njegovi vlogi in delovanju v KPK. Pri svojem delu je dobesedno pod izrazom strokovnosti obračunaval s političnimi nasprotniki, šele danes se zavedam, da so bili to politični tekmeci. Sam pa je pri svojem delu dobesedno kršil zakonodaje in številne norme. Naj spomnim še enkrat na poročilo Računskega sodišča, ki je KPK pod njegovim vodenjem dobesedno vzelo naslednje: kršil je sedem zakonov in zakon, ki je še najbolj sporen pri njem, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Nekaterih drugih sploh ni mogoče omenjati. Si lahko mislite, zakon, ki bi ga nekdo moral najbolj spoštovati, ga je kršil on sam. In še sedem drugih zakonov. Si predstavljate, da državljani in državljanke danes kršijo zakon na tak enostaven način. Ali bodo pri tem ostali
nekaznovali oziroma ali si bodo lahko kaj takega sploh privoščili?
O nekaterih drugih imenih ne bi sploh govorila, bi pa izpostavila gospoda Karla Erjavca, ki ima v vladni dvorani že skoraj svoj stalni stol; da obljubi tisoč evrov pokojnine upokojencem, sploh ne govorim. Sanje. Žal sanje. In še kar nekaj časa bodo. Tako pač je bilo rečeno. Vsem skupaj, ki sem jih omenila, pa je skupno nekaj. Vsi so svojo priložnost že imeli. Vsi so lahko svoje že pokazali. Še bolj žalostno pri tem pa je, ko smo poslušali predstavitve vaših ministrov, se je dobesedno videlo, da se med seboj sploh ne poznajo, ampak tukaj govorim o vsebini. Nekateri so obljubljali drugo, nekateri o tem drugem sploh niso vedeli. Najbolj zanimivo je tudi to, da nekateri dobesedno niso poznali zapisa iz svoje koalicijske pogodbe. Še bolj zanimivo je to, da smo na konkretna vprašanja želeli konkretne odgovore; in v 6-urni razpravi pri kandidatki za ministrico za izobraževanje nismo dobili niti enega odgovora. Ja, tako je bilo. Še najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da ste me presenetili vi osebno. Predvidevam, da ste zgolj zaradi malomarnosti kršili zakon in niste oddali poročila o svojem premoženjskem stanju. Morda ste to storili tudi namerno, saj ste si svojim zaslužkom na račun davkoplačevalcev bojda prislužili naziv univerzitetni tajkun.
Spoštovani gospod Cerar, sicer se vam zahvaljujem za vaše nove obraze in vaša visoko etična in moralna dejanja; ampak, žal, jaz jih ne kupim. In če bo tako, kot ste povedali, ta država ne bo več bolna, ampak bo neozdravljivo bolna.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Jasna Murgel, SMC; pripravi naj se mag. Branislav Rajić, SMC.
DR. JASNA MURGEL (PS SMC): Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice poslanke in poslanci!
Danes odločamo o potrditvi 12. slovenske vlade. Jaz sama se bom osredotočila predvsem na področje pravosodja, ki ga bo predvidoma pokrival ministrski kandidat mag. Goran Klemenčič. Vsi nenehno govorimo o pravni državi, to je pri nas že zelo obrabljen pojem. Velikokrat se pojavlja zamisel, ideja, da pa zdaj to lahko dosežemo, če bomo disciplinirali tole sodstvo. Bomo porihtali sodstvo in bo vse urejeno in da je sodstvo malodane izključni krivec za to, kar se v tej državi, ki bojda ni pravna, dogaja. Menim, da je bodoči minister Goran Klemenčič visoko usposobljen strokovnjak in primeren kandidat za ministra za pravosodje, ki ima mednarodne izkušnje in izkušnje v Sloveniji; zato je primeren kandidat za ministra za pravosodje. Zakaj to govorim? Ker tudi sama poznam področje pravosodja. Bodoči minister je napovedal, da je potrebna nova strategija razvoja celotnega pravosodja v Sloveniji, ne samo sodstva, in je napovedal, da si bo prizadeval za ustrezno umestitev vseh
deležnikov, ki sestavljajo pravosodje v naši državi. Torej ne samo pravosodje, ampak tudi odvetništva, vseh drugih, ki delujejo v okviru pravosodja, pravobranilstva, tožilstva, potem drugih izvršiteljev, izvedencev in tako naprej. Veliko se govori tukaj o pravosodju. Vedno znova bom poudarjala, da je pravosodje, še posebej sodstvo, občutljiv sistem, v katerega ne moremo posegati zaradi doseganja kratkoročnih in kratkovidnih političnih ciljev, ampak se moramo zavedati, da če zaradi doseganja teh ciljev izpodkopavamo eno vejo oblasti - sodno vejo oblasti, izpodkopavamo tudi temelje države, na katerih stojimo. Sodstvo, tudi to bom ponavljala velikokrat, potrebuje podporo drugih dveh vej oblasti, da izvede projekte, ki so se že začeli; recimo elektronska izvršba in v okviru te izvršbe dostop do javnih evidenc, elektronsko vročanje, prenova zemljiške knjige, ki je že bila izvedena, in tako naprej. Seveda, vse skupaj ne na račun prikrivanja pomanjkljivosti, ki so, ki obstajajo. Tega nihče ne zanika in tega tudi kandidat za ministra za pravosodje ni zanikal. Tisto, kar se mi zdi pomembno pri kandidatu za ministra za pravosodje, je to, da je napovedal tisto, česar pa res nimamo, to je oblikovanje nove strategije razvoja pravosodja. Ne samo sodstva, ampak tudi celotnega pravosodja v Republiki Sloveniji; ampak ne kar tako odvisno od dnevnopolitičnega dogajanja, ampak oblikovanje premišljene strategije razvoja pravosodja, za oblikovanje katere bo povabil k sodelovanju pomembne deležnike v slovenskem pravosodju - Sodni svet, Vrhovno sodišče v Republiki Sloveniji, sodnike, zainteresirano strokovno javnost in tako dalje. Na ta način bo možno dobiti tisto, kar nedvomno potrebujemo v Sloveniji, in to je sodobno strategijo razvoja sodstva in pravosodja, ki jo ta potrebuje. Ključnega pomena pri tem je to, kar je kandidat za ministra napovedal, krepitev vloge Sodnega sveta, ki je nekako vmesni člen med politiko in pravosodjem ter bi lahko imel drugačno, predvsem pa pomembnejšo, močnejšo, okrepljeno vlogo. Vendar tudi to je cilj, ki si ga bodoči minister zastavlja, ne da ga doseže hipoma in takoj, ampak s premislekom in s tresočo roko, kot se temu reče, ter ob sodelovanju vseh tistih, ki lahko prispevajo k razmisleku o tej strategiji. Pomembno je tudi, da bodoči minister namerava nadaljevati in pospešiti vse projekte, ki so že v teku in so pokazali določene rezultate. Predvsem se mi tu zdi pomembna informatizacija sodstva. Nekatere stvari so že začete, ampak niso dokončane. Na teh projektih intenzivno dela predvsem Vrhovno sodišče Republike Slovenije in so že obrodili rezultate. Na tem mestu je pomembno poudariti tudi, da kandidat za ministra poudarja pomen izvajanja nadzora nad sodstvom, ampak ne preko krepitve političnega nadzora preko ministrstva, temveč preko krepitve vloge Sodnega sveta. Nihče ne govori o tem, da nadzor ni potreben; potreben je, ampak na ustrezen način. Ugotovitve kandidata za ministra
za pravosodje so pomembne za pravosodje. Dve ključni sta, in sicer, da je marsikaj v slovenskem sodstvu treba še urediti, ampak s podporo drugih vej oblasti in ne z iskanjem izključnega krivca v pravosodju; tudi za razloge, ki absolutno ne izvirajo zgolj iz pravosodja oziroma sodstva samega. Pri tem pa se z njim globoko strinjam, da tu ne sme obveljati nekakšna cehovska solidarnost, temveč sodelovanje; torej da se pomanjkljivosti ugotovijo in postopoma odpravljajo. Tu vidim tisto dodano vrednost bodočega ministra za pravosodje. In še nekaj se mi zdi zelo pomembno - to, da je minister napovedal, da bo njegova kritika pravosodja v mejah zakonsko dopustne kritike in da se ne bo spuščal na raven iskanja grešnega kozla, posebej še v pravosodju, in bi s tem, kot se je dostikrat dogajalo tudi s tega prizorišča, spodkopaval ugled te veje oblasti, kar je tudi zaveza iz koalicijskega sporazuma prihodnje vlade.
Menim, da je kandidat za ministra za pravosodje ustrezen, več kot ustrezen, saj razume pravosodje, ne samo sodstvo, in tudi pozna gradnike pravosodnega sistema, za katere je pripravljen tudi prevzeti odgovornost -saj je že za marsikaj prevzel odgovornost -, da jih ustrezno umesti in posodobi. Le tako je mogoče doseči cilj, ki si ga je zastavil sam in z njim celotna vlada. Prepričana sem, da je to sposoben storiti, zato bom podprla tega ministra in celotno vlado. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Branislav Rajić, SMC. Pripravi naj se gospa Erika Dekleva, SMC.
MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC):
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani mandatar, ministrski kandidati, kolegice in kolegi!
Uvodoma napovedujem, da moja razprava ne bo vsebovala presenečenj. Seveda se razume, da bom v celoti podprl vse ministrske kandidatke in kandidate. Njihovi strokovni življenjepisi nazorno pričajo, da gre za ugledne, uspešne in izkušene ljudi na svojih področjih, ki jih v ministrsko garnituro ni lansirala politika, temveč dobra praksa in kompetence - pri tem predvsem mislim na tiste z bogatimi izkušnjami -ali pa izjemen talent, znanje, zagnanost ter neomajnost, ko gre za najmlajšo med njimi. To so potrdile tudi njihove predstavitve in pozitivni odzivi objektivno mislečih. Slišali smo pripombe, da so si nekateri ministrski kandidati nadeli prevelike čevlje. Tudi primerjavo z razglašenim orkestrom je bilo slišati. Uglašenost orkestra je nemogoče ocenjevati takrat, ko avtobus pripelje glasbenike pred koncertno dvorano; počakajmo, da zaigrajo prvo temo. Kot podpredsednik Odbora za zunanjo politiko in kot član Odbora za kulturo sem imel priložnost bolj zavzeto spremljati predstavitvi gospoda Karla Erjavca in gospe mag. Julijane Bizjak Mlakar, zato se bom
v razpravi osredotočil na njune načrte in vizijo ministrskega dela.
Spoštujem prizadevanja gospoda Erjavca, da po diplomatskih poteh odpira Sloveniji vrata na nove trge. Gospodarska diplomacija je eden njegovih poglavitnih pristopov v poskusu, da naša država zajame več izvozne sape in da se odpre tujim vlagateljem. Prav tako menim, da je daljnosežna njegova strategija v posebni vlogi Slovenije v procesu približevanja držav Zahodnega Balkana evroatlantskim integracijam. Jasno je poudaril, da je glavni cilj Slovenije v arbitraži s Hrvaško, da dobimo pristop do odprtega morja. Brez puhlega leporečenja je razložil dejstva aktualnih afer in na vsem razumljiv način tozadevno bobu rekel bob. Po predstavitvi konkretnih kratkoročnih ciljev je napovedal sprejem nove strategije slovenske zunanje politike, zato menim, da je povsem primeren, da še naprej poveljuje na Ministrstvu za zunanje zadeve. Pravijo, da nas kandidati poslušajo iz posebnega prostora; torej Good luck, mister minister!
Ko se je ime mag. Julijane Bizjak Mlakar prvič pojavilo v povezavi s kandidaturo za ministrico za kulturo, ni bilo zaznati navdušenja kulturnikov. V samo dveh tednih se je zgodil obrat, predvsem zahvaljujoč njenemu osebnemu angažmaju v pogovorih z umetniki in z ostalimi iz kulturne sfere. In ta ponujena roka in pozorno uho sta persono non grata transformirali v kandidatko za ministrico kulture, ki je kultura a priori ne odklanja. Na predstavitvi svojega ministrskega programa je prikazala dobro splošno poznavanje problematike vseh kulturnih panog. Še več, izkazala je pripravljenost, da prisluhne konkretnim težavam in da ob argumentaciji korigira lastna stališča. Res je, da ni kulturnica, je pa kulturna in dejavna. Znala bo pospešiti črpanje evropskih sredstev za kulturo in krepiti kulturno diplomacijo. Iz kulture bo naredila slovensko blagovno znamko, napoveduje ugodno ureditev statusa samozaposlenih v kulturi, predlaga izpeljavo kulturnih projektov v povezavi z drugimi ministrstvi; arhitekturo in arhitekte vidi tudi v kulturi, kar je zadnji up za naš hirajoči ceh v času agonije gradbeništva. Podprla bo digitalizacijo umetnostnega fundusa in bo s tem izboljšala dostopnost kulturnih vsebin ter dvignila raven kulturne pismenosti. Nacionalno televizijo vidi kot eno najpomembnejših kulturnih ustanov, zlasti ko bo pod njenim ministrovanjem še bolj depolitizirana. Če ji je v nekaj dneh uspelo vzpostaviti dialog s sebi predhodno nenaklonjenimi kulturniki in jih pripraviti do zaupanja, ni razlogov, da bi sam še naprej dvomil v učinkovitost njenega pristopa. Zato verjamem, da je koalicijska partnerka Desus predlagala iz svojih vrst najustreznejšo kandidatko.
Za konec bi ob dobrohotni besedni popotnici in z dobrimi željami za uspešno delo vsem ministrskim kandidatom rad namenil še
prijazno misel vsem tistim, ki jih žuli na začetku omenjena pikrost o kandidatih, ki so si obuli prevelike čevlje. Vsakemu, ki si zariše cilj, ni treba odreči pravice, da ta cilj doseže. Življenje nam ob odprtju novih poti ne postreže vedno s čevlji primerne velikosti. V situaciji, v kakršni sta država in družba, se kaže, da nikomur, tudi ne ministrom, ni mogoče najti idealne obutve. Verjamem, da vsi tukaj zbrani soglašamo z dejstvom, da bo lažje hoditi cilju naproti v čevljih, kot proti njemu obupano capljati bos. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Erika Dekleva, SMC. Pripravi naj se dr. Vinko Gorenak, SDS.
ERIKA DEKLEVA (PS SMC): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Osebno sem vesela, da bomo danes v Sloveniji končno dobili vlado, ki bo odgovorna, odzivna in konstruktivna. Le taka vlada lahko povrne zaupanje ljudi v državo in njene institucije. Vlada bo tako lahko nadaljevala z nekaterimi dobrimi projekti, veliko jih bo treba zastaviti na novo, marsikaj bo treba opustiti, popraviti ali spremeniti. Ljudje od nas upravičeno pričakujejo veliko - in veliko bomo lahko tudi dejansko naredili, če bomo le zazrti v prihodnost in sposobni kdaj poiskati in izpostaviti tudi dobre in pozitivne stvari. Pomembno je, da znamo kdaj koga tudi pohvaliti in ne le kritizirati, čeprav se zdi, da so nekateri v tem Državnem zboru poklicano le za to. Dejstvo je, da moramo narediti korak naprej in kdaj tudi samokritično oceniti situacijo. Nazadnje so jo ocenili volivci in tega ne smemo pozabiti - ne tisti, ki smo bili z oceno zadovoljni, ne tisti, ki z njo niso bili.
Pa da ne bom samo splošna. Kot članica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide se bom danes dotaknila ranljivih skupin na trgu dela, s poudarkom na invalidih, saj se prav oni srečujejo z dvakrat višjo stopnjo brezposelnosti kot druge družbene skupine. Veliko več pa je tistih, ki so izključeni iz trga dela in zato niso zajeti v statističnih podatkih, ki govorijo o brezposelnosti. Ranljive družbene skupine potrebujejo namreč večjo socialno varnost, več priložnosti za ponovno vključevanje v družbo in delovno okolje ter več priložnosti za samostojno in dostojno življenje. Veseli me, da so med predvidenimi ukrepi koalicije tudi ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, sprejem resolucije o družinski politiki ter ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja invalidov, predvsem v smislu spodbujanja zaposlovanja invalidov, prilagoditve števila mest v javni mreži in prenosa pomoči v skupnostne oblike. Pred dnevi je bil tudi objavljen razpis za izbor izvajalcev programov socialne vključenosti za obdobje petih letih, ki jih bo sofinanciralo ministrstvo. Trenutno je v programe socialne vključenosti vključenih 497 invalidov; spodbudno pa je, da se dinamika vključevanja povečuje. V proračunu za leto 2015
so že zagotovljena finančna sredstva za izvajanje programa za okvirno 550 invalidov. Verjamem, da bodo vsi ti omenjeni obstoječi ukrepi skupaj z novimi prispevali k povečanju zaposljivosti invalidov in izboljšanju njihove kakovosti življenja. Omenjeno področje je zelo široko in vsebinsko zelo zahtevno.
Na podlagi predstavitve vsebine na tem področju in kandidatke za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lahko rečem, da so ukrepi ustrezni in dobri ter da jih podpiram. Podporo izrekam seveda tudi vsem ostalim kandidatkam in kandidatom za ministre, saj menim, da je predlagana ekipa dobra, pogumna in pripravljena na delo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Vinko Gorenak, SDS; pripravi naj se gospod Danilo Anton Ranc, SMC.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Če sodnica hvali kandidata za pravosodnega ministra v Republiki Sloveniji, je potem narobe nekaj s kandidatom za ministra, glede na stanje v pravosodju; ampak midva bova imela dovolj možnosti svoje poglede soočiti in argumentirano o tem razpravljati. Čas, ki ga imam na razpolago, se mi pa zdi, moram nameniti predsedniku Vlade iz preprostega razloga, ker vi ste zdaj skozi tukaj, kar je zelo pohvalno, da poslušate vse; vem pa, da ste glede na naravo dela pravzaprav nazadnje tukaj, razen poslanskih vprašanj. Treba je reči eno stvar. Vi ste volitve dobili z nekimi gesli - pravna država, pravičnost in tako dalje. Tukaj danes slišimo nekatere vaše poslance, ki govorijo o državotvornosti, o konstruktivnosti opozicije, o tem, da moramo zanemariti strankarske interese. Vse lepo in prav, saj pod to vse se jaz podpišem. Ampak zdaj moram pa nastaviti ogledalo tako vam, gospod predsednik, kot poslancem vaše stranke. Poglejte, opozicija ima določeno vlogo v vsakem parlamentu, ker sicer je ne bi bilo. Bi bil parlament tak, kot je bil do leta 1990. Med temi tremi stvarmi je ena najpomembnejših stvari Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, kjer vemo, da ima opozicija večino, kjer vemo, da opozicija da predsednika. Druga zadeva je Odbor za nadzor javnih financ in tretja zadeva, delno tudi, Komisija za peticije in človekove pravice. Do danes nobena od teh institucij ne deluje. Ne deluje zakaj? Komisija za nadzor javnih financ in Komisija za peticije ne moreta delovati, ker vaši poslanci ne hodijo na sejo. Napišejo kolektivno opravičilo zato, da jim ne odtrgajo plače, in jih ni. Torej je nemogoče, da ti dve instituciji delata. Kako je potem mogoče govoriti o sodelovanju, o konstruktivnosti in tako naprej. Jaz mislim, da se morate sami vprašati, koliko ste konstruktivni in kako sodelujete; ker vsaj pri teh institucijah ne sodelujete. Nazadnje smo imeli Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, kjer ste jo gladko zavrnili, gladko zavrnili in je ni. Jutri jo boste verjetno še enkrat.
Predsednik, jaz mislim, da boste mogli po mizi udariti tudi pri svojih. Zakaj? Iz temeljnega razloga, ker biti brez Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter se pri tem sklicevati na nek razlog, ker vam ni všeč eden od poslancev v tej komisiji, ki pa največ ve o teh službah, je nedopustno. Če to postavimo v okvir vaših prizadevanj, odnosno vaših predvolilnih gesel - pravna država, pravičnost in tako naprej -, mi, predsednik, povejte, kateri je tisti zakonski člen, ki vam preprečuje, da bi potrdili to komisijo. Jaz moram reči, da sem bil zadnjič presenečen in sem usta odprl, ko sem vas poslušal po televiziji. In jaz upam, ne vem, ali je bila pomota, ali je bilo kaj iz konteksta vzeto in tako naprej, tega ne vem. Ampak bolj kot sklepam po vaših ravnanjih, mislim, da ni bilo iz konteksta vzeto. Vi ste takrat rekli, da ni sprejemljivo, da nekdo, ki je obsojen, sedi v parlamentu. Povejte mi člen zakona, povejte mi člen Ustave. Če mi boste povedali člen zakona in Ustave, bom umaknil in se ne bom več o tem pogovarjal, ker bom rekel, da imate prav. Torej, če se izgovarjate na pravičnost in če se izgovarjate na pravo, potem morate pravo spoštovati vedno in za vse. Pa je oseba, o kateri govorimo, Miro Cerar ali Janez Janša, je vseeno, pravo velja za vse. In nemogoče je to, kar ste tam rekli.
Kar se tiče pa ministrske ekipe, jaz ne morem ocenjevati vseh. To, kar sem poslušal od kolegov, je bilo še kar dobro, kar sem jaz slišal na tistih dveh odborih, kjer sem jaz sodeloval. Namreč to, kar so kolegi govorili, da je bilo na infrastrukturi in še kje, samo po sebi govori o ministrski ekipi. Nekje sem malo prej prebral, da je nekdo rekel, da je to druga liga lDS, jaz je ne bom ocenjeval. Ampak se bom dotaknil dveh kandidatov za ministra, in sicer za pravosodje in notranje zadeve.
Kar se tiče pravosodja, sodnica je prej naredila slavospev kandidatu Klemenčiču, je pa pozabila povedati vse tisto, kar bi morala, da je petnajstkrat kršil predpise po ugotovitvi Računskega sodišča. To pa ni pomembno. To je izjemnega pomena. S tem, da ste to osebo vzeli v vašo ekipo, ste vašo vlado močno obarvali levopolitično, z barvami vaših predhodnikov. To morate vedeti, ta oseba v ekipi je zaznamovala barvo vaše vlade, to je dejstvo in tega ne morete. Po drugi strani pa ne bom koga posebej hvalil v tej dvorani, ampak če se vendarle dotaknem notranjih zadev, je stanje tudi zelo zgovorno. Jaz pač ti dve osebi poznam in kandidata za pravosodnega ministra že od prej, gospoda Dobovška, da se ne bomo sprenevedali, ampak jaz sem tam pričakoval njega. Ker so to neke kompetence, ki odpreš Cobiss, pritisneš enter pa vidiš, koliko je ura. In potem ne moreš človeku nekaj očitati, težko mu nasprotuješ, če vidiš, da je poleg tega, da je pač v neki politični stranki, tudi strokovnjak. Zdaj pa je prišla gospa, ki ni strokovnjakinja, ki vidi vse v kriminalistični policiji, pri čemer pa ne ve, da uniformirana policija reši 96 % vseh kaznivih
dejanj. Jaz jo razumem, ona je preko matere bližja kriminalistični policiji. V redu, saj vse lepo in prav, ampak jaz mislim, da ste imeli bistveno boljšo izbiro. Jaz z gospodom Dobovškom nisem govoril že leto dni, razen zadnjič sva si dala roko na odboru. Vaša obrazložitev, kako je potem tukaj v Državnemu zboru; veste, če bi jaz imel še staro mamo, bi rekla, da ta se je pa "sfulil"; pa je približno tako. Ampak jaz se v to ne spuščam. Jaz v vsakem primeru, kot sem rekel, vam želim, da odvozite ta mandat, da spravite državo tja, kamor sodi. Ampak najprej se držite, lepo prosim, besed, ki ste jih vi izrekli, in imejte ne "štrumpfantl", saj veste, kaj to pomeni. Imejte meter, ki ima 100 centimetrov, in ga uporabljajte za vse osebe, pa kakor koli se ta oseba piše. In naj vas ime Janez Janša ne moti. Vidim pa, da vas moti pri tem. Imejte enak meter za vse in odvozite mandat. Želim si, da vam uspe, saj konec koncev smo že tako daleč, da je že več kot pet minut čez dvanajsto; ampak na takšen način, s takšnimi gospodi, kot je pravosodni minister pa še kateri, ki misli, da bo malo ceste poravnal od Slovenj Gradca do Metlike, pa bo rešena država, pač po mojem to ni dobra popotnica. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Danilo Anton Ranc, SMC. Pripravi naj se gospa Bojana Muršič, SD.
DANILO ANTON RANC (PS SMC): Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade in spoštovani kolegice in kolegi poslanci!
Jaz bom za spremembo malo bolj kratek. Prihajam iz gospodarstva, kjer so zadeve konkretne in je treba včasih tudi biti malo krajši pa tudi kaj narediti. Tudi Slovenijo gledam kot eno večjo korporacijo in v neki ekonomiji in iz tega vidika so moji pogledi v tej smeri tudi tako naravnani. Tudi v temu smislu me je v celoti prepričala ekipa, ki ste jo izbrali, spoštovani predsednik, ker vidim v njih operativne ljudi, prihajajo iz proizvodnje, tudi z izkušnjami v realnem sektorju in drugih področjih, ki jih pokrivajo. Mogoče bi spregovoril še besedo, spoštovani predsednik, o vaši pozornosti, ko ste obiskali Koroško, Najevsko lipo, ki je simbol slovenstva. In dajmo, spoštovani parlamentarci, spoštovane parlamentarke, pogledati zadeve tudi v tej luči. Na tem srečanju državnikov po osvoboditvi ni bilo nobenega večjega strankarskega liderja. Tu je bil spoštovani gospod dr. Cerar. In tukaj je poslanstvo vsem, ki na nek način ne spoznate, da je končno treba prijeti zadevo v roke in začeti delati, brez nekih medsebojnih prepirov, natolcevanj in tako dalje. In to simbolično dejanje in obisk - ne samo Najevske lipe, tudi podjetja Metal na Koroškem, športnih prireditev, mladinskih prireditev, ki smo jih takrat v enem dnevu obdelali - so znak, ki mi daje še toliko večji optimizem, da boste vi, spoštovani gospod predsednik in vaša vladna ekipa, delovali tako tudi v bodoče. To je, da ne
boste delovali kot kabinetska vlada, temveč da boste s pristnostjo na terenu uvideli težave, ki se pojavljajo, in jih tudi reševali. In ravno v tem vidim pravo ekipo in s pravim vodjem. In ne samo to, potegnil bi tudi paralelo Najevske lipe s Karantanijo in Gosposvetskim poljem. To je zelo blizu, mogoče je bilo to sporočilo, da končno izberimo danes tukaj v parlamentu ekipo in ji zaupajmo, da popelje Slovenijo v boljše čase.
In, kar se tiče naših prednosti, naravnih virov. Večkrat govorim, da je Slovenija bogata dežela z različnim naravnimi viri, ki bi jih morali izkoristiti. In tukaj vidim ravno priložnost, posebej za resorje na gospodarskem področju, na področju medresorskega sodelovanja, da se povežemo, postanemo "green chip" Silicijeva dolina v Evropi, in pokažemo, da znamo Slovenijo popeljati iz boljših časov.
V celoti zaupam ekipi, predsedniku Vlade in ji želim uspešno delo! Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Bojana Muršič, SD. Pripravi naj se gospa Ksenija Korenjak Kramar, SMC.
MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani zbor!
Stranki Mira Cerarja so volivci na zadnjih volitvah namenili največje število glasov. Danes je napočil čas, da dobimo tudi vladne ministre, ki bodo opravljali delo in imeli vsa polna pooblastila. Mislim, da se vsi tukaj zavedamo, kakor tudi državljani, da smo v težki situaciji; še posebej pa se zavedamo tudi odgovornosti, ki so nam jo zaupali volivci. Pred novo vlado so izredno težki in zahtevni časi. Potrebno bo veliko političnega konsenza, povezovanja in razumevanja vseh, vendar verjamem, da bo ta nova vladna ekipa, ki jo je predlagal predsednik Vlade, to zmogla. Nova ministrska ekipa bo štela šestnajst ministrov. O številu je bilo veliko polemike, ampak sama moram reči, da je odločitev, da bomo imeli Ministrstvo brez resorja, pristojno za razvoj strateške projekte in kohezijo, ena najpomembnejših določitev nastajajoče Vlade, ki jo moramo na vseh ravneh sprejeti in narediti miselni preskok v načinu razmišljanja in delovanja širše politične civilno družbene sfere, vse za dobrobit celostnega razvoja in napredka države. Kandidatka je v svoji predstavitvi dokazala, da nas mora danes voditi želja, da končno prebijemo led; iz dobrih idej, dobrih rešitev in poguma storimo razvojni preboj Slovenije. Ministrstvo vidim kot živčevje celotnega sistema. To živčevje pa nam lahko ob dobrem sodelovanju, povezovanju in koordinaciji vseh resorjev iz seštevka 1 + 1 naredi celo 4; a le s trdnim prepričanjem, da strateški projekti in razvoj ne ostanejo mrtve točke na papirju, prazne besede, temveč so naša ne samo priložnost, temveč tudi garant, če želimo dolgoročno naravnano, napredno družbo. Družbo, kjer področja delujejo vsak zase, po
svoji logiki, ampak po načelu skupne vizije in boljšega jutri.
Socialni demokrati se prav tako zavedamo, da je dobro, da bomo imeli Ministrstvo za javno upravo in ministra, ki bo lahko namenil več časa pogovorom s sindikati. Verjamem, da bo kandidat to odlično opravljal in bo uspeh v korist nas vseh. Prav tako bo lahko namenil več časa razvoju lokalne samouprave in združevanju tistih nalog lokalne samouprave, ki jih je možno racionalizirati; in ob tem je predstavil, da bo nedvoumno spoštoval avtonomnost lokalnih skupnosti. Posebna skrb bo namenjena tudi nevladnemu sektorju za nadgradnjo obstoječih mehanizmov, spreminjanja pobud in stališč. Naša kandidatka, s strani Socialnih demokratov, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odraža veliko mero poznavanja področja strokovnih kot tudi praktičnih izkušenj. Zato sem prepričana, da imamo pravo kandidatko za to ministrstvo, kar je že dokazala do sedaj, v dobrem letu in pol svojega ministrovanja. Kljub stiskam ljudi verjamem, da bo s spremembami zakonodaje izboljšala položaj državljank in državljanov ter odpravila neenakosti.
Naj na koncu le strnem, da mora biti prva prioriteta nove vlade zagon gospodarstva in ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta. Pred nami so prednostne naloge - umiritev političnih strasti, učinkovito koriščenje sredstev iz nove finančne perspektive, okrepitev razvojnih potencialov javnega sektorja, javno zdravstvo, pregledno upravljanje državnega premoženja, rešitev slabih bančnih terjatev, boj proti kriminalu in korupciji, debirokratizacija in trajnostna raba naravnih virov.
Socialni demokrati verjamemo, da bo ta predlagana ministrska ekipa to zmogla, vključno s predsednikom Vlade, ob tem pa zagotavljamo, da bomo skrbno bdeli nad vsemi ostalimi ministrstvi, in ne samo nad temi tremi ministrstvi, ki jih bodo pokrivali naši kandidati Socialnih demokratov. Pričakujemo konstruktivno sodelovanje, da ne bo podtikanj, žaljivk, in bomo stopili skupaj ter naredili korak naprej. Novi slovenski vladi pa želim veliko strpnosti, sodelovanja za dobrobit državljank in državljanov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Ksenija Korenjak Kramar, SMC; pripravi naj se gospod Andrej Čuš, SDS.
KSENIJA KORENJAK KRAMAR (PS SMC):
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Temelj uspešnega družbenega in tudi gospodarskega razvoja je obstoj pravne države. Prav v njenem zagotavljanju in nadaljnji sistemski podpori, izvajanju zakonodaje pa bo Ministrstvo za pravosodje imelo ključno vlogo. Delo pravosodja je že sedaj zaznamovalo nekaj ključnih reform, kot so zmanjševanje sodnih
zaostankov, projekt Lukenda in elektronska zemljiška knjiga, pa vendar. Slovensko pravosodje potrebuje nadaljnje reforme, kot so notranji kontrolni sistemi, izobraževanje, nadaljnja informatizacija pravosodja; seveda pa te morajo biti domišljene in tudi strokovno utemeljene. Kot je kandidat za pravosodnega ministra gospod Klemenčič poudaril, potrebuje pravosodje jasno in notranje konsistentno vizijo razvoja, ki bo temeljila na strokovnih analizah in vključevanju ter sodelovanju vseh gradnikov pravosodnega sistema. S tem namenom bo potrebno okrepiti vlogo Sodnega in Državnotožilskega sveta zaradi zagotavljanja kvalitete sodstva in državnega tožilstva. Vzpostaviti bo treba sistem spremljanja implementacije zakonodaje, kar bo pripravljavcem omogočilo hitro odzivnost in reaktivnost. Pozdravljam umestitev področja odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter odvzem premoženja nezakonitega izvora med prioritetna; ter boj proti korupciji in zavzemanju za povezovanje državnih evidenc in enotno sodno prakso zaradi zagotavljanja pravne varnosti in predvidljivosti. Naše družbenopolitično in gospodarsko stanje je takšno, da to še kako potrebuje, predvsem zaradi povrnitve zaupanja ljudi v pravosodni sistem in ustvarjanja gospodarskega okolja, ki bo predvidljivo, spodbudno za domače gospodarstvenike ter tudi privlačno za tuje vlagatelje.
Predlagam, da danes podpremo vlado v predlagani sestavi, saj verjamem, da bo s svojim znanjem in izkušnjami delo opravljala dobro, odgovorno, kvalitetno in učinkovito. Novi vladi želim obilo uspeha pri svojem delu!
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Andrej Čuš, SDS; pripravi naj se dr. Franc Trček, Združena levica.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Spoštovani gospod mandatar, kolegice in kolegi, lep pozdrav!
Na začetku razprave bi rad povedal, da podpiram prizadevanja za konsolidacijo javnih financ, saj menim, da je čas, da končno ustavimo prekomerno zadolževanje na račun naše skupne prihodnosti. Enostavno je bilo v zadnjih nekaj letih zadolževanje takšno, da lahko rečemo, da smo se zadolževali s hitrostjo enega milijona evrov na uro, in to zagotovo ne bo koristilo nam, našim zanamcem na slovenski zemlji. Takšne rešitve, ki bodo šle v konsolidacijo javnih financ, bom sam zagotovo podprl. Prisoten sem bil na zaslišanjih treh kandidatov in moram reči, da sem malo skeptičen. Veliko je bilo govora o raznih teorijah, teoretičnih rešitvah, prakse pa je bilo bolj malo. Še najbolj skeptičen ali pa skoraj zgrožen sem pa bil nad izjavami kandidata za ministra za infrastrukturo, ki je dejal, da trenutno najpomembnejšega infrastrukturnega projekta v Spodnjem Podravju ne potrebujemo. Vsi veste, govorim o avtocestnem odseku Draženci-
Gruškovje, o katerem je govora že leta, desetletja. In projekt je prišel do tega, da se je dalo vlogo za gradbeno dovoljenje, finančna konstrukcija je zaprta, pridobilo se je tudi evropska sredstva, sedaj pa minister reče, da to ni potrebno. Dajmo rajši urediti zahodno ljubljansko obvoznico. Tu je velik problem ali opomin z moje strani, dajte v prihodnje upoštevati načelo enakomernega razvoja Slovenije, ker vsi ugotavljamo, da je Ljubljana zelo oziroma nadpovprečno razvita; druge regije, predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, pa so res slabo razvite. In tu res apeliram na to, da vašega kandidata malo posedete in z njim opravite kakšen pogovor.
Kot zadnje pa bi rad povedal, da začenjate vlado v polni postavi z zelo slabo popotnico. Včerajšnje dogajanje na Odboru za zadeve Evropske unije me je zelo razžalostilo, saj ste tam zavrnili sklepe, s katerimi bi odpoklicali oziroma preklicali predlog Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Enostavno se mi poraja vprašanja, kako nameravate v teh težkih časih voditi vlado, sprejemati reforme in tako naprej, ko pa nimate niti poguma, da bi zamenjali predlog evropskega komisarja ali komisarke in tako dali na to mesto primernejšega kandidata, ki ima reference in podporo javnosti. Očitno gre res za neko politiko novih obrazov, vendar tudi starih praks. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Franc Trček, Združena levica. Pripravi naj se dr. Bojan Dobovšek, SMC.
DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo. Gospod predsednik Vlade, tovarišice in tovariši!
Ne bom kurtoazen, ker mi zmanjkuje časa. Za začetek bom, podobno kot kolega Benedikt, prebral nekaj izjav, vi pa poskušajte ugotoviti, kdo je to povedal. "Srečal sem se tako s predsednico Vlade kot tudi mandatarjem in ekipo finančnega ministra. Imeli smo zelo dober pogovor, ki je zelo jasno pokazal, da bo nova vlada pri gospodarskih usmeritvah v Sloveniji uporabljala enak pristop kot odhajajoča. Ste ustvarili dobro kemijo s predstavniki nove vlade? Izvrstno. Drug drugega nismo poznali, a smo imeli res dobra srečanja. Z novim mandatarjem sva se pogovarjala na štiri oči, srečali smo se tudi na finančnem ministrstvu in ozračje je bilo dobro in pozitivno. Na katere ovire pa največkrat naletite v Sloveniji? V primerjavi s pred dvema ali tremi leti jih ni več. Soglasje odhajajoče nove vlade kaže, da naj bi gospodarska strategija ostala enaka." Gospod govori o operacijah in tako naprej, gre za bivšega visokega uslužbenca britanske vlade, rojenega 1959 v zahodni Bengaliji - Suma Chakrabarti, predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj. Ustava Republike Slovenije v 3.a členu, v četrti alineji, pravi, da vlada sproti obvešča Državni zbor o tovrstnih zadevah. To bolj leti na neko stranko, ki se očitno ukvarja bolj s tem, koga bo gospa vzela s seboj v Bruselj.
Kar sem hotel prej povedati, bom povedal, ko bom razlagal svoj glas. Zdaj bi se pa malo dotaknil davčne politike. Tu se ogromno govori kar počez, govoril bom o podatkih, načeloma gre za odstotke ali range, primerjal bom Slovenijo s povprečjem Evropske unije, gre za zadnje podatke Eurostata. Delež davkov v BDP, Slovenija 37,6; EU 39,4; le Hrvaška ima večji delež kot mi. Res imamo visoke davke, ampak posredne davke, ki bolj prizadenejo revnejše, Slovenija 38,8; EU 34,5 v vseh davkih. Trošarine ima Slovenija recimo tretje najvišje v Evropski uniji. Neposredni davki, ki bolj prizadenejo bolj bogate, po domače povedano, bodite pozorni, Slovenija 20,8; EU 33,4 v vseh davkih. Res je naša najvišja dohodnina obdavčena 50 %, ampak večina teh ljudi se temu izogne, zato smo tudi mi v Združeni levici predlagali neko drugačno obdavčitev. Visoko obdavčen je pa že naslednji dohodninski razred, 41 %, ki v bistvu zajame, sociologi bi rekli, nižji srednji sloj. Delo je v Sloveniji seveda obdavčeno, obremenjeno, socialni prispevki 40,5; četrti v Evropi, ampak je velika razlika med prispevki delodajalca in delojemalca. Prispevki delodajalca so nižji od evropskega povprečja, čeprav vam Gospodarska zbornica govori drugače, in so na 16. mestu v EU, delojemalci so pa v Evropi res najvišje v tem kontekstu glede socialnih prispevkov prizadeti. Če gremo to preračunavati na tako imenovane implicitne davčne stopnje - malo guglajte pa se podučite, nimam časa -, ki kažejo efekt davčnih obremenitev, recimo tako imenovani ITR na kapital, Slovenija 19,6; EU 31. Davek od dohodka pravnih oseb -Slovenija je na 27. mestu v Evropski uniji. To so hard facts; en je rekel, da bo hard f... Zavedajmo se jih. Strinjal bi se z bivšim tovarišem Ivanom Janezom, da govorimo o neambicioznih programih; o neambicioznih programih govorimo v Sloveniji že skoraj 20 let. Dotaknil se bom samo infrastrukturnega ministra. Evropska ekonomija je v krizi in strinjam se z nekim ne pretirano uspešnim kandidatom za evroposlanca - ključno za poglobitev te krize je upad investicij. V Evropski uniji so investicije od 2008 do 2013 upadle za 16,7; reševalo pa nas je tuje povpraševanje. Tukaj je tudi malo navodila za kakšne bolj pomembne ministre, v obrazložitvi glasu pa več. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Bojan Dobovšek, SMC; pripravi naj se gospa Janja Sluga, SMC.
DR. BOJAN DOBOVŠEK (PS SMC): Hvala, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani mandatar!
V turbulentnih časih, v katerih smo, je majhna stranka na začetku dobila zelo veliko podporo ljudi in zmagala na volitvah. Obljube, ki jih je dala, so bile: pravna država in kompetentni ljudje. Glede na te obljube je gospod Cerar smelo zastavil vlado, jo sestavil iz ljudi, katerim
popolnoma zaupa. Glede na to pričakujemo, da se bo prvič začelo uveljavljati načelo pravne države, kar pa pomeni, da se vzpostavi pravi odnos med parlamentom in vlado. Kaj je bilo do sedaj? Do sedaj so si vlade vedno podredile parlament in moč se je preselila v vlado. In tisti, ki je želel spreminjati zakone, da so bili njemu v prid, si je podredil vlado in preko interesnih skupin dosegal to, da so zakoni, ki so se sprejemali, bili v interesu prav teh skupin. In zdaj imamo mi prvič zgodovinsko priložnost, glede na velikost stranke, ki ima največji delež v parlamentu, da postavimo parlament v tisto funkcijo, ki ji pripada. Se pravi, da parlament prevzame zakonodajno funkcijo, vladi damo tisto izvršilno funkcijo, sodstvu pa funkcijo nadzora nad delovanjem pravne države. S tem se bomo približali modelu, ki ga nekako tradicionalno zastopamo, se pravi nemškemu modelu pravne države - Rechtsstaat, ki omogoča človekove pravice, po drugi strani pa omejuje samovoljo suverena. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Janja Sluga, SMC, pripravi naj se gospod Simon Zajc, SMC.
JANJA SLUGA (SMC): Spoštovani vsi prisotni! Hvala za besedo.
Najprej bom povedala, da sem prejšnji teden imela čast prisostvovati proslavi ob enem prazniku neke majhne krajevne skupnosti v naši občini, ki je doslej nisem imela priložnost niti bolje spoznati. Se pa vsakodnevno vozim mimo, vidim cesto, vidim reko, nekaj hiš, zaprašenih od kamnoloma in umeščenih med dve strmi pobočji hribov, ki jih je ravno prejšnji teden ponovno prizadel plaz. Komaj dovolj prostora je za cesto in reko in le malokrat je tam videti tudi kakšnega krajana. Vendar pa se je na tem kulturnem dogodku v Domu svobode izkazalo, da v tej dolini deluje zelo uspešna podružnična osnovna šola, knjižnica, prostovoljno gasilsko društvo, pihalna godba, kulturno društvo, dva ansambla in celo pevski zbor. Vsak od krajanov je nekaj prispeval k izvedbi tega dogodka, podelili so priznanja. V tako majhni skupnosti, mislim, da so dobra dela teh ljudi, ki so priznanja prejeli, še tisočkrat več vredna, poseben poudarek pa je bil na tem, koliko ponosa, koliko čustev, dobre volje in zanosa je bilo vloženih v ta dogodek. V tistih trenutkih, ko sem tam sedela, sem si zaželela, da bi tam sedelo vseh nas 90 poslancev, da bi občutili to skupnost, to pozitivno energijo in te dobre misli ljudi, ki so v prireditev vložili svoje duše; ljudi, ki znajo ceniti dobra dela in požrtvovalnost, ki očitno dobro vedo, kakšen je pomen kulture za nek narod in za neko celo tako majhno skupnost.
Sama sem prisostvovala tako imenovanemu hearingu štirih kandidatov. Kandidatka za ministrico za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar me je na svoji predstavitvi na matičnem delovnem telesu prepričala, da tudi sama pripisuje kulturi dovolj velik pomen.
Seveda, s strani javnosti je bilo slišati največ očitkov na njeno nepoznavanje področja. Če pa pogledamo pretekle izkušnje, lahko dobro vidimo, da strokovno poznavanje področja nikoli ni bila garancija za njegovo uspešno vodenje. Nemalo je bilo ministrov, ki so bili strokovnjaki na področju, pa jim kljub temu ni uspelo. Bili pa so tudi takšni, ki jim je uspelo temu navkljub. Iz kandidatkine predstavitve je bilo razvidno, da se zaveda pomena kulture in njene vloge kot pomembnega dejavnika pri razvoju družbe. Napoveduje skrb za javni interes na področju kulture, skrb za vrhunskost, kakovost in dostopnost kulturnih vsebin. Zaveda se tudi tega, da mora kulturna politika postati del drugih javnih politik, napovedala je usmeritev v nov kulturni model, katerega cilj bi bil izboljšanje položaja javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Poudarek je dala učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev na tem področju ter krepitvi kulturne diplomacije. Poleg tega se zaveda tudi pomena kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje v šolah, kar se mi zdi zelo pomembno, saj to gradi naše prihodnje generacije. Kandidatka je na predstavitvi delovala kot povezovalna oseba, kar je na tako občutljivem področju, kot je kultura, izjemno pomembno. Umetniki so namreč posebna vrsta ljudi, z njimi je potrebno ravnati še posebej senzibilno. Svojo povezovalnost je pokazala tudi s samoiniciativnim pristopom k dialogu s kulturniki, s posluhom za njihove poglede in probleme. Dialogu je dala velik poudarek, kar mi je še posebej všeč. Ne pomnim namreč, da bi se v preteklosti kakšen ministrski kandidat s takšnim posluhom in pobudo k dialogu še pred svojim imenovanjem obrnil na zainteresirano javnost. Iz njenega življenjepisa izhajajo tudi pomembne vodstvene kompetence ter poznavanje javnih financ, delovanja države in lokalnih skupnosti.
Na temu mestu izražam svoje zaupanje in vero v celotno ekipo, ki jo je zbral in izbral dr. Cerar, in želim srečno novi vladi! Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Simon Zajc. Pripravi naj se mag. Anže Logar.
SIMON ZAJC (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
Danes potrjujemo listo novih ministrov. V navadi je, da poslanci koalicije listo hvalijo, poslanci opozicije jo kritizirajo. Seveda, vmes je bilo tudi malo pohval, ampak če se jo da tako pohvaliti, da v bistvu sebe pohvališ, še toliko boljše. Jaz sem mnenja, da potrebujemo oboje -kritiko in pohvalo. Ministri to rabijo, rabijo pohvalo zaradi tega, da ostaja nivo motivacije na dovolj visokem nivoju; ker zdaj v tem obdobju, kjer smo, bo delo, kakršno bodo opravili, polno slabih novic. Soočali se bodo s težavami v svojem resorju, ne bo toliko denarja za reševanje, kot bi si ga želeli, zato je dobro, da
pride tudi kakšna spodbuda z naše strani; tudi zaradi tega, da ostanejo, tako kot je treba, motivirani. Ampak potrebujejo pa tudi kritiko, če je ta kritika pospremljena hkrati tudi s predlogi za reševanje teh problemov, ki se jih kritizira. In po tem, kar sem danes tukaj poslušal, se mi zdi, da bo iz tega parlamenta iz vseh strani - opozicije in koalicije - prišlo kar nekaj te kritike, ki bo konstruktivna. To me v bistvu veseli in navdaja z enim upanjem, da bo ta vlada dobro delala.
Sam sem bil na zaslišanju na štirih odborih, omenil bom samo enega, to je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer sem podpredsednik, tam se je predstavil gospod Židan. Židan je pokazal, da se spozna na svoj resor, da ga pozna, kar smo tudi vsi od njega pričakovali glede na to, da je že minister. S prioritetami, ki jih je izpostavil, se strinjam, ampak hkrati smo vsi člani odbora imeli tudi svoje komentarje, ki jih pa on sam ni omenil. Recimo, imeli smo konopljo, jaz sem omenil problem semenarstva v Sloveniji, potem so bili še drugi predlogi. In mag. Židan je pokazal pripravljenost, da nas posluša, in pripravljenost, da z nami sodeluje. In to se mi zdi pomembno, to se mi zdi pomembno pri vseh ministrih, da bodo imeli to sposobnost poslušati in nas, ki smo v parlamentu, in vse zainteresirane javnosti. In kolikor poznam to ministrsko ekipo, ki je danes predlagana, se mi zdi, da bodo tega sposobni. Zato mislim, da je ekipa dobro sestavljena, in sem prepričan, da bo tudi dobro delala. Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Mag. Anže Logar, pripravi naj se Miha
Kordiš.
MAG. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala, predsedujoči.
Začetek mandata je vedno poseben trenutek. Odhaja stara vlada, prihaja nova vlada. Na nek način tudi novo upanje. Jaz obžalujem, ker danes zaradi že v bistvu v zadnjem času kar kronične odsotnosti Alenke Bratušek ne bom videl stiska roke in predaje štafete odhajajoče predsednice Vlade novemu predsedniku Vlade. Mislim, da je to neka normalna politična folklora, za katero bomo danes vsi skupaj prikrajšani. Gospod Cerar je rekel, de je kriza še tu in se na nekaterih področjih še poglablja. Najbrž je to rekel na podlagi poročila kandidata ministra za finance, ki je po pregledu javnofinančnega stanja ugotovil, da je slabe štiri mesece pred koncem porabljenih že 94,5 % proračuna. Zato je predsednik Vlade verjetno tudi napovedal restriktivno fiskalno politiko. Minister za finance je pa tudi v svojem predstavitvenem govoru, hearingu nakazal rdečo nit svojega delovanja, ki je bila uravnoteženje javnih financ. Če je leta 2012 ta beseda v trenutku povzročila proteste na ulici, je danes situacija drugačna. V koaliciji, ki ima za program uravnoteženje javnih financ, sedi celo socialdemokracija. V teh trenutkih,
dnevih smo polni besed oziroma vladna koalicija je polna besed o novih moralno-etičnih standardih. Jaz to razumem tako, da tedaj, ko se bo morala koalicija odločati med politično oportunim dejanjem in dejanjem, ki je pošteno, pravično in etično, se bo vedno brez razlike odločila za slednje. Pa četudi gre za osebo iz njihovega vplivnega kroga. Podpiram vašo obljubo, ki je bila tu izrečena - ničelna toleranca do korupcije v zdravstvu. Ampak jaz bi si tukaj želel slišati besedo ničelna toleranca do korupcije na sploh. Tudi do tiste osebne korupcije, izrabe političnega položaja za osebne namene. Podpiram tudi vašo napoved, da boste javno upravo, javni sektor usmerili v delo za ljudi, da ne bo stavkov, kot ste tu dajali: še nismo pristojni, ne moremo, se ne da. Ampak, gospod Cerar, v zadnjih dneh smo največ takšnih stavkov slišali ravno iz vaših ust. Dali ste zavezo ob začetku vašega mandata, da boste presegali delitve in vpeljali višjo politično kulturo. Vaša zgodba, ta obljuba se začenja z današnjim dnem, z vašo potrditvijo. Za dobro vseh želim, da vam uspe. Naj zaključim z besedo enega od tujih diplomatov, ki je rekel: "Upam, da se Stranka Mira Cerarja zaveda odgovornosti, ki jo ima s tem, ko obljublja moralno-etični preporod. Kajti če s tem ne bo postregla oziroma če te obljube ne bo uresničila, kaj bo potem ostalo volivcem." Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Gospod Miha Kordiš. Pripravi naj se mag. Tanja Cink.
MIHA KORDIŠ (PS ZL): Najlepša hvala za besedo.
Za to intervencijo sem imel pripravljen nek komentar in obravnavo področij zdravstva in šolstva, ampak se je vmes v tej diskusiji, ki jo danes poslušamo že cel dan, našla ena zadeva, za katero sem se pa odločil, da ne morem iti čez njo, in jo rabim pokomentirati. Zdaj se boste mogoče smejali, ampak se mi zdi to tudi zelo pomemben del politične kulture, o kateri se kar veliko zadnje čase govori. Marija Terezija ni gradila železnic pri nas, Marija Terezija je nastopila svojo vladavino, če se ne motim, 174o in končala svojo vladavino 1780. Železnica, ki je prišla k nam, je bila pa prva južna železnica, tako imenovana južna železnica v takratni Avstro-Ogrski; in sicer leta 1846 je prišla v Celje, leta 1849 v Ljubljano, potem pa leta 1857 v Trst. To se mi zdi ena taka pomembna zadeva, na katero sem pač hotel opomniti. Mogoče je pa tu edino toliko simptomatično, da takih nepravilnosti, lapsusov oziroma kakorkoli že temu rečete, nihče iz velikih domoljubov iz druge strani dvorane ni uspel opaziti in komentirati.
Kot omenjeno, kar se tiče zdravstva in šolstva, bom pa to vključil v svojo obrazložitev glasu.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Tanja Cink, pripravi naj se gospod Uroš Prikl.
MAG. TANJA CINK (PS SMC): Spoštovani podpredsednik, spoštovani mandatar, kandidatke in kandidati za ministre, spoštovani kolegice in kolegi!
Pred nami je pomemben dan, torej začetek dela za skupno dobro Slovenije, državljank in državljanov, ki so nam to nalogo zaupali, oziroma vseh nas. Vsesplošna kriza, v kateri smo se znašli, bo zahtevala od nas izjemno veliko poguma, zavzetosti, vztrajnosti in potrpežljivosti, še posebej pa povezovanja, sodelovanja ter strpnosti, če želimo premakniti stvari na bolje in če želimo resnično ljudem povrniti boljše življenje, čemur smo se zavezali. Prepričana sem, da je bila to skoraj edina njihova želja, kajti razmere v Sloveniji, vemo, so za velik del ljudi zelo slabe in žal nemalokrat tudi nevzdržne. Spremembe se zagotovo ne bodo zgodile čez noč in bo za to potreben čas, a pomembneje od tega je, da pri naših dejanjih prevladata razum in modrost. Potrebno je stopiti skupaj in poiskati nove poti za ustvarjanje pogojev za dostojno življenje ljudi ter za razvojno uspešno gospodarsko, socialno in kulturno okolje. Moramo se ozreti naprej in s pravimi dejanji prepričati ljudi, da nam je res mar zanje in za državo.
Prepričana sem, da je predlagana ekipa ministrskih kandidatk in kandidatov optimalna. Med njimi so vrhunski in izkušeni strokovnjaki, saj to so nenazadnje dokazali na zaslišanjih v preteklih dneh, ki so jih uspešno izpeljali. Zato verjamem, da lahko računamo na dobro in uspešno delo te vlade, zato jo bom podprla, vladi pa želim veliko uspehov!
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Uroš Prikl, pripravi se gospod Jožef Horvat.
UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Spoštovani predsedujoči, spoštovani gospod mandatar, kolegi poslanci in kolegice poslanke, prisrčen pozdrav tudi z moje strani!
Prav gotovo je danes poseben dan, svečan dan. Danes potrjujemo 12. vlado v Republiki Sloveniji, samostojni Republiki Sloveniji. Spoštovani predsednik Vlade, ministrice in ministri, pred vami zagotovo ne bo lahka naloga. V zadnjem času se je iz teh ali onih razlogov nakopičilo nemalo težav. Izjemno cenim vaš pogum in pripravljenost, da ste se pripravljeni soočiti z ne preveč rožnato situacijo in potegniti voz iz globokega blata ter ga vleči navzgor, navzgor in samo navzgor. V zadnjih dnevih sem prisostvoval številnim predstavitvam kandidatov in kandidatk za ministre oziroma ministrice ter se na tak ali drugačen način seznanil z njihovimi pogledi, vizijo ter ukrepi, ki
jih nameravajo realizirati v naslednjih tednih in mesecih. Vse povedano oziroma slišano me navdaja z veliko mero optimizma. Menim oziroma prepričan sem, da je sestavljena ministrska ekipa dobra, odlična; zato sem prepričan, da nam bo uspelo - uspelo vsem nam, vladi, poslancem, ki vam bomo pri tem iskreno pomagali. Zagotovo to lahko trdim zase osebno in za Poslansko skupino stranke Desus. Predvsem pa bo in mora uspeti vsem državljanom in državljankam Slovenije, da končno zaživimo lepši in boljši jutri. Osnovo za to pa vidim v že naštetem, tudi v zavezah iz koalicijske pogodbe oziroma koalicijskega sporazuma, ki bo v obdobju naslednjih štirih let platforma za vse naše besede in za vsa naša dejanja. V koalicijskem sporazumu, ki smo ga s skupnimi močmi spisali premišljeno in preudarno, gre poudarek predvsem na zagotavljanju pomoči najšibkejšim oziroma ogroženim sivim skupinam; zagotavljanju takšnega gospodarskega okolja, ki bo omogočalo nove zaposlitve in dvig bruto družbenega produkta; zagonu infrastrukturnih projektov oziroma investicij na tem področju; sanaciji in revitalizaciji bančnega sektorja; ukrepih za izboljšanje učinkovitosti gospodarstva v mednarodnih merilih; učinkoviti in prijazni javni upravi po meri ljudi; konsolidaciji javnih financ; prizadevanjih za čim večjo samooskrbnost oziroma samooskrbo na področju pridelave hrane; skrbi za okolje; vzpostavitvi lokalne samouprave v pravem pomenu te besede; krepitvi medgeneracijskega dialoga; ohranjanju javnega zdravstva; ohranjanju javnega šolstva; odpravi vseh možnih administrativnih in še kakšnih ovir; in še in še bi lahko našteval. A pri tem je potrebno eksplicitno izpostaviti ali pa predvsem izpostaviti povrnitev etičnih in moralnih vrednot vsakega posameznika in družbe kot celote, saj je le to predpogoj za prijetno sobivanje. Tudi to je in mora biti naša kvalitetna naloga.
Spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovane ministrice, spoštovani ministri! Ob upoštevanju začrtane poti, čeprav malokrat ne bo lahko, imate pri svojem delu mojo in Desusovo iskreno pomoč in podporo; pri vašem delu pa v vsakem primeru želim veliko uspeha v dobrobit vseh državljanov in državljank Republike Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Horvat, pripravi naj se gospod Karl Viktor Erjavec.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani predsednik Vlade dr. Miro Cerar, dragi kolegice in kolegi!
Dr. Cerar, tudi sam vam želim na začetku izreči priznanje za vašo vztrajnost. Dobrih šest ur ste tukaj v tej dvorani in nekaj časa bo še trajalo. In vesel sem tudi, da ste začeli uporabljati vašo dirigentsko palico. Utišali
ste vašega kandidata za ministra za infrastrukturo in mu jasno nakazali, da naj nekoliko tišje igra oziroma svira. Infrastrukturni objekti in projekti so izjemnega pomena, zato jim moramo dati večjo pozornost, kot jo je kandidat nakazal. Če nimamo doma denarja, ga moramo pridobiti od zunaj. Naj samo spomnim, v času, ko je bila Nova Slovenija v koaliciji, v mandatu 2004-2008, smo zaznali, kaj pomeni, da Pomurje ni bilo povezano z avtocesto z osrednjo Slovenijo. Takrat nam je samo pomursko gospodarstvo izračunalo, da je zaradi tega, ker nimamo avtocestne povezave, izpad pomurskega gospodarstva približno 2 milijardi takratnih tolarjev. In smo zgradili avtocesto pet let prej, kot je pisalo v načrtu izgradnje avtocestnega križa. Pet let prej. Jaz upam, da nas kandidat za infrastrukturnega ministra posluša.
Sicer pa, kolegice in kolegi, jaz mislim, da se moramo zavzeti za to, da spremenimo Poslovnik. Mi danes tukaj govorimo, kot se reče po domače, v luft. Morda nas res kandidati poslušajo, ampak mislim, da bi morali biti prisotni v dvorani. Komunikacija iz oči v oči je le bolj pristna, je prava človeška komunikacija. In če že ne smejo sedeti tukaj na ministrskih stolih, pa naj kandidati sedijo na galeriji. To je pač moj predlog.
Vesel sem tudi, da nas je danes kar nekaj o gospodarstvu dobro mislilo. Kar veliko nas je, ki polagamo veliko pozornost gospodarstvu. Vesel sem in hvaležen za razpravo kolegici mag. Klavdiji Markež iz SMC, ki je povedala, da je najpomembnejše troje: da imamo konkurenčne ljudi, da imamo izobražene ljudi in da imamo kompetentne ljudi. Poudarila je pomen malih in srednje velikih podjetij. To seveda tudi sam vedno znova in znova ponavljam. Ker je to pač hrbtenica vseh zdravih ekonomij v Evropi in v svetu, mala in srednje velika podjetja, družinska podjetja še posebej. Se pravi, da nas je kar nekaj, ki bomo najbrž na tem področju kot parlamentarci diktirali tempo za ukrepe, ki jih bo morala pripravljati vlada. Pravzaprav bom tukaj malo oster, ne želim več slišati slovenskega politika, ki gleda na delodajalca, na podjetnika zgolj kot na kapitalista v negativnem smislu, ki muči in šraufa uboge ljudi ter sedi na kupu denarja. Ne želim tega več slišati, ker bom s tega mesta številka 90 to vedno zelo glasno problematiziral.
Kolegice in kolegi, vsi vemo, človek ima spomin za to, da v sedanjosti ne ponavlja svojih napak in napak drugih, ki jih je naredil v preteklosti. Zato od te vlade, bodoče vlade pričakujem še več. Želim in zahtevam, pa sedaj ne bom našteval po prioriteti, ampak bom zgolj naštel nekaj dejstev. Zahtevam, da se vendarle končno začne izvajati Zakon o vodah, ki pa seveda zahteva tudi proračunske postavke. Gospa Alenka Bratušek je praktično iz proračunskih postavk pobrala ves denar za vzdrževanje slovenskih vodotokov, klimatske spremembe so stalnica in zato se nam danes
ljudje utapljajo, zato nam je potonil pridelek pomurskih, prleških pa še kakšnih kmetov in zgnil na njivah. To nekoliko bolj izdatnejše deževje ni naravna katastrofa. To je človeška katastrofa, ker ne znamo, tako kot so stari Rimljani znali vodo speljati, upoštevajoč, da voda teče tja, kjer ima nižjo potencialno energijo. Zahtevam, da se počrpa zadnji evro, ki je za Slovenijo rezerviran in čaka Slovenijo v evropskih skladih; in to iz večletnega finančnega okvirja, ki je že mimo. In tudi iz tega, ki se je že pred devetimi meseci začel. Mi pa se še nismo zbudili. Zahtevam, da je upravljanje z državnim premoženjem po načelu dobrega gospodarja in z občutkom za človeka, za ljudi, ki so zaposleni v podjetjih v državni lasti. Država je brutalno vrgla na cesto delavce, zaposlene v Nafti Petrochem. 111 jih je in 44 še grozi ta ista usoda in katastrofa; nihče se ne zgane. Nihče se ne zgane. Zahtevam, da se dosledno izvaja zakonodaja o skladnem regionalnem razvoju. Slovenija ni samo Ljubljana, Slovenija ni samo Ljubljanska kotlina, so tudi druge obrobne regije. Zahtevam, da ne bo nikoli več takšnih razpisov za projekte v občinah, da bi morali župani s svojimi vlogami tekati ob polnoči na bencinske črpalke. To je kamena doba. Zahtevam in pričakujem, da se bo zdravstvena ministrica podučila, kaj je to hospic. Zadovoljen sem bil z nastopom dr. Dušana Mramorja. Če bo tako delal, kot je govoril, potem bom lahko rekel, da je konservativec kot finančnik in da je liberalec, kar se tiče privatizacije.
Nova Slovenija kot opozicijska stranka in jaz osebno nisem tisti, ki bi kritiziral na zalogo. Danes je dan za to, da novi vladi sežemo v roke in želimo - Srečno, 12. vlada Republike Slovenije! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Karl Viktor Erjavec. Pripravi naj se gospod Ivan Škodnik.
KARL VIKTOR ERJAVEC (PS DeSUS): Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, dragi kolegice in kolegi!
Vesel sem, da bomo danes dobili vlado, glede na to, da smo imeli hudo politično krizo, tudi razpravo o tem, kdaj naj bodo parlamentarne volitve. Prepričan sem, da bi bilo prav, da smo imeli volitve pred letnimi dopusti in da bomo pravzaprav danes dobili vlado, ki bo imela polna pooblastila in seveda tudi polno odgovornost. Dobra okoliščina je tudi, da so v tem času tekle evropske volitve in da se prav tako oblikuje Evropska komisija. Tako da lahko rečemo, da ta politična kriza pravzaprav ne bo imela kakšnih hudih negativnih vplivov, ker bo jutri lahko vlada začela resno delo, s polnimi pooblastili. To je zelo pomembno, ker vemo, v kakšni situaciji se nahajamo; lahko pa tudi ugotovim, da so trenutne okoliščine kar usodne. Vidimo, da imamo 2,9 % gospodarsko rast, da
se nam brezposelnost znižuje, vendar zaradi teh lastovk ne smemo še biti zadovoljni, ker nas čaka še zelo težko delo. Prva stvar, ki bo, bo rebalans proračuna. Vemo, da prihodkov ni takšnih, kot bi si želeli, da bo problem, kako zagotavljati denar za to, da bomo lahko zagotovili socialno državo. Moram pa reči, da nisem za to, da bi razbremenili tiste, ki imajo že tako ali tako veliko. Stalno pritiskamo na malega človeka, kriza je najbolj udarila malega človeka; tukaj zlasti mislim na upokojence, na mlade, ki končujejo svoj študij, pa tudi na delavce.
Lepo je govoriti o tem, dajmo razbremeniti kapitaliste, lastnike kapitala. Mi smo to storili leta 1998, če se spomnite, v času vlade dr. Drnovška smo za polovico znižali prispevno stopnjo za pokojninsko blagajno. In od takrat naprej imamo stalno težavo, kako zagotoviti sredstva za izplačilo pokojnin. In se sprašujem, kam je šel ta denar? Zakaj smo razbremenili gospodarstvo, kapitaliste, lastnike kapitala in kam je šel ta denar? Očitno ne za to, da bi bili boljši, da bi imeli uspešno gospodarstvo. Imamo pa veliko zgodb, kot so Zvon, Zvon 1, Zvon 2, kjer so puhteli milijoni in milijoni evrov, ki jih danes mi plačujemo. Slišali smo, da se bo povečala zadolženost iz 72 % BDP na 80 %. Ampak poglejte, mi smo samo v letošnjem letu dali nekaj milijard evrov za sanacijo bank, za tiste banke, ki so na lepe oči dajale posojila - in to uspešnim menedžerjem, ki obvladajo vse in ki vse vedo, potem so pa delavce pustili na cedilu, z nizkimi plačami ali pa celo več mesecev sploh niso nič plačevali. Žal da ni gospoda Jožefa Horvata tukaj, te besede bo še poslušal iz mojih ust. Lepo je pa razbremeniti in ustvariti dobre poslovne pogoje za tiste lastnike, za tiste kapitaliste, če lahko tako rečem, ki tudi pošteno plačajo svoje delavce. Takšnim klobuk dol; ali pa Katanec reče, kapo dol. In to bomo tudi mi storili. Ampak ne moremo pa kar počez.
In zato tudi mislim, da bo ena od glavnih nalog te vlade tudi, kako ugotoviti in najti odgovorne za bančno luknjo. Jaz mislim, da moramo te stvari razčistiti. Treba je z imeni ven, saj se ve, kdo so bili v bankah, kdo so bili v nadzornih odborih, kdo je takrat vodil Banko Slovenije. Kako to, da je kakšen podjetnik lahko na lepe oči dobil posojilo, meni se recimo to ni zgodilo. Ko sem doma nekaj obnavljal, sem moral dati hipoteko, dve priči, administrativno prepoved na svojo plačo in tako dalje. To so dejansko stvari, ki jih moramo pogledati, zakaj se je to dogajalo, in nekdo bo moral tudi za to odgovarjati.
Glede stranke Desus, ker slišim od nekaterih, da smo nezanesljiva stranka, nestabilna, da smo zmeraj z eno nogo zunaj koalicije. Predsednik Vlade, jaz ti zagotavljam, da bomo trden člen te koalicije, vendar pričakujemo, da se bo spoštovalo tisto, kar smo podpisali v koalicijski pogodbi. Če smo partnerji, se tisto, kar je zapisano, po navadi spoštuje. In če se bo to spoštovalo, bomo mi najbolj trden
člen te vlade. Tako tistim iz opozicije, ki se bojite za Desus, kdaj bo odšel iz koalicije, lahko rečem, nobene panike. Tudi naše zahteve niso bile ne vem kakšne. Če je 40 milijonov evrov dodatnega denarja za regres največji problem te države, potem se sprašujem, kako da ni problem, kadar je treba nekaj 100 milijonov evrov dati za sanacijo bank. Takrat pa ni nobenih problemov. In po navadi se vsakokratnemu ministru za finance kar oči svetijo, ko se lahko zadolži zato, da bo saniral banke. Zato pravim, dajmo tudi pomisliti na male ljudi, ki so najbolj utrpeli to krizo. Teh 40 milijonov ne bo ostalo v nogavicah, to bo šlo takoj v porabo. Treba se je zavedati, da mi lahko govorimo o varčevanju in krčenju javnega sektorja, ampak mislim, da je na teh pasovih že zmanjkalo precej lukenj, da bi lahko še kaj skrčili. Mislim, da je treba pospeševati neko racionalno porabo, odpreti se za tuje investicije. In danes, na 1. seji vlade se moramo dejansko pogovoriti tudi z ministrom za infrastrukturo. Mislim, da je ključno, da začnemo te projekte; kapitala je dovolj, vlagateljev je dovolj, treba je biti samo odprt za to, pogumen. Mislim, da bomo lahko Slovenijo počasi potegnili iz te krize. Če se bomo pa ukvarjali sami s seboj in če bomo tekmovali, kdo bo koga preigraval, pa mislim, da bomo ostali tam, kjer smo.
Stranka Desus želi biti konstruktiven partner in bomo tudi podprli vse tiste dobre rešitve, ki pomenijo boljše življenje za ljudi.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Ivan Škodnik. Pripravi naj se gospa Eva Irgl.
IVAN ŠKODNIK (PS SMC): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi poslanci!
Predlagani ministri so te dni dobili zeleno luč na različnih odborih. Čas je, da danes potrdimo vlado, ki naj bi čim prej pričela z delom, da skupaj naredimo nekaj dobrega za Slovenijo. Prihajam s Koroške, ki je odmaknjena na obrobje Slovenije, ki ima iz preteklosti odprtih kar nekaj stvari. Ena od teh je prav gotovo 3. razvojna os. Korošci si resnično želimo te cestne povezave - in to čim prej. Sam pričakujem od nove vlade konkretne premike v tej smeri. Druga stvar je področje lesarstva. Gozdno-lesna veriga mora zaživeti, edino tako bomo lahko prišli do novih delovnih mest. Možni proizvodi so lesne hiše, cel kup drugih lesnih izdelkov oziroma izdelkov iz lesa. S posebnim odlokom bi lahko ali pa bi morali zagotoviti, da bi v vse javne objekte v državi vgrajevali lesena okna. Zakaj lesena okna? Vemo, da zdaj veliko delamo s plastičnimi okni. Ker ima les toliko dobrih lastnosti, da še vemo ne vsi, koliko. Ena zelo pomembnih zadev je, da skladišči CO2, ampak ta je morda še ena tistih manjših.
Na koncu naj povem, da na novo vlado oziroma na ministre gledam z optimizmom in jim bom z veseljem dal svoj glas. Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Eva Irgl. Pripravi naj se gospod Žan Mahnič.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik Vlade.
Nedavno nazaj ste dejali naslednje, citiram: "Glavna je etična in moralna prenova družbe." In potem nekako nadaljevali v tem stilu, da to podstat za reševanje krize, se pravi konsolidacija javnih financ in pospešitve gospodarstva. Seveda se je moč z vsem tem, kar ste povedali, strinjati, vendar pa, žal, vaše besede so čisto nekaj drugega, kot so dejanja vas in vaše bodoče vlade. V začetku, ko ste začeli graditi svojo politično kariero in ste pravzaprav zaradi tega tudi dobili volitve, ste dejali, da boste vzpostavili višje etične in politične standarde. Vendar vam moram žal reči, da ste padli na izpitu glede tega, še preden imate sploh vlado Republike Slovenije. To bom utemeljila z naslednjim. Najprej z izborom nekaterih ministrov, s katerimi res niste imeli dobre roke ali pa srečne roke. Najprej minister za pravosodje, gospod Klemenčič. Za njega je značilno, da ima izrazito dvojna merila, sploh ko gre za tolmačenje 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Tukaj imamo na eni strani primer Janeza Janše, na drugi strani pa primer Alenke Bratušek. Potem ima gospod Klemenčič težave - in verjetno jih boste lahko imeli v nadaljevanju zaradi tega z njim - s premoženjskim stanjem. On je nam dal nekatere dokumente takrat, ko je Mandatno-volilna komisija nadzorovala njegovo premoženjsko stanje, ne pa vsega. Naslednja stvar, ki je problematična glede gospoda Klemenčiča in njegove integritete. Gre za tiho podporo pri zaposlitvi gospoda Roka Praprotnika na Novo Ljubljansko banko. Dokazano je bilo, da gre za sistemsko korupcijo. Kajti takrat, ko se je namestnik Komisije za preprečevanje korupcije gospod Rok Praprotnik dogovarjal za službo v NLB, je Komisija za preprečevanje korupcije -oziroma vsaj naj bi - pregledovala dokumente v zvezi z bančno luknjo. Skratka, to so pomembne težave in Računsko sodišče je izdalo negativno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, in to več kot 14-krat naj bi bilo prekršeno. In nič čudnega, da je vaš kolega dr. Bojan Dobovšek dejal, da, ko boste videli to ekipo, vam bo vse jasno. Nam je bilo sicer jasno že prej, vsem ostalim Slovencem pa bo v nadaljevanju.
Druga zadeva, ki je tudi problem prav zaradi integritete in teh višjih etičnih standardov, je to, da ste legitimirali včeraj nezakonito početje oziroma zlorabo položaja gospe Alenke Bratušek. Vi ste edini, edini - in to je prav, da Slovenci vedo -, ki imate škarje in platno v rokah
in dejansko lahko preprečite to kandidaturo. Ampak ste se odločili, da tega ne boste storili. V Združeni levici je bilo prej rečeno, da ste tako ugodili bruseljskim šefom ali bruseljskemu šefu, jaz pa pravim, da ste s tem ugodili predvsem slovenskemu šefu. Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Žan Mahnič. Pripravi naj se dr. Matej T. Vatovec.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik; spoštovani gospod dr. Cerar, kolegice in kolegi!
Najprej se vam zahvaljujem za poročilo, delno poročilo Umarja, ki ste ga predstavili v začetku vašega govora. Potem hvala tudi za program, ki ste ga na nek način orisali. Strinjam se, Slovenija ni otok, pa vendar jaz vidim dva otoka tukaj v tej vladni ekipi. En otok imenujemo restriktivna fiskalna politika, na tem otoku ste vi in dr. Mramor. Drug otok imenujemo ekspanzivna fiskalna politika in na temu otoku so vsi drugi ministri. Mogoče dva plavata nekje vmes, ampak ju tok nosi bolj tja, vsaj kar sem slišal na hearingih. Prej ste dali priznanje vojski, gasilcem, reševalcem ob nedavnih poplavah. Jaz upam, da boste od besed, ki smo jih slišali od kandidata za ministra in tudi v koalicijski pogodbi, prešli k dejanjem in da res tem gasilcem, reševalcem in ostalim, ki se trudijo, delajo v korist ljudi, ne boste jemali finančnih sredstev, tako kot je to počela prejšnja vlada.
Dejali ste tudi, da bo potrebno veliko medresorskega usklajevanja. Sprašujem se, zakaj že do sedaj ni bilo tega usklajevanja? Jaz sem vsakega od kandidatov za ministra, na katerem hearingu sem bil, vprašal, ali se je pred tem kaj pogovarjal s kandidatom za finančnega ministra, da vsaj približno lahko govori o nekem realnem programu, če se je že pogovarjal glede teh finančnih zadev. Žal se nihče ni. Škoda, da se niste z ekipo vsaj prej dobili, da bi malo predebatirali, ker smo videli, eden od kandidatov je govoril nekaj, vi zdaj popravljate njegove besede. Očitno je, da tukaj prihaja res do komunikacijskega šuma, ali tehnične napake, ali kaj drugega. Dejali ste tudi, da ni več časa za politikantske igrice. Strinjam se, ampak trenutno največja politikantska igrica, ki se jo gremo v tej Sloveniji in katere del ste tudi vi, je kandidatka za komisarko. Ne vem, kaj se je zgodilo, ampak od tistega vašega trdnega nasprotovanja njenemu imenovanju ste, včeraj smo videli na odboru, povsem popustili. Vsi ste govorili, kako ste proti. Če bi res bili, bi včeraj sprejeli sklep Odbora za zadeve Evropske unije, da se seznam teh kandidatov oziroma konkretno trenutno kandidatko, ki je izbrana, umakne; pa tega žal niste storili.
Pozorno sem poslušal, ko sem bil na hearingu ministrice, kandidatke za izobraževanje, žal samo o visokem šolstvu, o srednjem šolstvu, o osnovnih šolah nič. Mi je bila
všeč njena izjava, da bo skušala slediti politiki bivše britanske premierke Margaret Thatcher, tako da upam, da bodo tudi ostali ministri sledili, vsaj na nekaterih segmentih, politiki Margaret Thatcher. Bilo je veliko govora tukaj o mladih in o starejših, mene veseli, da je Desus uspel zagotoviti teh 40 milijonov za starejše. Samo v številkah, 53 milijonov bi stalo štipendirano plačano pripravništvo za 18 tisoč mladih vsako leto, ki končajo šolanje, da lahko gredo. Dajte, prosim, o teh zadevah res razmisliti, ker to je ukrep, pri katerem se lahko poenotimo.
In še ena stvar, ki jo preveč podcenjujemo, tukaj pa res ni levice, ni desnice, ker gre za varnostno vprašanje. Tukaj se tiče predvsem ministra za zunanje zadeve, obrambo in notranje zadeve. Govorim o Islamski državi. Predstavlja velik problem, to še bo velik problem. Slovenija je koridor, kjer islamski skrajneži prehajajo iz severa na jug, obveščevalne službe to zaznavajo. Žal mi ne vemo tega, ker nimamo komisije. Tukaj bi vas pa res opozoril, dr. Cerar, dajte pozornost na to temo, ker zna predstavljati velik problem za Slovence, za Evropo, za širši globalni svet.
Srečno ministrski ekipi in hvala!
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Matej T. Vatovec, pripravi naj se gospa Nada Brinovšek.
DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Gospod podpredsednik, gospod predsednik Vlade, kolegice, kolegi!
Jaz bi se dotaknil področja zunanje politike. Na tem odboru sem tudi imel priložnost poslušati ministrskega kandidata. Bodoča vlada napoveduje, da bo nadaljevala s prenosom pristojnosti na organe Evropske unije, se pravi prenos pristojnosti Slovenije na organ Evropske unije. Po mojem mnenju je ta usmeritev zgrešena. Zakaj? Najprej, po 124. členu slovenske ustave bi naj bila strategija mednarodne politike ta politika miru in nenasilja. Evropska zunanja politika ne temelji na politiki miru in nenasilju, temveč na sledenju imperialističnim interesom ZDA in najmočnejših evropskih držav. Druga točka, gospodarska diplomacija. Koalicijski sporazum je poln izpostavljanja pomena gospodarske diplomacije. Kaj ta gospodarska diplomacija pomeni? Pravzaprav v tem trenutku pomeni podrejanje gospodarskim interesom držav, ki niso enake interesom slovenskega gospodarstva. Gospodarsko diplomacijo je kandidat za ministra na nek način izpostavil predvsem kot varovanje slovenskih interesov. Sprašujem se, ali obstajajo prvorazredni in drugorazredni interesi? Tovarišica Tomić je prej omenila tajna pogajanja. Tovarišica Tomić je prej omenila tajna pogajanja. Tovariš Trček je omenil člen v Ustavi, ki določa, da bi morala biti javnost obveščena o teh pogajanjih. Čigavi interesi so
sedaj tu v igri? Interesi Evropske unije, ZDA ali interesi Slovenije?
Kot 2. točko bodoče vladne ekipe izpostavlja verodostojnost oziroma vrnitev verodostojnosti slovenski zunanji politiki. Jaz se tu sprašujem, kako bo slovenska zunanja politika vrnila to verodostojnost, če je že sama neverodostojna na domačih tleh in zelo nenačelna. Tu imam spet dva primera. Slovenija se hlapčevsko podreja oziroma pomaga oziroma se pridružuje evropskim ekonomskim sankcijam proti Ruski federaciji in posredno podpira vojno kijevske vlade proti lastnemu prebivalstvu v Donetsku, Lugansku. In škandalozno je to, da se te sankcije sedaj še poostrujejo. Prejšnji petek je bil sprejet dodatni paket ukrepov proti Ruski federaciji, medtem ko mirovni procesi tečejo in kažejo na neke dobre rezultate, tudi s prekinitvijo ognja.
Naslednja točka je mogoče še najhujša, to je ta, da slovenska zunanja politika sistematično podpira to sramotno zaroto molka stvari, ki se dogajajo v Palestini. Po eni strani na nek način sankcioniramo oziroma sprejemamo ukrepe proti Krimu, ker zagovarjamo neko teritorialno celovitost določenega ozemlja; po drugi strani v primeru Gaze, ki je ravno tako neko območje pod okupacijo, pa se takih, vsaj načelnih ali simboličnih ukrepov slovenska zunanja politika ne upa ali noče iti. Naj omenim, da smo sprejeli pač te ekonomske prepovedi uvoza iz Krima. Po drugi strani pa pridno mi tudi izvažamo vojaško opremo v Izrael. Vlada in kandidat za ministra oziroma pravzaprav že minister, bil je v prejšnjih vladah obrambni minister, sedaj že tudi zunanji minister, postavljata kot nujno neko oblikovanje nove strategije slovenske zunanje politike, predvsem iz razloga, ker ta strategija, tako pravijo, je bila dosežena. Se pravi, izpolnili smo vse cilje, ki smo jih imeli glede zunanje politike, in sedaj je čas, da si postavimo nov cilj. Jaz pravim, prav. Kakšen pa je ta nov cilj? Dajmo prekiniti s tem, kar so delale vse prejšnje vlade, pa ne samo prejšnje tri; ampak vzpostavimo novo strategijo, ki bo temeljila na tem, da bo zagovarjala interese države, s tem pa mislim predvsem interese državljank in državljanov. In to posledično tudi pomeni, da ne bomo več pridno kimali diktatom imperialistične agende zveze Nato z ZDA na čelu in večjih članic Evropske unije. Naloga slovenske in posebej evropske zunanje politike bi morala biti reševanje teh kriz, ki sem jih omenil prej, se pravi vojaških kriz. Kar pa počnemo tu in kar namerava početi naslednja vlada, je pravzaprav stabilizacija kriz. To je en korak nazaj od tega, kar bi moralo biti reševanje.
Bodoča vlada tako z ministrskim kandidatom ali morda ravno zaradi njega ne obljublja sprememb na tem področju. Zaradi tega je jasen razlog, zakaj tega paketov ministrov in vlade ne moremo podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Nada Brinovšek, pripravi naj se gospod Igor Zorčič.
NADA BRINOVŠEK (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
Moram reči, da je bila ta predstavitev kandidatov, ki smo jih poslušali, zame veliko presenečenje, ampak ne v dobrem smislu, v slabem smislu. Če primerjam te hearinge s predstavitvijo naših kandidatov, ki kandidirajo na lokalni skupnosti za direktorje javnih zavodov, moram reči, da se predstavijo profesionalno. Predstavijo svoj program, vizijo, ukrepe in seveda finančno konstrukcijo, ki pa je usklajena z občinskim proračunom. Žal take predstavitve, jaz sem bila na petih zaslišanjih, nisem doživela. Pričakovala sem reforme. Ampak kandidatka za ministrico za zdravje je rekla, da je zdravstveni sistem v Sloveniji dober. Prejšnji teden je bila izvedena anketa in kar 82 % anketiranih državljanov je reklo, da niso zadovoljni s tem zdravstvenim sistem. Poudarjam pa, da dobra je pa stroka. Naša stroka sega v sam evropski, če ne tudi svetovni trg. Ker sama pač prihajam iz lokalne samouprave, sem vsem ministrom postavljala vprašanja predvsem iz tega področja. Tudi ministrici za zdravje sem postavila vprašanje, kako je s posodobitvijo javne mreže na primarni ravni, ki je rak rana. Na primarni ravni mi v Mozirju na primer že štiri leta iščemo splošnega zdravnika, ki ga tudi na podlagi koncesije nismo mogli dobiti, po drugi strani je pa na Zavodu za zaposlovanje preko 100 zdravnikov. Odgovorila mi ni tudi na vprašanje, če se obetajo na področju lekarniške dejavnosti kakršne koli spremembe.
V koalicijski pogodbi je predvidena sprememba Zakona o financiranju občin. Na Odboru za finance sem ministra povprašala, če ve, kakšne spremembe se predvidevajo na tem področju, in če mu je kaj znano, če bodo še lokalne skupnosti, se pravi občine, iz državnega proračuna prejemale 6 % primerne porabe za izvedbo lokalnih investicij. Tudi ministrica za notranje zadeve mi ni odgovorila; povedala je, da je temeljna naloga policistov varnost občanov. Jaz se s tem zelo strinjam, ampak če dam primer, da v Zgornje Savinjski dolini osemnajst policistov pokriva 512 kvadratnih kilometrov in 16 tisoč prebivalcev. Jaz upam, da ne bo pri razmišljanju o tem, kako bo z mrežo ustanavljanja ali širjenja, ohranitve oziroma ukinjanja policijskih postaj, prišlo komu na misel, da bi tukaj kaj združevali oziroma zmanjševali. Žal so bila tudi ministra za javno upravo polna usta, ki je poudarjal na odgovornost vodilnih uslužbencev. Ampak, dragi kolegi, vsi ti normativi in standardi za odgovornost vodilni uslužbencev so že predpisani, le politične volje ni, da bi se ti standardi oziroma odgovornost javnih uslužbencev, predvsem odgovornih, ugotavljala. No, prejela pa tudi nisem odgovora, kako je s spremembami, ki se predvidevajo v koalicijski pogodbi glede združevanja občin, glede ustanavljanja skupnih občinskih organov
in, kot sem že prej rekla, tudi ne glede Zakona o financiranju občin.
Drugače pa želim ministrski ekipi, čeprav je ni tukaj, vse dobro pri njenem delu! Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Igor Zorčič. Pripravi naj se gospod Tilen Božič.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade in spoštovani kolegice in kolegi poslanci!
V medijih so se včeraj pojavili pomisleki nekaterih interesnih skupin in zainteresiranih javnosti glede kandidata dr. Gašperšiča zaradi izjave pred odborom, da drugega tira Divača-Koper, tako kot je bil zamišljen, še veliko let ne bomo potrebovali. Veste, drugi tir Divača-Koper ima že zelo dolgo brado, ideja se vleče nekje od leta 2001. Projekt je bil najprej ocenjen na milijardo 400 milijonov evrov, potem je bilo rečeno, da bo lahko zgrajen za 700 milijonov evrov, bom rekel, da končna finančna konstrukcija v zvezi s tem projektom niti ni podana. Očitno je, da so predhodne vlade glede tega projekta obljubljale nemogoče in dokončno izvedbo projekta prestavljale v prihodnost, tako da se postavlja vprašanje, ali je projekt tako, kot je bil zamišljen pred leti, se pravi vse od leta 2001 naprej, sploh še usklajen s sodobnimi trendi, potrebami gospodarstva ter zmožnostmi države. Dr. Gašperšič na odboru ni v nobenem delu svojega zagovora kakor koli podcenjeval pomena dobrih prometnih povezav za potrebe razvoja Luke Koper. Pravzaprav nasprotno. Tudi sam je poudaril, da je ta povezava pomembna za razvoj Luke Koper, kritično pa je razmišljal, da je za njene potrebe nujno izvesti projekt izvlečenega tira, ker si drugega tira Divača-Koper, tako kot je bil zamišljen, v bližnji prihodnosti še ne moremo privoščiti. Mi se moramo zavedati, očitno se tega zaveda tudi kandidat za ministra dr. Gašperšič, ki na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor ni sejal rožic, ampak je kritično razmišljal, da se Slovenija nahaja v težki finančni situaciji, zaradi česar se mora usmeriti v infrastrukturne projekte, ki bodo v najkrajšem času zagotovili tudi nekakšen povratni tok. Torej v projekte, ki bodo takoj po dokončanju oziroma v najkrajšem možnem času začeli vračati državi nek denar. Odprti sta torej zgolj vprašanji financiranja tega projekta, tako kot je bilo to odprto že v času prejšnjih vlad, ko je bila Slovenija v bistveno boljši situaciji, pa se je projekt vseeno prestavljal iz ene v drugo finančno perspektivo. In vprašanje, ali je projekt, kot je zamišljen, skladen s povpraševanjem na trgu v Sloveniji in ponudbo na koridorjih skozi Italijo in Avstrijo. Želim pa v zvezi z zagovorom dr. Gašperšiča poudariti še nekaj, to se nanaša tudi na druge projekte, tudi na projekt tretje razvojne osi, ki je omenjena v koalicijski
pogodbi. Kandidat za ministra je namreč večkrat poudaril pomen javno-zasebnih partnerstev pri izgradnji infrastrukture. Jaz sem prepričan, če bo izkazan ta, tudi zasebni interes, da bodo lahko vsi projekti realizirani tudi v bližnji prihodnosti.
Če sklenem, prepričan sem, da danes odločamo o dobrih in primernih kandidatih za ministre, prepričale so me njihove dosedanje strokovne ali politične izkušnje. Zavedati se moramo, da je funkcija ministra v pretežni meri politična. Prepričala me je tudi njihova vizija glede prihodnosti ministrstev in njihovega dela ter njihovi napovedani prioritetni ukrepi. Danes torej razpravljamo o kandidatih, ne o tem, ali so že kot ministri karkoli storili. Prepričan sem, da imamo dobro ekipo in jim pri tem tudi želim uspešno poslovno oziroma delovno ministrsko pot! Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Tilen Božič, pripravi naj se mag. Margareta Guček Zakošek.
TILEN BOŽIČ (PS SMC): Spoštovani predsedujoči, predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Osredotočil se bom na področje, ki mi je po osnovni profesiji in tudi po nedavni dodelitvi v pristojna delovna telesa najbližje. Področje, ki ga glede na trenutne razmere, v katerih se nahaja Slovenija in številne druge države, upravičeno štejemo med najzahtevnejše - področje javnih financ. V okviru Odbora za finance in monetarno politiko sem imel priložnost poslušati z analitičnimi podatki izdatno podprto predstavitev dr. Dušana Mramorja, kandidata za finančnega ministra, ki je po mojem mnenju stanje predstavil takšno, kot je - težko. Izkazano zavedanje kandidata, da se ni dobro odločati ali govoriti na pamet, temveč po temeljiti analizi in posvetu, ki sta kljub vedno pretesnim rokom in pritiskom nujna predpogoja za sprejemanje ustreznih odločitev glede na dane razmere, mu bo pri nadaljnjem delu nedvomno v pomoč. Ustroj delovanja finančnega ministrstva je kandidatu dobro znan in to bo brez dvoma skrajšalo in poenostavilo prevzem poslov. Glede na zahteven finančni položaj Republike Slovenije - zadolženost bo letos, kot danes že omenjeno, predvidoma presegla 80 % BDP -mu ne bosta odveč niti dosedanja vpetost v mednarodni prostor niti doseženi strokovni ugled. Iz uspešno opravljenega zagovora pred matičnim delovnim telesom nadalje izhaja, da bo k delu pristopil strokovno in brez ideoloških ali, če želite, političnoekonomskih predsodkov, in se v danem trenutku poslužil tistega ekonomskega instrumentarija oziroma prijemov, ki so potrebni, da se izvijemo iz tega zahtevnega položaja. Včasih je politika javnih financ stala na dveh nogah - na fiskalni in monetarni politiki. Monetarni instrumentarji smo pred nekaj leti poverili Evropski centralni banki v Frankfurtu. Tako da so odslej spretnosti, ki jih mora
izkazovati finančni minister - pleše lahko namreč le še po eni nogi - predvsem premišljenost in taktnost, da lahko ohranja krhko ravnotežje. Koliko bo pri tem imel zvezane še roke, je odvisno deloma od neugodno zatečenega stanja, v veliki meri pa tudi od sodelovanja s preostalo ministrsko ekipo, ki bo morala delovati složno. Glede na doslej slišano verjamem, da bo temu res tako.
Kandidatkam in kandidatom za ministrice oziroma ministre želim, da bi uspešno prestali današnje glasovanje; na nadaljnji poti pa v dobro vseh državljank in državljanov Republike Slovenije veliko strpnosti, modrosti in osredotočenosti na ključne skupne cilje! Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Margareta Guček Zakošek. Pripravi naj se mag. Dušan Verbič.
MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK (PS SMC): Hvala, predsedujoči. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
V svoji razpravi, v podpori tej vladi bi se sedaj rada osredotočila na nekaj ključnih besed, ki so bile stalnice v današnji razpravi, pa tudi na odborih. To so optimizem, pogum, upanje in zaupanje, transparentnost, vizija in odgovornost. Tako kot danes, je tudi v razpravi na Odboru za gospodarstvo ob odlični predstavitvi kandidatke zavel optimizem. Optimizem iz nje same in optimizem med člani odbora, tako koalicije kot tudi opozicije, kar tudi meni daje velik optimizem, da se je začelo neko obdobje, novo politično obdobje. Za omenjeni resor se je zagotovo pokazalo, da je bila še kako modra in potrebna odločitev. Pokazalo se je, da je to ministrstvo eno tistih, ki bo ključen člen v delovanju vlade, in da se bo strošek, ki je bil včeraj še tako sporen, lahko neštetokrat povrnil Sloveniji. Slovenija lahko postane karkoli; karkoli se odločimo, je bilo rečeno, in res je. Potrebujemo pa pogum, potrebujemo jasen cilj, potrebujemo vizijo in predvsem vizijo, kam hočemo iti kot skupnost in država. In vlada ima vizijo. Res pa je, da jo je končno potrebno umestiti v sistem. Procesu te nove politike bomo morali razmišljati vsi v splošno dobro, v dobro države. In spremembe bodo. Nobena sprememba ne bo dobra za vse, kvečjemu obratno - večina sprememb bo verjetno slaba za večino. Ampak v nekem integralnem smislu bodo te spremembe na koncu dobre za državo in državljane. Danes, kolegice in kolegi, danes ne gre samo za to vlado. Danes gre za obstoj tega prostora, države, državljanov in prepričana sem, da vsak izmed kandidatov, kot tudi predsednik Vlade, želi delovati v tem smislu. In normalno je, da kandidati za ministre niso povšeči vsem, kajti to je naša človeška lastnost. Vendarle pa bodo razmere pokazale, kako odgovorno bo vlada v resnici delovala.
Najtežje je soditi sebi, pa čeprav po preteklih dejanjih; najlažje pa drugim, pa čeprav
po prihodnjih. S tem pa, ko kandidati iskreno želijo služiti državi, bodo vsi deležniki - mogoče res ne čisto vsi, ampak večina - na koncu spoznali, da gre za pozitiven, skupen učinek za državo. In danes tudi ne gre več za to, ali ima ta vlada prave odgovore. Nima jih. Pomembno pa je, ali ima prava vprašanja. Pomembno je, ali bo znala v pravem trenutku potegniti prave poteze in služiti v javno dobro. In ni res, da se bo nadaljevala stara politika, kajti zgodila se bo sprememba. Zgodila se bo višja politična kultura in sprememba je v tem, da prihaja odgovorna politika, ki prevzema odgovornost za stanje, čeprav ga niti sama ni zakrivila. Vsi začetki so težki. Na začetku je možnih mnogo spodrsljajev, na spodrsljajih se učimo. Pomembno pa je, da bo ta Vlada imela in prevzela odgovornost za cel prihajajoči mandat in še dlje, njeno odgovorno delovanje pa bo daljnosežno, prepričana sem, zelo trajnostno naravnavo.
Naj zaključim s citatom prve knjige Aristotelove Etike, ki je eden izmed začetkov zahodnjaške politične misli in pravi: "Končni smoter vsakega delovanja je vsekakor neko dobro, in sicer najvišje dobro." Lahko je ta smoter isti tako za posameznika kot za skupnost, vendar pa pride osvojitev in ohranitev tega smotra pri skupnosti popolneje do izraza. Ni majhna stvar, če najvišje dobro doseže posameznik. Še lepši in večji in veličastnejši pa je, če se do njega dokoplje cel narod ali celo država. Zato, kolegice in kolegi, državljanke in državljani, stopimo danes na to skupno pot brez osebnih interesov in skupaj podprimo vlado dr. Mira Cerarja! Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dušan Verbič, pripravi naj se gospod Jani Möderndorfer.
MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, vsem prav lep pozdrav!
Moj prispevek ni namenjen utemeljevanju vsebine koalicijskega sporazuma za področje javne uprave, je pa namenjen razpravi o tem. V svojih nastopih, še posebno tudi na zaslišanjih ste se nekatere poslanke in poslanci osredotočili na delo javne uprave. Velikokrat ste poudarjali, da ni učinkovitosti. Dodajali ste primer, da se je s tovrstnim početjem odvračalo še tiste investitorje, ki so bili pripravljeni vlagati v Republiki Sloveniji. Razlogi: neizdaja dovoljenj, največkrat gradbena dovoljenja, na katera se čaka štiri, šest ali več let. Temu bi dodal še javne očitke, da se v javni upravi zelo malo dela in da je itak preveč zaposlenih. Vse to daje celotnemu javnemu sektorju zelo slabo oceno. Ali je res tako? Ali pa ne želimo biti objektivni in se poslužujemo zgolj politične retorike. Za stanje v naši državi na področju javnega sektorja je najmanj enako
kriva tudi zakonodajna veja oblasti, kajti vsak javni uslužbenec se zaveda, kaj pomeni načelo zakonitosti. Da imamo slabe zakonske in podzakonske predpise, ni kriv občan, ne uradnik, temveč izvršilna in zakonodajna veja oblasti. Ni res, da je javni sektor slab. Res pa je, da na posameznem področju ni dobro, je celo slabo, ni optimalno. Ne smemo pa, vsaj poslanci, posploševati. Navedel bom primere, s katerimi se celo lahko hvalimo. Izdaja osebnih dokumentov, pomoči v izrednih naravnih nesrečah; primeri dobre prakse v policiji, vojski, šolstvu, skrbstvenih ustanovah in še bi lahko našteval. Res je, da se tudi za navedena področja pojavljajo primeri, s katerimi ne moremo biti zadovoljni, zato je dolžnost nosilca oblasti, predvsem izvršilne veje, da se zaveda realnosti, pogleda, kaj in katera področja so tista, v katere je potrebno vstopiti z drugačnim pristopom od sedanjega. Da ne govorim o področjih, za katera že vrsto let velja, da potrebujejo drugačno ureditev. Konkretno: javna naročila, IT podpora, vodenje nosilcev javnih pooblastil in njihova odgovornost, učinkovitost dela po področjih, ciljno vodenje, kompetence in še bi lahko našteval. In kaj to pomeni? V sami predstavitvi kandidata za ministra za javno upravo je bilo z njegove strani predstavljeno in v odgovorih na vprašanja izpostavljeno ravno to, kar sem izpostavil. Iz odziva na samem zaslišanju je razbrati oziroma se je dalo sklepati, da to ni tisto, kar bi posamezniki želeli. Sprašujem, spoštovani, ali se sploh želi spremembe v procesih organov državne uprave? Sedaj, ko se formira vlada, pa se pojavljajo dvomi in iščejo razlogi, da do tega ne bi prišlo. Morda se motim. Ne bom navajal besed, s katerimi se želi prikazati vprašljivost glede primernosti kandidatov za ministre ali ministrice, ali same vsebine. Pa tudi to nekako skušam razumeti skozi politično retoriko. Ne morem pa razumeti dvomov in pomislekov glede uvedbe ciljnega vodenja kot orodja za učinkovito delovanje izvršilne veje oblasti, sistemske ureditve IT podpore, javna naročila, večja pozornost strokovnosti javnim uslužbencem, uvedba in izvedba transparentnih kriterijev, odgovornosti in učinkovitosti dela, odgovornejšega ravnanja s stvarnim premoženjem	Republike	Slovenije.
Neupravičeno se velikokrat zlorablja besedo "neučinkovito". S tem se dela krivico velikemu številu javnih uslužbencev, ki se dnevno res trudijo, da svoje poslanstvo izvajajo v zadovoljstvo uporabnikov. Premalo se zavedamo, da se od uradništva zahteva uporabo že omenjenega načela zakonitosti. Spoštovane poslanke in poslanci, tu smo mi v vlogi zakonodajne oblasti. Redko ali pa nikoli ne pride glas uradnika ali civilne družbe na ustrezno mesto, da posamezni zakon ali podzakonski predpis določenega področja onemogoča učinkovito delo. Navezujem se na opevani primer - šest let čakanja na gradbeno dovoljenje. Obstajajo primeri, ko to drži. Razlogi
so v različnih dovoljenjih, soglasjih, prostorskih načrtih, v neodgovornosti nosilcev javnih pooblastil. In temu sledi, da ne smemo posploševati, kajti v Republiki Sloveniji se na letni ravni izda nekaj tisoč gradbenih dovoljenj -in kar je pomembno - v zakonitih rokih. Zakaj nezadovoljstvo uporabnikov, v tem primeru investitorjev? Preprosto - neživljenjska zakonska ureditev področja in neuporaba instrumentov vodenja, ki sem jih že omenil in so primeri uspešnosti v privatnem sektorju. Verjamem, da bo ne samo resorni minister za javno upravo, temveč ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jani Möderndorfer. Pripravi naj se gospod Luka Mesec.
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB):
Hvala lepa.
Danes se nisem nameraval več oglašati, ker mislim, da smo v uvodu v imenu poslanske skupine že povedali tisto, kar je potrebno. Pa vendar je ta razprava danes pokazala po eni strani, da se nekateri ogrevajo, kako bo to zgledalo v prihodnje, po drugi strani pa prostor in čas za nekatere, ki več ali manj sedijo še vedno v istem času in istem milnem mehurčku, ker pravzaprav ne morejo iz svoje kože in samo kritizirajo. Moram pa le pojasniti eno stvar, ker je kolega Logar - ki ga ni več med nami, verjetno se kje spodaj prehranjuje -pogrešal mojo kolegico poslanko in predsednico Vlade v odstopu, da je danes ni tukaj. Bal se je celo, da ne bo videl zgodovinskega stiska rok in ne vem česa še vsega. Naj ga potolažim, zgodovinski stisk rok ob čestitkah in prenosu bo lahko videl po televiziji, če si bo to ogledal, tako kot vsi ostali. In ta prenos se bo zgodil tako, kot se tudi mora zgoditi v vsaki normalni demokraciji, z nekim spoštovanjem in odnosom predaje oblasti. Ali bo to želel moj poslanski kolega gospod Logar gledati, to pa je samo še njegov problem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Luka Mesec. Pripravi naj se gospod Matjaž Han.
LUKA MESEC (PS ZL): Se odpovedujem besedi, hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala.
Matjaž Han, izvolite.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Jaz moram reči eno stvar, da današnjo razpravo vidim kot dobronamerno in sem tako tudi celi dan spremljal. Bilo je nekaj pohval, bilo je dobronamernih idej, bilo je tudi nekaj kritik, kar je normalno. Zdaj je najbolje, da utihnem in da pustim, da čim prej prisežejo ministri in da
začnejo delati, ker današnji dan bo minil, problemi bodo pa ostali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo bom dal gospodu Francu Jurši. Pripravi naj se gospod Jože Tanko.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Tudi sam bi, spoštovani gospod podpredsednik, rad mogoče končal na takšen način, kot sta kolega Mesec in Han. Jaz bom zelo kratek, ne bom se ponavljal.
Danes je bilo v tej dvorani izrečenih dosti lepih, pohvalnih besed, kar je dobra popotnica za nadaljnje delo oziroma za začetek dela naše nove 12. vlade. Bilo pa je tudi nekaj pikrih besed, ki so prišle iz opozicije, nekateri so celo uporabljali neke besede proti koalicijskim strankam, ki so bile dejansko netočne in potvarjajo dejstva. Ampak jaz o teh zadevah danes posebej ne bi želel govoriti; bi pa želel, spoštovani gospod predsednik Vlade, vas opozoriti na eno zadevo, ki bo mogoče tudi koristna za vas, za vašo vlado, za nas, za državljanke in državljane, predvsem pa za državo Slovenijo. Jaz v zadnjih letih na nek način pogrešam spodbudne besede najvišjih državnih predstavnikov državljank in državljanov. Ker tega na nivoju države ni, se ta zadeva nadaljuje od mest, vasi do zaselkov. In vse povsod, kamor kdo pride, govori zelo negativno. To ni spodbuda, to ni optimizem, to zadevo moramo spremeniti. In imeli boste tudi priložnost, da boste tudi to storili. Ta program ter seveda koalicijska pogodba, ki je neke vrste program, sta zapisana. To sem že v uvodu, v imenu poslanske skupine povedal, s tem smo mi zadovoljni in prepričan sem, da bomo z dobro voljo dokazali tistim, ki so danes govorili, kako slab člen te koalicije je stranka Desus. Nekateri so si namreč privoščili grde besede, ampak jaz s takšnimi besedami tega ne bom vračal, ker sem imel občutek, da so kolegi, ki so pred kratkim prišli v Državni zbor, zelo spoštljivo govorili. Na nek način je bilo to vzdušje v tej dvorani ravno zaradi tega mogoče tudi bolj spravljivo z opozicijske strani. Tako moramo nadaljevati, pred seboj moramo imeti državo, pred seboj moramo imeti naše ljudi. Verjemite, če bomo tako ravnali, da bo potem to blagodejno stanje se enkrat tudi v Sloveniji ponovno pojavilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jože Tanko. Pripravi naj se predsednik Vlade dr. Miro Cerar.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Pred seboj imam revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki je v točki 3.7 - Komisija za preprečevanje korupcije zapisalo naslednje: "Komisija je kršila osem zakonov, in sicer Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon o javnih uslužbencih,
Zakon o javnih financah, Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, Zakon o javnem naročanju, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin." Prav tako je kršila tri uredbe, in sicer Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, Uredbo o upravnem poslovanju, Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter še vrsto pogodb. Predstojnik te komisije, ki je kršila osem zakonov, tri uredbe in vrsto pogodb v letu 2011, je bil Goran Klemenčič, danes predlagan za ministra za pravosodje.
Gospod Cerar, vi ste v uvodu govorili o pobalinstvu. Predlagate za ministra osebo, ki je po ugotovitvi Računskega sodišča kršila pri svojem poslovanju osem zakonov, tri uredbe in vrsto pogodb, je pobalinstvo ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima predsednik Vlade, dr. Miroslav Cerar.
DR. MIRO CERAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor, poslanke in poslanci!
Malo mi je, izgleda, pošel glas, ampak se bom ogrel. Dolgo sem sedel, sem vas poslušal in izgleda, da potrebujem malo uvodnega zagona. Najprej bi se vam lepo zahvalil za to, v večjem delu res konstruktivno in umirjeno razpravo, ki je izpostavila zelo veliko pomembnih vidikov, problemov, vprašanj, dilem, ki zagotovo čakajo prihodno vlado in tudi Državni zbor, torej vse vas in nas skupaj. Skupaj z našimi državljani seveda pričakujemo, da bomo naredili tisti korak naprej, ki ga vsi čakamo in si ga želimo. Najprej bi ugotovil, da so bila stališča poslanskih skupin, tudi tistih, ki zastopajo stranke, ki ne bodo del koalicije, v velikem delu konstruktivna. Za tisti del, ki je bil konstruktiven, ki je prinesel neka opozorila, pripombe, mnenja, ki so zagotovo dobronamerna, se lepo zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem predstavniku obeh narodnih skupnosti, italijanske in madžarske, ki je v imenu obeh tudi podal takšne zanimive predloge. In seveda hvala tudi strankam, ki bodo skupaj z našo tvorile koalicijsko vlado, za vsa mnenja, ki so bila tukaj predstavljena. Del opozicije, morda nekoliko bolj na tej strani, deloma tudi tam, je bil prijazen tudi v nekem drugem smislu. Opozorili ste nas, da nas čaka še streznitev, veliko dela, razpad koalicije in podobno. Vsekakor se zavedam, da kljub denimo hudomušnosti, ki se skriva v teh besedah, je velik del tega resničen. Čaka nas res težko delo, vendar si kakšnega razpada koalicije ne želim in bom, upam da skupaj s koalicijskimi partnerji, naredil vse, da bo ta vlada delovala dovolj homogeno, akcijsko enotno in prepričljivo ter storila to, kar si je zadala. Tudi besede koalicijskih partnerjev me v
to prepričujejo. In naj še dodam, da sem osebno prepričan, da je ekipa ministric in ministrov, ki sem jo predlagal Državnemu zboru v imenovanje, kvalitetna, dobra ekipa, ki je po mojem globokem prepričanju skupaj sposobna opraviti naloge, ki smo si jih zadali. Poudaril bi, da je zelo pomembno to, na kar ste nekateri opozorili, da bo morala Vlada kot celota in tudi posamezni ministri ter tudi jaz kot predsednik Vlade paziti, da sodeluje z Državnim zborom, da upošteva vašo vlogo, da se zaveda, da ste vi zakonodajni organ, da torej vsi skupaj upoštevamo načelo delitve oblasti; hkrati pa tesno sodelujemo pri obveščanju, pri diskusiji, pri vnaprejšnjem razčiščevanju dilem, kajti le tako lahko potem zagotovimo, da bo delo v Državnem zboru pa tudi na Vladi potekalo kvalitetno. Osebno se bom zavzel za to, da boste poslanci sproti obveščeni o vsem pomembnem. Upam, da bo pretok informacij in komunikacija potekala tudi v nasprotno smer.
Izrečenih je bilo kar nekaj misli s strani opozicije, da je ta skupina predlaganih ministrov še nekakšen razglašeni orkester. Jaz bi rekel, da ni tako zelo razglašena, da pa nekateri posamezniki še niso popolnoma uglašeni s celoto, ker je povsem normalno. Bilo bi nenormalno, če bi bili povsem uglašeni. To bi celo mejilo potem na kakšno domnevo o tem, da so pretirano podredljivi. Kajti jaz si ne želim, da bi imel v ekipi ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo, ki so uglašeni že vnaprej. Ne moti me, če kakšen od kandidatov za ministra morda naredi kakšen spodrsljaj v smislu gorečega zavzemanja za neka strokovna stališča, ki jih je leta in leta kot strokovnjak, kot človek z izkušnjo oblikoval pri sebi. Seveda pa sem v teh primerih, ki so se zgodili - omenjen je bil predvsem kandidat za ministra za infrastrukturo, pa tudi na kratko kandidatka za ministrico za notranje zadeve - že opravil ustrezne razgovore, da smo se, kot bi vi rekli, uglasili. In sedaj vas lahko potolažim, da tu ni nobenih nesoglasij. Če se kasneje vrnem na to temo, in se bom, vam bom razložil vsebinsko, kaj to pomeni.
Ampak poudaril bi to, da bo vlada delovala kot uglašena celota. Jaz celo mislim, da je kvaliteta te ministrske ekipe tudi v tem, da imamo kar nekaj strokovnjakov tudi, bi rekel, v nekih navzkrižnih presekih in bodo lahko klub temu, da imajo različne resorje, po svoji strokovni plati sodelovali skupaj na istih vprašanjih. Imamo več ljudi, ki se spoznajo na finance, na ekonomijo, na kmetijstvo, torej ne bo samo resorni minister strokovnjak za neko področje, ampak jih bo več, ob vsej strokovni podpori, ki jo nudijo ministrstva, Vlada in ostali. Tako da mislim, če mi bo uspelo - in si bom za to zelo prizadeval - dobro dirigirati, kot bi se izrazili nekateri izmed vas, potem bo ta vlada sposobna uresničevati svoje cilje.
Če se na kratko posvetim temu, kar je bilo tu rečeno najprej v imenu poslanskih skupin. Poslanska skupina Združene levice je izpostavila, da pravzaprav politično nismo
kompatibilni z njihovimi pogledi. O tem sem že govoril, ko sem prvič nastopil tukaj kot kandidat za predsednika Vlade. Stvar je seveda razumljiva. Vi izhajate iz popolnoma drugačne temeljne koncepcije pogleda na politiko kot naša stranka in naša koalicija, pa tudi nekatere druge stranke. Ker so te zadeve javno zelo znane, mislim, da je to pač nekaj, česar ni treba pojasnjevati in se posebej na to odzivati. Vsi imamo legitimno pravico, da zagovarjamo tu različne koncepte. Verjamem pa, da bomo tudi z vami, torej Združeno levico, na nekaterih točkah - upam, da na čim večih - uspeli najti skupni jezik in podpreti skupaj tiste zadeve, o katerih bomo soglašali. Bilo pa je tudi rečeno, kolega Luka Mesec je dejal, da vidi pri meni oziroma vladi nekatera sporna etična vprašanja oziroma dogodke. Tu se pa seveda ne strinjam., Ne drži namreč, da sem denimo popustil temu ali onemu lobiju, ne vem, kaj je bilo točno mišljeno. Mislim, da je bil omenjen šaleški lobi. Jaz nisem imel nobenih stikov z nobenim lobijem in dejansko ne vem, v čem bi kjerkoli popuščal temu ali kakršnemkoli lobiju. Tudi ko ste omenjali TEŠ 6, če se ne motim, veste sami, da smo napisali v koalicijski sporazum, da bo tu opravljena revizija. In točno vemo, kaj sledi vsaki reviziji. Stvar se bo odvijala po normalnih korakih in jaz ne vidim tukaj česa neetičnega. Nasprotno, vidim zavzetost koalicije, da razčiščuje vprašanja, ki so zato državo ključnega pomena.
Potem gre za vprašanje predlaganja in celotnega postopka izbire komisarja oziroma komisarke gospe Alenke Bratušek kot kandidatke za to mesto, kar smo obravnavali tukaj v Državnem zboru že včeraj. Včeraj sem se udeležil seje Odbora za Evropske zadeve in danes ponovno poslušam nekatera mnenja, s katerimi se nikakor ne strinjam, ki jih seveda ponovno zavračam. Če mi bo čas dopuščal, se bom na koncu k tej problematiki vrnil. Bi pa prej posvetil čas drugim problemom, kajti včeraj sem izčrpno pred celotno slovensko javnostjo zelo jasno povedal, kako je s to zadevo, kaj si o njej mislim, in predvsem poudaril, da zdaj ni več zadeva v domeni Republike Slovenije, pač pa se o njej odloča na ravni Evropskega parlamenta, evropskih institucij. Pojasnil sem, da nismo več pristojni odločati o tem tukaj in da je vsako zatrjevanje česa nasprotnega čista manipulacija. In pojasnil sem predvsem, da to ni več dostojno, ni več v interesu države in je kontraproduktivno za kredibilnost Republike Slovenije, da to vprašanje izpostavljamo na tak prepirljiv, kverulantski način, da se tožarimo med seboj v tujini. Mislim, da to enostavno res ni smiselno in državotvorno ter da moramo s tem nemudoma prenehati.
Nasvet, ki naj bi bil dobronameren -Pazite, da se vam ne zgodi ulica -, ni zvenel dobronamerno. Verjemite pa mi, poslanci Združene levice, da si bomo prizadevali, da ta vlada služi ljudem. Če se bo kdaj zgodila ulica, če bodo demonstracije, stavke ali karkoli, upam, da bo vse to potekalo v nekem demokratičnem
okviru. Jaz si bom kot predsednik Vlade prizadeval, da do tega ne bi prihajalo, da bomo skušali z dialogom, s pogajanji, prepričevanjem, pogovorom preprečevati take zadeve, sodelovati s civilno družbo, sindikati komerkoli, da politika poteka bolj umirjeno in odločno; vendar umirjeno in ne na ulici. Nova Slovenija pa Ljudmila Novak je bila prav tako v svojem nastopu po moji oceni zelo konstruktivna. Všeč mi je bilo to, da nas je opozorila, da naj gre vlada med ljudi in da naj seboj vzame še kakšne državne uradnike, da vidijo, kako v praksi ljudje doživljajo posledice njihovih odločitev. Ta nasvet si bom zapolnil. Imamo že prakso iz preteklosti, ko so nekatere vlade pogosteje hodile na teren, kot rečemo, med ljudi. To sem že večkrat izpostavil tudi sam, da je to dobro, da je to nekaj, kar je v Sloveniji relativno lažje izvedljivo kot morda v nekih večjih državah. Ljudje v Sloveniji zaslužijo to, da pride tudi politika do njih; tudi iz, bi rekel, državnega nivoja, da jim prisluhne. In na tak ali drugačen način si bom prizadeval, da bomo to počeli; ampak ne samo v nekem formalnem smislu, pro forma torej, da se bomo pokazali, slikali, izvedli neko sejo, potem pa se vrnili v Ljubljano in delali po starem. Ampak bomo poiskali načine, da bomo resnično prisluhnili in nato skušali nekaj narediti v pravi smeri.
Gospod Jani Möderndorfer, predstavnik Poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek, je prav tako nastopil konstruktivno. Opozoril je na dva spodrsljaja, kot se je izrazil, ali lapsusa, ko je kandidatka za ministrico za notranje zadeve izjavila, da bi želela, da bi bila policija izvzeta iz javnega sektorja. Mislim, da ni dvoma, je tudi v samem zapisniku te seje in tudi tako je bilo povzeto v medijih, da je bilo jasno, da je bila to njena vizija v njenem osebnem imenu - to je izrecno povedala -, kot nekaj, za kar bi se sama zavzemala. Vendar je razumela in izjavila, da ve, da to ni niti del koalicijske pogodbe niti ni ta hip neka realnost, in zato je treba to tako vzeti. Te njene namere, ki jo je tako izrazila, niti ne štejem za neko napako; pač pa za nek razmislek, ki se pač zgodi ob številnih vprašanjih, ob neki argumentaciji. In menim, da tukaj ni dvoma, da policija seveda ostaja del javnega sektorja, in da bo tako ministrica in Vlada tudi seveda v bodoče ravnala, da jih bo tako upoštevala.
Glede infrastrukture bi seveda podal dve kratki obrazložitvi. Namreč, kandidat za ministra gospod Peter Gašperšič je dejansko nekoliko odstopil od tega, kar bo zagovarjala koalicija. To je storil, jaz mislim da, v nekem osebnem dobrem prepričanju, predvsem v smislu strokovnjaka, premalo se je vživel v vlogo politične funkcije in politika, ki bo zdaj nastopal v okviru koalicije in v interesu tistih ciljev, ki jih Slovenija in slovenska vlada, politika morajo zasledovati. Ko sva včeraj opravila razgovor na to temo, sem videl, da nekih temeljnih nesoglasij ni, da je pa šlo, žal, za nek, kako bi rekel, pretirano izpostavljen poudarek v napačno smer. Jaz vam zagotavljam, tako prisotnim poslankam
in poslancem kot tudi državljankam in državljanom, da infrastrukturna projekta, kot sta drugi tir in tretja razvojna os ostajata prioriteti tudi te vlade, da pa se moramo seveda vsi skupaj zavedati, in v to smer je šel poudarek ministra, kandidata za ministra, da so ti projekti povezani z enormnimi finančnimi sredstvi. Če samo na kratko povem, tako torej drugi tir vsekakor, kot sem rekel, ostaja prioriteta, na tem bom vztrajal tudi sam, vendar pa po sedanjih ocenah ta investicija presega milijardo evrov. In kljub temu, da si bomo za to prizadevali, si bomo prednostno prizadevali predvsem k temu, da pristopimo k izgradnji tako imenovanega izvlečnega tira iz Luke Koper, ki bo del bodočega drugega tira, nato pa poiščemo ta enormna sredstva, da upam, da nam uspe, da izpeljemo ta projekt drugega tira.
Kar zadeva tretjo razvojno os, vemo, da Koroška, Bela krajina in nekateri drugi deli Slovenije, regije, ki so bolj oddaljene od avtocestnega omrežja, potrebujejo mnogo kvalitetnejše prometne povezave. Verjemite, da ta vlada se tega zaveda, nenazadnje smo mnogi člani te vlade, bodoče vlade že pred vstopom v politiko ali pa v času politične kampanje obiskali te kraje, videli, da so problemi resni. Tudi sam sem bil na teh koncih in videl, kako hudo potrebna je ta boljša cestna povezava v teh delih Slovenije. Zato lahko rečem, da seveda si bomo po eni strani prizadevali za posodobitve obstoječih cestnih povezav, po drugi strani pa tudi za nove investicije, torej tudi za tiste, v katere sodi tretja razvojna os in še nekatere druge, ki so bile omenjene, ampak tudi tukaj bo treba te odločitve sprejemati na podlagi strategije razvoja prometne infrastrukture. Tu mora biti neka strategija in tudi sredstva za te velike projekte bo treba zagotoviti v večji meri izven proračuna, kajti drugače ne bo šlo.
Če nadaljujem, predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji sta z menoj že imela nekaj pogovorov, tudi z nekaterimi od kandidatov za ministre. Zagotovil sem jima, in tudi ministri to vedo, da si bomo, ker si moramo in želimo, prizadevali za to, da se ustavne pravice obeh narodnih skupnosti ne samo spoštujejo, ampak tudi v praksi udejanjajo, v tem smislu spoštujejo. To pomeni, da bomo morali nadgraditi nekatere dosedanje dosežke, predvsem pa tudi urediti neke zadeve, ki še niso urejene, od dvojezičnosti do sprejema zakona, ki ste ga omenili, in bolj aktivne vloge Urada za narodni skupnosti in tako dalje. Torej, zavedamo se teh stvari in zanesljivo bodo to zadeve, ki jih bo ta vlada urejala.
Gospod Janez Janša je v imenu Poslanke skupine SDS prav tako nanizal kar nekaj konstruktivnih pripomb, opažanj. Denimo, ponudil nam je roko, kot je dejal sam, pri uveljavljanju restriktivne fiskalne politike. Dejstvo je, da bo v veliki meri ta politika morala, vsaj v začetnem obdobju, biti restriktivna, seveda z nekim občutkom za določena področja in ljudi, kot je bilo rečeno. Skratka, tu ni nekega povsem,
bi rekel, enosmernega pristopa, ampak dejstvo je, da drži, kot je rekel tudi gospod Janša, da je to seveda nek blagoslov in prekletstvo, ki pa seveda nas vse skupaj čaka. Vsi vemo, v kakšni situaciji smo, ampak kot tudi poudarja kandidat za finančnega ministra Dušan Mramor, situacija je resna, ampak obvladljiva in premostljiva. In res je, kot je tudi gospod Jurša na koncu, zadnji dejal, treba je državljanom dati več spodbude, tudi drugačne, kot jo dajem zdaj, ampak državljani morajo vedeti, da ta vlada, ta koalicija verjame, da iz krize lahko pridemo, imamo načrt, imamo vizijo, imamo voljo. Ne govorim na pamet, ker se hkrati res zavedamo številnih preprek, težav in seveda stanja, v katerem smo, ampak jaz mislim, da lahko vsi skupaj verjamemo v to, da je to možno in to zdaj storimo. Zdaj, seveda ne bom tukaj komentiral nekih pomislekov, ki jih je izrazil tudi gospod Janša, kajti stvar je takšna, da se vlada mora izkazati, ne glede na te dvome, ki jih opozicija izraža, pozicija ima pa to nalogo, da je bolj kritična. Dejal bi samo to, da cilji, ukrepi, smernice in številke so. Morda je številk še najmanj, čeprav, ne bojte se, vsakič, ko se dobim s kandidatom za finančnega ministra, jih je obilo pred nama. In vsak minister se bo ukvarjal s številkami in tudi jaz se že ukvarjam, ampak vedeti moramo vsi da, kot sem že dejal pred časom, ko sem tu nastopil kot kandidat za predsednika Vlade, številke so tudi lahko zelo prazna obljuba. Recimo, gospod Šircelj me je v svoji razpravi pozval k bolj konkretnim navedbam, povsem legitimno, bom rekel, ni to nič narobe, mislim, da te konkretne navedbe so potrebne, denimo, kako bo z rebalansom, kako zmanjšati odhodke, časovnice in tako dalje. Ampak, vi veste, da Vlada, torej naša bodoča vlada ne more dati nobene zanesljive napovedi, dokler ne dobi celovitega vpogleda v finančno stanje. Imamo nek vpogled, vendar še ni dovolj celovit. In denimo, če samo primeroma povem glede rebalansa proračuna, ki se obeta kot možen, saj so bili podatki predstavljeni, da smo na 95 % približno, ampak je treba le počakati na nove napovedi glede gospodarske rasti, kar bo recimo UMAR do konca septembra podal in proučiti celotno situacijo. Tako da te napovedi boste dobili zelo kmalu, zelo numerično izražene in mnoge časovnice bodo zelo kmalu predložene vsem poslankam in poslancem pa tudi javnosti. Od zdaj naprej seveda, če bo danes ministrska ekipa imenovana, bo vlada zelo operativna, zelo konkretna.
Ampak, naj opozorim, če se vrnem nazaj, da ni res, da pravzaprav ta vlada nima dovolj predvidenih ukrepov, ciljev in podobno. Ta vlada je celo v koalicijski sporazum navedla devet konkretnih, od ena do devet, opisov, torej konkretnih medresorskih projektov. So zelo zahtevni projekti, ampak so izrecno navedeni na koncu, ob številnih drugih ukrepih, ki jih na, mislim da, 72 straneh koalicijskega sporazuma detajlno opisujemo. Tako da, res bi rad enkrat za vselej zaključil to diskusijo, ali imamo cilje ali
imamo ukrepe. Seveda imamo, že zdavnaj. In zato te kritike, ki se tu in tam pojavljajo, seveda niso utemeljene, da tega ni.
Tukaj so zdaj seveda pripombe glede posameznih ministrov. Mag. Goran Klemenčič, gospa Milojka Kolar, Vesna Györkös Žnidar, Peter Gašperšič in drugi. Tega bo veliko. Nekateri imate pripomba na njihova izvajanja v okviru zaslišanj pred odbori, drugi imate pripombe na njih od prej, iz nekaterih preteklih zgodb. Bom zelo enostavno povedal. Ni primerno, da tu pred slovensko javnostjo podrobneje odgovarjam na ta vprašanja, kajti verjemite mi, če ne bi verjel v vsakega od njih, če ne bi preveril vsakega od njih po najboljši moči, jih ne bi predlagal. Jaz jim zaupam, jaz jim verjamem. In tudi ko se pri kom pojavljajo takšne in drugačne domneve o teh ali onih nepravilnosti, to bomo v prihodnjih dneh razčistili, mislim, da boste vsi dobili odgovore na ta vprašanja, ki vas bodo pomirili, da boste videli, da vlada ima kompetentno in nesporno ekipo, ki lahko deluje. Če pa bi se, kot rečeno, v prihodnje pojavilo kaj obremenilnega, česar ta hip še ne vemo, če bi se izkazalo, da morda kdo od ministrov ne bo dovolj uspešno opravljal svojih nalog, potem pa vemo, da obstajajo metode in postopki, da se te zadeve pač uredijo. Ampak kot rečeno, ta hip stojim za svojo ministrsko ekipo, vanjo verjamem in sem prepričan, da bo zmogla opraviti naloge, zato ne želim sodelovati v neki razpravi sumničenj, obtožb ali česa podobnega.
Morda glede izkušenj. Res je, izkušnje, znanje, spretnosti za ministra so pomembne, vendar res je, da minister je predvsem politik. Lahko in včasih je to zelo zaželeno, da je tudi strokovnjak za zadevno področje. Včasih se zgodi, da nekdo, ki je strokovnjak za neko področje, ni ravno najboljši minister, ker ga lahko to dodatno obremenjuje, ker ima opravka z ljudmi, ki ga poznajo, ker je v kolegialnih ali preveč tesnih razmerjih z njimi, ker je morda odvisen od svojega poklicnega ceha ali pa je specializiran za neko posamezno področje na tem segmentu in je lahko pristranski. Po drugi strani seveda je lahko nekdo izvrsten politik, organizator, komunikator, nekdo, ki ima občutek za usklajevanja, pa mu manjka strokovnega znanja. Res je, težko je doseči to optimalno kombinacijo. Verjemite mi, da sem pri vsakem od kandidatov preverjal na različne načine, ali neka takšna kombinacija obstaja, do katere mere in kako bo lahko to posameznim kandidatom omogočalo njihovo uspešno delovanje. Mislim, da sem pri vsakem po premisleku odločil po najboljši vesti in prepričanju. In kot sem rekel, verjamem, da bo vsak kos svoji nalogi.
Očitki so bili, da govorimo o povezovalnosti, hkrati pa nismo povezovalni, da govorimo o etiki, pa nismo etični in podobno. Rečeno je bilo denimo, da govorimo o povezovalnosti, potem pa se izrekamo proti članstvu gospoda Janeza Janše v Komisiji
varnostnih in obveščevalnih služb. Kolikor vem, je problem drugje, kot se želi predstaviti. Poslanci Državnega zbora, predvsem vem za poslance naše stranke, verjamem pa, da tudi drugi podobno razmišljajo, tisti, ki imajo s tem težavo, razumejo, da je gospod Janez Janša v tem hipu pravnomočno obsojen za resno kaznivo dejanje in v takem primeru je težko poslanca potem imenovati v tako občutljivo komisijo za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. In pravzaprav tisti, ki dela tu težavo, ni oni, ki se temu upira, ampak tisti, ki predlaga takšno rešitev. To moram povedati zelo iskreno.
Potem se postavlja vprašanje udeležbe dveh kandidatov, gospoda Klemenčiča in gospoda Mramorja, na sejah zainteresiranih delovnih teles, ki so bile sklicane v času, ko so tudi potekali tako imenovani hearingi, torej zaslišanja ministrov. Tu moram zelo jasno povedati, da sklica teh dveh sej odborov ali kolikor je bilo teh sklicev, po moji oceni predstavljajo zlorabo poslovnika. Kandidati za ministre imajo samo eno nalogo v času, ko kandidirajo za ta mesta, to je ta, da se udeležijo zaslišanj pred pristojnimi odbori. In na teh pristojnih odborih lahko sodelujejo oziroma se jih udeležijo tudi poslanci, ki niso njihovi člani. In to je vse. V tem, bi rekel, predhodnem postopku, ki ima že ustavno podlago in potem poslovniško razdelavo, ne gre za tisto običajno delo Državnega zbora, ki ga poznamo kasneje, ko vlada že deluje, ko so ministri imenovani, ko so poleg matičnih delovnih teles v igri tudi zainteresirana, tam se bodo zagotovo morali ministri, vlada, kdorkoli, udeleževati tudi teh delovnih teles. Tako da ni šlo tu za neko ignoranco s strani poslanske skupine naše stranke ali drugih poslancev, ne vem pa, kakšna sta bila razloga obeh kandidatov za ministra, kajti oba sta se, kot vem, opravičila, opravičila svojo odsotnost. Ne vem, zakaj, vsekakor pa, če bi me vprašala, ali naj gresta na takšno sejo, bi jima to odsvetoval, kajti to, kot rečeno, bi izpadlo neprimerno, v nasprotju z ureditvijo, kot jo imamo.
Če se zdaj dotaknem še nekaterih vprašanj, ki so se postavila v razpravi poslancev, lahko, recimo, gospodu Hanžku in vsem ostalim, ki jih to zanima ali jih bremeni, zagotovim, da bo vlada na področju enakih možnosti, na področju problematike sovražnega govora, odnosa do manjšin, nediskriminacije opravila svojo dolžnost. To so ustavne kategorije, načela in pravice, ki jih je treba spoštovati. Tako bomo temu zagotovo namenili vso pozornost. Rekli ste, to je ideološka tema. Ja, jaz nisem nikoli dejal in tudi ne bom, da ne bomo obravnavali tudi ideoloških tem v Državnem zboru, kajti to je nemogoče, v politiki so teme vedno tudi takšne, da so ideološke. Že lastninska vprašanja, vprašanja sociale in tako dalje so ideološka. Gre za to, da si želim, da se ne bi zapletali v tista ideološka vprašanja, ki so za ta čas in prostor kontraproduktivna, ki povzročajo neko bolečino,
ne služijo pa ničemur, torej nobenemu razvoju, ne novim zaposlitvam, ne gospodarskemu razvoju, ne ureditvi javnih financ, ne socialni varnosti, ampak zgolj nekemu povečevanju medsebojne napetosti v družbi in takim nesmiselnim. Torej neprimernim ideološkim vprašanjem bi se želel v čim večji meri izogniti in apeliram tudi na vas, poslanke in poslance, da o tem resno razmišljate in skušate slediti tej liniji, da se torej ukvarjamo s tistim, kar je pomembno za to družbo tukaj in zdaj in za prihodnje rodove, da omogočimo nek trajnostni razvoj, neko spodobno socialno državo in ostalo, o čemer vsi govorimo.
Omenjen je bil Zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja in dejstvo, da se še ni pravzaprav v praksi začel polno uresničevati, kljub temu da je bil sprejet že kar nekaj časa nazaj. Mi smo v koalicijsko pogodbo zapisali, da je to ena od nalog te vlade in koalicije. In osebno se bom zavzel, da bodo pristojni ministri in vsi tisti, ki bodo z njimi na tem področju zadolženi za te stvari, tu spodbudili dejavnost. Mislim, da je prav, da se te zadeve, torej ugotavljanje izvorov nezakonito pridobljenega premoženja, pospešijo, da se ugotovi, kje je do tega prihajalo, in da se ugotovi osebe, ki so to počele, in da se izvedejo ustrezne sankcije.
Zabeležil sem si tudi izraz "mačehovski odnos vlade do regij". Že prej sem omenjal infrastrukturne probleme. S tem se bomo zanesljivo ukvarjali, bi pa dejal, da je res tudi jaz sam kot državljan sem pogosto opažal in še opažam, da so vlade v marsičem imele nekoliko mačehovski odnos do obrobnih delov Slovenije. Prizadeval si bom in verjamem tudi, da celotna vlada z menoj, da se ta zadeva popravi, da torej ljudem prisluhnemo v večji meri. Ne samo državljanom tudi, kot je bilo rečeno, podjetnikom, županom in vsem tistim, ki najbolj vedo v praksi, kaj so problemi, kje so problemi in kako se jih da včasih, kot mnogokrat povedo, rešiti že zgolj z neko dobro komunikacijo. Mi vsi vemo, da dosti problemov se da rešiti že z minimalnimi finančnimi vložki in z dobrimi dogovori, predvsem pa z odpravo administrativni ovir. Predvsem si bom prizadeval tudi zato, da bi dejansko in končno enkrat že za res prišlo do tega, da se tu zadeve premaknejo, kajti v tej odpravi administrativnih ovir govorimo že leta in leta, rezultat pa je takšen, da zadeve stojijo, premikov ni in zato tudi ni tujih investitorjev, zato tudi ni seveda investicij v strateške naložbe, v infrastrukturo in vse to, kar si želimo.
Veliko je bilo nekih kritik ali, bi rekel, pripomb, ki se mi zdijo takšnega ranga, da se na njih ne bom odzival. Bi pa nekaj rad ponovil. Enkrat sem že dejal tukaj pred vami, namreč, seveda si naša vlada, naša stranka, poslanci in upam, da si bo tudi koalicija v celoti, torej, da si bomo v končni fazi vsi tukaj prisotni prizadevali za bolj etično politiko in tudi družbo. Kajti dejstvo je, da smo Slovenci padli na etičnem izpitu, to je dejstvo. Ampak ni pa prav, tudi ni iskreno
oziroma je manipulativno pripisovati meni in tej vladi neke pretirano visoke leteče etične standarde, ki naj bi jih postavljali pred vas. Jaz se zavzemam za etično prizadevnost. Vsakdo od vas, od nas in od državljanov na nek način ve, kje lahko naredi kakšen napredek na področju morale, etike. Ne pričakujem in ni prav, da mi skušate stalno vsiljevati to, da govorim o nekih idealih, ki jih bomo izpolnili. Družba ni idealna, to jaz dobro vem. Čakajo nas težke preizkušnje, ampak napredek, preboj v tej smeri pa moramo narediti. In zato govorimo mi predvsem o pravni in politični kulturi, o dvigu te kulture, ne govorimo o idealni kulturi, te ni, poglejte tudi drugod po drugih po drugih evropskih in svetovnih državah. Ampak vsekakor smo pa lahko boljši. Boljši smo pa lahko. In samo o tem govorimo, da si prizadevamo, da smo boljši. In zato res želim poudariti, da ne želim biti vedno znova prestavljen kot nek ideal, ker to nisem, ampak si bom pa prizadeval, da bi se te zadeve premikale.
In za konec. Pravzaprav se zdaj vrnem na tisti očitek glede predlagane komisarke gospe Alenke Bratušek. Bom samo na kratko ponovil nekaj dejstev, zgolj zato, ker se je dejansko danes v razpravi ponovilo kar nekaj očitkov, nekaj trditev, ki ne držijo. In dovolite mi, da samo na kratko o tem spregovorim. Moj daljši nagovor je bil zabeležen včeraj na Odboru za evropske zadeve. Torej takoj po volitvah je seveda prišlo do situacije, ko je bilo treba predlagati komisarja s strani Slovenije gospodu Junckerju. To se je dogajalo v času, ko sem bil že tudi izvoljen za predsednika Vlade, vendar nisem imel in še danes, ta hip, zdajle nimam nobene formalne pristojnosti, da na ta postopek kakorkoli vplivam. Nimam. Zato je še danes, ta hip, do večera, upam, če bo izvoljena nova vlada, pristojna vlada gospe Alenke Bratušek. In zato je popolnoma neresnično trditi, da bi Cerar, torej jaz kot predsednik Vlade, lahko tukaj karkoli formalnega naredil. Če bi karkoli poskušal, bi kršil pravni red, česar ne smem in nočem. Seveda je bilo v pristojnosti Vlade, da določi kandidata ali kandidate. Naša stranka in jaz pa smo menili, da je prav, da v ta postopek ne vstopamo, da pa izrazimo svoje mnenje. In smo ga povedali. Zakaj? Zato ker, če nam bo danes uspelo imenovati ministre, v kar verjamem, bomo zdaj mi v naslednjem mandatu vodili vlado in bomo imeli neposredno najbolj intenzivno komunikacijo s predstavnikom iz Slovenije, ki bo pač član Evropske komisije. Seveda vsi vemo, da je predstavnik, torej komisar, nekdo, ki deluje za Evropsko unijo in ne za Slovenijo. Pa vendar hkrati vsi vemo, da ni nepomembno, kakšen položaj in resor ima takšen komisar, in da ni nepomembno, kakšno komunikacijo vodi z matično državo ob svoji zavezanosti načelom in delovanju Evropske unije. Mi smo zato predlagali svojega kandidata, neformalno predlagali, povedali, koga bi si mi želeli, da je, vendar Vlada tega ni upoštevala. Vlada je vložila formalni predlog, ga predložila
gospodu Junckerju, na kateri so bili trije kandidati, brez našega kandidata. Potem je šel postopek naprej ob vseh zapletih, ampak dejstvo je, da je danes situacija takšna, ne jaz ne marsikdo ni zadovoljen s tem, kdo je zdaj uradni kandidat, kajti mi smo imeli svoje preference in v nekem momentu sem celo, spet govorim neformalno, ker nisem imel nobene pristojnosti, zagovarjal stališče, da dajem prednost koalicijskima kandidatoma, gospodu Erjavcu in gospe Fajon. Kajti takrat smo že sklenili dogovor o koaliciji in se mi je zdelo to primerno. Ampak poglejte, zdaj je tako, stvar je prišla na Evropski nivo. Tukaj pri nas ni nobenega razloga ta hip, da bi lahko in smeli v to posegati, se bo pa kompetentnost kandidatke gospe Alenke Bratušek zdaj dokazovala v Evropskem parlamentu, kjer bo izpostavljena zelo temeljitemu zaslišanju, in to je zdaj v pristojnosti Evropskega parlamenta. Naj naši poslanci iz Slovenije v Evropskem parlamentu opravijo svojo dolžnost, ne pa, da pisarijo neka pisma in se pravzaprav ukvarjajo s slovenskimi zadevami, naj tam nastopijo pa povedo svoje stališče preko svojih strank, preko odborov in podobno. To je njihova naloga in pristojnost. Za Slovenijo je pa ključnega pomena to, da smo državotvorni in da v interesu države prenehamo, kot sem rekel, s temi medsebojnimi obtožbami in manipulacijami in pristanemo na dejstvo. Hkrati se moramo zavedati, da je bil gospe Alenki Bratušek namenjen položaj podpredsednice, je namenjen ta položaj, izjemno visok položaj v Evropski uniji in zelo pomemben resor na področju energetike, kar je v interesu, v objektivnem interesu naše države. Jaz mislim, da je to dejstvo, ki ga moramo upoštevati, in se temu primerno obnašati. Tako da upam, da je zdaj ta zgodba zaključena. Seveda pa naj za konec dodam, da če se bodo pa pojavile na ravni Evropske unije, torej v parlamentu ali kjerkoli, pri zaslišanjih ali pa denimo v Sloveniji kakšne bistveno nove okoliščine, bo pa morala tako Vlada kot morda kakšen drug organ to nemudoma potem obravnavati. Ampak dokler takih okoliščin ni, mislim, da moramo sprejeti dejstvo, kot sem ga opisal.
Za konec naj rečem, da se vam še enkrat lepo zahvaljujem za vašo razpravo, ki je bila v veliki meri zelo konstruktivna. Kot rečeno, verjamem v ministrsko ekipo in vam predlagam, da jo podprete. Zavezujem pa se seveda, da jo bomo po najboljši moči in vesti usmerjal in vodil v korist Slovenije in njenih državljank in državljanov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Vsi
prijavljeni razpravljavci, ki ste želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ja. Če želi razpravljati tudi predsednik Vlade dr. Miro Cerar kot predlagatelj liste kandidatk in kandidatov za ministrice in ministere, prosim, da se prijavi z dvigom roke.
Odpiram prijavo. Vsak razpravljavec ima na voljo pet minut časa. Besedo ima dr. Franc Trček.
DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo.
Hotel sem nekaj govoriti, ampak so me zbodle neke izjave, jaz bom rekel kar kolega Mira Cerarja, navsezadnje smo kolegi v trodelni delitvi oblasti. Kaj me je zbodlo? Zbodlo me je dvoje; najprej me je zbodlo, veste, da je moj dekliški priimek na facebooku Nespodobni. Zbodlo me je nespodobno tunkanje ministrskega kandidata Petra Gašperšiča. In moram stopiti njemu v bran. Zbodlo me je tudi zaradi tega, ne vem, kako je za ostale poslance, zame je to malo žalitev mojega osebnega intelekta. Sedel sem na tistem odboru, gospod je strokovnjak, je prišel iz gradbeništva, deset let se je premikal po birokratski karierni poti, kar se mi zdi v redu. In čestitam v bistvu za ta izbor. Zakaj? Ker to bi morale stare stranke delati v Sloveniji, pa v četrt stoletja niste delali - dobre kandidate, strokovne, tudi vzgajati oziroma če ste že kakšnega vzgojili, pa je s svojo glavo razmišljal, ste ga "poklopčkali". Skratka, gospod Peter Gašperšič je povedal to, kar mu je bilo rečeno, da mora povedati ... No, kolega, se tukaj strinja. Mi smo že ustanovili koalicijo, ki se imenuje Zdrava kmečka pamet. Mi fantje s podeželja, ki vemo, kako je z infrastrukturo ... Ne zdaj ubogega gospoda tunkati in potem, ko je moral nekaj razlagati, se je seveda zmedel. Bolj me je zbodla neka druga razlika, kolega Miro, rekli ste, "nisem imel stika z nobenim lobijem". Huuuh, sem že napisal na internet, tega me je pa zelo strah, prosim vas lepo. Lobiranje je sestavni del političnega procesa, ki ga ureja zakonodaja, kot je napisal urednik enega nizkonakladnika, "niso vsi lobiji slabi" - lobi upokojenk, ki ima penzijo nižjo od 500 evrov, lobi mladih, ki bi šli radi na doktorat, pa niso iz bogatih družin, lobi Belokranjcev navsezadnje in tako naprej. In potem si postavljam vprašanje, ja madonca, tristo kosmatih, kdo pa je imel stik z lobiji namesto vas. Potem vas pa zares zares prinašajo okrog. In tega si zares zares ne želim. Kolegica Anja bi verjetno rekla Sramota sramota sramota! Dobronamerno vam to govorim. Če ne boste imeli lobijev pod kontrolo, potem "ste gotovi", ni druge, tako žal je.
Zdaj bi se rad še malo dotaknil nekih zadev, časa še imam. Na teh odborih, na katerih sem sedel, na infrastrukturi, so že dosti govorili, upam, da se to res ne bo dogajalo, to poglabljanje medregionalnih, znotraj regionalnih razlik, delitev Slovenije na neko prvo, drugo, tretjo. Okoljski sektor je nek sektor, ki je zanemarjen v tej državi, že v času, ko je moj mentor za doktorat bil minister, pa je pozneje šlo še samo na slabše. Ni zavedanja o podnebnih spremembah. Resne države v bistvu zelo delajo na tem. Pri gospodarstvu se pozablja na zaposlene. Očitno so še vedno strošek. Kultura strahu - so mi povedali, da je gospod minister za javno upravo nekako izustil nekaj skoraj takšnega, da delavce v javni upravi mora biti
strah. Mi moramo iti v kulturo zaupanja, kot ste vi rekli. Imam občutek, da so mogoče nekateri kandidati za ministre in ministrice stopili v prevelike čevlje, ampak dajmo jim priložnost. Ampak, kaj pričakujem? Pričakujem, če se bo to ugotovilo, da najpozneje po novem letu rečejo: Ej, sorry, to je preveč zame. In da se potem iz tega ne dela velik kažin tu, v Državnem zboru, da se lepo odstopi, da se najdejo novi kandidati. Slovenija je majhna. Vem, da ste klicali kar nekaj mojih prijateljev, pa niso hoteli iti za ministre. Mogoče se bo kdo v vmesnem času premislil. To ni hec. To je zelo dobronamerno. Resni časi so, nehajmo se zafrkavati. Kdo je stopil v prevelike škornje, ne bomo ga na pranger dajali, nič takega, jaz tudi nisem za balet. Drugače pa vse dobro.
Za konec bi pa še nekaj rekel. Poglejte, gospod Cerar, to sem dal sedaj na facebook, je malo nesramno: Ste predsednik Vlade Slovenije. Čez kakšno uro boste imeli vlado izglasovano, ker imate dovolj glasov. Niste več moralni teolog. Prosim, zavedajte se tega in gremo delati. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa, predsednik.
Jaz sem poslušal zelo pozorno, ali boste vi odgovoril na tisto, kar sem sam spraševal ali ne, in ste odgovoril. Ampak zdaj imam jaz nova vprašanja, vi se pa niste prijavil. Zdaj pa ne vem, kako boste odgovoril. Torej, ne boste odgovorili.
Nova vprašanja so pa naslednja. Vi ste rekli, da zaupate celi ekipi in da nimate z njo nobenih težav, torej tudi kandidatom za pravosodnega ministra. On je dobil negativno mnenje Računskega sodišča. On je kršil 15 postavk, tako piše v negativnem mnenju Računskega sodišča. To torej ni nobena okoliščina, ki bi vas motila zato, da ga predlagate kot ministra. Hkrati pa pravite, da v primeru Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb obstaja neka okoliščina, ki je moteča pri gospodu Janši. Prav. Dajte jo pravno opredeliti in povejte, kateri zakon, kateri predpis to prepoveduje. Ali je to ustava ali, je to zakon, ali kakšen podzakonski akt? Jaz namreč tega ne poznam. Ali pa je to Poslovnik? Vi pravite, pravo, pravo in še enkrat pravo. Torej, povejte, kateri člena vas ovira pri tem. Ampak hkrati vas pa torej ne ovira 15 postavk Računskega sodišča o negativnem mnenju poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije, ki jo je vodil gospod Klemenčič. Ne gre skupaj. Jaz sem vam prej rekel, da imejte en meter, ki ima sto centimetrov za vse. Zdaj pa imate dva metra. Eden vam kaže toliko, eden vam kaže toliko, toliko, kot potegnete, toliko vam pokaže. To je zelo priročna zadeva.
Govorili ste o zlorabi poslovnika. Povejte mi, kateri člen sta gospa Irglova ali
gospod Šircelj kršila? Kateri člen poslovnika je kršen? Ali pa prisegate na kakšno rusko pravo? Jaz ne vem, ker tam so nekako ... ali zdaj velja ali ne velja tisto, da kar ni prepovedano, je dovoljeno. Ali sedaj za vas velja obratno ali kako? Namreč, poslovnik nikjer ne govori, da zainteresirana delovna telesa v tem primeru ne bi mogla zaslišati kandidatov. In zdaj vi pravite, da gre za zlorabo. Kateri člen? Jaz vas bom vedno spraševal po členih. Namreč, vi ste z besedama "pravo" in "pravičnost" prišli na oblast. Zdaj pa vidim, da ne gre to dvoje na noben način skupaj.
Tudi kar ste govorili o gospe Bratušek, "kršil bi pravni red". Jaz, če bi kaj rekel, najverjetneje to imate prav, tu ni zdaj kaj balansirati, ampak to čez eno uro ne bo veljalo več. Čez eno uro to ne velja več. Vi lahko čez eno uro na seji Vlade sprejmete sklep: Vlada Republike Slovenije preklicuje sklep prejšnje vlade in predlaga novega kandidata, ki je Janez Novak, ne vem kdo. Vsak Janez Novak bo verjetno boljši od sedanje kandidatke. Torej, tukaj vas pa nič ne moti, če je ta gospa kršila vsa pravila, zamižite ne obe očesi in čakate neko mnenje KPK, gospa pa ne dvigne pošte. In je tudi ne bo dvignila. Tu gremo lahko stavit, ne bo je dvignila. Toliko časa bo zavlačevala, da bodo vsi roki potekli in da bo postala komisarka, potem pa res ne boste mogli več ukrepati, saj to oba veva. Ampak čez eno uro lahko tak sklep sprejmete, za to imate vso pravno podlago. Pravno podlago imate, ker vi lahko kadarkoli, seveda do imenovanja v Evropskem parlamentu, absolutno prekličete sklep prejšnje vlade, vendar očitno tega nočete. Skratka, še enkrat vas pozivam in vas prosim, da si kupite meter, ki bo trd. Najboljši bi bil tisti, ki so ga včasih imeli v osnovnih šolah, veste, tisti, ki je iz lesa, tistega ne moreš raztegniti ali pa skupaj dati in vedno kaže sto centimetrov, en meter je sto centimetrov, tam je vedno. Pri vašem pa je precej drugače, ker je elastičen, to pa ni dobro. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik, za besedo. Kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade!
Začel bom pri tistem, s čimer ste se vi ukvarjali v svojem odgovoru. Kar nekajkrat ste rekli, "po mojem mnenju". In občutek imam, da ste se s tem postavili ne samo nad slovensko zakonodajo, ampak celo nad slovensko ustavo. Ampak ustava je ostala nekje na levi polovici, vi ste pa na desni polovici. In to kot neka moralna, predvsem pa pravna, visoko moralna oseba. In kljub temu, da je vaše mnenje očitno več vredno kot ustava, boste ostali politično živi. Na drugi strani pa ste rekli Številke so lahko prazna obljuba. Torej, takšna bo ta vlada - številke, dejanja niso potrebna. Ravno zato smo na hearingih tolikokrat poslušali, "prioriteta bo",
"potrebujemo", "zagotovili bomo", "nadgrajevali bomo", "zagotavljali bomo", sto deset stvari "bomo". Kako bomo pa to izmerili, kot je rekel predhodnik - ne bomo, samo nadgradili bomo, zagotovili bomo. Nič merljivega in ta vlada bo ostala cela. Resnično se sprašujem, koliko časa.
Po hearingih, glede na to, da imamo danes glasovanje o vladi, sem imel nekako tak občutek, da ena tretjina ministrov, kot da niti nočejo biti ministri ali pa vsaj ne za tisto področje, za katerega so bili nominirani. Ena tretjina ministrov je imela po mojem mnenju nek življenjski osebni cilj, da bodo nekoč ministri. Ena tretjina ministrov pa bi nekaj delalo, ampak ne vedo, kako, s čim, niti s kom. Torej, še tisto malo, kar je kdo konkretnega obljubil, ko smo ga poslanci, predvsem opozicije, vprašali, kako, s čim, ni bilo odgovora. Nekaj primerov. Dolgotrajna oskrba, smo vprašali, kje boste vzeli
-	tišina. Naredili bomo energetsko sanacijo javnih stavb, kje boste vzeli - tišina. Policiste bomo izvzeli iz sistema javnih uslužbencev, kako
-	tišina. To so tisti merljivi centimetri in metri, ki jih na koncu mandata nikakor ne bomo mogli izmeriti, ker so očitno po vašem nemerljivi oziroma, kot ste sami rekli, številke so lahko prazna obljuba. In ravno zaradi takšnih hearingov in zaradi takšnega nastopa, kot ste ga imeli danes, gospod predsednik Vlade, tako na začetku kot tudi zdaj na koncu, vemo, kdo bo zmagovalec teh predčasnih volitev - javna uprava. Oni so vedno nemerljivi in takšna bo javna uprava tudi ostala - nemerljiva, z lahkoto. Torej, mislim, da ko pogledamo te hearinge in preberemo koalicijsko pogodbo, imam občutek, da smo prebirali nek domišljijski spis, toda konec te pravljice ne bo srečen oziroma predvsem pri videnem in prebranem se bo ta pravljica kmalu končala, na koncu pa ne bomo imeli metra, da bi izmerili njeno uspešnost
In, da zaključim. Dva meseca, več kot dva meseca po 13. Juliju - rdeča nit Pravna država in etika, ampak čedalje bolj se kaže, z vsakim dnevom bolj se kaže, nekaj so črke na papirju, nekaj pa so dejanja. Spoštovani predsednik Vlade, že dva predhodnika sta rekla, vi ste predsednik Vlade, niste več samo profesor, niste, kot mislim, da je bilo rečeno, moralni teolog, ste predsednik Vlade. Vladajte, sprejemajte sklepe, pripravljajte zakona, predvsem pa spoštujete ustavo in voljo državljank in državljanov. In z enim sklepom lahko spoštujete in zakonodajo in voljo volivk in volivcev in prekličite sklep prejšnje Vlade in predlagajte novo kandidatko za komisarko. Če že 10 let govorimo o ženskih kvotah, ni hudirja, da ne bi v Sloveniji našli sposobne ženske. Lahko vam jih potem na hodniku vsaj 10 naštejemo, ne glede na politično pripadnost, ki bodo veliko boljše, strokovne, z vsemi kompetencami, kot pa gospa, ki je sama sebi znotraj Slovenije rekla Ne, mi smo se ubranili pred trojko. V Bruslju pa je sama skočila trojki direktno v naročje in objem.
Spoštovani predsednik Vlade, če želite biti drugačni kot predhodniki, delajte tisto, kar govorite. Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Besedo ima gospod Jernej Vrtovec.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi. Lepo pozdravljeni!
Gospod Cerar jaz verjamem, da se zavedate odgovornosti, ki jo sprejemate, ki ste jo sprejeli, zaradi katere ste tudi šli na volitve skupaj s svojo listo. Bojim pa se na podlagi izkušenj pa tudi na podlagi zaslišanj ministrskih kandidatov, da se nekateri iz vaše ekipe, bodoče vaše ekipe te odgovornosti ne zavedajo. Dejali ste, da ste z gospodom kandidatom za ministra za infrastrukturo že zgladili nesoglasja, že včeraj zvečer. Ali veste, gospod kandidat za ministra za infrastrukturo je danes ob 10. uri še vedno trdil, da mi drugega tira ne potrebujemo. Torej ne vem, kakšna nesoglasja ste zgladili, in tudi sam težko verjamem, da bi lahko po tako trdnih stališčih, ki jih je zavzemal kandidat za ministra za infrastrukturo na parlamentarnem odboru, tako hitro spremenil svoja stališča.
Del vaše ekipe, dvomim, da se zaveda odgovornosti, ki je pred vami. Torej vaša koalicija je pred dvema ključnima težavama. To vam govorim dobronamerno. Prva težava so vsebinska razhajanja in druga težava so koalicijski partnerji, kar je bilo danes že slišano in kar ste tudi vi v odgovoru na prvi krog vprašanj in razprave že rekli, da se ne bojite, da bi koalicija razpadla. Ampak kljub temu dovolite najprej vsebinska razhajanja. Bil sem torej na Odboru za infrastrukturo in ne gre samo za drugi tir, gre tudi za zaključek avtoceste Draženci-Gruškovje. To je edini krak avtoceste, ki je potreben do Amsterdama do Soluna, pa mi smo brez. In odgovor je bil, ali bi mi ta del avtoceste gradili zaradi nemških turistov, ki poleti tam čakajo. Ja, moramo ta del zgraditi. Glede drugega tira, če kandidat za ministra in če tudi vi tako ocenjujete, da denarja ni, glejte, Luka Koper drugi tir potrebuje. Če smo mi lastniki, potem dajmo to zagotoviti. Če pa nismo sposobni zagotoviti drugega tira, potem pa prodajmo Luko Koper pa še železnice zraven. Ne si misliti in delati utvar, da bodo ti grdi Nemci, ki bodo prišli pa kupili Slovenske železnice, tire s sabo odpeljali v Nemčijo. Prav tako kot niso odpeljali letališke piste ob nakupu aerodroma.
Prav tako so vsebinska razhajanja med vami, med ministrom Mramorjem in kandidatko za ministrico za zdravje. Veste, gospod Mramor trdi, da se bo ta košarica pravic zmanjševala, ministrica trdi drugače. Prav tako govorijo o dajatvi, tudi vi to dajatev omenjate in, ker ni tukaj dopolnilnega zavarovanja, brez da bi sploh vedeli, kako bo ta dajatev sploh izgledala. Nimamo nekega načrta ukinitve in nadomestila za dopolnilno zavarovanje.
Kar se pa tiče drugega dela. To je del koalicijski partnerji, veste, če ne bo prej razdora, bo pa takrat, ko bomo zaradi neprodaje podjetij, ki so v državni lasti, ko boste morali, ko se boste stranke koalicije usklajevale, kdo bo sedel v dotičnih upravah podjetjih in nadzornih svetih. In tukaj imate stranko Desus in stranko SD, ki so se v preteklosti o teh področjih že kar zelo izkazali. Prvi ukrep, da se boste lahko temu izognili, vam priporočam, res čimprejšnjo privatizacijo.
Kar se pa tiče še, pa je bila že večkrat omenjana danes stranka Desus, ampak veste, to je treba poudariti in je prav, da vas opozorimo, kajti govorili ste, da bo vaša politika popeljala Slovenijo iz krize, prvič, in rekli ste tudi, da si boste prizadevali, da bo ta koalicija ostala trdna. Ampak pri obeh teh stvareh boste pod krinko, da se nekdo bori za upokojence, že 10 let, kljub temu, da v teh 10 letih pokojnine realno padajo, bila ogrožena vaša koalicija. Zaradi tega vam želim čim več modrosti, da boste znali tako stranko Desus kot tudi Karla Erjavca, ki je nenazadnje hrbet obrnil vsem dosedanjim predsednikom vlad, tudi Alenki Bratušek na koncu in še tudi Borutu Pahorju, da boste znali dobro krmariti med temi čermi, ki vam pretijo.
Najlepša hvala in ministrski ekipi, tudi vam osebno, želim vse dobro, čim več uspeha na vaši poti.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora. Še enkrat, spoštovani predsednik Vlade dr. Miro Cerar, dragi kolegice in kolegi!
Ta trenutek je najbrž celotna bodoča ministrska ekipa že v tej hiši, nekaj bodočih ministrov, premier so tukaj v tej dvorani, drugi najbrž čakajo v sobi številka 111. Na današnji rojstni dan 12. slovenske vlade želimo poslanki in poslanci Nove Slovenije dokazati, da bomo konstruktivna opozicija, kar pomeni, da bomo kritični do napak in da bomo prihajali tudi pred vlado, pred ta zbor z rešitvami.
In dovolite, v tem času, kolikor mi ga je pač na razpolago, nekaj delčkov naših pogledov na strateški izzive ekonomske politike v Sloveniji. Čeprav se kažejo znaki gospodarskega okrevanja, bo gospodarska rast v Sloveniji najverjetneje šibka in nestalna, če se Slovenija ne sooči z ovirami, ki ji preprečujejo okrevanje. Za Slovenijo druge poti preprosto ni. Gospodarske rasti ne bomo mogli dosegati na enakih temeljih kot v predkriznem obdobju. Odpraviti moramo strukturne pomanjkljivosti v gospodarstvu, ki so bile v času hitre rasti skrite in jih je razkrilo obdobje recesije. Celovitost svežnja politik, komplementarnost ukrepov in hitrost njihovega uresničevanja bodo določali, kako hitro bomo lahko ponovno vzpostavili vzdržno gospodarsko rast, ki mora temeljiti na novem investicijskem zagonu gospodarstva,
toda z lastniškim in ne več dolžniških financiranjem. Prednostne naloge za ponovno oživitev gospodarstva so naslednje, tako jih vsaj mi vidimo. Gotovo že vsi veste in vedo, da bo Nova Slovenija tukaj v Državnem zboru vedno glasnik slovenskega gospodarstva in tudi odgovornih lastnikov. Kaj so prednostne naloge za ponovno oživitev gospodarstva? Prvič, učinkovitost zakonodaje in pravosodnega sistema. Drugič, razdolžitev in prestrukturiranje podjetij. Tretjič, izboljšanje bilanc bank in vzpostavitev vzdržnejših temeljev za finančno stabilnost. Četrtič, okrepitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Potrebujemo jasno, konsistentno in koherentno nacionalno strateško politiko, ki bo spodbujala makroekonomsko in finančno stabilnost, odprtost, poudarjam odprtost, za lastniške naložbe in reševanje institucionalnih in regulatornih ovir, ki trenutno zavirajo dotoke investicij. Te ukrepe bo treba dopolniti z dodatnimi ukrepi, o katerih smo mi govorili v času volilne kampanje, pa ne zaradi kampanje, zaradi Slovenije. Ti pa so, ti dodatni ukrepi so naslednji. Prvič, zdravstvena reforma, drugič, pokojninska reforma, tretjič, reforma trga dela, četrtič, reorganizacija lokalne uprave ne samo uprave, se pravi, ne občin uprave in financiranja lokalnih skupnosti, petič, racionalizacija stroškov izobraževanja in šestič, učinkovitejša poraba socialnih transferjev in subvencij. Veliko časa bo še, ko bomo lahko temeljiteje razpravljali o vseh teh ukrepih po teh reformah, za danes in za te minute bo to dovolj.
Še enkrat srečno novi slovenski,
dvanajsti slovenski vladi.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade!
Kandidat za ministra, strokovnjak, gospod Gašperšič me je strokovno izjemno negativno presenetil. Po drugi strani mu pa popolnoma verjamem, kar je podal na hearingu. Podal je pet elementov, ki jih ne bo naredil. Spoštovani predsednik Vlade, vi ste ga danes v dveh segmentih opravičili, da se je zmotil, ker je dejal, da drugi tir ne bo potreben še naslednjih 30 let in da tretja razvojna os absolutno ni prioriteta. Iz hearinga oziroma iz magnetograma lahko zasledimo, da je podal, da bo Koroška pač spalno naselje in da neke tretje razvojne usmeritve ne potrebuje. Jaz mislim, spoštovani predsednik Vlade, da ga morate opravičiti še v naslednjih treh segmentih. Kandidat strokovnjak je dejal, da absolutno v Sloveniji ni prednost avtocestna povezava proti Hrvaški v odseku Dražence- Gruškovje, v odseku Postojna-Jelšane, češ da Slovenci tega ne rabimo in za tri vikende v sezoni za tuje turiste tega mi ne bomo delali. Draženci-Gruškovje je edini infrastrukturni projekt državnega pomena, ki je ta čas pripravljen ready to go, tudi z možnostjo
črpanja evropskih sredstev. In pri tej vladi to ni prioriteta. Ni prioriteta! Zanimivo.
Potem, nadaljevanje. Luka Koper. Luka Koper ne potrebuje razvoja, ne potrebuje tretjega pomola in da naj bo poslovna strategija povezovati se z ostalimi pristanišči v severnem Jadranu. Zelo dobro. Pa še res je, vsi ostali pospešeno razvijajo in gradijo pristaniško infrastrukturo. Seveda, komaj čakajo na poteze in strategije naše nove vlade. Z veseljem jo bodo sprejeli, poslovno sodelovanje. Doma pa poglabljanje delamo že, ne vem, tri leta. Tudi to ni, bi rekel, prioriteta slovenske nove vlade. Zame je ministrstvo s področja infrastrukture, ker bo edino to področje dalo delo in zagon in razvoj gospodarstvu, je to najpomembnejši resor v celotni, ne vem koliko, 17, 16 ministrskih resorjev, zame najpomembnejši. Kajti edino v temu resorju lahko občutneje povečamo obseg dela v naši državi. In s tem zaposlimo večji delež strokovnega gospodarskega dela. Ampak, to v temu trenutku, od zdaj naprej ni več prioriteta.
Spoštovani predsednik Vlade, jaz verjamem, da boste imeli z vsakim resorjem ministrstva ogromno dela, ampak rekel bi naslednje oziroma svetoval ne delajte namesto njih.
Če se nadalje obrnem še na resor okolja in prostora. Za ta resor, za to kandidatko sploh ne morem podati mnenja, ker tam ni bilo stroke, tam ni bilo vizije, skratka bilo je nič od nič. In tudi jaz bi Desusu svetoval, ko izbira svoje kandidatke in kandidate za ministre, na Polzeli imamo zelo močno društvo upokojencev, ki se v okviru tretjega življenjskega obdobja se zelo dobro izobražujejo, in imamo zelo veliko strokovnjakov, zelo veliko. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav predsedniku Vlade in kolegicam in kolegom!
Tudi sam sem pozorno poslušal predstavitev ministrske ekipe s strani predsednika Vlade in njegovo pojasnjevanje, tudi na vprašanje v tem prvem sklopu, ki so bila postavljena, in tudi njegove odgovore na stališča, ki so bila postavljena s strani poslanskih skupin. V prvem delu je govoril, da bo treba zagotoviti dobro medresorsko usklajevanje, poenotenje v ključnih smereh in spremembah in se oslanjati na strokovne podlage in upravičenosti in analize. V drugem delu, ko je odgovarjal na nekatera vprašanja in trditve poslanskih skupin, pa je govoril o samostojnosti posameznih kandidatov za ministre in da je prav, da imajo svoja videnja in tako naprej. Res je bilo v predvolilnem času veliko govora o novih prijemih, novih postopkih, kako bo nova vlada prišla z neko novo paradigmo, vendar sem jaz na hearingih poslušal s strani večine ministrov, da bodo najprej študije naredili, najprej se bodo posvetovali z zaposlenimi na ministrstvih in
potem sprejemali ukrepe. Ali vam ni to malo čudno? Če nekdo pride na oblast s tem, da govori o novi paradigmi, novih pristopih, novih načinih upravljanja in tako naprej, bi človek pričakoval od ministrskega ekipe, da predstavi tudi vsaj ene dva, tri konkretne ukrepe, ko se predstavlja v Državnem zboru. Ne morem ocenjevati vseh ministrov, vendar tako, kot je bilo rečeno, nekateri so imeli dobre predstavitve, mogoče v manjšini, nekateri sorazmerno slabe, za nekatere pa bi bilo bolje, da se ne bi niti pojavili. In predsednik Vlade pravi, da vsem zaupa. Zaupal je tudi kandidatu za ministra, vendar ga je tik pred zdajci zamenjal, jaz upam, da preden bodo vsi ministri podpisali, da se ne bo še kakšna menjava zgodila.
Na tistih hearingih, kjer sem pa bil prisoten, pa moram biti kritičen, kajti ministri niso podali nobene nove paradigme, nobene vizije. Ne minister za gospodarstvo, ne minister za infrastrukturo, za katerega sicer nekateri pravite, da se je mogoče malo zmotil, vendar jaz dvomim, da bi se uradnik, ki dela praktično 13 let v tem resorju, za katerega je bil zdaj imenovan za ministra, okolje in prostor in infrastrukturo, da je nekatere stvari govoril po svoji želji. Jaz verjamem, da so po dveh mesecih usklajevanja neke ministrske ekipe verjetno nekateri ministri vseeno imeli nek brifing s predsednikom Vlade, tudi na hearingu je govoril, da ima podporo predsednika Vlade. Vendar je takšne stvari sporočil članom odbora, da so bili v zadregi tudi koalicijski poslanci. Mislim, da nekatere stvari so bile res preko mere.
Veliko je govora s strani vseh o tem, kako je treba zagnati gospodarstvo, konsolidirati javnega finance, vsi ugotavljate, da je za zagon gospodarstva treba čim več evropskih sredstev počrpati še iz prejšnje finančne perspektive, tudi iz nove. Vendar, ko smo imeli ministrico za okolje in prostor, ki na nek način bo ključna v tem segmentu, kajti ona pokriva umeščanje v prostor, nismo od nje slišali niti besede, kako se bo te zadeve lotila. Vsak odgovor je bil, o tem se bom posvetovala s svojimi zaposlenimi na ministrstvu. Ali je to ta sanjska ekipa, ki bo rešila probleme, ki so nastajali ves ta čas? Minister, ki je prišel na tako zahtevno pozicijo, pa mora imeti vsaj dva, tri cilje, za katere zna vehementno na zaslišanju povedati To si bom pa prizadeval storiti! Tega nismo slišali. Od nobenega ministra. Tudi Minister za gospodarstvo je povedal, da je kreditni krč problem, vendar ni navedel niti enega ukrepa, kako bo to stvar rešil. Tudi on je govoril o tem, da se mora posvetovati, naročiti študije in tako naprej. Jaz moram reči, da sem bil osebno na veliko hearingih, vendar so bili ti zadnji za mene eno veliko razočaranje. In nekateri ministri ali pa ministrice zelo dvomim, da bodo preživeli en mesec ministrovanja, kajti že hearing je bil za njih absolutno prenaporna zadeva. Ko so šli na odmor, smo se spraševali, ali bodo sploh nazaj prišli.
Tako da jaz zelo težko podprem tako ministrsko ekipo, ki niti enega konkretnega
ukrepa ne zna predstaviti, ob vsem govorjenju o novi perspektivi oziroma o novi paradigmi, kako bomo reševali probleme. Enega problema ne bomo rešili na ta način.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Tukaj smo prej slišali, da sta se predsednik Vlade in njegov kandidat za ministra za promet oziroma infrastrukturo uskladila glede drugega tira. Bojim se, da bomo dobili drugi slepi tir ne drugega tira.
Tukaj je bilo tudi veliko govora o tem, da je ta ekipa, ki je predlagana, na nek način optimalna. Vendar, če pogledam samo področju kulture in obraze v stranki Mira Cerarja, vidim, da ta ekipa ni optimalna, ker je tam mnogo prizadetih, pa ne samo na področju kulture, ampak tudi na kakšnem drugem strokovnem področju.
Bi pa rad opozoril, gospod predsednik Vlade, da sem razočaran, ker mi niste utemeljil svojega predloga za ministra za pravosodje, gospoda Klemenčiča. Vi ste prej govorili, v svojem uvodu o pobalinstvu, jaz sem vam predstavil revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki ga imam tukaj in vam ga lahko dam. In tukaj je zapisano, da je Goran Klemenčič kot predsednik senata pri svojem delu kršil 8 zakonov, 3 uredbe in nekaj pogodb in zato dobil negativno mnenje Računskega sodišča. Gospod Goran Klemenčič je odstopil. Najbrž zato, ker je že vedel iz teh usklajevalnih sestankov, da bo na osnovi tega sledil predlog za razrešitev predstojnika organa. Drugo je pa to, da je dobil negativno mnenje za svoje delo nekdo, ki naj bi nadzoroval korupcijo, sam pa je kršil osem zakonov, med drugim tudi Zakon o preprečevanju korupcije. To je pa zelo slab signal za vašega kandidata in pa predvsem za vas, ker to, da ste vi tega kandidata, ki ima tako negativne reference, od edine revizijske neodvisne institucije v tej državi, ki nadzira državni proračun, da ga predlagate za kandidata za ministra. Ampak ob tem se postavlja še eno vprašanje, ki mislim, da bo kmalu relevantno. Kaj se bo zgodilo z Računskim sodiščem? To je naslednje vprašanje v tem postopku, ker jaz dvomim, da bo ta koalicija tako mirno šla preko tega revizijskega poročila, preko te referenčne liste, negativne referenčne liste za vašega kandidata za ministra in da ne bo na tem področju ukrepala. In jaz bi vas lepo prosil, da argumentirate, zakaj je Goran Klemenčič pravzaprav primeren kandidat za ministra, če ste ob tem napovedovali tako zveličavno spoštovanje pravne države, etičnih norm in tako naprej in tako nazaj.
Zdaj, če vzamem naslednji primer, ki se mi tukaj odpira, ste dejali, da ni več časa za politikantstvo in obračunavanje. To, kar se dogaja z mojim poslanskim kolegom Janezom Janšo, je politikantstvo in obračunavanje.
Tipičen primer. Vi in vaša stranka delate v Državnem zboru popolnoma nasprotno od tistega, kar govorite. Popolnoma drugače od vrednot, ki jih zagovarjate. Kolega Gorenak je to omenil, naštejte mi eno pravno podlago, s katero lahko preprečite kateremukoli izmed poslancev Državnega zbora, da deluje v kateremkoli delovnem telesu Državnega zbora. Te pravne podlage ni, ne ustavne, ne zakonske, ne poslovniške. Pa si vi to privoščite narediti. Vi se obnašate približno tako, gospod Cerar, kot kalif in njegova ekipa, ki odloča, kdo bo preživel in kdo bo obglavljen. Točno približno enako na ta način te stvari potekajo v Državnem zboru in v tej državi. In če je to kriterij, da na osnovi fac, na osnovi obrazov, na osnovi politične pripadnosti odločate o tem, kdo je primeren za nekaj, ne glede na negativne reference, in kdo ni primeren za nekaj, ne glede na to, da ni za to nobene pravne podlage, potem ne moremo govoriti, da ste vi zagovornik pravne države. Vi ste zagovornik neke druge države.
In tudi to, kar ste v svoji karieri delali v okviru Sodnega sveta, ko niste zaznali nobenih napak pri delu sodstva, ko so se dogajale številne kršitve človekovih pravic v sodnih odločbah in kot predsednik Sodnega sveta niste ukrepali, niste predlagali ničesar, Državni zbor ni ničesar dobil, govori o tem, da imate dvojna merila, eno za vaše in vas, drugo za druge oziroma politično konkurenco na drugi strani, eno za velike, rdeče, drugo za male ljudi. In mislim, da na tak način ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Suzana Lep Šimenko.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik. Lepo pozdravljeni, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani poslanke in poslanci!
Danes se končno dokončuje slika, ki je začela nastajati že leta 2012, v času zadnje Janševe vlade. Kar nekaj kandidatov, ki bodo danes postali ministri, v kar ne dvomim, je imelo takrat izjemno pomembno vlogo. Svojo vlogo so dobro in zelo uigrano odigrali - vse, od vodenja postopka pri Komisiji za preprečevanje korupcije, odhodov in medijskih nastopov nekaterih ministrov, do pozivanja ljudi na ulice. Poskrbeli so za vse, celo za vstajnike, ki so v policiste metali granitne kocke. Takrat vam ni bilo mar za ljudi in ni vam mar danes. Moram pa vam čestitati za ta vaš uspeh in verjamem, da so vas številne državljanke in državljani spregledali. A če ste bili takrat uigrani, delujete danes celo zelo razglašeno, kot je že bilo rečeno.
Kot ekonomistka se moram dotakniti gospodarstva, ker namreč samo gospodarska rast je osnova trajne blaginje države. Verjamem, da se s tem vsi strinjamo. Pričakovanja do ministra za gospodarstvo so velika in všeč mi je bilo, ko ste na nek način našteli vrstni red, pa ste dali najprej ministra za finance, na drugo mesto ministra za gospodarstvo in potem ministrico
brez resorja za kohezijo in evropska sredstva. Na drugi strani pa vemo, da bo samo minister za gospodarstvo, brez sodelovanja ostalih resorjev, težko naredil karkoli. Večinoma je vse odvisno od ministra za finance, zato je prav z njim v prvi vrsti potrebna zelo dobra usklajenost ukrepov, kar pa nisem imela občutka na teh predstavitvah kandidatov. Kot je kandidat za ministra za gospodarstvo na predstavitvi že sam ugotovil, številna področja, ki so za gospodarstvo pomembna, spadajo pod drug resor. In kot glasnik gospodarstva, za kar je tudi sam rekel, da se bo zavzemal, se bo moral zelo močno usklajevati z njimi, da bo lahko dosegel želene cilje. Naj navedem samo nekaj primerov, recimo, glede delovne zakonodaje z Ministrstvom za delo, glede stečajne zakonodaje, ki jo je zelo poudarjal, z ministrom za pravosodje, glede pridobivanja dovoljenj z ministrico za okolje in prostor in seveda z ministrico brez resorja glede evropskih sredstev, ki so na nek način naš skoraj edini razvojni vir. Lahko pa je tudi njegov odgovor, da to ne spada v njegov resor, tako kot je bil odgovor na eno izmed mojih vprašanj oziroma dva, zgolj izgovor, da kakšna sprememba ne bo narejena. Brez odličnega in enovitega sodelovanja ta zgodba ne bo imela dobrega konca. Moram reči, da medsebojne povezanosti zaenkrat ni čutiti. Nasprotno, delujete v bistvu zelo neusklajeno, mi je žal, da moram to reči. Ker pa prihajam iz haloške občine, ne glede na to, da je bilo to že nekajkrat poudarjeno, sem bila pa dejansko ogorčena ob izjavi kandidata za ministra za infrastrukturo glede dokončanja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Po dolgih letih, ko je DARS končno to umestil v program in konec letošnjega leta naj bi se začela gradnja tega manjkajočega odseka, smo slišali, da je v bistvu to sploh razvojno nepomembno in da gre samo za tistih nekaj nemških turistov. Ne gre za nekaj nemških turistov, gre za več kot 8 milijonov ljudi, ki prečkajo ta prehod, in gre za vse nas, ki živimo v tistem okolju. Gre za razvoj regije, za razvoj gospodarstva in kakor koli za razvoj Slovenije. Resnično pa upam, da je tukaj šlo le za zmoto oziroma morda, ker vsi kandidati, ker eni so bolj strokovnjaki, drugi bolj politiki, da je mogoče bolj strokovnjak in manj politik in da je zaradi tega do takšne napake prišlo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsem prav lep pozdrav!
Ko se postavlja nova vlada, bi morala biti skrb za blaginjo ljudi ob doslednem spoštovanju vrednot prva in zadnja beseda. Blaginja ljudi pa danes lahko trajno temelji samo na uspešnem gospodarstvu, katerega temelj v katerikoli moderni ekonomiji je dobro razvito malo in srednje podjetništvo. Danes bi torej tu predvsem morali govoriti o programih, o načinu, kako omogočiti, da slovensko malo in srednje
podjetništvo zadiha s polnimi pljuči. O tem smo slišali malo ali pa nič. Pa bi bilo tisto, kar je edini trajni temelj blaginje ljudi in vsega, o čemer smo pravzaprav danes na dolgo in široko razpravljali. Zato, da bi to lahko uveljavili, pa bi potreboval ekipo, ki bi bila enotna, visoko strokovna in do konca usklajena ter vlekla v isto smer. Že dejstvo, kako je predsednik Vlade popravljal napačne navedbe svojih ministrov na zaslišanjih zdajle in se posipaval s pepelom, seveda o tej usklajenosti in strokovnosti te ekipe zelo veliko pove. Gre za nekaj, kar očitno ne bo delovalo. Še več, če pogledamo sestavo te ekipe malo od bliže, se nam marsikaj zazdi nekam zelo znano, iz časov LDS. Gre za vprašanje, kaj pravzaprav ta vlada je, kako bo delovala. Kajti zelo vprašljivo bo, če se bomo čez nekaj časa srečali z isto politiko, kot smo jo imeli doslej. In velika bojazen je, da bo točno temu tako. Zakaj? Poglejte, ta vlada je v svoje vrste oziroma ta mandatar je v vrste svoje vlade povabil ministra, kandidata še ta hip, ki je dobesedno politični oče gospe Alenke Bratušek. Brez gospoda mag. Gorana Klemenčiča na čelu KPK in njegovega početja te gospe Alenke Bratušek na čelu Vlade in razsula, ki ga je pustila za sabo in za nagrado zdaj dobila Evropsko unijo, nikoli ne bi bilo. In brez razsula Alenke Bratušek, ki je na nek način politična mati sedanje koalicije, ne bi bilo okoliščin, v katerih je prišlo do predčasnih volitev, in ne bi bilo sedanje koalicije. Tako da na nek način ste kar ena velika družina.
Še več, s tem, ko se je povabilo gospoda Klemenčiča v svoje vrste, se je pravzaprav prevzelo tudi odgovornost za dediščino. Na zaslišanju sem gospoda Klemenčiča prosil, naj pove naglas definicijo sistemske korupcije. Veste, zgodba o tako imenovani Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je tako usodno vplivala na nadaljnji razvoj Slovenije, je zanimiva. Rok Praprotnik je danes eden od vodilnih mož največje banke v državni lasti. Eden od vodilnih. Tisti, ki je bil pa predsednik komisije, pa je bil pred tem politik, nato je bil iznenada strokovnjak, opravil neko zelo politično delo in za nagrado zdaj dobiva nazaj politično funkcijo. Verjemite, da bi definicija sistemske korupcije iz te osebe zvenela blago rečeno zelo smešno. In seveda je ni dal. Ampak to pa ne pomeni, da se lahko izogne odgovornosti za to, kar se je zgodilo. Danes se postavlja vlado, v vrsto katere se za nagrado, očitno, povabi človeka, ki je po mnenju druge neodvisne institucije - Računskega sodišča - kršil 8 zakonov. In to je v redu, to ni problem, čeprav je to pravil kot odgovorna oseba neke državne institucije in zdaj prevzema odgovornost za drugo. Naj razume to, kdor more. Ampak tisto, kar se meni osebno zdi, da iz tega sledi, je pa preprosto dejstvo, da dobivamo samo še eno vlado tranzicijske levice. In kako delujejo vlade tranzicijske levice? Zdaj smo imeli že dve, Pahorjevo in Bratuškino. Vsaka Vlada tranzicijske levice je povzročila zaradi svoje razvojne impotentnosti še več revežev in ob
veličastnem poudarjanju sociale, so ti reveži še bolj glasovali za tranzicijsko levico na naslednjih volitvah. In tako smo zdaj priča tretjemu ciklu, v katerem dosega že dvotretjinsko ustavno večino v slovenskem parlamentu. Če to pogledamo s strani, zelo zanimivo in prav nič dobrega obetajoče. Velika večina med vami vam je ob koncu svojega govora danes zaželela, ministrski ekipi vso srečo. Jaz bom ravnal drugače, ker mnoge med temi ministri dobro poznam, želim vso srečo.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima, gospa Violeta Tomić.
VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Ne vem, mogoče imam samo jaz ta občutek, da bo moj govor zdaj prišel kot osvežitev po tem zadnjem, zares duhamornem bloku, ki je temeljil kar precej na paranoji, potikanju in preurejanju dejstev. / oglašanje iz dvorane/ Prosim.
Jaz sem ogorčena, gospa Suzana Lep Šimenko, da ste rekli, da je bil za nami, vstajniki nekdo, gospod Cerar ali pa mogoče še kdo. Za mano ni bil nihče, verjamem, da tudi moji kolegi, ki naj bi prišli z granitnimi kockami v parlament, mi nismo imeli nikogar za sabo. In sem prav užaljena, kajti za mano prav nikoli nihče ne stoji.
Spoštovani predsednik, začela bom drugje. Kolega Hanžek je na začetku te zelo zelo dolge seje govoril o ranljivih skupinah, o pravicah manjših, o pravicah otrok. Naša človeška veličina se kaže po tem, kako plemeniti smo do najšibkejših. Zato bom ta trenutek spregovorila o pravicah živalih. Vem, da boste mnogi rekli, kako danes, ko je v Sloveniji toliko lačnih otrok, ljudi in zaposlenih, zakaj bi danes govorili o pravicah živali. Kriza ne sme biti izgovor za naše nečloveško ravnanje in nanašanje bolečine kateremukoli živemu bitju. Zato ne vem, zakaj ne bi zamenjali reje, ki je dosti neprijazna, z izpusti. Zakaj ne bi opustili transportov živali in si raje privoščili mleko, jajca od srečnih živali, tistih, ki jedo meso. Zakaj ne bi jedli mesa brez antibiotikov, brez hormonov in brez adrenalina, ki ga proizvajata strah in trpinčenje. Prihajam iz Bele krajine in dr. Cerarja so volili mnogi vegetarijanci, mnogi ljudje, ki so rekli, ta človek je usmiljen do živali, on bo znal rešiti državo. Zato vas pozivam, dr. Cerar, vas mogoče celo prosim in rotim, da svojo dirigentsko palico ostro uperite v VURS in nedotakljivost direktorice VURS, ki je že 10 let tam. Njeni inšpektorji pa praviloma kaznujejo samo prijavitelje mučenja živali ne pa tiste, ki živali mučijo. Ta stvar je kulminirala pri nedavnem razkritju pasjih borb. V Sloveniji so našli cirka 20 pasjih legel, kjer nečloveško mučijo te živali in jih pripravljajo na boje. Vemo, da so pasji boji povezani z velikimi denarnimi vložki, bom mu rekla kar umazan krvav denar. In če bodo sumi o koruptivnih dejanjih inšpektorjev potrjeni, bo to hud madež na vaši vladi. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: S tem
zaključujem razpravo in prehajamo glasovanje.
V skladu z 232. členom Poslovnika Državnega zbora se o imenovanju ministric in ministrov glasuje tako, da se glasuje o listi kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre v celoti. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih razprav. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Državni zbor imenuje mag. Julijano Bizjak Mlakar za ministrico za kulturo, mag. Violeto Bulc za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, gospoda Karla Viktorja Erjavca za ministra za zunanje zadeve, dr. Petra Gašperšiča za ministra za infrastrukturo, mag. Vesno Györkös Žnidar za ministrico za notranje zadeve, mag. Gorana Klemenčiča za ministra za pravosodje, gospo Marijo Milojko Kolar Celarc za ministrico za zdravje, dr. Anjo Kopač Mrak za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospoda Borisa Koprivnikarja za ministra za javno upravo, gospo Ireno Majcen za ministrico za okolje in prostor, dr. Dušana Mramorja za ministra za finance, gospoda Jožefa Petroviča za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Stanko Setnikar Cankar za ministrico za izobraževanje, znanost in šport, gospoda Janka Vebra za ministra za obrambo, mag. Dejana Židana za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gospoda Gorazda Žmavca za ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Sedaj so obrazložitve glasu, če pravilno razumem namig. Sprašujem, katera poslanska skupina želi obrazložiti glas? Dajem besedo Poslanski skupini SDS, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Naša poslanska skupina predlagane liste kandidatov za ministre ne bo podprla. Povedali smo, da je bilo na hearingih praktično več kot pri polovici ekipe vsebinsko zelo slabo predstavljeno. Nepojasnjena so bila številna vprašanja. Prav tako danes predsednik Vlade ni izkoristil priložnosti, da bi namesto njegovih kandidatov obrazložil tisto, kar smo ga danes spraševali. Nenazadnje pa tudi ni pojasnil nekaterih izbir za predloge njegove top ministrske ekipe, še posebej ne tistih, ki so v svojem dosedanjem delu obremenjeni s hipotekami ugotovitev, in to nepreklicnih ugotovitev Računskega sodišča. Nekateri, eden izmed kandidatov je gospod Klemenčič, je kršil osem zakonov, tri uredbe, celo vrsto pogodb, dobil negativno mnenje, predhodno je odstopil zato, ker bi najbrž sledil poziv odgovornim za razrešitev, in s tem se je temu izognil. In zdaj je kandidat, ki ima to slabo hipoteko spoštovanja načel pravne države, zakonitosti, pravzaprav priložnost, da bo postal minister za pravosodje.
To je ironija. To je dejansko, gospod Cerar, pobalinstvo. Take ekipe, ki pravzaprav ni prinesla nobenih konkretnih odgovorov, ki je na hearingih delovala zelo neusklajeno, minister za finance predstavlja eno sliko, njegovi kandidati drugo, en minister eno, naslednji drugo in tako naprej. Skratka, take ekipe ni mogoče podpreti.
Jaz bi predlagal, da bi predsednik Vlade malo pogledal tudi vase. Ni vse tako lepo, kot govori. Dejanja so drugačna od njegovih besed, poteze, ki jih je potegnil, so drugačne od njegovih besed. Mislim, da kaj dobrega ne bo možno pričakovati v naslednjem obdobju.
Bi pa opozoril še na en problem in se mi zdi zelo relevanten. Bojim se, da se bo z Računskim sodiščem zgodilo isto, kot se je zgodilo z SDK nekoč v preteklosti, ko je ugotovila SDK številne kršitve, sledil je ukrep, da se je služba razformirala. Nekaj podobnega se bojim, se bo zgodilo tudi z Računskim sodiščem. To je pa naslednja slaba popotnica, ki se bo najbrž zgodila v mandatu vlade Mira Cerarja. Ni nobenih razlogov, da ta kadrovski predlog podpremo. In bomo proti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo dajem dr. Mateju Tašnerju Vatovcu v imenu Združene levice.
DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Hvala za besedo.
Spoštovani gospod predsednik Vlade, Združena levica seveda danes ne bo podprla vaše vlade, predvsem zaradi skrbi, da ne bo naredila tistih korenitih sprememb, ki bi pripeljali k temu, da bi prišli do brezpogojne družbene enakopravnosti. Vendar upamo, da bo znala vaša vlada in vi na njenem čelu, tako kot ste že prej poudarili, prisluhniti kritikam, kritikam levice, kritikam civilne družbe, kritikam sindikatov, kritikam pravzaprav večine državljanov, in to v delu in s programom vaše vlade in vašimi ukrepi na nek način vkomponirati in dajati prednost takim ukrepom, ki ne bodo rezali v osnovne socialne pravice, in takim ukrepom, ki ne bodo nižali kakovosti življenja. Vendar s tem, ko ne bomo danes podprli vaše vlade, seveda ne pravimo, da nismo pripravljeni podpreti ukrepov, ki bodo peljali k temu, kar sem ravnokar naštel. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Hvala lepa.
Kot vidim, ste tudi za individualno razlago glasu, torej prožim listo. Besedo dajem gospe Anji Bah Žibert.
ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Spoštovani, vzrok za to, da vaša ministrska ekipa ni poenotena, ste iskali v njihovi začetni zmedenosti. S tem ste na nek način tudi ponižali svojo lastno ekipo. Jaz pa vam povem, kje je pravi vzrok. Pravi vzrok je v tem, da nimate programa in da praktično ni bilo ničesar, v čimer bi se lahko poenotili in naprej dogovorili. In to,
spoštovani Cerar, da opravičujete kršitev zakonov in s tem mnenje Računskega sodišča in s tem usmerjate državljane Republike Slovenije, da Računskega sodišča ni treba upoštevati, si ne zasluži mojega glasu, in to ne v mojem imenu, ampak verjamem, da tudi v imenu volivk in volivcev, ki so zavezani ustavi in spoštovanju vseh zakonov.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo dajem gospodu Mihi Kordišu.
MIHA KORDIŠ (PS ZL): Najlepša hvala.
V neki osnovni kritiki in obrazložitvi se pridružujem tovarišu Vatovcu, ki jo je že podal, sam bi se pa zadržal še na dveh drugih področjih, ki sem jih lahko malo bolj od bližje spremljal. Prvo se dotika zdravstva in socialnih zadev, in sicer izpostavil bi dve problematični točki, ki tu definitivno ne govorita v prid. Prva je dopolnilno zavarovanje. Če se bo tega nadomestilo z neko pavšalno dajatvijo, ki bo enaka za vse ne glede na to, ali imajo visoke ali nizke dohodke ti ljudje, bomo prišli z dežja pod kap. Skratka ne bomo razbremenili prebivalcev z nizkimi dohodki. To je prva zadeva.
Druga zadeva. Še bolj nas skrbi novo zavarovanje za dolgotrajno nego. Kandidatka za zdravstvo pravi, da bo vse nujne storitve krilo obvezno zavarovanje, s katerim lahko razbremenimo socialno najšibkejše, ampak Ministrstvo za delo ponuja zakon, ki je že v pripravi, ta pa predvideva obvezno pogodbeno zavarovanje, ki bi ga izdajale tudi zasebne zavarovalnice. Če bo prevladal ta model, bo vlada ponovila isto napako, kot jo je pred 20 leti Drnovškova. Ker zdravstvene zavarovalnice iščejo prihodke, s katerimi bi nadomestile izpadle premije dopolnilnega zavarovanja, lahko pričakujemo tukaj kar veliko skušnjavo.
Kar pa se tiče šolstva, je pa kandidatka pokazala, da zaznava neke osnovne probleme, med njimi tudi to, da doktorski študij ni brezplačen in da z letošnjim letom ni več niti delnega subvencioniranja šolnin. Zaznava tudi problem prekarizacije znotraj visokošolskih zavodov, ki postaja vedno bolj pereč. Zdaj pa na način, kako se bo reševalo te probleme - tega načina ni. So neke medle želje, žal pa te medle želje zahtevajo blagoslov finančnega ministra bodoče vlade Dušana Mramorja, ki pa je že napovedal še večjo bedo delovnih ljudi, s trdo roko zavezal politiko proračunske vzdržnosti in tu se zgodba tudi konča. In z njo se ustavlja pobožne želje v ureditvi ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu mag. Branka Grimsa.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ob
predstavitvi vladnega programa bi morala biti skrb za razvoj malega in srednjega podjetništva, na tem utemeljeno blaginjo ljudi ob doslednem spoštovanju vrednot prva in zadnja beseda. Namesto tega smo bili danes priče, kako je
mandatar opravičeval še pred postavitvijo vlade za hude kikse svoje kandidate, ker pač očitno je vsak govoril nekaj mimo drugega. To ne more roditi uspeha in glasoval bom proti.
Mnogi ste ob tem zaželeli ministrski ekipi vso srečo. Sam bom ravnal drugače. Ker so, ker poznamo nekatere od predlaganih ministrov, med katerimi so tudi kršilci zakonov, želim vso srečo naši domovini Sloveniji. Ob tako "razškatlani" ekipi in ob takšni koaliciji kot je, bo uboga Slovenija vso srečo res potrebovala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospoda Franca Breznika.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
Spoštovani predsednik Vlade, jaz tudi moram priznati danes, da bom glasoval proti, predvsem sem se odločil na podlagi tega, kar sem slišal na številnih hearingih. Moram priznati, da smo v Slovenski demokratski stranki zbrali celo število občinskih svetnikov ali pa kandidatov za občinske svetnike na teh volitvah, ki so bolj kompetentni kot nekateri kandidati za ministre. Imate celo vrsto ljudi, ki si v bistvu te funkcije sploh ne želijo, imate celo vrsto ljudi, katere imate v poslanskih vrstah, boljše kandidate, pa jih niste dali na to funkcijo, imate ljudi, ki predstavljajo Slovenijo izven naših meja, pa ne znajo angleško. In poglejte, to niso ljudje, ki bi odločali o tem, kako bo živel dvomilijonski narod v prihodnje. To je igračkanje z usodo tega naroda. Mi se eksponencialno zadolžujemo. Spoštovani predsednik Vlade, mi ne potrebujemo novega ljubljanskega nadškofa v tem trenutku, potrebujemo operativnega predsednika Vlade. In tudi vaše besede, ki ste jih uporabljali, ko odšli kot tudi ustavni pravnik izven prava, ko ste argumentirali kolegom, torej tudi prešli v mandat gospoda Janše, in ko ste odhajali iz prava v moralo - in morala, kot veste je nekaj subjektivnega, ni nekaj objektivnega, kot naj bi bilo pravo -, kaže tudi na nekatere, lahko rečem, resne prestope tudi glede vašega pravnega znanja, glede ustavnega prava. To bo pokazala prihodnost. Prepričan sem v svoje besede. Želim vam vse dobro, potrebovali boste obilo sreče, predvsem zaradi tega, ker nam danes niste, lahko rečem, še vedno predstavili nobenega progama in nobene resne vizije te države v prihodnje. Zato vam žal ne morem podpreti. Pričakujem pa, ali pa si želim, da bi se zmotil, da bi bilo boljše, in da imate nekaj skritih adutov še v rokavu. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu dr. Franca Trčka.
DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo.
Jaz bom glasoval proti ne samo zaradi partijske linije, ampak iz nekih drugih razlogov, ki se jim reče stil ali fizionomija duha - nemška klasična filozofija. Kaj me je zmotilo? Pri teh hearingih me je zmotilo, tudi danes ste rekli, kolega Miro, tu ni nobenih nesoglasij. Mi
potrebujemo - pa bom uporabil besednjak, ki mi sicer ni ljub - kreativna nesoglasja, tako v vladi kot tukaj, različne poglede na zadeve, kam naj peljemo, kolega Grims bi rekel, to domovino in da rešujemo v skladu, mi sociologi bi rekli, s Paretovim optimumom. Skratka, če nekomu z neko odločitvijo izboljšamo nekaj, da drugi ne potegnejo kratke. Z izjemo gospe ali pa tovarišice Violete Bulc - in tu me niti ne zanima, kdo je njen tast -, jaz tega premika v mišljenju nisem videl. Mišljenje, ki je prisotno, je, Žižek bi rekel, krekovstvo, Krek je bil v redu v 19. stoletju, ampak ni v redu za 21. stoletje. Mi moramo začeti misliti vsi skupaj za 21. stoletje, izhajati iz razlik med nami, ker te razlike nas bogatijo in iz teh razlik lahko potegnemo, bom rekel floskulo, ta voz nekam naprej. Časi, ko se tuli, kdor ne skače tako kot mi, so v nekih družbah, ki hočejo biti razvite, mimo. Zato bom glasoval proti. Hvala za besedo.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Je še
kakšna obrazložitev glasu? Prožim listo. Obrazložitev glasu gospoda Žana Mahniča.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospod predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Osebno bom glasoval proti. Glasoval bom proti zaradi sprenevedanja dr. Cerarja, da ne more ničesar storiti v primeru komisarke. Čez slabe pol ure oziroma dobrih petnajst minut boste imeli vlado, na 1. seji vlade lahko prekličete sklep, ki ga je sprejela prejšnja vlada. Glasoval bom proti, ker ne živimo v letu 2007, ko je prva vlada Janeza Janše ustvarila proračunski presežek. In ta program, ki ste ga predstavili, je program za čase, ko imamo proračunski presežek. Žal imamo minus in zaradi tega bom glasoval proti. Glasoval bom proti, ker je bilo premalo poudarka na mladih, ker nisem dobil zagotovila, da bo plačano pripravništvo, da bodo državna stanovanja dana na trg, mladim omogočena po ugodnih cenah in da se bodo te cene štele tudi v odkup. Ker nisem dobil zagotovila, da bodo posebno za podeželje večji infrastrukturni projekti. Vemo, da so bila za več kot 80 % okleščena sredstva pri postavki za ceste. Niste se zavzeli za to, vaši kandidati se niso zavzeli za to, da se ta denar vrne. Državljani vsako leto plačujejo več za registracije, cestnine in tako naprej, ceste pa so vsako leto slabše. Glasoval bom proti, ker ni neke vizije, ni nekih konkretnih predlogov. Glasoval bom proti, če lahko uporabim izraz, ki ga je prej odlično povedal dr. Trček, ker "fantje s podeželja" take ekipe enostavno ne smemo podpreti.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospoda Danijela Krivca.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Tudi sam te ekipe v celoti ne morem podpreti. Lahko bi nekatere ministre podprl, kajti
imeli so neko vizijo in nek konkreten program, pa tu ne gre za všečnost ali nevšečnost ministrov, ampak za njihove kompetence in njihove vizije. Navkljub dvomesečnemu orkestriranju in pripravi je bil ta orkester, ki se nam je predstavil, zelo slab. Ni imel, večinoma, nobenega skupnega cilja, zato je zelo težko ekipo kot tako podpreti. Poleg tega pa je veliko moralnih vprašanj, tudi glede tega sklepa, ki ga bo lahko nova vlada zavrnila, se pravi, to, kar je bilo omenjeno, glede imenovanja komisarke. V Državnem zboru poslušamo s strani vseh ministrov in tudi predsednika Vlade, da bo treba zategniti pas, da so razmere hude v tej državi, na drugi strani pa naša bodoča komisarka govori, da je v naši državi vse v najlepšem redu, malo manj da se cedita med in mleko. In v tem primeru bi pričakoval, da nekateri, ki so na velika usta govorili o tem, da je to imenovanje napačno oziroma da je tudi nezakonito, in sedijo v prejšnji in zdajšnji vladi in bodo imeli tudi možnost o tem odločati, da se tudi odločijo in da ne samo govorijo, ampak sprejemajo tudi odločitve in s tem seveda tudi odgovornosti.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospoda Bojana Podkrajška.
BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Cenjeni kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade, vsi kandidati in kandidatke za ministrstva!
Tudi sam bom glasovala proti tej vladi iz več razlogov. Mogoče samo malo spomnim, danes smo velikokrat slišali besedo "novi obrazi", pa ne mislim na moje kolege na desni, ampak naj spomnim na nove obraze, ki so prišli v ta parlament konec leta 2011. Danes je ostala od tega samo peščica. Zato imam tudi sam včasih pomislek glede novih obrazov. Pa še enkrat, spoštovane kolegice in kolegi, ne dvomim v vas. Drugi razlog je, ker se bojim, da ta ladja, ki jo boste krmarili, iskreno upam, štiri leta, da bo iz te ladje kmalu kdo ob prvih valovih izskočil od koalicijskih partnerjev.
Spoštovani predsednik Vlade in vsi kandidatke in kandidate za ministre, ne dvomim v vas, ker vas ne poznam, sem pa v tem zadnjem tednu poslušal stvari - in če se tudi jaz malo dotaknem orkestra, se mi zdi, da niste imeli nobenega pogovora, nobenih vaj, danes zvečer je pa prvi koncert. Jaz vam želim veliko uspešnih koncertov v temu mandatu v dobrobit Slovenk in Slovencev. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
kakšna obrazložitev glasu? Odpiram prijavo. Obrazložitev glasu gospoda Ljuba Žnidarja.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani, tudi sam te liste ministrov ne bom podprl. Bi prosil, da me že čez eno leto preverite, ali je bila ta moja današnja odločitev pravilna ali ni bila pravilna. Jaz bom izjemno, izjemno vesel, če je bila ta moja odločitev nepravilna.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospoda Jožeta Tanka.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Tudi sam liste kandidatov ne bom podprl. Ne bom podprl zato, ker predsednik Vlade nima programa. Ne bom podprl zato, ker tudi kandidati nimajo programa. Nekateri so prišli na hearing povedati, česa vse ne bodo naredili, pa tudi predsednik Vlade je danes povedal, česa zagotovo ne bo naredil. Zdaj bo sledila prva seja Vlade, na tej se običajno opravi vrsta kadrovskih zadev, imenovanj in razrešitev. Marsikaj se bo tukaj zgodilo, ampak zagotovo pa ne bo spremembe pri listi kandidatov za evropskega komisarja. To je bilo povedano in jaz mislim, da je to ena velika slabost, ki jo predsednik Vlade nikakor ne želi izkoristiti.
Ne bom podprl Vlade pa tudi zato, ker ni bilo odgovorov na postavljena vprašanja. Predsednik Vlade je prišel sem, da bo zagovarjal to, kar bomo poslanci v razpravi povedali, da bo odgovarjal na probleme in vprašanja, ki jih bomo odpirali, vendar razen zaključnega govora ex cathedra se ni zgodilo popolnoma nič. In mislim, da si tako poslanci Državnega zbora kot tudi tisti, ki so to gledali in predvsem državljani, bi zaslužili odgovore na konkretna vprašanja.
Pa še zakaj ne bom podprl liste? Zato, ker se nekomu očita nekaj, kar je bilo v indičnem procesu, z indično sodbo dosojeno in je bil na nek način penaliziran za to in to se mu šteje kot slabost, na osnovi te indične sodbe. Na drugi strani imate pa kandidata, kjer ni indične zadeve, ampak je dejstvo in mu to jemljete kot glavno konkurenčno prednost za kandidata za ministra za pravosodje. Dvojna merila. Na tak način ne more ta država funkcionirati, da deluje po facah.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
obrazložitev glasu gospoda Simona Zajca.
SIMON ZAJC (PS SMC): Hvala.
Jaz bom glasoval za potrditev liste iz več razlogov. Povedal bom pa samo enega. Zaradi tega, ker mislim, da je dr. Cerar odgovorna oseba.
Do sedaj je bil večkrat že v tem Državnem zboru, se je pogovarjal z nami in vedno se je od njega želelo, da nam da številke. Dajte številke. Dajte številke. Prosim številke. Še vsakič nam je povedal. Poglejte, nisem še v vladi, nimam vseh številk, na katere bi se lahko odločal, kako bomo reševali to našo državo. Ne morem vam dati točnih številk. In to se meni zdi odgovorno. Ker če ti nimaš vseh informacij na tako pomembni poziciji, kot je predsednik Vlade, ne moreš dajati enih točnih števil, ker jih nimaš od kje vzeti. Zato bom glasoval za to listo, ker je dr. Cerar ravnal odgovorno. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu mag. Aleksandra Kavčiča.
MAG. ALEKSANDER KAVČIČ (PS SMC):
Spoštovani predsednik parlamenta, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani državljanke in državljani!
Slišati je bilo veliko besed, bodisi spodbudnih bodisi dobronamernih, pa tudi drugih besed. Vsekakor pa je parlament tisti prostor, ki je namenjen besedam. Upam, da si bomo vsi skupaj prizadevali negirati izrek cenjenega profesorja dr. Vladimirja Goatija, ki je na nekem predavanju dejal, da niso najboljši igralci v filmu ali gledališču, temveč politiki. In predsednik Vlade je danes poudaril, da danes, pa še posebej izpostavil, da nismo ideali, vendar si bomo prizadevali za čim višje standarde. Danes bomo glasovali o tem, ali naj dvanajsta slovenske vlada, torej ena od vej oblasti, začne delati in ji bomo kot ekipi dali polna pooblastila zato, da bo v svojem mandatnem obdobju pokazala na terenu tisto, kar je danes zapisano v koalicijski pogodbi.
Spoštovani predsednik Vlade! Glasoval bom za predlagano ministrsko ekipo in vam vsem skupaj želim uspešno delo, ker verjamem, da boste začeli delati že danes. Hvala lepa in srečno Slovenija!
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Očitno je še obrazložitev glasu. Prijava.
Obrazložitev glasu gospod Marko
Ferluga.
MARKO FERLUGA (PS SMC): Dober večer vsem!
Vidim, da smo tukaj že vsi utrujeni. Bom zelo kratek. Zato ker enkrat za vselej bi rad povedal to, kar me zelo teži na srcu, in sicer, Slovenija ima preveč destruktivne negativne sile. Dajmo, ljudje božji, začeti razmišljati s svojo glavo in dajmo možnost nekemu človeku, če se je dal za to mesto, odgovorno, da postane vodja in da postavi to vlado in da vlada začne delati. Tako da jaz samo to prosim, da postanimo konstruktivni, delavni in da vidimo, da lahko to izpeljemo naprej. Toliko z moje strani. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
obrazložitev glasu mag. Margareta Guček Zakošek.
MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK (PS SMC): Hvala, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, državljanke in državljani! Glasovala bom za.
Pa bom spet citirala dr. Trčka, ne po partijski liniji, glasovala bom za, ker je pred nami ekipa, ki je prevzela vso odgovornost, pogum, da pelje to državo ven iz krize. Obstaja moč besed in obstaja moč misli. Upam, da vaše misli, spoštovana opozicija, so drugačne kot besede v določenih trenutkih, in da resnično želite, da
nam uspe. In raje več ne čakajmo na poslednjo sodbo, kajti imamo jo vsak dan. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu mag. Andreja Širclja.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, kolegi in kolegice!
Glasoval bom proti tej ekipi in glasoval bom seveda proti tej vladi iz naslednjih razlogov.
Prvič glede samega finančnega okvira. Jaz mislim, da so podatki, informacije znani, navsezadnje so objavljeni javno za preteklo obdobje in tudi za trende za naprej. Nekaj jih je celo kandidat za ministra za finance povedal, ki pa je leta 2004 dobil negativno mnenje Računskega sodišča. Negativno mnenje za proračun v letu 2004 in on je bil takrat minister do sredina decembra 2004. In to seveda pomeni, da neka merila, ki pomenijo strokovnost, ki pomenijo seveda tudi neko pravno stabilizacijo, dejansko ne veljajo. Veljajo verjetno samo besede, dejanja pa ne. In nenazadnje tudi zaradi tega, ker ne veljajo dejanja pri tem, da bi opoziciji šli na sproti in da bi navsezadnje, spoštovani predsednik Vlade, poslovnik tolmačili tako, da je možno, da kandidati pridejo tudi na druga delovna telesa. Kajti v poslovniku nikjer ne piše, da je to prepovedano, da ne smejo in tako naprej. Nikjer. In, bom rekel, vaše tolmačenje je seveda eno izmed tolmačenj. In narobe je, da se upošteva že zdaj, ko dejansko glede tega nimamo nobenih pravnih meril. In da navsezadnje niste za to, da se dogovarjamo in da se pogovarjamo, ampak kot kaže, da se izključujemo in da seveda se ne pogovarjamo. Zato bom seveda glasoval proti.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu, gospe Irene Kotnik.
IRENA KOTNIK (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Vse te dni sem intenzivno poslušala mnenje, tudi medijev, o kandidatih in pa kandidatkah. Bila sem na predstavitvi, ko so se kandidati in kandidatke predstavljali, tudi na treh hearingih. Danes cel dan, lahko rečem, poslušam dve strani. Na eni strani pozitivne stvari o teh kandidatkah in kandidatih in pa na drugi strani negativne. Ampak če tukaj nekje potegnem eno črto, bom rekla, nekje eno povezavo, bom rekla takole, vse kandidatke in kandidati, ki so se prijavili na mesto ministric in ministrov, imajo zelo veliko znanja, imajo zelo veliko izkušenj. In kar je meni osebno najpomembnejše, je to, da so pripravljeni vse svoje kompetence, vse svoje znanje in vso svojo energijo vložiti v to, da bomo končno začeli delati, da se bo končno nekaj spremenilo na bolje v naši družbi, v naši državi. In iz tega razloga bom glasovala za.
Dodala bi pa samo še to. Kaj pravzaprav pričakujem od vlade? Tukaj bom jaz prenesla želje mojih volivcev, ki so me volili. Želijo si, da so vprašanja v Državnem zboru kratka in jasna, da so odgovori izčrpni, brez politiziranja in da na podlagi tega začnemo iskati odločitve, ki bodo razumne in pa v korist vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu, gospe Ljudmile Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani!
Na julijskih volitvah je dr. Miro Cerar dobil od državljank in državljanov veliko podporo. Vaša stranka je zmagala. Torej državljani pričakujejo, da sestavite vlado. Vladna kriza pomeni poslabšanje situacije v mednarodnih okvirih za državo in zaradi tega potrebujemo operativno vlado čim prej. Z ekipo, ki ste jo predlagali, nismo zadovoljni, sicer so se nekateri kandidati za ministre dobro izkazali, nekateri slabo, nekateri povprečno. Vendar ocenjujemo, da moramo ljudem dati priložnost. In ker Slovenija potrebuje vlado, mi ne bomo nasprotovali imenovanju te vlade. Seveda bomo kritični opazovalci. Čas in pa tudi državljani bodo pa povedali, ali vaše odločitve oziroma vaše dirigiranje orkestru sprejemamo z nasmehom, solzami, bolečinami ali pa srečo. To bo pa čas pokazal. Zato ne bomo podprli ekipe, ne bomo ji pa tudi nasprotovali.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospoda Jerneja Vrtovca.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
Sam ne bom glasoval proti predlogu vaše ekipe, prav tako pa je ne bom podprl. Zavedam pa se namreč, da Slovenija nemudoma potrebuje vlado po tem dolgem obdobju tako imenovanega brezvladja.
Mi smo bili kritični v razpravi predvsem zaradi tega, ker smo vam želeli dobronamerno svetovati in vas opozarjati na pasti, ki bodo prišle, ki bodo sledile. Hkrati pa vam tako jaz osebno kot, verjamem, da tudi moje kolegice in kolegi poslanci že sedaj ponujamo roko pri iskanju dobronamernih rešitev za našo državo, za državljanke in državljane. Slovenija je pač pred resno preizkušnjo. Ura ni pet do dvanajstih, ampak je pet čez dvanajst. Sprejeli ste veliko odgovornost, sprejela jo je celotna vaša ekipa. In resnično vam želim vse dobro, pa ne zaradi vas, ampak zaradi te države, zaradi katere mi pač ni vseeno, in tudi zaradi ljudi. Torej, srečno! Kot predsednik Vlade pa, da boste dobro igral temu orkestru, da boste uigrana ekipa. Za dobre nasvete pa smo tudi mi pripravljeni.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
kakšna obrazložitev glasu? Prožim listo. Obrazložitev glasu gospoda Tomaža Lisca.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik, za besedo.
Sam ne bom podprl imenovanje ministrov oziroma te vlade. Nisem se hotel javiti, ampak ko sem poslušal, kako poslanci koalicije iz petnih žil vlečejo dva ali tri stavke, kako bodo podprli to vlado, bi lahko samo zaključil z enim stavkom. Moje ime je Tomaž, sem nejeverni Tomaž in ne verjamem besedam, verjamem pa dejanjem. Iz hearingov izhaja, da so samo besede, dejanj od zadaj pa niti ne moremo pričakovati, niti jih ne moremo izmeriti. Sam že četrtič poslušam hearinge v Državnem zboru, tretjič kot poslanec, prej pa enkrat kot strokovni sodelavec, in na žalost, spoštovani predsednik Vlade, najslabši hearingi do sedaj, kar sem jih poslušal od leta 2005 naprej. Ko sem vas poslušal o novih obrazih, o novih znanjih, novih kompetencah, sem resnično pričakoval nove strokovnjake, ampak dobili smo stare obraze, stare ljudi z veliko neznanja in z veliko floskulami. In zakaj ne verjamem, da bo ta vlada uspešna? V dveh mesecih smo poslušali: pravna država, etika. Danes pa nam moralni teolog, pravni strokovnjak in predsednik Vlade govori o tem, kako niso pomembna ne ustava, niti zakonodaja, niti poslovniška določila, pomembna je njegova beseda oziroma kakor je rekel, njegovo mnenje.
Spoštovani! Besede, ne pa dejanja. In ko bodo te besede postale takšna dejanja, da boste v enem izmed prvih sklepov razveljavili sklep, da se Alenko Bratušek predlaga kot komisarko, potem bom morda čez čas spremenil mnenje o vas gospod Cerar kot predsedniku vlade, ki držite ne samo besede, ampak tudi dejanja. Morda bom spremenil tudi mišljenje o kakšnem ministru, ki bo zagrabil grablje in lopato ne pa glede na hearinge, izgovorjeno, kamor pade, pač pade. Proti!
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospe Jelke Godec.
JEKLA GODEC (PS SDS): Spoštovani, najlepša hvala za besedo še enkrat.
Ja, pozno že je, vendar to je Državni zbor, to ni predavalnica, kjer se šest ur obdela in se gre domov. Tukaj lahko vsak izraža svoje mnenje. Mnenja so različna, to zahtevate od nas in zato tako dolgo trajajo zadeve. Če bi vsi enako mislili, mislim, da bi šli po dveh urah danes že domov, dvignili roke in šli, tako da ne vem, v čem je problem. Koalicijo imate, glasove imate, ne vem, zakaj se bojite za to, da ne bi danes dobili vlade. Dobili jo boste, to vsekakor. In upam, da boste začeli tako, kot je eden do poslancev rekel, takoj, čez 15 minut, ko boste šli od tu, iz te dvorane.
Mene malo skrbi tudi ta vaša koalicija. Namreč stara garda ali pa stranke, ki so že nekaj časa v parlamentu, Desus in SD, danes govori o tem, kako je treba vse za nazaj pozabiti, začnimo znova in če vas nebi poznala,
bi rekla, da ste vi novi obrazi, ne pa SMC. Res želim, brez heca, zato ker Slovenija želi, da gredo stvari naprej, ampak glejte, to so bila moja prva zaslišanja v Državnem zboru in 20 let delam v izobraževanju in da mi gospa v šestih urah ne zna odgovoriti na eno vprašanje, pa je iz šolstva, in da me koalicija prosi, naj neham spraševati, ker to že več ne gre nikamor, in da so to doživljali tudi na ostalih odborih. Glejte, enostavno jaz sama mislim s svojo glavo, tega ne morem podpreti in tudi ne po partijski liniji, ker sem bila na zaslišanjih. In zato glasujem proti. Mogoče bi lahko katerega kandidata podprla, nekateri so bili baje dobri, nisem jih poslušala, ampak tistega, kar sem poslušala, ne morem podpreti. Mene čudi, da koalicija to podpre, glede na to, da so me prosili: "Ne več!" Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu mag. Anžeta Logarja.
MAG. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala. Prisotni in bodoča vlada!
Glejte, jaz pravim, da ne bom podprl te vlade, in tako tudi mislim, s polno zavestjo. Glede na vse, kar smo slišali in glede, na vse kar, smo doživeli v tem času. Ne bom podprl te vlade zaradi tega, ker slišim, da so nekateri ministri šele tretja izbira. Ne bom podprl te vlade zaradi tega, ker slišim, da je koalicijska pogodba v velikem delu prepisana s strani poslanca Združene levice, z njegove facebook spletne strani. Ne bom podprl tudi zaradi tega, ker v tej koaliciji ni gospoda Dobovška. Vi ste rekli med drugim, ko se je kolega Dobovšek odločil, da ne bo minister, da je vsaj tako dobra vaša izbira nove notranje ministrice kot kolega Dobovšek, ampak s tem ste kolega Dobovška užalili. Mislim, da je kolega Dobovšek, to rečem in mislim, bistveno boljši. In tudi ne bom podprl zaradi tega, ker kolegu Dobovšku s svojim zadrževanjem glasu za Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ne dovolite, da kot kompetenten zasede to mesto. Kar je najhuje, danes smo slišali pogreb moralno etičnih standardov, s katerimi ste zmagali na volitvah. Relativizirali ste jih. Rekli ste, da od danes naprej govorimo o moralno etični prizadevnosti. Torej četudi kršimo zakon, če si prizadevamo za moralno etične standarde, smo pravi in imamo podporo. Tako mislim in tako rečem. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospoda Andreja Čuša.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo, gospod predsednik.
Ko sem 13. julija videl rezultate volitev v Državni zbor, sem nekako sam pri sebi kot državljan upal na neko novo politiko, na to, kar je seveda vseskozi govoril gospod Cerar, da bodo to neki novi časi, novi standardi, ampak ko pa se danes nekaj mesecev za tem ozrem malo
nazaj in primerjam, kaj in kako je bilo to pod vlado Alenke Bratušek, se mi zdi, da smo dobili isto vlado Alenke Bratušek, le da je predsednik Vlade drugi.
Sami ste govorili, da boste na področju zdravstva uvedli neko novo, nedefinirano takso. In verjetno vam bo v interesu, da bo število plačnikov te takse seveda čim večje. In tukaj ne morem trditi nič drugega kot, da gre za čisti napad na srednji razred. Marsikdo je danes razpravljal o tem, o vaši fiskalni politiki, jo seveda pozdravil, ampak upam, da ne boste večali prihodkov na račun višanja davkov in izumljanja novih davkov. V vaši koalicijski pogodbi si prizadevate za uvedbo nepremičninskega davka, pa naj bo še kako premišljen, kako moralen, to je napad na podeželje. Tudi zato ne morem podpreti vaše vlade.
In če po potrditvi vlade ne boste zamenjali slovenskega predloga za člana Evropske komisije, boste izgubili vso integriteto. Prosim, da se ne sprenevedate tako, kot se sprenevedali v vašem odgovoru na naše razprave, in prevzamete odgovornost. Člane evropske komisije bi lahko vaša vlada predlagala takoj, ko bo potrjena, ampak očitno je to nek politični deal tudi v sklopu dvotretjinske večine v Državnemu zboru. Ne zavajati, ne lagati. To, da po eni strani lažete, po drugi strani pa moralizirate, ne bo prineslo novih časov, tudi ne gospodarske rasti.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospoda Zvonka Laha.
ZVONKO LAH (PS SDS): Tudi jaz ne morem podpreti te vlade.
Na zaslišanjih sem poslušal pet kandidatov, štiri nove in enega dosedanjega ministra. Tudi ta dosedanji me ni prepričal, da bo šlo po novem drugače, kot je šlo zdaj, po polževo. Vemo pa vsi, da je treba iz polžje hitrosti preiti na nadzvočno hitrost, če hočemo to Slovenijo rešiti. Tisti štirje novi kandidati pa res, sem moral izbirati vprašanja, da ne bodo pretežka. Nekateri so se mi kar smilili, da so pač šli v takšno funkcijo, da so pristali. Tukaj je bilo slišati, da eni hvalite kandidate, eni jih pa grajamo. Vi, ki jih hvalite, ne vi ne mi jih ne poznamo, poslušali smo jih mi in vi. Vi ste novi tukaj, nas je pa kar veliko že nekaj časa in poznamo delo ministrov in poslancev. In komu je bolj verjeti - nam ali vam? Izvolili jih boste vi in za njihovo delo boste tudi odgovarjali. Jaz ne vidim nobenega koraka, nisem slišal pri teh kandidatih, da se bo spremenilo tisto, kar se mora nujno spremeniti, za to za kar ste dobili na volitvah tudi glasove volivcev.
In res vso srečo želim predsedniku Vlade, tako kot je rekel nekdanji predsednik države: "Danes sanjajte, jutri je pa nov dan."
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu gospe Anite Koleša.
ANITA KOLEŠA (PS SMC): Spoštovani predsednik Vlade, predvsem se obračam na vas.
Seveda, bom glasovala za to vlado, ki jo boste vodili. Bilo je prej rečeno o nekih "podeželskih fantih", ki pač ne morejo podpirati te vlade. Jaz imam prijatelja s podeželja, podeželski fant, ki je glasoval za vas, glasoval za stranko SMC in ki mi je rekel Tisti, ki mu pade žlica iz rok, si ne zasluži kosila. Mislim, da je bilo danes z nekaterih strani rečeno precej neokusnosti. Po 21 krat 3, 4 smo slišali eno in isto, tako da bi bili mi komod že pred tremi urami doma. Ampak, to nas naj ne razoroži, kajti mi nismo ponižani, kot je bilo rečeno, mi smo še toliko bolj v strnjenih vrstah, zato da smo skupaj z vami in s to vlado. Kajti tako ena kot druga, kot katerakoli stran zelo dobro ve, da nam je resnično zadnji čas.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
kakšna obrazložitev glasu? Prožim listo.
Obrazložitev glasu gospe Erike
Dekleva.
ERIKA DEKLEVA (PS SMC): Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani mandatar, kolegice in kolegi!
Seveda bom podprla to vlado. Tudi zato, ker sem članica Stranke Mira Cerarja. Predvsem jo bom podprla zato, ker verjamem, da je dr. Miro Cerar izbral dobro ekipo, ker vem, da Slovenija potrebuje operativno vlado, vlado, ki bo delala. Žal se ne moremo ukvarjati le z mandatom enega poslanca. In vlado bom podprla tudi zato, ker ne morem že vnaprej kritizirati ljudi, ki niso niti še začeli delati. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu dr. Vinka Gorenaka.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Nič se ni zgodilo v tem času, odkar sem nastopil. Vlade seveda ne bom podprl, predvsem pa iz razloga, ker Besede besede besede, verjetno bi bilo prav, da na prvi seji Vlade to pesem tudi odigrate, ker tako bo očitno zadeva funkcionirala. Eno so besede, drugo so dejanja. Mi smo poslušali, kar se tiče gospe Bratuškove, gospoda Židana, ki je rekel: "Popolnoma nesprejemljivo je, da bi bila komisarka." Gospoda Hana: "Nedopustno je, da bi bila komisarka." Gospoda Juršo: "To je popolnoma neodgovorno." Gospoda Erjavca: "Kaznivo dejanje je naredila." Bravo. Čez pol ure boste vsi sedeli na seji Vlade. Noben od vas ne bo te teme odprl. Vidite, to so besede besede besede, dejanja so pa čisto drugo. Ali je tako?!
To je torej en od razlogov, zakaj vlade ne morem podpreti. Tudi predsednik Vlade je zelo jasno odkimaval, ko sem jaz govoril, da ima 5 minut po seji vlade, čez par minut možnost, da seveda odpokliče oziroma spremeni ta sklep, je odkimaval, kar je seveda jasno, da nima
takšnega namena, da bo to naredil. S čimer torej na eni strani imate besede, na drugi strani pa so dejanja. Besed je ogromno, dejanja pa so drugačna, kot so besede. In to je tisti razlog, zaradi česar tej vladi ne kaže zaupati. Ne kaže ji pa zaupati seveda tudi zato, ker tiste, ki so predstavljali ali pa predstavljajo neko integriteto, ki imajo v Cobissu tudi kaj pokazati, tisti so potem odpadli, prišli pa so tisti, ki so kršili zakone, gospod Cerar. Ne? Prišel je gospod Klemenčič, ki je kršil zakonodajo, odpadel pa je nek drug gospod, to je gospod Dobovšek, ki pa ima kaj veliko za pokazati, ampak potem ni primeren za ekipo, ki seveda ima za himno ali pa bo imela za himno pesem Besede besede besede. Ampak himna se dolgo ne bo pela. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
kakšna obrazložitev glasu? Prožim listo. Obrazložitev glasu gospoda Franca Jurše.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Jaz sem danes že dvakrat povedal, da bom to vlado podprl osebno, kakor tudi naša poslanska skupina.
V obrazložitvi glasu posameznikov je bilo izrečeno ogromno besed, nekatere so bile žaljive, nekatere tudi ne, so bile spodbudne, nekateri pa ste dobesedno lagali. In gospod dr. Vinko Gorenak, vi ste lagali. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Sprašujem, ali je še kakšna obrazložitev glasu. Vidim, da ni več. Zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo o predlaganem sklepu, kot sem ga obrazložil.
Začenjamo glasovanje. Navzočih je 85 poslank in poslancev. Za je glasovalo 54, proti pa 25. (Za je glasovalo 54.) (Proti 25.) Glede na izid glasovanja ugotavljam, da so ministrice in ministri Vlade Republike Slovenije imenovani. / aplavz/
Ministre in ministrice vabim, da v dvorani zasedejo sedeže namenjene Vladi. Ministricam in ministrom Vlade Republike Slovenije čestitam k imenovanju in jim želim uspešno opravljanje ministrske dolžnosti!
Prosim novoimenovane ministrice in ministre, da v skladu 113. členom Ustave Republike Slovenije prisežejo pred Državnim zborom. Prva bo prisegla mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo.
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednja bo prisegla mag. Violeta Bulc, ministrica brez resorja, pristojna za razvoj strateške projekte in kohezijo.
Prosim.
MAG. VIOLETA BULC: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala v blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel gospod Karl Viktor Erjavec, minister za zunanje zadeve. Prosim.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo.
Prosim.
DR. PETER GAŠPERŠIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednja bo prisegla mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve.
MAG. VESNA GYÖRKÖS ŽNIDAR: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje.
MAG. GORAN KLEMENČIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednja bo prisegla gospa Marija Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje.
MARIJA MILOJKA KOLAR CELARC:
Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednja bo prisegla dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel gospod Boris Koprivnikar, minister za javno upravo.
BORIS KOPRIVNIKAR: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednja bo prisegla gospa Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Prosim.
IRENA MAJCEN: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel gospod dr. Dušan Mramor, minister za finance.
Prosim.
DR. DUŠAN MRAMOR: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel gospod Jože Petrovič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prosim.
JOŽE PETROVIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednja bo prisegla dr. Stanka Setnikar Cankar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Prosim.
DR. STANKA SETNIKAR CANKAR: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel gospod Janko Veber, minister za obrambo.
Prosim.
JANKO VEBER: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Naslednji bo prisegel mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prosim.
MAG. DEJAN ŽIDAN: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji
vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Zadnji bo prisegel gospod Gorazd Žmavc, minister brez resorja, pristojen za področje odnosa med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnost v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo ter Slovenci po svetu.
Prosim.
GORAZD ŽMAVC: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Ker so
poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar in poslanci Karl Viktor Erjavec, Janko Veber in mag. Dejan Židan imenovani za ministrico in ministre, v skladu s 14. členom Zakona o poslancih začasno ne morejo opravljati poslanske funkcije. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidati bodo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih nadomestili navedeno poslanko in poslance. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala Državnemu zboru potrditev mandatov ter o svojih ugotovitvah poročala zboru.
Poslanka in poslanci, ki so imenovani za ministrico in ministre, začasno ne morejo opravljati poslanske funkcije, zato se Državni zbor seznani še z naslednjima sklepoma.
Prvič. Na podlagi prvega odstavka 20., 199., 201., in 112. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da Janku Vebru, ki začasno ne more opravljati poslanske funkcije, ker je prevzel funkcijo v Vladi, preneha funkcija podpredsednika Državnega zbora. Funkcija mu preneha z dnem seznanitve na seji Državnega zbora.
Drugič. Na podlagi 200., 201. in 112. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da poslanki ter poslancema, ki začasno ne moreta opravljati poslanske funkcije, ker so prevzeli funkcijo Vladi, preneha mag. Julijani Bizjak Mlakar funkcija predsednice Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Karlu Viktorju Erjavcu funkcija podpredsednika Odbora za zunanjo politiko in mag. Dejanu Židanu funkcija podpredsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Funkcija jim preneha z dnem seznanitve na seji Državnega zbora.
Novoimenovane ministrice in ministre vabim v preddverje velike dvorane na uradni foto termin.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 3. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. SEPTEMBRA 2014 OB 20.15. IN SE JE NADALJEVALA 19. SEPTEMBRA OB 10. URI.)
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 3. izredne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanca: Iva Dimic, mag. Alenka Bratušek, Marijan Pojbič, Franc Breznik, Miha Kordiš, Matjaž Hanžek od 15. ure dalje in Anita Koleša od 12. ure dalje. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednice Ustavne komisije. V skladu s peto alinejo šestega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je Kolegij predsednika Državnega zbora na 1. seji, 22. avgusta 2014 odločil, da mesto predsednika Ustavne komisije pripada Poslanski skupini stranke Mira Cerarja, mesto podpredsednika komisije pa Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Poslanska skupina stranka Mira Cerarja za predsednika komisije predlaga mene, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije pa za podpredsednico predlaga gospod Marjano Kotnik Poropat.
Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednice Ustavne komisije ste prejeli. Za predstavitev stališč dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin.
Za Poslansko skupino Združene levice ima besedo gospod Matjaž Hanžek.
MATJAŽ HANŽEK (PS ZL): Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Združene levice menimo, da sta oba predlagana kandidata primerna in prepričani smo, da bosta tudi dobro in korektno opravljala svoje delo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ugotavljam tudi, da ni prijavljenih razpravljavcev k tej točki. Zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Poslanke in poslance prostim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o Predlogu sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednice Ustavne komisije.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Poslanske skupine so na podlagi sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, ki ga je na 1. seji 22. avgusta 2014 sprejel Kolegij predsednika Državnega zbora, in v skladu z mojim dopisom z dne 3. septembra 2014 v obravnavo Državnemu zboru predložile predloge za predsednika, podpredsednika in člane navedene komisije.
Za predstavitev stališč dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin.
Najprej je na vrsti Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov, zanjo mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni.
Slovenija ima vsaj tri različne oblike varnostnih in obveščevalnih služb. Najbolj znana je zagotovo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija oziroma kratko Sova. Prav tako ima Ministrstvo za obrambo svojo obveščevalno-varnostno službo, ki se ukvarja z nekoliko bolj vojaškimi zadevami, hkrati pa tudi Policija opravlja naloge obveščevalnih in varnostnih dimenzij. Ključno pri vsej stvari je, da ta parlament, da ta hiša opravlja civilni nadzor nad temi službami. Danes, po več mesecih, po več dneh, več tednih po volitvah parlamentarnega nadzora nad obveščevalnimi službami še vedno nimamo. Včeraj je bila imenovana nova vlada in praktično ta vlada bo imela roko nad temi varnostnimi in obveščevalnimi službami. Predsednik Vlade bo imel neposredno roko nad Sovo in minister za obrambo bo imel neposredno roko nad vojaško obveščevalno-varnostno službo. Vse te stvari bi lahko najprej opozicijo, pa tudi celotno državo skrbele, ker ni civilnega, ker ni parlamentarnega nadzora nad temi službami.
Seveda pa je parlamentarna komisija, ki nadzira te službe in ki opravlja ta civilni nadzor, prav posebna komisija. Člani so voljeni z glasovi vseh poslancev, posebnost je tudi ta, da mora imeti v tej komisiji večino opozicija, da je ta komisija nekoliko manjša od drugih, ker lahko bolj učinkovito opravlja svoje naloge, in da mora za vsak nadzor posebna pooblaščena skupina biti sestavljena iz predstavnikov koalicije in tudi opozicije. Gre torej za posebno komisijo, ki terja sodelovanje koalicije in tudi opozicije. Brez sodelovanja ni možno vzpostaviti civilnega nadzora nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. Razlike od preostalih odborov so, in sem jih že omenil, da so tu člani voljeni s strani vseh poslancev. V primerjavi z drugimi odbori in komisijami, ki jih prav tako ustanovi Državni zbor, se poslanske skupine popolnoma avtonomno odločajo, katerega člana, katerega
poslanca bodo postavile v posamezen odbor. Če se spomnite, kakšen teden nazaj smo sprejeli odlok, kjer smo naredili razrez sestave odborov in komisij in smo lahko poslanske skupine v te odbore in komisije avtonomno predlagale posamezne člane. Pri Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pa je posebnost ta, da je glasovanje o vseh članih in da je za izvolitev potrebnih 46 glasov. Dosedanja parlamentarna praksa je bila, da se je vedno o tej komisiji glasovalo v paketu, če pa natančno preberete zakon, ki govori o imenovanju te komisije, pa mislim, da ni nobenih ovir, da ne bi glasovanja opravili o vsakem posameznem članu posebej. Seveda pa to ne pomeni, da lahko koalicija določa, kateri član opozicije bo sodeloval v tej komisiji, ker je še ena določba, ta pa je, da mora imeti v tej komisiji večino opozicija. Torej če neka opozicijska stranka ne želi predlagati drugega kandidata, potem se lahko zgodi naslednje - da bomo po individualnih glasovanjih prišli sicer do nekega števila članov Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ampak to razmerje ne bo takšno, da bi imela opozicija večino v tej komisiji, in bo ponovno prišlo do blokade.
Zdi se mi pomembno, da presežemo to blokado, ki se zdaj vleče že kar na dveh glasovanjih, da čim prej sestavimo Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in začnemo s civilnim nadzorom nad službami, ki lahko vsakodnevno pogledajo v naše komunikacije, nam sledijo in počnejo še kakšne druge stvari, če jih mi ne nadziramo in jim ne gledamo pod prste.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek, zanjo gospod Jani Möderndorfer.
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB):
Dober dan vsem skupaj!
Kot kaže, bo tudi ta točka pri MVK zadevah obstala na popolnoma istem mestu, kot je bila opravljena razprava že na prejšnji izredni seji. Bojim se, da izplena iz tega ne bo, predvsem zaradi tega, ker se v resnici od takrat pa do danes ni spremenilo popolnoma nič. Razen tega, da imamo ponovno nov postopek poziva predsednika Državnega zbora, na katerega so legitimno vse stranke predlagale svoje kandidate ali kandidatke.
Kaj pa je v resnici tisto, česar v naši poslanski skupini zagotovo ne moremo podpreti? Ne moremo podpreti tega, kar že ves čas ponavljamo, da nekdo, proti kateremu tečejo različni postopki in ima kot tak možnost v tej komisiji opravljati nadzor nad delovanjem teh služb, se lahko ne nazadnje znajde tudi sam pri določenih prisluhih, kar je resnično sporno. To bomo danes v razpravi verjetno dolgo časa poslušali. Enkrat sem že omenil v prejšnji razpravi in zelo jasno povedal, kateri zakon je tisti, ki preprečuje, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo. Pa vendar ni posluha za to povezavo.
Namreč Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa, da so nasprotja interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. In v primeru gospoda Janeza Janše gre za tipičen primer nasprotja interesov. Ta zakon preprosto, ko se delamo vsi skupaj, kot da ne velja tudi za poslance in poslanke. Zato sam menim, tudi pozivam, da je ta razprava tekom današnje izredne seje čim krajša, kajti v vsakem primeru bo brezplodna. Že v naprej napovedujemo, da predloga, takšnega kot je, ne bomo podprli. Je pa poslanska skupina vložila v zakonodajni postopek spremembo zakona, na podlagi katerega tudi danes opravljamo volitve oziroma glasovanje za to komisijo, s katerim bi spremenili postopek predvsem v tistem delu, ko glasujemo, tako kot zakon zapoveduje, da najprej glasujemo o celotni komisiji. Če v prvem poizkusu to ne uspe, seveda glasujemo posamično. Ta predlog, verjamem, da če bo sprejet, bo rešil tudi vse te dileme. Dileme okoli tega ali opozicija oziroma pozicija je enakovredno zastopana, kot je smisel same komisije, to pa je, da ima opozicija večino v tej komisiji, se pa da v samem postopku vedno rešiti in predlagati ustrezno rešitev, da bomo takšen način tudi zagotovili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Stranke Mira Cerarja, zanjo dr. Simona Kustec Lipicer.
DR. SIMONA KUSTEC LIPICER (PS SMC):
Spoštovani predsednik, cenjeni zbor!
V poslanski skupini SMC želimo izpostaviti nekaj, sicer splošno znanih, dejstev, ki se nanašajo na parlamentarni nadzor nad delovanjem obveščevalnih in varnostnih služb. Celovito postavljen in odgovorno implementiran sistem parlamentarnega nadzora nad delovanjem teh služb je in mora biti sestavni del vsake demokratične države, gledano tako vsebinsko kot institucionalno. Po naravi dela tovrstne parlamentarne komisije opravljajo izjemno pomembno in z vidika tako varnosti posameznikov kot tudi države visoko občutljivo nalogo nadzora nad dejavnostjo varnostno-obveščevalnega delovanja izvršne veje oblasti. V primerjavi z drugimi parlamentarnimi telesi so tovrstne komisije nadzora zaradi narave svojih pristojnosti in dela zato tudi deloma drugače in specifično urejene. Tudi v Sloveniji obstaja takšna praksa. Do četrtega sklica Državnega zbora je bila omenjena komisija regulirana s poslovnikom Državnega zbora, nato pa z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki je bil sprejet leta 2003 in dopolnjen leta 2007. Slednji je v luči zaščite visoko občutljivih kompetenc same komisije in hkratne zaščite pred njeno morebitno zlorabo pristojnosti upravičeno izjemno	restriktiven.	Predsednika,
podpredsednika in člane komisije izvoli Državni
zbor z večino glasov vseh poslancev. Zgolj da bo nesporno, govorimo o enaki absolutni večini 46 glasov od 90, ki jo mora na primer za svojo izvolitev s strani parlamenta dobiti kandidat za predsednika vlade.
Nadalje. Kot izhaja iz zakonskih pooblastil, komisija nadzira varnostno-obveščevalno dejavnost in načine, s katerimi izvršna veja oblasti pridobiva varnostno-obveščevalne podatke. In še, odsotnega člana komisije ne more nadomestiti noben drug član. Seje komisije so zaprte za javnost. Komisija ne more odločati niti na korespondenčni seji. Slovenski sistem nadzora nad varnostno-obveščevalnimi službami je torej ustrezno in odgovorno restriktivno zastavljen. Z namenom celovite zaščite pravic in temeljnih svoboščin svojih državljank in državljanov, pa tudi izvršne veje oblasti, katere delovanje nadzoruje ta parlamentarna komisija, nas sistem opravičeno in utemeljeno postavlja visoko zahtevane pogoje tako za samo ustanovitev kot nadaljnja izvajanja nadzora tovrstnih dejavnosti. Takšen odgovorno restriktiven odnos do omenjene komisije se pričakuje tudi od poslanskih skupin, ko so pozvane, da vanjo predlagajo svoje članice in člane. Pričakuje se, da imenovani lahko delujejo brez kakršnihkoli omejitev in da jim lahko vsi člani Državnega zbora kot tudi celotna javnost absolutno zaupamo. Predlog, da se v delo Komisije za nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami vključi poslanca, ki prestaja zaporno kazen in je pravnomočno obsojen zaradi okoriščanja na račun države, onemogoča tako poslankam in poslancem kot državljankam in državljanom, da bi lahko polno zaupali v delo tako sestavljene komisije. Komisiji sami pa omejuje potrebno najvišjo avtoriteto, ki jo mora imeti pri svojem delu.
V funkciji predstavnikov državljank in državljanov ter parlamentarnih nadzornikov delovanja oblasti zato v Poslanski skupini SMC ne moremo potrditi današnjega kolektivnega glasovanja za sestavo komisije, in to zgolj zaradi enega od predlaganih članov, katerega morebitno delovanje v tej komisiji iz že navedenih razlogov ocenjujemo kot nesprejemljivo in omejujoče za nemoteno in zaupanja vredno delovanja te komisije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, za njo mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsem prav lep pozdrav.
Dejstvo, da še vedno nimamo ustreznega nadzora nad varnostno-obveščevalnimi službami, najbrž sedaj že uradni koaliciji in vsem njihovim podaljškom v opoziciji zagotovo ni v ponos. Nasprotno! Gre za dejstvo, da se krši pravni red te države, da se potencialno kršijo človekove pravice. Pri vsem, kar se dogaja s to komisijo, zlasti s problematiziranjem enega
člana, je seveda očitno, da gre za sprenevedanje. Vsi dobro veste ali pa bi morali vedeti, glede na posel, ki ga opravljate sedaj, in funkcijo, ki jo imate, da so se te službe v preteklosti proti SDS dokazano že zlorabljale in očitno se jih je hotelo tudi v tem času ali pa se jih hoče še vedno. Bomo videli, kakšno bo glasovanje. Samo primer, eden od konstruktov, ki so se razkrili ravno ob nadzoru, nenapovedanem nadzoru, ki se ga sedaj z neko novelo hoče preprečiti, se je pokazalo, da se pripravlja nek konstrukt, kako naj bi SDS trenirala neke muslimanske skrajneže za osvobodilno vojsko Kosova, se je takrat temu reklo. To je torej tisto, ker je treba reči. Tisto, kar je pa sprenevedanje, in tisto, kar je najhuje pri tej zgodbi pa je, da iz vaših besed, iz besed predsednika Vlade včeraj in iz ravnanja predsednika Državnega zbora sledi dolgotrajno načrtno in ponavljajoče se izražen namen kršenja človekovih pravic, ki se v tem trenutku tudi že dogaja. Zakaj se problematizira en mandat, konkretno gospoda Janeza Janše? Zaradi tega, da se samo vedno znova poliva gnojnica. Če bi hoteli, bi o tem seveda že zdavnaj odločili. Išče se izgovor. Saj veste, kaj je rekel Churchill: "Če hočeš eno stvar zavleči, ustanovi komisijo." Ampak tukaj, gospe in gospodje, ni nobene pravne dileme. In to, recimo, dr. Cerar, ki se ne more izgovarjati na to, da je prava neuka oseba, zagotovo preklemansko dobro ve. In tudi vsi ostali to zelo dobro veste, ker vas je na to, če slučajno niste sami tega naštudirali, opozorila pravna služba Državnega zbora, ki ste ji zato izrekli nezaupnico, pa ste šli ustanavljat neko komisijo, ker vam njeno mnenje ni bilo všeč. To namreč ni stvar, kjer bi bila kakršnakoli dilema, ampak je o tem že presojalo slovensko ustavno sodišče in tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Mnenje obeh je bilo kristalno jasno. Če ga citiram. Pri mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije, in veste, da ono tega ne spreminja, zapisano v odločbi UI317/11 iz leta 2011 piše, da je tretji vidik pasivne volilne pravice, torej pravice biti voljen, da se izvršuje tudi mandat v celoti, brez vsebinskih ali brez časovnih omejitev, gospe in gospodje. To je bila že presoja, ki je tukaj jasna. In kar je še bolj zanimivo, da je o tem presojalo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v več primerih, recimo Lykourezos proti Grčiji pa potem Sobaci proti Turčiji, Sadak proti Turčiji in tako naprej zapisalo, da 3. člen protokola št. 1 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ureja pravico do svobodnih volitev, vsebuje tudi pravico do izvrševanja pridobljenega mandata. In če greste pogledat, gospe in gospodje, te odločbe, vam zelo priporočam, da ne boste govorili neumnosti tukaj notri, potem boste videli, da iz njih nedvoumno izhaja, da kakršnokoli omejevanje mandata po vsebini ali pa dolžini pomeni direktno kršitev Temeljne listine o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. In to vi
počnete. Počnete od prvega dne, ko imate mandat, počnete do danes, včeraj je namen nadaljevanja tega početja izrazil predsednik Vlade, kar je izjemno žalostno, in bi moralo skrbeti vsakogar, ki mu je za pravni red, in danes to govorite tudi vi. In tako pridemo do izredno nenavadne situacije, ... / znak za konec razprave/ ... prav v tem trenutku s pravno državo in pa pravnim redom. Pa seveda tudi, če želite, z etiko funkcionarjev, ki bi morali imeti najprej pravno znanje ali pa se vsaj dati podučiti, preden odprejo usta, če imajo neko etiko in osebno integriteto. To pomeni, da v tem trenutku sistematično in načrtno kršijo človekove pravice, ne samo volilno pravico, pasivno volilno pravico, pravico ... / znak za konec razprave/. gospodu Janezu Janši, ampak tudi aktivno - vsem, ki so zanj dali svoj glas, več kot 6 tisoč ljudi, najprej predsednik Državnega zbora, ki to parodijo dopušča, in seveda potem tudi predsednik Vlade, ki očitno vse to pospešuje. To pa je pravni red Republike Slovenije.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenija, zanjo gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Državni zbor je na 1. izredni seji 25. 8. 2014 med drugim obravnaval Predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Tedaj smo izglasovali sklep, da se obravnava te točke preloži, in sicer do končne odločitve Mandatno-volilne komisije. Med kandidati za člane te komisije je bila predlagana tudi oseba oziroma poslanec, ki je pravnomočno obsojen na kazen zapora, in kazen v tem trenutku tudi prestaja. Zato je tudi Poslanska skupina DeSUS soglašala, naj se ta točka preloži do odločitve o statusu oziroma o mandatu tega poslanca. Ponovno smo tri dni pozneje na drugem izrednem zasedanju Državnega zbora obravnavali praktično identičen akt. Zopet je v okviru sestave komisije bil predlagan za člana pravnomočno obtožen poslanec in naša odločitev do tovrstnega sklepa je bila negativna. Danes 19. septembra imamo v okviru 3. izredne seje identičen akt na mizi. In sedaj se že ponavljam, med predlaganim člani za omenjeno komisijo je spet predlagan poslanec, v čigar mandatu v vmesnem času ni bila sprejeta še nikakršna odločitev. Poslanec, ki ga še vedno bremeni pravnomočna sodba slovenskega sodišča, poslanec, ki prestaja kazen zapora. Zakaj tudi poslanci in poslanke Poslanske skupine DeSUS še vedno vztrajamo pri istem stališču, kot smo ga predstavili že na obeh predhodnih sejah? Ker Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni zgolj običajno delovno telo Državnega zbora. Gre za komisijo, katere pristojnost se nanaša na nadzor
in obravnavo najbolj zaupnih in javnosti skritih podatkov Republike Slovenije. Zato tudi zakonodaja predvideva, da se njena sestava določi z absolutno večino poslancev, torej za izvolitev je potrebnih 46 glasov. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da v omenjeno skupino ne moremo in ne smemo izvoliti pravnomočno obsojenega člana na prestajanju kazni zapora. Res pa je, da bomo morali odločitev glede njegovega statusa poslanca v Državnem zboru sprejeti čim prej. V ta namen je že bila imenovana posebna strokovna komisija, v katero so lahko po enega člana predlagale vse poslanske skupine, ki sodelujejo v Mandatno-volilni komisiji. Tudi poslanska skupina, katere član je predmet te obravnave.
Kolikor smo seznanjeni, se je ta komisija že sestala in pričakovati, da bo v kar najhitrejšem možnem času podala svoje strokovno mnenje. Na podlagi tega se bomo lahko poslanke in poslanci odločali o nadaljnjih korakih.
Poslanska skupina DeSUS bo ravnala enako kot doslej. Glasovali bomo proti predlaganemu sklepu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo gospa Anita Koleša. Se opravičujem.
ANDREJA KATIČ (PS SD): Katič.
Pozdravljeni, gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov ne bomo podprli sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Zavedamo se, da je sicer treba to komisijo ustanoviti, to pa ne pomeni, da nas ne sme nič zanimati, kdo bo opravljal naloge v njej. Dejstvo je, da je v omenjeno komisijo kot član predlagan tudi poslanec, ki trenutno prestaja zaporno kazen. Zato po našem mnenju ni prav, da bi takšna oseba opravljala tako občutljive naloge, kot je nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb.
Zaradi navedenega sta posledično pred nami le dve slabi odločitvi. In Socialni demokrati bom zato podprli manj slabo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Združene levice, zanjo dr. Matej T. Vatovec.
DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Gospod predsednik, drage kolegice, kolegi, tovarišice, tovariši!
Naše stališče pravzaprav ostaja nespremenjeno od tiste prve izredne seje, na kateri smo o tem že govorili in ne bomo preveč ponavljali tega stališča.
Poslanec Janez Ivan Janša je pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, in to je dejstvo. Če gremo brat 9. člen Zakona o poslancih, mislim, da bi ga
morali malo bolj poudarjati, očitno ga bomo zdaj še enkrat morali. Tretja alineja pravi: "Če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, poslancu preneha mandata." Drugi odstavek: "Poslancu preneha mandat z dnem, ko Državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka." Mislim, da so ti razlogi nastali in da je samo stvar v tem, da ta državni zbor ugotovi, da so ti razlogi nastali. Tu imamo eno takšno situacijo kot pri Poevem Ukradenem pismu, ko je stvar vsem na očem, ampak je nihče ne vidi. Ali pa z neko drugo metaforo, mogoče bližjo komu drugemu: Oči imajo, da bi videli, pa ne vidijo.
Ta pravna fikcija je lahko veljala pred potrditvijo mandata, zdaj pa ne več. Ko bosta Mandatno-volilna komisija in Državni zbor tudi pravnoformalno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje mandata, bo pač mandat poslanca prenehal. Državni zbor bo sicer imel možnost, da poslancu dovoli opravljanje, to je tretji odstavek 9. člena, ampak ne vidimo posebnega utemeljenega razloga za to. Torej je nesmiselno, da imenujemo nekoga v komisijo, ki tega dela ne bo mogel opravljati in bo zakompliciral nadaljnje delovanje te komisije, ker bo treba imenovati novega člana in tako naprej, ker pač ne bo več poslanec. Imamo celo vrsto drugih zadržkov glede lika in dela gospoda Janše, ki so javnosti tudi dobro znani in jih ne bomo zdaj ponavljali ter posebej izpostavljali. Že tisto bi bilo dovolj, da zavrnemo ta sklep, ki je danes na dnevnem redu.
V tem primeru pa ni niti formalnih razlogov, da bi ga podprli, zato bomo glasovali proti.Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: S tem
smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in sledi razprava poslank in poslancev o predlogu sklepa.
Besedo ima mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi!
Ko poslušam vsa ta stališča, se mi zdi, da se enostavno ne slišimo. Mi se danes tukaj pogovarjamo o tem, kako bi vzpostavili parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi službami, ves čas pa se debata vrti okrog mandata Janeza Janše. In jaz imam čedalje bolj občutek, da ni v tej dvorani - razen nam v Novi Sloveniji nobenemu v interesu vzpostaviti civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. In da ta boj, ki se ga gremo ali ki se ga greste z ustanovitvijo te komisije, se zlorablja samo za to ali uporablja za to, da drug drugemu dokazujete, kakšen je mandat Janeza Janše. Torej tisti, ki tej stvari ves čas nasprotujete, enostavno hočete povedati, da mislite, da Janez Janša ne bi smel sedeti v parlamentu. Tisti, ki ga predlagajo, pa očitno mislijo, da bi moral v parlamentu biti. Da so bojazni, ki jih v vaših stališčih poudarjate, odveč, da kako bi lahko prisotnost gospoda Janeza
Janše ovirala delo komisije in podobno. Samo dva detajla, ki sta zelo pomembna, in ju morda tisti, ki v tej komisiji še niste bili, ne poznate. Prvič, ta komisija gre lahko v nadzor samo pod pogojem, da je nadzorna komisija sestavljena iz predstavnikov koalicije in opozicije. Če člani koalicije ocenjujejo, da je gospod Janez Janša neprimeren, da bi šel v nek nadzor na policijo, bi enostavno to lahko preprečili tako, da ne bi želeli predlagati svojega člana nadzorne skupine, in ta nadzorna skupina ne bi mogla opraviti nadzora. Torej koalicija, vi imate roko nad tem, da če želite, lahko gospodu Janši preprečite opravljanje nekega nadzora. Ampak to niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je naslednje. Uradni dokument, ne govorim na pamet. Če nadzorovane službe, kot so policija, Sova in vojaška obveščevalno-varnostna služba ocenjujejo, da bi posameznik, ki pride v nadzor, lahko ogrozil njihovo delo, ker je v nekem postopku, lahko ta nadzor zavrnejo. Glejte, konkretno je policija 25. marca 2010 predlagala, da se na podlagi 27. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru odloži izvajanje nadzora s strani komisije, ker je bil član te komisije Zmago Jelinčič Plemeniti, ki ima v neki zadevi, ki so jo želeli nadzorovati, status osumljenca. Ste dobro poslušali? Torej vse to, kar sem zdaj povedal, govori v prid temu, da če je nek poslanec problematičen in v postopku, ne more teh služb nadzorovati, ki njega nadzirajo. To je prva stvar, ki se je je treba zavedati. Druga stvar, celo vi imate politično možnost, da nekemu poslancu opozicije preprečite, da bi šel v nadzor nad neko službo. Torej vse te bojazni, ki jih izpostavljate v svojih stališčih, so nepotrebne. In se resnično sprašujem, zakaj potem takšen odpor do ustanovitve te komisije, če boste imeli vse možnosti, da boste nekomu preprečili nadzor, če imajo nadzorovane službe možnost, da ta nadzor preprečijo. Jaz vaših argumentov enostavno ne razumem. Edina stvar, ki jo razumem, pa je ta, da to glasovanje uporabljate za to, da javnosti dokazujete, kaj si mislite o mandatu nekega poslanca. Ampak to ni prav. To ni prav! Mi bi morali parlamentarni civilni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami vzpostaviti, to komisijo ustanoviti, potem je pa na parlamentu, kaj bo odločil in kaj bo storil glede mandata Janeza Janše. Ni pa pošteno ne do države, ne do Državnega zbora, da zdaj te okoliščine uporabljate za to, da onemogočate vzpostavitev civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. In vas res prosim, spoštovana koalicija oziroma tisti, ki ste napovedali, tudi nekateri iz opozicije, da ustanovitve te komisije ne boste podprli, da razmislite, ali je to pametno. Jaz vem, da ste se v poslanskih skupinah marsikaj dogovorili, verjamem pa tudi v vašo zdravo pamet, da ti argumenti in razprave v Državnem zboru še kaj štejejo, da ne govorimo tja nekam v tri dni, v prazno, in da se da morda kogarkoli še s kakšnimi pametnimi argumenti prepričati. Mislim, da sem danes nanizal vsaj dva zelo tehtna
argumenta, da odpravita vse vaše bojazni, da to komisijo končno ustanovimo.
Res še enkrat prosim, da to naredimo zaradi države in zaradi državljank in državljanov, ki so lahko v neprijetnih okoliščinah zaradi tega, ker mi poslanci ne opravljamo svojega dela in ne opravljamo civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospod Jože Tanko, proceduralno.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Pravkar, pred nekaj minutami so vložili na elektronsko klop mnenje, ki ga je zapisala o predmetni točki Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Ob 10.22 je bilo to vloženo. Če datumi držijo, ste vi ta dopis dobili včeraj. Mislim, da je skrajno nenavadno, da nas niste, ko ste začeli sejo in to točko dnevnega reda, na to niti opozorili. Skrajno nenavadno za predsednika Državnega zbora, da je začel točko dnevnega reda tako, da je prikril dokument Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki ga je za predmetno točko dobil. Na vas osebno je bil naslovljen. Vi ste zaprosili za njega. In gospod predsednik, jaz mislim, da na tak način govoriti o višji politični kulturi, kot se je to deklamiralo v tem obdobju po volitvah in volilni kampanji, je nedostojno, ker ravnate popolnoma drugače. Popolnoma drugače. In glede na to, da to mnenje po mojem na hitro govori drugače, kot so bila nekatera stališča poslanskih skupin tukaj predstavljena, predlagam, da odredite čas oziroma prekinitev seje, da bomo poslanci vsaj to mnenje lahko v miru prebrali. Predlagam, da daste pol ure časa, da to proučimo, pogledamo, da vidimo, kako bomo potem razprave peljali.
Še enkrat pa opozarjam, gospod predsednik, da si kot prvi med nami kaj takega, da ste dobili mnenje na vašo zahtevo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o točki dnevnega reda, ki ste jo začeli prej, preden ste vi to razdelili in verjetno ste pričakovali, da bo šlo to mimo poslanskih skupin in današnjega odločanja, je neprimerno za status predsednika Državnega zbora. Predlagam polurno prekinitev. Hvala lepa. Oziroma zahtevam.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Če
odgovorim na ta proceduralni zahtevek. Prvič. Če bi hotel to zadevo prikriti, tega ne bi poslal naprej, ker je bilo naslovljeno name. Druga stvar. Tisto, kar je v tem proceduralnem mnenju, je, da ugotavlja zgolj tisto, kar se je vedno trdilo, da je možno o tem primeru glasovati zgolj v celoti, torej kot paket. Da se boste lahko vsi seznanili s tem mnenjem, odrejam polurni premor oziroma prekinitev. Nadaljujemo deset čez enajst.
(Seja je bila prekinjena ob 10.42 in se je nadaljevala ob 11.10.)
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Nadaljujemo s prekinjeno točko dnevnega.
Besedo ima gospod Žan Mahnič SDS, pripravi naj se gospa Eva Irgl SDS. Proceduralno?
Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Po navadi se da poslanski skupini, ki je zahtevala prekinitev, tudi tri minute za pojasnitev razlogov in pa tudi kakšnih drugih okoliščin.
Mi smo ta dokument, ki je bil pač vložen ob 10.22, se pravi po začetku točke dnevnega reda, na katero se nanaša, pregledali. Ugotovili smo, da v tem mnenju Zakonodajno-pravne službe ni pravzaprav nobene podlage za tisto, o čemer so govorili predstavniki nekaterih poslanskih skupin v stališčih poslanskih skupin. Popolnoma nobene podlage. Državni zbor mora odločati o komisiji v celoti. Mora pač sprejeti nek predlog. Opozoril bi še na to, da sem že pred časom, prvič, ko ste zavrnili ta predlog, pozval predsednika Državnega zbora, da takrat poda nov poziv poslanskim skupinam za predlaganje članov, napiše tudi ustavne, zakonske ali poslovniške omejitve, zakaj nekateri poslanci ne bi mogli opravljati funkcije v Komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Ugotavljam, da predsednik Državnega zbora v tem pozivu ni napisal nobenih omejitev. To lahko tudi vsi, ki ste ta dopis prejeli tako kot jaz, pogledate in vidite, da lahko je katerikoli poslanec kandidat za opravljanje funkcije v Komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, pa naj se piše Tanko, Mesec, Lipicer, tudi Brglez ali kakorkoli drugače.
Iz te razprave poslanskih skupin, ki je bila tukaj, ugotavljamo samo eno, da samo Janez Janša ne sme opravljati funkcije v Komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Samo Janez Janša. Medtem ko to argumentacijo govorite, se nekateri sklicujete ali so bila povedana dejstva, ki ne držijo. Tudi ne drži dejstvo, da je bil obsojen zaradi okoriščanja na račun države. Tega ni nikjer v nobeni sodbi. ni ne zneska, ni ne dejstva, ni ne datuma, ni ne dokaza, ničesar. Ugotavljam, da vsi tisti, ki se izrekate o tem vprašanju, delujete neustavno, nezakonito, neposlovniško, ampak da uporabljate neke druge standarde, ki niso nikjer zapisani. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Ugotavljam, da ste uporabili proceduralno možnost, da ste se izrekli o tistem, kar vam drugače po poslovniku ne bi šlo, ker bi šlo pravzaprav za tisto prekinitev, ki pride pred samim odločanjem. Takrat je pojasnitev treh minut. Ampak to niti ni pomembno. Mislim, da je važno, da nadaljujemo s samo sejo.
Sedaj ima besedo, tako kot sem prej povedal, gospod ... Prosim?
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Ne bi rad zapletal s temi proceduralnimi predlogi, ker se mi ne zdi v redu. Ampak jaz sem dolžan pač opozoriti na to, kar je bilo predloženo - in nam zatajeno, da je vloženo v dosje Državnega zbora, da je drugačno od tistega, kar tudi govorijo nekateri vodje poslanskih skupin v imenu poslanskih skupin. Če niste pač v stanju, da omogočiti vsem poslanskim skupinam primeren dostop do gradiv Državnega zbora, da smo na to opozorjeni, da nekateri veste pri isti točki več iz gradiv iste hiše, v kateri smo, in nam zadeve prikrivate, potem sem vam že povedal, da je to neprimerno pristransko ravnanje. Če to počne predsednik Državnega zbora, je to še toliko bolj nekorektno. In zdi se mi, gospod predsednik, da za delo poslanskih skupin v tem mandatu ni poskrbljeno tako, kot bi človek pričakoval od tistega, kar ste napovedovali, da bo delo korektno, da bomo poslanske skupine enakopravne, da bomo enakovredni in tako naprej. Seveda v okviru glasov, s katerimi razpolagamo. Tudi standardi, ki jih uporabljate, so zunaj tega, kar govorite. V stališču poslanskih skupin govorite o obtožbah proti enemu od poslancev. Jaz bi pričakoval od vseh poslanskih skupin in predsednika Državnega zbora in tudi tistih, ki boste danes glasovali, da svojo odločitev oprete na člen ustave, oprete na člen zakona in člen poslovnika. In to bi bilo verodostojno. Če pa vi glasujete na osnovi čustev, tega po poslovniku ni. Tega v poslovniku ni.
In samo še za konec, gospod predsednik. Pričakujem, da boste zagotovili, da bomo poslanske skupine dobile materiale, povezane s točko dnevnega reda, pravočasno, to se pravi ne 10 minut po začetku točke dnevnega reda, ampak primerno prej, da z gradivi, s katerimi vi razpolagate in ste jih zaprosili, službe pa so jih naredile, da so to gradiva, ki so povezana s funkcijo predsednika in podpredsednika, to se pravi tudi s poslanskimi skupinami, in da se pač ta praksa, da delajo službe za predsednika, ne pa za ostale, prekine. Vi nam morate zagotoviti pri točki dnevnega reda vsa gradiva, ki so na razpolago, in to pravočasno.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Zdaj odgovor na to vaše proceduralno. Moram povedati, da so vse poslanske skupine ob istem času pridobile to gradivo. V tem gradivu ni nobenega novega elementa, ki ga pravzaprav do sedaj že iz dosedanjih razprav ne bi poznali. Gre zgolj za to, da je praksa samega parlamenta tista, ki je interpretirala določbo samega člena in govori o tem, da je možno o tej komisiji glasovati le v paketu. To je eno.
Drugo, kar je pa absolutno pomembno, je pa tudi to, da za to, da je komisija izglasovana, da je treba pridobiti 46 glasov. To sta dve ključni dejstvi, mimo katerih ne moremo iti. Zaradi tega tudi ni bilo možno na kakršenkoli
način zapisovati nekih pogojev, ki bi bili izven okvira tega, kar sam zakon pravi. Ampak če bo treba poslati še en poziv, bom najverjetneje dodal zapis člena, na katerega se zadeva nanaša. Ampak ne bo spremenil tega, kar se v samem parlamentu glede te točke dogaja.
Zdaj mislim, da po tem odgovoru lahko nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Žan Mahnič.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Da je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki trenutno nima nadzora nad varnostno-obveščevalnimi službami, ni več potrebno govoriti. To zdaj vemo vsi. To ve tudi Evropa. V nedeljo so podmladki Mednarodne demokratske zveze sprejeli stališče, da je Janez Janša politični zapornik. O tem sem dobil kar nekaj klicev kolegov iz Avstrije, Luksemburga, tudi Hrvaške. Omenil sem tudi to problematiko, kako je z obveščevalnimi in varnostnimi službami pri nas in vsi so dejali, "vi res niste več normalna država". Vi ste evropska država očitno še samo v geografskem smislu, v vseh ostalih zadevah pa se od tega oddaljujete. Si vi predstavljate, da bi bila recimo Nemčija brez nadzora nad obveščevalnimi službami? Tam imajo v državnem zboru oziroma v parlamentu celo tako imenovani odbor G10, kjer sedijo poslanci z veliko veliko večjimi pooblastili, kar se tiče nadzora nad obveščevalnimi službami kot v Sloveniji, ker se tako radi primerjamo z Nemčijo, Avstrijo itn. Ampak bodimo odkriti, razlog, da te komisije ne ustanovimo, ni Janez Janša. Razlog, da te komisije ne ustanovimo, ni Janez Janša. Razlog je komisija. Dokaz za to imam tukaj: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Ena od poslanskih skupin je predlagala. V njem piše: "Nenapovedan ogled naprav in prostorov iz štiriindvajsetega in triindvajsetega odstavka 19. člena ter nenapovedan vpogled v dokumente, drugo gradivo in podatke ... itn. Komisija mora izredni nadzor opraviti, če to pisno zahteva najmanj tretjina članov. V tej pisni obrazložitvi mora pisati, nadzorovano službo ali operaterja ter elektronskih komunikacij, prostore oziroma lokacijo, kje bo nadzor potekal in naprave ter dokumente, drugo gradivo in podatke, ki bo predmet nadzora. Namen nadzora. Predviden časovni okvir morebitne priloge. Ja, pa kakšen nenapovedan nadzor je to, če poveš, kam boš šel, kdaj boš šel in po kaj boš šel? Kakšen nenapovedan nadzor je to? A se vi hecate? Kakšen nenapovedan nadzor je, če ti poveš, "jutri pridem k vam". Ali si vi predstavljate, da inšpekcija pošlje v gostilno, restavracijo, kamorkoli, "jutri pa pridemo na ogled, pospravite vse stvari, ker drugače ne bo v redu". Ali je to nenapovedan ogled? Jaz res ne vem, kam gremo, no! Ampak tukaj je ena druga zadeva. Prihaja tako imenovani črni oktober za gospoda
Zemljariča, za gospoda Gorenca itn., ko naj bi prišli neki nalogi iz tujine. In očitno Sova nekaj dela na tem področju. Slišim celo, iz neuradnih virov, da naj bi se arhivi, ki jih je v času vlade Janeza Janše Sova, arhivi bivše Udbe, prenesla v arhiv Slovenije, nosili nazaj na Sovo. Ali to drži in ali je to razlog, da se predlaga ta zakon? Ali to drži in ali je to razlog? Ker očitno si Janeza Janšo jemljete samo kot nek izgovor. Jaz vem, da tega zakona niste predlagali vi iz SMC, pač je predlagala to neka druga stranka iz tako imenovane opozicije. A ja, mimogrede, saj v tej komisiji ne bo imela večine opozicija. Dobro vemo, kako ena opozicijska stranka glasuje. Dejansko boste imeli večino vi, tako da tega se ni treba bati. Ampak očitno je, da je ta komisija en hud problem. In sprašujem vas, verjetno ste včeraj zasledili, da bo odločitev glede Janeza Janše kmalu znana. Kaj bo potem razlog? Recimo, da gospoda Janeza Janšo ali oprostijo ali vrnejo, verjetno ne bodo dopustili, da gre zadeva naprej na Ustavno sodišče ali celo na evropsko, kjer bo zadeva padla. Take blamaže si ne bodo privoščili. Ampak kaj bo potem? Kakšen izgovor bo potem?
In druga stvar. Imamo komisijo. Kaj dela ta komisija? Dva meseca že odločamo o tem. Kako boste vi vodili vlado, če o simpl vprašanju, kjer imate dvotretjinsko večino ne morete odločiti. Kako boste vodili državo? Jaz ne vem, no, pa bi to komisijo lahko vsaj uporabili, da vam svetuje, kako se vlagajo kandidatne liste za občinske volitve, ker slišim, da imate velike probleme glede tega. Mogoče ste jih, glede na to, kakšni ste strokovnjaki, me ne čudi, da liste padajo.
Veste, Sova je občutljiva stvar. Tukaj imam neke zadeve glede slovensko-bošnjaških, skrajnem islamu, to, kar sem včeraj govoril. Islamski radikalizem je hud problem, in to še bo problem. Treba bo opraviti razpravo, ampak niti ne vemo, kaj se na tem področju dogaja, ker ni nadzora. Tako, da apeliram ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Preden dam besedo naprej, moram ugotoviti eno dejstvo, da predlog spremembe zakona ni predmet te razprave, ampak na tej razpravi razpravljamo zgolj o predlogu sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in člana komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, in bi želel, da se v nadaljevanju držimo te teme dnevnega reda.
Besedo ima gospa Eva Irgl, SDS. Pripravi naj se dr. Franc Trček, Združena levica.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Očitno je, da je treba nekaterim v tej dvorani ponovno osvežiti spomin. Gospod Janez Janša je bil v Državni zbor izvoljen tako kot mi vsi - na predčasnih volitvah. Nato mu je Mandatno-volilna komisija, in to skupaj s
predsednikom Mandatno-volilne komisije, ki je, mimogrede, doktor prava in tudi celotna potem skupina SMC potrdila mandat. Ponovno se je zgodilo to na seji Državnega zbora, kar pomeni, da je s tem mandat Janezu Janši postal nesporen. Nesporen tako kot vsak mandat od nas, ki tukaj sedimo. Kljub temu pa ves čas problematizirate ta mandat in mu ga želite odvzeti. In to z vsemi mogočimi zvijačami in pravniškimi triki. To je povedal tudi mag. Matevž Krivic. Z vsemi pravniškimi in drugačnimi triki. Ampak ker vam to ni dovolj, ste se zdaj odločili, da gospod Janez Janša, kljub temu da lahko opravlja svoje delo tako kot mi vsi, tega dela ne sme opravljati vsaj v eni izmed komisij. Gospod Janez Janša je član oziroma naj bi bil član treh komisij: Odbora za zunanje zadeve, Komisije za nadzor javnih financ in Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. S prvima dvema nimate nikakršnih težav, zadnja vam povzroča velikanske probleme. Zakaj? Zaradi tega, pravite, ker je bil pravnomočno obsojen, pa čeprav ste mu pred tem vsi skupaj brez nikakršnih drugačnih argumentov potrdili mandat. S situacijo, v kakršni je Janez Janša, so bili seznanjeni tudi volivci, ki so mu dodelili več kot 6 tisoč glasov, se pravi, situacija je tukaj jasna. In drugič, v tej komisiji naj ne bi sedel Janez Janša zato, ker naj bi bil v nekih postopkih, vsaj tako pravi gospod Möderndorfer, to trdi, ne vem, od kod njemu te informacije. To pomeni, da naj bi bil nadziran, da naj bi se mu prisluškovalo. Prav nihče, ki bo sedel v tej komisiji, ne more vedeti, ali se ga nadzoruje ali se mu prisluškuje, razen seveda dr. Trček, ki nam je pred časom celo sam pojasnil, da se ga nadzira, da se mu prisluškuje in tako naprej. Ampak gospod Trček bo še vedno član te komisije. Se pravi, tukaj ni nobene težave.
Moram reči, da to ni nikakršen argument. Ko sem sama prvič bila izvoljena za poslanko Državnega zbora, to je bilo leta 2004, se spominjam, da smo prav tako imeli Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, samo da je ta komisija takrat pač delala in dejansko opravljala nadzor nad temi organi. Ampak v tisti komisiji je takrat sedel gospod Zmago Jelinčič. Gospod Zmago Jelinčič je opravljal nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, ampak kasneje se je ugotovilo, da tudi varnostno-obveščevalne službe očitno opravljajo nadzor nad njim, mu prisluškujejo, ga nadzirajo in tako naprej. Ampak ni bilo nobene težave. Komisija je normalno delala in tudi gospod Zmago Jelinčič je še vedno delal naprej. In me zanima, če je kdo od pravnikov, danes vas veliko sedi tukaj v stranki Mira Cerarja, takrat kaj rekel na to temo. Nihče. Nikogar to ni zanimalo.
Zato trdim, da gre v tem primeru za politikantsko obnašanje, tudi za prav posebno politično obračunavanje z enim od poslancev, konkretno z gospodom Janezom Janšo. Da ne bom rekla, da gre za pobalinsko obnašanje, kot se je včeraj izrazil predsednik Vlade dr. Miro
Cerar. Ampak, spoštovani kolegi, še posebej tisti, ki sedite v stranki Mira Cerarja, na oblast ste prišli s tezo, da boste vpeljali neke nove, visoke etične, tudi politične standarde. Ampak delujete proti ustavi, proti zakonom, proti osnovnim temeljnim načelom, ki obstajajo v tej državi. Tukaj pa jaz vidim ključni problem. In to je problem. Ni problem Janez Janša, kajti on je bil izvoljen tako kot mi vsi v ta državni zbor. In vi ste mu potrdili mandat.
Jaz osebno bom podprla to komisijo, ker sem prepričana, da mora država Slovenija imeti v tem primeru Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ker pač varnostno-obveščevalne službe ne morejo biti brez nadzora. In tako pričakujem tudi od ostalih, še posebej od tistih, ki govorite o funkcioniranju pravne države. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Franc Trček, Združena levica. Pripravi naj se dr. Vinko Gorenak, SDS.
DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo. Bom zelo kratek. Tovarišice in tovariši! Tovariš Franc Trček nima nobene težave s tem če ni in ne bo član te komisije. Razpravi se odpovedujem, ker smo že vsaj petkrat slišali argumente z vseh strani. Kolega gospoda predsednika pa bi prosil, da malo bolj proaktivno in v skladu s poslovnikom vodi to sejo, ker, kot vidim, točka dnevnega reda ni Janez Ivan Janša. Hvala za besedo.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Vinko Gorenak, SDS. Pripravi naj se gospod Tomaž Lisec, SDS.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Najprej naj izrazim veselje, da vidim gospo Kustec Lipicer, ker je prvič tu, kadar jaz razpravljam. In bom začel tam, kjer je ona ob tej točki dnevnega reda po mojem mnenju že šla čez mejo dopustnega. Pričakoval sem tudi od vas, predsednik Državnega zbora, da boste reagirali. Namreč menim, da je naredila kaznivo dejanje. In ko boste to naredili meni, kar ste naredili gospodu Janši, vas bom tožil, to vam lahko vnaprej povem. Vi ste namreč rekli, da je on osumljen okoriščanja na račun državljanov. Se pravi, nekaj je v žep dal na račun državljanov. Preberite si zapisnike, pa boste videli. Ko boste meni to naredili, se bova srečala na sodišču, to vam lahko povem. Janez Janša ni osumljen nobenega kaznivega dejanja in tudi obsojen ni bil za kaznivo dejanje, kakršno ste vi rekli. Preberite si sodbo! Veste, lahko je nakladat študentom, v parlamentu je pa treba biti malo bolj odgovoren pri izbiri besed.
Druga zadeva. Gospod Möderndorfer, 701 glas in cela vaša poslanska skupina 3 tisoč in nekaj glasov. Saj niste pridigar, kajne, lahko greste tjale na ljubljansko škofijo, mogoče vas bodo vzeli. Tu pa jaz ne prenesem in ne bom prenašal takih besed, kot ste jih izrekli. Vi ste
namreč rekli: "Nekdo, ki je v postopkih, ne more sodelovati." Ja, krasno! V kakšni postopkih pa je ta oseba? Kakšne zveze imate vi na policiji, da to veste? Kakšne? Jaz sem tam bil minister, pa nimam tovrstnih vpogledov, kakršne se vi greste.
Naslednja stvar, ki jo je treba pri tem povedati, je pa naslednje. Noben član komisije -noben, od prvega do zadnjega, to vi dobro veste - v tem trenutku ne ve, ali je nadzorovan. Nihče. In vsaka oseba se torej lahko znajde v konfliktu interesov, vsaka oseba. Vendar vi vztrajate pri svojem. In ponovno pozivam gospo Lipicer, da v imenu svoje poslanske skupine pove, kateri člen ustave, zakona, podzakonskega akta ali poslovnika Državnega zbora onemogoča delo v tej komisiji konkretnemu članu parlamenta, to je Janezu Janši. Kateri člen? Vi ste pravna država, kajne? Saj vi ste volitve dobili na pravni državi, zdaj pa, za boga, izustite tri člene ali pa vsaj enega! Zraven vas sedi tudi pravnik, ustavni pravnik ali pravnik, kakorkoli, doktor znanosti, naj vam pomaga! Povejte, kateri člen! Saj vi ja prisegate na pravno državo. Ali pa je pravilo tako, da ko argumentov zmanjka, potem je pa -kaj? Kaj je potem za pravom in pravno državo? Ne vem, kaj. Vaši politični kriteriji. Torej vaše politikantstvo, ki se ga naj ne bi šli, kot je rekel včeraj predsednik Vlade. Vi ste včeraj pozivali k sodelovanju opozicije in tako dalje. Ja, za boga, ali ni to to? Hkrati pa onemogočate ustanovitev tako Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, bojkotirate delo ostalih dveh nadzornih inštitucij, torej Komisije za nadzor javnih financ kot tudi Komisije za peticije. Ja, kdo potem tukaj povzroča težave v Državnem zboru? In drugo. Veste, da tisti, ki ste dobili najmanj glasov - vsi štirje, seštejte se, pa boste videli, da je to 3 tisoč 200 in nekaj glasov - ste danes najbolj glasni in predlagate ne vem kaj vse: odvzem mandata in nesodelovanje v tej komisiji in ne vem kaj vse. Od kod vam moralna pravica? Takih moralnih pravic nimate. Seveda lahko to počnete in predlagate in celo uspeva vam iz razloga, ker vas podpira največja stranka v tem parlamentu. V tem pa je problem in problem je v tem, da je ta največja stranka dobila volitve na račun besed "pravna država, "enakost pred zakonom" in tako dalje. Sedaj, ko smo pa v parlamentu in ko vodite vlado, pa seveda pravna država velja za ene, za druge pa pravna država ne velja več. Gospa Kustečeva, ne vem, upam, da mi boste odgovorili. Upam, da mi boste odgovorili, kateri člen katerega zakona. Če boste pa rekli, da se to vam zdi, pa to ni pravo, je to politikantstvo, ne politika. Povejte, kateri člen, prosim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Tomaž Lisec, pripravi naj se gospa Jelka Godec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Podpredsednik, hvala za besedo. Kolegi in kolegice!
Mislim, da je Državna volilna komisija ugotovila, mi pa smo soglasno potrdili, da je mandat vseh nas 90 poslancev nesporen. Mandat vseh 90 poslancev. Vseh, med njimi tudi Janeza Janše. Danes pa poslušamo, da ni prav, je nesmiselno, ni zaupanja v imenovanje gospoda Janeza Janša v eno izmed delovnih teles tega državnega zbora. Ni zaupanja. Danes berem v Delu, da ni zaupanja v vlado Stranke Mira Cerarja. Pa še vedno nam vlada oziroma vlada nam približno 12, 13 ur. Ampak imenovanje vlade je bilo v skladu s poslovnikom, v skladu z zakoni, v skladu z ustavo. Enako je v skladu s poslovnikom, z zakoni in ustavo, da je lahko Janez Janša član te komisije. Popolnoma enaka zadeva. Ampak v imenu pravne države -popolnoma drugi vatli: za naše - pravna država, kaj rečemo, za vaše pa je pravna država tudi, kar si malo izmislimo mimo poslovnika, mimo zakonov in mimo ustave. Predsednik Vlade je včeraj rekel "moje mnenje" in se s tem postavil nad ustavo. Moje mnenje je, da je Janez Janša z lahkoto član, ampak na žalost nisem tak ustavni pravnik, za kakršnega se ima gospod Miro Cerar. Še več, v imenu te pravne države se skuša poslancu, ki smo mu soglasno potrdili mandat, vzeti mandat poslanca in mandat članstva v tej komisiji. In ker pravnih mehanizmov nimate, se skrivate za neko strokovno pravno komisijo, ki bo to ugotovila. Pa saj vemo, kakšni so strokovnjaki v tej komisiji! Gospod Ciril Ribičič - odprite malo Google, poglejte, kakšna pravna avtoriteta je in s kakšnimi političnimi funkcijami se je ukvarjal. Pravna avtoriteta? Dajte no, lepo vas prosim!
Skratka s tem, če danes ne boste potrdili te komisije, spoštovani in spoštovane, boste potrdili ravno to, česar niste zagovarjali v predvolilnem času. Govorili ste: pravna, pravna, pravna država. Danes pa je pravna država tako: eno so besede, drugo pa dejanja. Občutek imam, da se na takih zadevah, kot je današnja, kažejo zametki neke, si bom upal drzno reči, brutalne pravne države po vaši meri, ki s političnimi odločitvami mimo poslovnika, mimo zakonov, mimo ustave želi umakniti opozicijo, ki je seveda preglasna; najlaže pa to naredite tako, da predsednika te stranke politično obglavite. Vrh sodstva - vemo, kako je politično inkriminiran. Dobili smo ministra za pravosodje, ki ima polno pravnih pack, polno političnih pack, pa včeraj ni bilo nobenega problema, da ste stisnili tipko in ga tudi, tako kot vse ostale druge ministre, potrdili. Seveda mislim, da ima gospod Janez Janša vrhunske kompetence za članstvo v tej komisiji, verjetno za razliko od marsikoga drugega. In vse tiste, ki mislite, da nima kompetenc, sprašujem, ali smo vsi kompetentni za vse odbore. Osebno mislim, da ob vsem našem spoštovanju, vsakega lahko vprašamo, da verjetno marsikomu kaj manjka za kakšno članstvo v odboru, pa nimam nobenega problema, da govorimo, razpravljamo in glasujemo za ali proti. In zakaj za vas, za katere je sporno članstvo gospoda Janeza Janše, ni
sporno morda njegova funkcija člana Odbora za zunanjo politiko? Saj veste, lahko bi sedele v kakšni delegaciji kje v tujini in bi se s kakšnim neznanim, zelo pomembnim tujim diplomatom, državnikom na neznanem kraju, neznanem času, neznano kaj dogovarjal. Mednarodni škandal bi imeli, ne bi imeli nič oprijemljivega. Ampak to za vas ni sporno, sporno pa je, da bi opravljal samo en del svoje naloge, ki smo mu jo vsi potrdili.
Skratka, spoštovani, postajamo očitno zaradi trmoglavljenja koalicije, ki se skriva za imenom pravna država, brez nadzora nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, in spoštovani, tisti, ki boste danes odločili tako, kot ste se namenili, zavedajte se, da s tem rušite tudi pravno varnost države. Rušite pravno varnost države, h kateri ste se tako bogokletno zatekli in rekli: pravna država. Danes jo rušite tudi s pritiskom na to ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Jelka Godec, pripravi naj se mag. Anže Logar.
JELKA GODEC (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Kolegi in kolegice!
Vsi veste, da zgodovine se ne da odpraviti, popraviti, zamenjati, kakorkoli, poslanec Janša je bil izvoljen z veliko glasovi, to vsi dobro veste, in bil je izvoljen tudi s polno zavestjo volivcev, kajti vsi so vedeli, da je pravnomočno obsojen takrat. Tudi vi dragi poslanci SMC in vsi ostali ste bili izvoljeni in to, če so vaši volivci s polno zavestjo glasovali, o čemer zdaj že močno dvomim, je prav, da začnete izpolnjevati vaše visoke moralne besede o visokih moralnih etičnih načelih. Glejte, pred volitvami o tem nihče ni govoril; Janša je bil na listi kandidatov, potrjen in tako naprej. Takrat ste verjetno mislili, da ne bo izvoljen oziroma ste močno upali. S tistega mesta tam ste nam, gospa vodja Poslanske skupine SMC gospa Lipicer Kustec, sporočali danes brutalno moč vaše absolutne večine. Glejte, glave vseskozi v pesek ne boste mogli tiščati, tako kot zdaj v papirje, vsaj spodobi se, da govorca, ki vas nagovori, pogledate, ampak danes, očitno, imate zelo zanimive papirje pred seboj.
Glejte, dejali ste, da moramo vsi absolutno zaupati članom komisije; še več, državljani morajo absolutno zaupati članom komisije. Ali vi popolnoma oziroma absolutno zaupate Zakonodajno-pravni službi? Ne, ne zaupate, ker ste ustanovili neodvisnost komisije pravnikov, ki pa jim očitno absolutno zaupate; torej pravnikom, ki bodo odločali o mandatu Janeza Janše, in to seveda vsi dobro poznate. Gospod Aleš Zalar, ki je, recimo, dal podporo kandidaturi tožilcu Fišerju, ki je prej preganjal ljudi zaradi političnega izražanja, potem je to Dino Bauk, odvetnik vstajnikov, potem je tukaj
Franc Grad, ki je, recimo, ko se je leta 2007 odrekel delu na Ustavnem sodišču dejal, prej je že nekaj govoril, pa dejal " ... mi pa ne leži delo oziroma nisem usposobljen za delo s konkretnimi zadevami, kjer se uporabljajo že znana pravila, za to je potreben drugačen profil pravnika kot sem jaz. Navajen sem se ukvarjati z abstraktnimi zadevami. "In, recimo, gospod Ribičič, ki ima Bob leta 2010, ki je dejal: "Če se pošalim, bi rekel, da bi včasih z žrebom dobili boljšo sestavo državnih organov, kot pa jo dobimo z volitvami." Mislim, da bi ta bob leta veljal tudi danes v takšni sestavi, kot jo gledam na desni strani. Mi smo dodali gospoda Kučana, zato ker je 4. 9. 2014 dejal: "Preveč naporov število rodov Slovencev je bilo vloženih v prizadevanja za slovensko državo, da bi jo prepustili političnemu pobalinstvu, norčevanju iz institucij države, aroganci, cinizmu in neodgovornemu ravnanju." O kom je to govoril, mislim, da vam je jasno, na vse to, kar se dogaja danes in kar se je dogajalo v prejšnjih dneh. In tem ljudem zaupate.
Glejte, jaz ne zaupam absolutno nikomur, tudi ne vsem članom komisije, vendar pa jim verjamem, da so ti člani dovolj usposobljeni, da ne bodo delali neumnosti. Glejte, o navzkrižju interesov smo že danes slišali, da se lahko najdemo vsi oziroma vsi, ki so v komisiji, v navzkrižju interesov, gospod Trček je tako ali tako, ampak o tem gospod Möderndorfer ne govori. Glejte, mandat ni sporen in to ni abstraktna zadeva, to je konkretna stvar in tudi odločanje o mandatu, odločanje komisije je konkretna stvar. Predlagam vam, gospodje in gospe v SMC, da kaj poveste o tem. Vi o tem sploh ne razpravljate, nimate mnenja. Veliko vas je pravnikov, veliko vas je takšnih, za katere mislim, da razmišljate s svojo glavo - tako ste včeraj dejali -, ampak ni razprave. Ne, za vas tako imenovano umazano delo opravljajo drugi.
Tako bom rekla, Poslanska skupina SDS je samostojna poslanska skupina in v komisijo lahko predlagamo kogarkoli in mislimo s svojo glavo. Ampak vi sedaj od nas želite, da več ne mislimo s svojo glavo in v komisijo predlagamo nekoga, ki pač ni Janez Janša, nekoga, ki bo vam po volji. Ja, to pa zdaj ne gre skupaj. To pa ne gre. Zahtevate od nas, da nekoga spremenimo. Ne gre. Tako vas res prosim, da to komisijo danes potrdite, kot smo že slišali vsi, potrebna je in, ne vem, v dveh odborih Janša sedi brez problema, ni vas sram, da je v zunanji politiki. Vas ni strah, da vam bo delal sramoto po Evropi ali še kje drugje? Očitno ne. Meni to ne gre skupaj: dva odbora - okej, ena komisija pa ne. Hvala.
PODPREDSEDNIK PROMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Anže Logar, pripravi naj se gospod Andrej Čuš.
MAG. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči.
Tu pred seboj imam dokument Državnega zbora, in sicer Sklep o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Nosi datum 22. 8. Na tem dokumentu je nalepka Logar Anže, zelo nujno. 22. 8. - zelo nujno. Danes smo en mesec kasneje. Pri vladni koaliciji, ki prisega na pravno državo, na visoke moralne, etične standarde in te komisije še vedno nimamo ustanovljene! Kaj bi danes moralo pisati: zelo zelo zelo zelo nujno? In ko bomo naslednjič razpravljali o isti zadevi, toliko "zelojev", da bo treba malo več nalepk na teh dokumentih.
Komisija. Kaj je namen komisije? Kolega Mahnič je že razlagal, smo edina država v Evropski uniji, ki nima nadzora nad varnostnoobveščevalnimi službami. Danes pravite, da ne smemo ustanoviti te komisije oziroma potrditi te komisije, ker se ne strinjamo s sestavo. Postajate torej politični tajkuni. Veste, kaj so rekli gospodarski tajkuni? Moramo imeti nadzorne svete takšne, ki imajo sestavo, ki bo ustrezala upravi posameznega podjetja. In kaj se je danes s tajkuni zgodilo? Tisti, ki imajo nadzornike takšne, kot želijo, prej ali slej končajo na dnu. Sprašujem se, kje si vladna večina jemlje pravico, da odloča o tem, kaj naj posamezne stranke predlagajo, še posebej tedaj, ko jim normativna podlaga strankam omogoča to, da predlagajo svoje kandidate. Ne nazadnje, stranke so zato, da predlagajo svoje ljudi po ključu, ki je določen v uredbah, zakonih in ostalih dokumentih.
Predsednik parlamenta, ki ga žal ta trenutek ni tukaj, poleg tega, da zadržuje dokumente, ki govorijo o zadevah, o katerih razpravljamo v tem visokem zboru, med drugim oporeka celo sestavi predloga opozicije za Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Pravi, da naj opozicija zamenja predlog, pa bomo podprli. Vidim, da so moje besede naletele na plodna tla in je med nami predsednik Državnega zbora, zato lahko neposredno njemu naslavljam svoj očitek. Zdaj pa pozor. Ko je šlo za nek drug predlog, za predlog podpredsednika Državnega zbora, so se v medijih ustvarili oziroma pojavili očitki o predlogu Desusa, češ da je njihov predlog v času, pač, težkih časov ovajal duhovnike in delal za varnostnoobveščevalno službo nekega drugega sistema, za represivni organ, ki je kršil človekove pravice. In veste, kaj je predsednik Državnega zbora odgovoril na te očitke - da se on ne more vpletati v predloge poslanskih skupin. Dvojna morala: enkrat tako, drugič drugače. In gospod Hršak, ki je rekel zelo smelo in strumno za to govornico: "Ne moremo, ne smemo izvoliti takšne sestave." / oglašanje iz dvorane/ Sem rekel, saj sem rekel, je treba poslušati. Popolnoma nobene besede ni imel zoper svoj predlog za isto osebo, ko smo govorili o podpredsedniku Državnega zbora.
Glejte, kolegica Kustec Lipicer, tu ste govorili, da državljani morajo imeti polno zaupanje v komisijo za nadzor. Ali mislite, da kolegu Marjanu Dolinšku, ki ga večina sploh ne pozna, ljudje polno zaupajo?! Pa saj ga ne poznajo, saj ga še mi težko poznamo, razen v Zagorju, ga ostali poslanski kolegi še nismo slišali oziroma je redko spregovoril. Ali pa gospodu Trčku, on je vsaj prepoznaven, ampak ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Mag. Anže Logar, prosim, da se v bodoče držite točke dnevnega reda. Ne razpravljate o vseh drugih, govorimo o točno določeni listi in o ničemer drugem.
Besedo ima gospod Andrej Čuš, SDS.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Ja, tokrat že drugič razpravljamo o komisiji za nadzor varnostnoobveščevalnih služb, drugič je pred nami predlog za sestavo omenjene komisije, to pa izključno zaradi enega razloga, mogoče dveh. Predvsem pa je razlog v tem, da vladajoča stranka Stranka Mira Cerarja z imenovanjem te komisije zavlačuje. Zaradi delovanja in glasovanja koalicije s Stranko Mira Cerarja na čelu smo danes v stanju, ko zavestno kršimo vso veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji tudi s področja nadzora nad varnostnoobveščevalnimi službami. Kolega Mahnič je povedal, da je ta parlamentarni nadzor nad varnostnoobveščevalnimi službami v Sloveniji precej blag v primerjavi s praksami nekaterih drugih držav. Nekako tudi sam ne morem razumeti, zakaj to kršenje zakonodaje, nespoštovanje zakonodaje, tega, ko tako govorite o pravni državi, o spoštovanju zakonodaje, in seveda zakaj se zavlačuje. Čudim se vsem besedam predsednika Vlade dr. Cerarja, ko že kar nekaj mesecev v glavi vsi slišimo samo: moralnost, etika, pravna država; zdaj pa ravno njegova stranka krši vse to, kar je govorila. In molk Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja to danes vse potrjuje, da vas peče vest, da se zavedate svojih zavajanj in nekako s tem vse ljudstvo vidi, kaj je vaša stranka v resnici. Imam pa tudi občutek, da celotna vladna koalicija čaka na 30. september 2014, ko bo Vrhovno sodišče končno odločalo o primeru Patria oziroma o primeru Janeza Janše, in to pet dni pred lokalnimi volitvami. Kakšno naključje! V politiki ni naključij. Tudi sam pravim, da ni naključje, če se tri tedne pred državnozborskimi volitvami zapre vodjo opozicije. Ta montirani proces, Patria, je v bistvu že vplival na več volitev, na državnozborske volitve 2008, 2011, 2014, vplival je na dvoje evropskih volitev - leta 2009, 2014 -, vplival je na lokalne volitve 2010, in glej ga zlomka, vplival bo še na ene. Očitno ste res imeli težave z vlaganjem list na občinske volilne komisije ali pa res nimate nobenega programa.
Janez Janša je na volitvah v Državni zbor 2014 prejel 6 tisoč 116 glasov in se čudim danes vsemu moraliziranju in pametovanju poslanske skupine Alenke Bratušek, katere vsi štirje poslanci skupaj so prejeli 3 tisoč 799 glasov. Komentator po meri. Državna volilna komisija je, ko je bil Državni zbor konstituiran, ugotovila oziroma potrdila vseh 90 mandatov in tudi poudarila, da noben od mandatov ni sporen. Zato vse vas, spoštovane kolegice in kolegi, res pozivam, nujno in čim prej potrebujemo nadzor nad varnostnoobveščevalnimi službami že zaradi upoštevanja zakonodaje - o tem, kar vi tako vsak dan, vsako sejo govorite. Sam sem legalist in bom predlog sestave komisije zagotovo podprl. Moramo pa se na koncu soočiti z enim dejstvom: opozicija v tej komisiji ne bo imela večine. Lahko vidimo, da je dr. Cerar pametno nekaj strank pustil v opoziciji, da bodo šikanirale delo teh preiskovalnih komisij, tudi nadzornih, saj imate v končni fazi dvotretjinsko večino. Ker če se ne bi ničesar dogovorili, potem verjetno Alenka Bratušek ne bi bila na poti na dobro plačano službo evropske komisarke v Bruselj. Ampak, saj ste videli včeraj, Miro Cerar je sedel, bil tiho in ni povedal čisto ničesar oziroma da se v to ne bo vpletal. Ne nas zafrkavati ali imeti za butaste, prosim lepo!
Stranka Mira Cerarja, res vas sprašujem, kakšen signal pošiljamo Slovenkam in Slovencem, če vi sami ne spoštujete pravne države, če ne spoštujete zakonov. Zakaj potem to pričakujete od drugih? In kakšni so motivi, da zavlačujete z imenovanjem komisije za nadzor varnostnoobveščevalnih služb? Ali drži, da se udbovski arhivi premeščajo iz Arhiva Republike Slovenije v prostore Sove? Ali se bivši kriminalci, ki zdaj na štiri leta ustanovijo stranko - bojijo, da pride v javnost resnica? Ali pomagate ščititi svoje ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Anja Bah Žibert, SDS. Pripravi naj se mag. Andrej Šircelj, SDS.
ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.
Včeraj smo veliko poslušali o terminologiji in obnašanju v slovenski politiki, ki ga naj ne bi bilo več - pobalinstvo. Danes pa smo priče v tem hramu demokracije političnemu pobalinstvu največje vrste, do obisti! Do obisti! Kako daleč sploh lahko še greste? Gospa Kustec Lipicer je v svojem uvodnem nagovoru izpostavila, da je treba zaščititi temeljne pravice državljank in državljanov. Tu notri jih kršite! Tu notri jih kršite vi in vaša poslanska skupina, skupaj s koalicijo. Ali nameravate z vsako manjšino obračunavati na tak podel način? Tlačiti do konca! Poglejte, ne bom govorila o etiki in morali, ker mi je že slabo od teh dveh besed. Ampak poskušajte se vsaj obrniti na svojo vest. Pa naj vas spomnim. Janez Janša je bil izvoljen v ta parlament, mandat mu je bil potrjen. Poslanska skupina največje opozicijske
stranke ga je predlagala v komisijo, o kateri se danes pogovarjamo. In vi se enostavno odločite, da nekdo za to ni sprejemljiv. Na podlagi čega? Na podlagi čega, vas sprašujem? ... / oglašanje iz dvorane/. Česa, se opravičujem, bom popravila, seveda. Naj zdaj nadaljujem. ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, je pomembno. Naj nadaljujem. Skrajno neresno se obnašate tudi do svoje lastne odgovornosti. Ne upate prevzeti niti ene odločitve. Želite mu vzeti mandat ... Jaz bi se tudi smejala, ampak mislim, da bodo državljani jokali, ko bodo to slišali. Ustanovili ste petčlansko komisijo, ki ji grejo obrati finančni na ure, na račun davkoplačevalcev, pa se je v dveh mesecih bila sposobna šele enkrat sestati, zato da boste odločali o mandatu Janeza Janše. Zakaj ne upate tega narediti sami? Vzemite mu že ta mandat, pa gremo naprej, da ne boste nam očitali, da se nenehno ukvarjamo z mandatom Janeza Janše! In zdaj greste dlje. Zdaj ni sprejemljiv še v komisiji, ki je pomembna ne samo za varnost Slovenije, ampak kot ste lahko slišali od našega kolega, govorimo tudi o širši varnost. Upam, da ne bomo s tem zamudili stvari, ki bodo mogoče lahko vplivale na življenja državljanov veliko bolj odločujoče, kot si danes predstavljate. Zato da vam bo zopet lažje, da ne boste sprejeli lastnih odločitev, ker si jih ne upate, vam predlagam novo komisijo. Trošimo še malo davkoplačevalski denar. Pa da ne bo trajalo še dlje, vam predlagam imena: Lojze Ude - odličen pravni strokovnjak, Ljubo Bavcon - še boljši, pa da boste imeli še dodatne glasove v delu opozicije predlagam še Mašo Kociper. Verjemite mi, odločitev je že znana. Verjamem, da jo bodo sposobni zapisati v nekaj dneh, tako da ne bo tisti taksimeter finančni preveč hitro na obratih deloval - in stvar bo jasna! Ne boste ga imenovali v komisijo! Ampak s tem boste živeli vi! Boste, kajti kršiti človekove pravice in biti izvoljen v hram demokracije, to je pa zame ne samo sramota, ampak žalostno in nas pelje daleč daleč stran. Še vedno upam, da živim v pravni državi, saj tudi tista nekoč je bila, ampak vladavine prava pa pri nas s takim početjem ne bo več.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Andrej Šircelj, SDS, pripravi naj se gospod Jože Tanko, SDS.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegi in kolegice!
Skušam biti v tej dvorani in tudi sicer v življenju precej racionalen, pa sedaj vidim tu, spoštovani gospod predsednik, neko neracionalnost. Vi ste sklicali to sejo in seveda določili tudi dnevni red te seje. Na ta dnevni red ste dali tudi ustanovitev komisije za nadzor protiobveščevalnih služb in obveščevalnih služb in tako naprej kot član Stranke Mira Cerarja. Na drugi strani pa imamo poslansko skupino in tako naprej, ki je proti ustanovitvi te skupine, vsaj tako razumem iz stališča, ki ga je predstavnica, gospa Lipicer, povedala na začetku te seje.
Tukaj ne vidim nobene racionalnosti. Mi se tukaj pogovarjamo o komisiji, ki je nujno potrebna, da bo ta državni zbor deloval normalno, deloval na podlagi demokratičnih principov, na podlagi demokratičnih načel. Vi skličete, določite dnevni red in ste proti temu, da se dejansko to ustanovi. Tukaj vidim pač nekaj nelogičnosti ali pa gre tukaj dejansko samo za farso, da gre tukaj dejansko samo za to, da se o tem razpravlja, da je nek motiv, da se želi postati demokratičen, da želimo imeti demokratično državo z nadzorom, s tem da bomo ustanovili vse skupaj, na drugi strani pa tega dejansko ne bomo naredili. Skratka, tukaj ne vidim nekega racionalnega početja, tudi z vaše strani, ko dajete na dnevni red pač stvari, ki jih v bistvu ne podpirate.
Naslednja zadeva, ki pa mislim, da je, če gledamo vsebinsko. Ta državni zbor mora imeti ustanovljene in delujoče komisije za nadzor javnih financ in tudi komisijo za nadzor protiobveščevalnih služb. To zahteva demokratičen red. Seveda na koaliciji je, na večini je, da to pač naredite. In če je poslancu dan mandat brez omejitev, potem morate to dejansko spoštovati in ni drugih meril in ni drugih kriterijev, da tega ne bi storili. Še zmeraj mislim, da je vaš motiv ta, da boste izglasovali to komisijo. Zakaj je ne bi? Kaj mislite, da bo nekdo izvedel v tej komisiji? Kaj mislite, da se bo zgodilo v tej komisiji in da bo nekdo izkoristil te podatke itn. - da bo to gospod Janez Janša. Pa ne se slepiti! Pa ne se slepiti z delom te komisije, da se bo karkoli zgodilo! Ali pa gre tukaj dejansko za stigmatizacijo ene osebe. V tej državi stigmatiziramo eno osebo - in mu ne priznamo pravic, ki jih ima. To je pa kršenje človekovih pravic. On ima pravico sodelovati v tej komisiji. Noben zakon mu tega ne odvzema. Zaradi tega mislim, da verjetno je tukaj racionalno, da izglasujete danes to komisijo pač s predlaganimi člani, tako kot lahko vsak predlaga. Naredite miselni preobrat glede tega, da v bistvu - saj ne bo nihče nikomur nič škodoval, zraven pa bomo imeli nek demokratičen red, demokratično stanje in navsezadnje vi boste bolj zadovoljni, Evropa nas bo drugače gledala, kot pa, da zdaj eno komisijo blokiramo, to je za javne finance, nič se ne more tam delati, ne moremo slišati ministra za finance, druge komisije pa enostavno ne ustanovimo. Mislim, da kot nova stranka lahko daste nek znak, nek simbolni znak Sloveniji in Evropi, pač v tem smislu, da enostavno začnete delati tisto, kar govorite, kar govori vaš predsednik - da je treba sodelovati, da je treba iskati kompromise, da je treba ... Skratka, vse to. Ne morete pa blokirati nečesa in ne morete postaviti nekoga v položaj in-out; še posebej, če gre tukaj za stranko, ki ni v koaliciji, ki je v opoziciji in ima pravico, da sodeluje v tej stranki. Zaradi tega jaz - ne vem . Pričakujem, da boste izglasovali to komisijo.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jože Tanko, SDS. Pripravi naj se gospod Janez Janša, SDS.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Včeraj smo potrjevali ali pa ste izglasovali listo kandidatov za ministra. Eden izmed kandidatov, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, je kršil osem zakonov, tri uredbe in nekaj pogodb in to je zapisano v revizijskem poročilu Računskega sodišča. Zaradi tega je dobil negativno mnenje. Pri vseh teh obrazložitvah je napisano, za katere kršitve je šlo. In do včeraj na hearingih in na seji Državnega zbora nihče iz Stranke Mira Cerarja, niti sam predsednik, ki je predlagal gospoda Klemenčiča za ministra za pravosodje, ni izrazil nobenega zadržka ali pomisleka glede kvalifikacij ali pa drugih stvari, ki so povezane z delom ministra. Niti enega zadržka! Ali se vam zdi to normalno? Pa se je šlo tudi za finančne malverzacije, je šlo za oddajo mimo javnih naročil, za posle brez pogodb itn., za kršenje proračunskega zakona itd. itd. Niti enega zadržka!
Včeraj je predsednik Vlade povedal nekaj v uvodnem odstavku izjemnih stavkov, ki so kompilacija razmišljanj dveh bivših predsednikov: prvega, gospoda Kučana, in drugega, gospoda Türka. Govoril je o povezovalnem in državotvornem delovanju politike, govoril je o tem, da ni več nobenega prostora in časa za preigravanja in obračune, in govoril je, da imajo ljudje dovolj političnega pobalinstva, prepirov, delitev in blokad. To je povedal vaš Miro Cerar. Ampak včeraj je bil očitno čas za flancanje. Dejstva so danes na mizi. Danes imamo tu pred sabo sestavo neke komisije, v kateri se ne govori o tem, da ni za to komisijo pravnih podlag, zato ker tudi predsednik Državnega zbora, ki bo dal ponoven poziv poslanskim skupinam, očitno, že danes naprej za to komisijo, ne uspe, ne zmore in ne najde nobenih ustavnih, zakonskih, poslovniških omejitev, da bi napisal v ta poziv, kdo je lahko član te komisije. Vse obrazložitve tukaj so bile narejene tako, da se govori ad personam, ne o dejstvu, ne o problemu, ne o splošnem, ampak po konkretnem, o osebi, ki naj ne bi sodelovale v tej komisiji. Moram reči, gospod predsednik Državnega zbora, da sem zelo presenečen, da pravne veličine, ki jih imate v sestavi svoje poslanske skupine - jih lahko naštejemo kar po vrsti, ne vem, četrtino poslanske skupine so pravniki -, niti z eno besedico, kaj šele stavkom ne govorijo o tem problemu. Niti z eno besedico! Tisto, kar je bilo v uvodu povedano v stališču poslanske skupine, pa v enem delu sploh ne drži. In niste niti intervenirali; očitno vse druge lahko prekinjate.
Skratka, imamo pred seboj problem, ko gre za, očitno, dvojna merila; ko ena pravila veljajo za koalicijo - in ta so, bom rekel, drugačna od tistih -, za druge pa veljalo najbrž določbe tajnih Uradnih listov še vedno. Kajti to,
na kar se sklicujejo vaši poslanci ali pa vaša vodja v stališču poslanske skupine, ni zapisano v nobenem aktu, na katerega bi lahko oprli svojo izjavo, trditev ali stališče. To je lahko samo najbrž zapisano v kakšnem tajnem Uradnem listu, o katerem pa ostali nismo obveščeni; ali pa gre za sklep nekega "ferajna", nekega foruma, ki delujejo mimo pravil, mimo uradne, legitimne politike in se potem pojavljajo stranke, ki so samo transmisija, da tisto, kar je nekje v ozadju sklenjeno - tam za tisto steno, vašo, pa še malo naprej -, da to prenašajo v Državni zbor in to procesirajo. Nemogoče si je to drugače razložiti. Dokler predsednik Državnega zbora niti vaša poslanska skupina, ki je največja, svojih odločitev ne more argumentirati z ustavo, zakonom in poslovnikom, do takrat gre za neke odločitve, ki nimajo nobene zveze s pravnim redom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Janez Janša. Pripravi naj se gospod Jani Möderndorfer, Zavezništvo Alenke Bratušek.
JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Spoštovani gospod predsednik, vi bi morali to točko danes sami umakniti z dnevnega reda, ker samo trošite čas in tudi denar davkoplačevalcev. Vztrajali ste s to točko, potem ko je cela koalicija, ki ima tukaj za rezervo v formalni opoziciji ustavno večino, najavila, da bo glasovala proti. Čemu je potem ta točka že drugič na dnevnem redu? Zato, da bo farsa še bolj očitna. Če je to namen, mogoče ta čas ni porabljen zastonj. Tukaj je samo ali-ali. Če si za parlamentarni nadzor nad tajnimi službami, boš glasoval za ta sklep, če si pa proti, boš pač glasoval proti.
Tukaj ni vmesne poti, tudi takšne ne, ki jo je prej gospod Tonin skušal uveljaviti, ko je že vnaprej predlagal, kako bi lahko koalicija, tudi če ustanovi komisijo, potem parlamentarni nadzor izigravala tako, da bi bojkotirala konkretne predloge. Upam, da se mu je zareklo s takšnim predlogom. Skratka, je samo: ali spoštovanje nekih temeljnih ustavnih principov, ki veljajo v tej državi in tudi širše, ali pa kršenje. Tisti, ki ste glasovali proti, boste to kršili. Od 1. avgusta naprej v Sloveniji delujejo tajne službe, pa tudi službe, ki formalno niso tajne, lahko pa uporabljajo posebne metode in sredstva za nadzor nad ljudmi brez parlamentarnega nadzora. Obstaja tudi Vlada, ki neposredno, celo sam predsednik Vlade, ki je neposredno odgovoren za delo ene od teh služb, največje, in pravzaprav imamo verjetno prvič v zgodovini -ne verjetno, ampak zagotovo prvič v zgodovini te države imamo situacijo, ko predsednik Vlade lahko s svojo tajno službo brez parlamentarnega nadzora prisluškuje komurkoli. In se tudi za nazaj verjetno ne bo dalo ugotoviti, ali je bila takšna zloraba dejansko izvršena ali ne. Odkar je včeraj Vlada prisegla, je gospod Miro Cerar neposredno odgovoren za to neustavno stanje. Če boste danes glasovali proti tej komisiji, ga
boste podaljšali, ampak očitno je bila neke politična odločitev sprejeta, dvomim da, bom rekel, ravno med vami, ampak da je od nekje priletela in se bo to stanje nadaljevalo; bomo edina država v Evropski uniji s takšnim stanjem.
Ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo, je morala, tako kot ostale kandidatke, izpolniti tudi t. i. politične oziroma kopenhagenske kriterije. Med temi kriteriji je zelo visoko civilni oziroma parlamentarni nadzor nad oboroženimi silami in nad tajnimi službami. Torej, to ni samo stvar tega parlamenta. Če boste danes to komisijo zavrnili, bomo mi to razpravo sprožili na pristojnemu odboru Evropskega parlamenta in tudi na plenarni seji Evropskega parlamenta.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jani Möderndorfer, Zavezništvo Alenke Bratušek, pripravi naj se gospod Luka Mesec, Združena levica.
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB):
Hvala lepa, predsednik.
Na začetku sem že povedal, da predlagam, da bi bila ta razprava čim krajša, ker bo seveda brezplodna. In če kje, se strinjam s tem, da bi boljše, če te točke danes ne bi bilo -to, kar je govoril moj predhodnik. Zato, ker je dejstvo, da ta komisija res ne bo izvoljena ,in res izgubljamo čas.
Seveda pa je čas, ki ga izkoriščate pridno vi kar naprej samo zato, da potvarjate o informacije, obračate, govorite po svoje in prepričujete svoje vernike v ta svoj prav tako, kot je. Jaz, predsednik, nisem izkoristil ne proceduralnih postopkov, ne replik, zato bom izkoristil tudi svojo razpravo za to, da zavrne določene očitke.
Bom šel zelo hitro po vrsti. Mladi možje tamle se kar naprej spravljajo s številkami, seveda se jim pridruži še gospod Gorenak in omenja kar naprej to, koliko je kdo glasov dobil in kdo ima pravico tukaj, v tem državnem zboru govoriti in omenjati katerekoli stvari. Seveda pa ne povedo, da imamo proporcionalni sistem. Ves čas se borite za to, da se ne bi delale krivice vašemu predsedniku stranke Janezu Janši, in omenjate, da je mogoče on drugorazredni poslanec. Se opravičujem, gospod Gorenak, sem jaz drugorazredni poslanec in moram imeti malo manj pravic, če sem dobil 701 glas? Pa vam bom matematično izračunal, kaj vi v resnici dobivate. Glejte, jaz bi se teh podatkov, kadar se igramo s številkami, zelo branil zaradi tega, saj veste, zelo hitro se dajo te stvari obračati. Obstajate več kot 20 let kot stranka - drži? Na teh volitvah ste dobili 181 tisoč in 52 glasov. Mi smo obstajali 42 dni in smo dobili 38 tisoč 293 glasov. Okej. In zdaj si izračunajte, koliko je vreden vaš glas, ko niste mogli v 20 letih prepričati s svojo matematično formulo, kaj to v resnici pomeni. Če bi računal naprej, 9 tisoč dni, več kot 9 tisoč dni obstajate -ja? In na koncu, če bi to formulo izračunal - vaš
glas oziroma vi ste dobili na podlagi tega izračuna manj kot 0,00005 glasov, pa vendar mene to sploh ne zanima. Meni je bolj pomembno drugo, kar vi počnete kar naprej. To je zdaj treba poslušati.
To, kar govori vaš mladi kolega, ko govori, da bomo s spremembo zakonodaje šli na nenapovedano oziroma zdaj po novem napovedano, tako da bodo že vsi vnaprej vedeli, je treba malo brati, kaj notri piše. Javnost ne bo vedela, kam bo šla komisija pregledovat, bodo pa vedeli člani! Seveda bodo vedeli člani, ampak se bo pa izognilo tistemu dejstvu, kar je vaša komisija, kadar ste jo vi vodili, in vaši predhodniki počeli, to pa je, da so člani šele v kombiju izvedeli, kaj bodo nadzirali in kaj bodo delali. Šele ko so bili na kraju samem, so izvedeli v resnici, komu pregledujejo prisluhe. O tem sem veliko govoril na Kolegiju, pa ne bom ponavljal.
Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, pa je to, kar govori Gorenak, ko pravi, da od kje pa jaz vem, kje je kdo v predkazenskem postopku. Zdaj se bom poslužil vaših metod, ki jih vi uporabljate, ne jaz. "Janšo preiskujejo tudi kriminalisti in dacarji," to je bilo objavljeno v Delu 5. 9. 2013 in govori o temi, kjer je bil problem - saj se spomnite te zgodbe, ko je bančna uslužbenka Nataša Pajnek, sestrična Urške Bačovnik, kjer so imeli skupaj te kolobocije, za katere še do danes ne vemo, ali so resnične ali niso. In tečejo postopki. Jaz tega ne vem.
Naslednji primer, ki je bolj svež od tega, da mi ne boste očitali, da sem vlekel eno leto stare dogodke. No, pa pojdimo po vrsti. 20. marca 2014 je bilo zopet objavljeno, STA je objavil, ne jaz in nisem tega jaz ugotovil: "SDS, Janez Janša, so zahtevali sodno preiskavo zaradi domnevno spornih nepremičninskih poslov s podjetjem Imos leta 2005 ..." etc. etc. Vsi poznamo to zgodbo. In ne meni govoriti, ali jaz kaj vem ali ne vem. Vprašajte medije! Vprašajte tistega, ki danes pravi, da je dvom in sum, o čemer sem govoril na začetku.
Zato pravim, da je današnja razprava brezplodna. Komisije ne bo, ampak odgovornost nosite tudi vi. Tudi vi, ne samo vsi ostali, in niste brezmadežni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Replika, gospod Janez Janša, domnevam.
JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): V nobenem od teh postopkov, ki jih je zdaj gospod Möderndorfer našteval, ni dovoljena uporaba posebnih metod in sredstev. Zakon natančno določa, kdaj so takšne metode in sredstva dovoljena, in so pač neke meje. Torej to, kar ste navajali, ni noben izgovor.
Glede tega, ali se te metode in sredstva uporabljajo proti meni, je ravno toliko verjetnosti, kot da se uporabljajo proti vam ali proti kateremukoli od teh, ki je predlagan v to komisijo. Če bi zdaj imel tu nekaj časopisov,
tako kot vi, pred sabo, bi tudi lahko bral, kakšni postopki so bili sproženi zaradi dejavnosti, pri katerih ste tudi vi sodelovali, skupaj z vašim šefom, nekdanjim seveda, ker jih hitro menjate, ki je pri Stožicah, pri raznih drugih rabotah v okviru Mestne občine Ljubljana in mestne politike, pri nekih športnih klubih - Olimpija in tako dalje. Tam so se obračala bistveno večja sredstva kot pri vseh teh postopkih, ki ste jih vi naštevali, da se očitajo meni. Tako s tega vidika je vsa ta razprava popolno sprenevedanje. Gre enostavno za to, da se ta instrumentarij, ki se je v Sloveniji zlorabljal pred osamosvojitvijo in tudi kasneje, takrat, ko je bila naša stranka v opoziciji in smo imeli možnost nekega nadzora, smo nekajkrat odkrili te zlorabe; prejšnjikrat sem o tem konkretno govoril in tega ne bom ponavljal. Vemo, da se dogaja, isti ljudje so še na teh mestih, z istimi botri, z istimi ozadji. To je ključni razlog, da se zavrača parlamentarni nadzor oziroma, bolje rečeno, da se ga skuša ustvariti po svoji meri. V Sloveniji se skuša opozicijo umeriti po volji nekoga, skuša se tudi razne institucije umeriti po lastni volji in tudi parlamentarni nadzor. Seveda, nihče tega ne zavrača neposredno, se ga pa skuša tako narediti, da če se že da, naj to nadzorujejo takšni, ki niti ne vedo, kaj je treba pogledati, če že mora biti pro forma. Čim je pa predlagan kdo, ki ve in ima izkušnje v zvezi s tem, je pa to problem. Zaradi tega glasujete proti komisiji.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še ena
replika, gospod Žan Mahnič.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo.
Gospod Möderndorfer, ali ste vi prebrali to, kar ste predlagali? Ne gre za to, ali bo javnost izvedela, kaj počne ta komisija oziroma kam vse gre. Kakšen je javni nadzor, če ti vnaprej nekomu poveš, da boš prišel v nenapovedan nadzor? Napisali bomo zahtevo za nenapovedani nadzor, napisali bomo, kam gremo, napisali bomo, kdaj pridemo in po kaj gremo. In eden od članov te komisije bo poklical na Sovo: "Pospravite, prihaja." Za to gre. Ne za to, da bomo javnosti povedali, da bomo mi pa sedaj šli tja nenapovedano. Bomo šli napovedano, ampak bomo javno povedali, da gremo tja. Ne gre za to. Gre za to, da to ni nenapovedan nadzor, če ti vnaprej napoveš -tudi, če komisiji -, ampak nehajmo se farbati, itak bodo vse zvedeli. To, da nobena stvar tukaj med temi štirimi stenami ne ostane ... Dva meseca sem tu, ampak to sem sedaj že spoznal. Nekdo od članov komisije, verjetno tisti, ki je član koalicije predsednika Vlade, ki bo postavil novega direktorja Sove ali pa, če mu ta odgovarja, ga bo pač obdržal, bo sporočil, da prihajajo na OVS, prihajajo na Sovo, prihajajo na Telekom, na policijo, pač, tukaj imate vse, kaj bodo pogledali in kdaj pridejo. Do takrat to pospravite. Tukaj ste napisali, v obrazložitvi, da to onemogoča politikantstvo. Politikantstvo se gredo oziroma so se v zgodovini že šle te
službe. Ravno to lahko prepreči nenapovedani nadzor.
In samo še ena stvar: "Okrepili bomo parlamentarni nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami." Veste, kje to piše? To je 6. točka pod poglavjem Varnost v vaši koalicijski pogodbi. Preberite si jo, če si je še niste, čeprav je to sedaj že mimo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
replika, gospod Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Gospod Möderndorfer, več ali manj ste dobili odgovor. Hotel sem reči pravzaprav tole, da v tistih primerih ni dovoljena uporaba, ampak naj vam odgovorim na druge.
Govoril ste o tem, da so člani v kombiju izvedeli in tako dalje. Veste, vi niste bili član te komisije, kolikor vem. Zato govoriti o nečem, kjer niste nikoli sodelovali, je tudi malo tako, recimo. V obdobju od leta 2004 do 2008 ta komisija ni šla iz te hiše, jaz se ne spomnim primera, brez da bi ali na cilju ali tukaj pred Državnim zborom bile kamere. Komisijo je takrat vodila, seveda, opozicija, gospod iz SD, kako se je že pisal, sedel je tamle, kjer sedaj sedi gospod Mesec, je pa vodil to komisijo. Vsi podatki so šli ven, kompletno. V mandatu po letu 2008 smo mi vodili to komisijo. Tudi enkrat ni bilo zraven kamere. Nikoli! Kdo torej izkorišča te zadeve? Kdo se torej spreneveda? Običajno vi in tisti, bom rekel, vaši politični predhodniki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Luka Mesec Združena levica, pripravi naj se mag. Branko Grims, SDS.
LUKA MESEC (PS ZL): Hvala za besedo.
Bom kratek. V bistvu problem, ki ga razrešujemo s to razpravo, je bil razrešen že pred njo, z mnenjem, ki smo ga dobili v roke. Namreč, tukaj jasno piše: "Ker komisija ni bila izglasovana in je glasovanje potekalo v skladu s prvim odstavkom 200. člena PoDZ-1, se glasovanje na podlagi istega odstavka ponavlja z novimi predlogi poslanskih skupin." Torej, draga SDS, predlagajte nove člane, lahko predlagate kogarkoli, tako kot smo danes slišali in bomo pač komisijo izglasovali. Seveda lahko predlagate kogarkoli, pod pogojem, da ta komisija dobi 46 glasov podpore. Če je to problem, potem lahko, ne vem, če se ne strinjamo, v čem je problem, potem zaradi mene lahko opravimo informativno glasovanje za vsakega člana posebej, da najdemo probleme. Ker če je problem, recimo, naš član in on ni sposoben dobiti 46 glasov podpore, smo ga pripravljeni umakniti še danes. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Branko Grims, SDS.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.
Najprej mislim, da smo lahko kar hvaležni tistim, ki razpravljajo, in tistim, ki ne. Tistim, ki razpravljajo, ker s strani koalicije in njenih podaljškov v opoziciji jasno demonstrirajo, da je točno to, kar sem povedal na začetku: edini cilj, tudi tega ponovljenega postopka za postavitev komisije, je očitno, da se polije še nekaj gnojnice. Nič drugega. Kakšna uvedba parlamentarnega nadzora! Dejanski cilj je, seveda, da nadzora ni. Komu je to v korist, gospe in gospodje? Dr. Cerarju, predsedniku Vlade! Kajti najpomembnejša služba mu je direktno podrejena. Kdo bo torej zlorabljal? Veste, skušnjava - saj veste, kaj je rekla Mae West - skušnjava je najbolj preprosto rešljiva tako, da ji najhitreje podležeš. No, in zdaj smo tam. Katera je že tista stranka, ki je največ govorila o pravnem redu in spoštovanju pravne države ter človekovih pravicah v predvolilni kampanji? A ja, Cerarjeva! Aha! Skratka, imamo tisto: ena pravila so do volitev, pravi obraz je po volitvah. Takrat veljajo pa druga pravila. In za to v resnici gre. Govoriš eno, s prstom kažeš na drugega, da se ne bi opazilo, kako v resnici počneš to sam. Kdo je že zmeraj to delal? Tranzicijska levica. No, dobrodošli v tretji vladi tranzicijske levice. Toliko, da ne bo dvoma, za kaj v resnici gre.
Ko pa govorite o tem, kaj je pravzaprav treba narediti - zelo preprosto! Če je res po vašem mnenju to sporno - pa seveda imate toliko pravnega znanja, da veste, da ni -, potem pa glasujte o mandatu in potem doživite svoj trenutek resnice na Ustavno sodišče. Točno veste, kaj boste doživeli tam, pa še na Evropskem sodišču za človekove pravice, če bo treba. Tak sklep boste dobili zapakiran, lepo eno opeko ali pa granitno kocko, pa ga boste dobili nazaj v glavo. Zaradi tega, ker je totalno protiustaven in protizakonit.
Ne samo to! Vsa ta razprava, ki je, mimogrede, sovražni govor po svoji definiciji, ko govorite o enem od svojih poslanskih kolegov, je direktna kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in tukaj ni nobenega pravnega dvoma, tukaj ni treba nobene komisije, nobene službe, kajti vse to, o čemer govorite, je že bil predmet presoje na Ustavnem sodišču Republike Slovenije in na Evropskem sodišču za človekove pravice. Večkratno. Vsakič je bila presoja ista in jasna. Če se želi karkoli omejevati, se mora, preden gre nekdo na volitve. V Sloveniji tudi to dovoljuje slovenska ustava. Ta člen je absolviran s tem, da tisti, ki nima opravilne sposobnosti, ne sme imeti pasivne in aktivne volilne pravice. Drugih omejitev ni. Če pa gre nekdo na volitve, potem pa kakršnokoli poseganje ni več dopustno v njegov mandat: ne po obsegu, ne po vsebini in ne po dolžini. Po ničemer. Treba mu je omogočiti polno izvedbo celotnega mandata. To je nekajkratna presoja Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se sklicuje na konvencijo, ki jo je Slovenija ratificirala in se torej uporablja neposredno, celo če bi kaj v našem pravnem
redu bilo drugače odrejeno. No, pa ni. In seveda enako je odločilo Ustavno sodišče, ki je, mimogrede, samo opozorilo tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zato je vsa vaša razprava sovražni govor, zavestno in dolgotrajno že dva meseca trajajoče kršenje človekovih pravic ne samo konkretnega vašega poslanskega kolega, ampak tudi vseh tistih volivk in volivcev, ki so mu, ko so uporabili svojo aktivno volilno pravico, zaupali svoj glas, posredno pa tudi vsem, ki so glasovali za SDS, ker imamo pač proporcionalni volilni sistem, kot ste sami ugotovili. Za to v resnici gre. Tukaj se postavlja tisto vprašanje, ko je šlo za velike besede o pravu, očitno pravo razumete, da velja do takrat, ko vam je všeč, ko so vsa pravna dejstva, vključno s presojo Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, na drugi strani, takrat začnete pa moralizirati. Takrat pa ni več prava. Kako je že rekel Orwell? Vsi prašiči so - pardon - vse živali so enake, samo pujsi so bolj enakopravni od ostalih. Dobrodošli v Orwellovi Sloveniji pod Cerarjevem vodstvom!
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ob tem vas obveščam, da bo na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Želi katera ...
Prosim, gospod Verbič.
MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora! Želeli bi dati obrazložitev ...
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Ni še ta
čas. Najprej moram vprašati, ali želi katera poslanska skupina dati obrazložitev? (Ne.) Potem pa bom najprej sprožil listo. Prosim, da se prijavite za obrazložitev glasu.
Obrazložitev glasu mag. Branka
Grimsa.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani!
V Poslanski skupini SDS bomo seveda glasovali za sklep, ki je edini primeren in zakonit. Skrajni čas je, da se odpravi nepravno, celo protipravno stanje, ko varnostne in obveščevalne službe v Sloveniji nimajo nadzora, kar izrecno zahteva slovenski pravni red. Vse, kar se navaja kot razlog za to, da se tega ne potrdi, se je v tej razpravi tudi na osnovi pravnih mnenj in, kar je bistveno, na osnovi presoje Ustavnega sodišča in presoje Evropskega sodišča za človekove pravice izkazalo ne samo kot nično, ampak celo kot poskus nadaljnjega grobega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi tega bo vsakdo, ki bo danes glasoval za potrditev te komisije, glasoval za
slovenski pravni red. Vsakdo, ki pa glasoval proti, pa bo glede na to, da se to stanje vleče že nekaj časa, in glede na to, da so se vsi argumenti, ki so bili navedeni proti, izkazali ne samo za pravno nični, ampak celo protipravni, s tem tudi sam zavestno kršil slovenski pravni red, slovensko ustavo in ker je tudi hudo, temeljno deklaracijo o človekovih pravicah in svoboščinah, še posebej pa tisti del, na katerega opozarja Evropsko sodišče za človekove pravice.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu mag. Dušana Verbiča.
MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Dajem obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Oprostite, ampak ta čas je potekel. Zdaj lahko podaste obrazložitev samo v lastnem imenu.
MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala.
Glede na dejstvo, da je v današnjo obravnavo podan predlog sklepa za nespremenjeno listo kandidatov, torej enak, kot je bil predložen na 2. izredni seji Državnega zbora z dne 28. 8. 2014 in kjer sklep ni bil sprejet, ostajamo na stališču, da predlaganega sklepa ne bom podprl.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
kakšna obrazložitev? Sprožim listo.
Obrazložitev glasu mag. Anžeta
Logarja.
MAG. ANŽE LOGAR (PS SDS): Hvala.
Za razliko od svojega predhodnika v osebni obrazložitvi glasu ne bom govoril v množini, ker zaenkrat sem še eden in edini sam.
Mi smo dobili mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je v zadnjem delu, na drugi strani zapisala ta stavek: "Ustrezen vpliv opozicijskih poslanskih skupin je po našem mnenju nujno treba zagotoviti, saj gre pri parlamentarnem nadzoru nad obveščevalnimi in varnostnimi službami za obliko demokratične, politične, ne le strokovne kontrole, ki po naravi stvari" - pozor, ki po naravi stvari! - "izhaja iz določene stopnje nezaupanja v delovanje teh služb." Kustec Lipicer ne zaupa predlaganim članom	komisije,	zaupa	pa
varnostnoobveščevalnim službam. Ampak poslušate, Zakonodajno-pravna služba lepo pove, da pri komisijah oziroma pri obveščevalnih službah po naravi stvari izhaja določena stopnja nezaupanja v delovanje teh služb.
In kar je zame najbolj nesprejemljivo in zato bom tudi glasoval za ta predlog, ker mislim, da vsak, ki zdravorazumsko razmišlja, mora pritisniti tipko "za", v ednini ne v množini, je to, na kakšen način se tu razpravlja o predlogih, ki
jih daje opozicija. Poslušajte, citiram vam besede predsednika parlamenta, 28. 8., dejal je, ko je bila razprava o predlogih, da bodo zagotovili pravno podlago za to, da bomo lahko kljub blokadi oblikovali ustrezno komisijo. Spremeniti hočete zakon, ker vam ni všeč predlagana sestava komisije ... / znak za konec razprave/ ... smo prišli!
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ:
Obrazložitev glasu dr. Vinka Gorenaka.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Prej sem spraševal vodjo poslanske skupine gospo Lipicerjevo, na podlagi katerega člena ustave, zakona, podzakonskih aktov ali poslovnika. Svetoval sem vam tudi, da se posvetujete s svojimi kolegi. Odgovora ni bilo, ampak vmes sem pa malo pregledal sestavo vaše poslanske skupine. V poslanski skupini sedi 6 doktorjev znanosti, med njimi sodnica z doktoratom znanosti - iz prava, mislim da. Niste sposobni dati tega odgovora! Niste sposobni. Imate tudi 7 magistrov znanosti in vsa ta "cvetober" - pri kuhi slivovke pravijo, da je to cvet, tista prva slivovka -, ni sposoben najti člena ustave, ni sposoben najti člena zakona, podzakonskih aktov ali poslovnika, če želite. Pri vsem tem seveda rečete: "Mi smo proti." Ali je to kakšna obrazložitev: mi smo proti?! Kdorkoli se je tu pri nas oglasil, je povedal, zakaj je za. In jaz sem za ta sklep iz razloga, ker nikjer v ustavi, v zakonih, podzakonskih aktih, poslovniku, če želite, taka kandidatura ni prepovedana. Prepovedana je zgolj v glavah tistih, ki se obnašate, kljub doktoratom, pobalinsko. Ker to, kar vi počnete, je pa pobalinsko in ni pravno. Zmagali pa ste zaradi besede "pravo". Toliko, hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
kakšna obrazložitev glasu? Prožim listo.
Obrazložitev glasu gospoda Jožeta
Tanka.
Desus lahko to spremeni. Če niste s tem zadovoljni, predlagam, da svoj kadrovski nabor spremenite. Nedostojno je, da s svojim nezadovoljstvom, ki ste ga izrazili pri svojem kadrovskem predlogu, obremenjujete cel državni zbor in preprečujete delo nadzora nad varnostnoobveščevalnimi službami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še
kakšna obrazložitev glasu? (Ne.)
Potem prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 48.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 48.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 3. izredno sejo Državnega zbora.
Seja se je končala 19. septembra 2014 ob 12.45.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Glasoval bom za predlog liste za sestavo	komisije	za	nadzor
varnostnoobveščevalnih služb. Prepričan sem, da smo - mi, kar zadeva Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke - v to komisijo predlagali tri kvalitetne člane in ne vidim popolnoma nobenega razloga, da bi se odločali drugače. Če pa koalicija, ki ima v tej komisiji štiri člane, med njimi dr. Dobovška, Marjana Dolinška, Benedikta Kopmajerja in Matjaža Nemca, s svojim kadrovskim predlogom ni zadovoljna, pa lahko ta kadrovski predlog sestave komisije popravi, spremeni, lahko bi pa že zdaj, dvakrat, zdaj bomo imeli to drugič, drugačnega predlagala.
Mi bomo dali svoje glasove, koalicija pa ima 52 glasov. To komisijo lahko sama izglasuje, sama tudi spremeni svoj kadrovski nabor: tako v Stranki Mira Cerarja, SD lahko to spremeni,
REPUBLIKA SLOVENIJA	ШМШ. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR INDEKS GOVORNIKOV
B
BAH ŽIBERT, ANJA...................................................................................................................48, 79, 99
BAN, URŠKA.....................................................................................................................................20, 36
BIZJAK MLAKAR, MAG. JULIJANA..................................................................................................85
BON KLANJŠČEK, MAG. MIRJAM....................................................................................................20
BON KLANJŠČEK, MIRJAM................................................................................................................20
BOŽIČ TILEN...........................................................................................................................................63
BREZNIK, FRANC..................................................................................................................................80
BRINOVŠEK, NADA..............................................................................................................................62
C
CERAR, DR. MIRO.............................................................................................................................8, 66
CINK, MAG. TANJA...............................................................................................................................57
Č
ČUŠ, ANDREJ.............................................................................................................................53, 84, 98
D
DEKLEVA, ERIKA............................................................................................................................50, 85
DIMIC, IVA..........................................................................................................................................22, 45
DOBOVŠEK, DR. BOJAN.....................................................................................................................54
DOLINŠEK, MARJAN............................................................................................................................46
E
ERJAVEC, KARL VIKTOR..............................................................................................................58, 86
F
FERLUGA, MARKO...............................................................................................................................82
G
GANTAR, TOMAŽ............................................................................................................................18, 42
GAŠPERŠIČ, DR. PETER.....................................................................................................................86
GODEC, JELKA................................................................................................................................42, 97
GÖNCZ, DR. LÄSZLÖ...........................................................................................................................26
GORENAK, DR. VINKO.......................................................................................51, 72, 85, 95, 103, 105
GRIMS, MAG. BRANKO............................................................................................77, 79, 89, 103, 104
GROŠELJ KOŠNIK, IRENA..................................................................................................................19
GUČEK ZAKOŠEK, MAG. MARGARETA.............................................................................13, 63, 82
GYÖRKÖS ŽNIDAR, MAG. VESNA....................................................................................................86
H
HAN, MATJAŽ.......................................................................................................................34, 39, 65, 87
HORVAT, JOŽEF........................................................................................................................14, 57, 74
HRŠAK, IVAN....................................................................................................................................22, 90
I
IRGL, EVA..........................................................................................................................................60, 94
J
JANŠA, JANEZ (IVAN)....................................................................................................28, 32, 101, 102
JURŠA, FRANC..........................................................................................................................33, 65, 85
K
KATIČ, ANDREJA......................................................................................................................18, 43, 91
KAVČIČ, MAG. ALEKSANDER...........................................................................................................82
KLEMENČIČ, MAG. GORAN................................................................................................................86
KOLAR CELARC, MARIJA MILOJKA................................................................................................86
KOLEŠA, ANITA...............................................................................................................................43, 85
KOPAČ MRAK, DR. ANJA...................................................................................................................86
KOPMAJER, BENEDIKT.......................................................................................................................46
KOPRIVNIKAR, BORIS.........................................................................................................................86
KORDIŠ, MIHA..................................................................................................................................56, 79
KORENJAK KRAMAR, KSENIJA.......................................................................................................53
KOTNIK POROPAT, MARJANA..........................................................................................................37
KOTNIK, IRENA......................................................................................................................................82
KOZLOVIČ, MAG. LILIJANA................................................................................................................16
KRIVEC, DANIJEL............................................................................................................................75, 80
KUSTEC LIPICER, DR. SIMONA...................................................................................................27, 89
L
LAH, ZVONKO..................................................................................................................................46, 84
LEP ŠIMENKO, SUZANA......................................................................................................................76
LISEC, TOMAŽ............................................................................................................................72, 83, 96
LOGAR, MAG. ANŽE.........................................................................................................56, 84, 98, 104
M
MAHNIČ, ŽAN......................................................................................................................60, 80, 94, 102
MAJCEN, IRENA....................................................................................................................................86
MARKEŽ, MAG. KLAVDIJA.................................................................................................................41
MATIĆ, DR. DRAGAN............................................................................................................................13
MESEC, LUKA..........................................................................................................................23, 65, 103
MÖDERNDORFER, JANI (JANKO).......................................................................................65, 88, 101
MRAMOR, DR. DUŠAN.........................................................................................................................86
MURGEL, DR. JASNA...........................................................................................................................48
MURŠIČ, MAG. BOJANA......................................................................................................................52
N
NEMEC, MATJAŽ...................................................................................................................................38
NOVAK, LJUDMILA.........................................................................................................................24, 83
P
PODKRAJŠEK, BOJAN........................................................................................................................81
POTOČNIK, ANDREJA.........................................................................................................................44
PRIKL, UROŠ..........................................................................................................................................57
R
RAJIĆ, MAG. BRANISLAV...................................................................................................................49
RANC, DANILO ANTON........................................................................................................................52
S
SLUGA, JANJA.......................................................................................................................................55
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.........................................................................................................36, 82, 99
ŠKODNIK, IVAN......................................................................................................................................59
ŠKOPAC, MARUŠA...............................................................................................................................47
T
T. VATOVEC, DR. MATEJ........................................................................................................61, 79, 91
TANKO, JOŽE...........................................................................................65, 76, 78, 81, 92, 93, 100, 105
TOMIĆ, VIOLETA..............................................................................................................................45, 78
TONIN, MAG. MATEJ................................................................................................................40, 88, 91
TRČEK, DR. FRANC............................................................................................................54, 71, 80, 95
V
VEBER, JANKO......................................................................................................................................86
VERBIČ, MAG. DUŠAN.................................................................................................................64, 104
VILFAN, PETER......................................................................................................................................21
VRTOVEC, JERNEJ.........................................................................................................................73, 83
Z
ZAJC, SIMON....................................................................................................................................55, 81
ZORČIČ, IGOR..................................................................................................................................15, 62
Ž
ŽIDAN, MAG. DEJAN.............................................................................................................................86
ŽMAVC, GORAZD..................................................................................................................................87
ŽNIDAR, LJUBO...............................................................................................................................74, 81
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
LEGENDA
PS SMC - Poslanska skupina Stranka Mira Cerarja
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov
PS ZL - Poslanska skupina Združena levica
PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS ZaAB - Poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek
PS IMNS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti