sava
Pri
za
kg.
bilo
ršu-
lar-
te:
'ste
i I. do po do po
so
-3
;iči
ilo
Poštnina platana t gotovini.
jtu> SOlfe ■
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. _ _.	,,	<,
Cena posamezni Številki Din V50.
TRGOVSKI KIST
Časopis z« trgovino, industrifo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 12. decembra 1933.
štev. 142.
je
ie-
ig.
tn-
ko
O:
0-iz 0:
te
e-
g-
g-
J:
»I
1-> r-
i:
):
>)
>)
L-
Z
n
►
lj
i
a
Obislc Mg-acsUe-Utalfcve- dvoiite-
Srečne in pomembne dneve preživlja te dni naša jugoslovanska prestolnica. V svoji sredi pozdravlja suverena bratskega naroda in pozdravlja ga z iskrenostjo in prisrčnostjo, kakor jo zmore le v resnici bratsko čuteči narod. Od državne meje pa do Beograda je bilo potovanje bolgarske kraljeve dvojice en sam triumf, ki je dosegel svoj višek ob prihodu v Beograd. Naša jugoslovanska prestolnica, znana tako po svojem tradicionalnem gostoljubju, ko po svojem jugoslovanskem prepričanju je prekosila sebe. In storila je to, da povdari svojo voljo, da je pripravljena pozabiti na vse grenke spomine zavolljo vsem južnim Slovanom skupne jugoslovanske ideje. Njen triumf je zato tudi obisk bolgarske kraljeve dvojice.
A prav tako prisrčen sprejem bi pripravila bolgarski kraljevi dvojici tudi vsa druga jugoslovanska mesta in vsa Jugoslavija. Kajti ena misel združuje te dni ves jugoslovanski narod: da bi bil obisk bolgarske dvojice začetek nove blagosliovljene dobe, ko bi oba bratska južnoslovanska naroda našla pot k iskrenemu zbližanju. In s fco željo doni bolgarski kraljevi dvojici in po njej vsemu bratskemu bolgarskemu narodu iskrena dobrodošlica vseh »Jugoslovanov, vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pozdravljeni vzvišeni gostje na naših tleh 1
' Pozdravljen bolgarski narod!
Ni pa le v Jugoslaviji vzbudil obisk bolgarske kraljeve dvojice največje navdušenje, temveč tudi vsa Bolgarska preživlja v srcu pomembne beograjske dneve. Poročila iz Bolgarske pravijo, da je obisk njih vladarske rodbine naši jugoslovanski rodbini navdušil vso javnost. Vsa Sofija je navdušena, vse mesto govori le o potovanju kralja Borisa in kraljice Ivane in vse govori z navdušenjem o novi dobi, ki nastaja za oba naroda. Vse časopisje posveča cele strani temu obisku in s posebnim zadoščenjem se podčrtavajo poročila o krasnem sprejemu, ki ga je pripravila Jugoslavija bolgarskim suverenom. Tako je tudi Bolgarska pokazala, da je pripravljena pozabiti vse ono, kar nas je ločilo in da tudi Bolgarska sprejema visoko misel južnoslovanske ideje.
Jasno je, da je storjen šele začetek za novo dobo. Toda že samo ta začetek otvar-ja neverjetno jasne perspektive, ki jih zgovorno potrjuje vsa skupna zgodovina. Vedno je biHa ta slavna in velika, ko sta sporazum in bratska sloga združevala oba naroda in vedno je nastala nesreča, če ni bilo več te sloge. Skoraj vedno pa je bil vzrok nesoglasjem eden in isti. Premalo smo se medsebojno poznali in zato smo si bili nezaupljivi in poslušali raje tujca ko svojega krvnega brata. Sedaj popravljamo to napako in pričenjamo se medsebojno spoznavati in to je veliki pomen stikov suverenov obeh narodov, kajti ti stiki so pobuda za poglobitev medsebojnega spoznavanja obeh narodov.
Že v tem je pozitivni uspeh obiska kraljeve dvojice in tega uspeha ni mogoče zanikati. Prav gotovo pa bo dosežen tudi ta uspeh, da se bodo gospodarski stiki obeh narodov poživili in da bo konec tega neverjetnega stanja, da sta dva soseda, dva najbližja naroda skoraj brez vseh gospodarskih stikov. Da bo to tudi doseženo, Ham govore tudi prisrčni stiki, ki so bili ob priliki obiska kraljeve dvojice doseženi med bolgarskimi in našimi odgovornimi državniki. Nove gospodarske možnosti se odpirajo s tem za oba naroda in te možnosti so tem bolj pomembne, ker Korejo v času splošne gospodarske stiske znatno pospešiti sanacijo obeh gospodarstev.
Historičnega pomena so sedanji beo-
grajski dnevi in z iskreno hvaležnostjo se zahvaljujeta bolgarski in jugoslovanski narod svojima suverenoma, da sta omogočila te dneve. Pokazala sta s tem kot prava voditelja svojih narodov obema pot, po kateri naj kreneta, da bo njun napredek tem bolj zagotovljen, da se bo sreča tem preje zasmejala vsem južnim Slovanom.
Začetek je storjen, pot v novo in lepšo
bodočnost odprta, treba le še, da po tej poti tudi krenemo. Triumf, ki ga je pripravil bolgarski narod svojim suverenom na pot v Jugoslavijo in triumf, s katerim je sprejeli bolgarsko kraljevo dvojico jugoslovanski narod, dokazuje, da sla oba južnoslovanska naroda na to pot krenila.
Bolgarsko-jugoslovansko bratstvo postaja resnica.
V sled slabih prometnih zvez trpi vsa naša zunanja
trgovina
>Jugoslovenski Lloyd« z dne 8. decembra je objavil na uvodnem mestu članek, v katerem opozarja na veliko važnost dobrih zvez z morskimi pristanišči za zunanjo trgovino. Dobre zveze privabljajo tranzit, ki je za plačilno bilanco vsake države največje važnosti. Zato tudi vidimo, kako ogorčena tarifna vojna se vodi med posameznimi pristanišči, kakor n. pr. med Gdinjo, Hamburgom in Trstom. V dobrih letih smo zamudili, da bi izgradili dobre zveze z morjem in to se sedaj maščuje. Vendar pa je treba, da to napako popravimo, in da že enkrat rešimo naš pristaniški problem. Nato pravi list:
>Vendar enkrat moramo osvoboditi našo trgovino od odvisnosti od tujih pristanišč in sebi zagotovili tranzit sosednih dežel. Prava anomalija je, da mora tuje blago deloma tranzitirati naše ozemlje, da pa krene potem v tuja pristanišča, ker ima na ta način cenejšo tarifo, kakor pa če bi se ustavilo naravnost na naši obali.
Najbolj pa nas zadene to, da je navezana trgovina pretežnega dela Dravske banovine na eno tuje pristanišče in da morajo tuji turisti, ki prihajajo k nam, da skrajšajo svoje potovanje, najprej v tuja pristanišča in šele potem v naša kopališča.
Avstrijskega in češkoslovaškega tranzita nismo mogli še do danes pritegniti na sebe vsled neugodne železniške zveze.
Vsi ti nedostatki se morejo odpraviti enkrat za vselej, in obenem ustvariti državi, gospodarstvu in delavstvu stalni dohodek, če bi se že enkrat zgradila projektirana proga Kočevje—Sušak. Zgradnja te proge je bila določena že z Blairovim posojilom in pozneje tudi s finančnim zakonom iz 1. 1927, toda v to svrho namenjen denar se je potrošil za manj koristna dela.
Ce bi se izvedla omenjena zveza, bi
se skrajšala pot iz Ljubljane na Sušak na 106 kilometrov, dolžina proge, ki bi jo bilk) treba zgraditi, pa bi znašala samo polovico te razdalje, samo 53 km. S to zvezo bi krenili promet iz Dravske banovine na našo obalo, znatno pa bi se tudi približali drugim glavnim središčem srednje Evrope.
Če računamo kot temelj le srednje velik promet, ki ga vsled pomanjkanja te zveze izgubljajo naša pristanišča, potem znaša ta izguba najmanj 250.000 ton na leto. In če računamo, da imajo država, gospodarstvo in delavstvo od vsake tone samo 200 Din dohodkov, potem vidimo, da izgubljamo na leto 50 milijonov dinarjev.
Sedaj se je prišlo do spoznanja, da treba pričeti 2 izvajanjem javnih del. Ta dela se ne smejo vršiti samo z namenom, da se omili brezposelnost, ttemveč rezultat teh del morajo biti objekti, ki bodo tudi v bodočnosti omogočali stalen gospodarski napredek.
Čeprav je zveza Dravske banovine z morjem delo,' ki zahteva veliko denarja, je vendar s stališča narodnega gospodarstva eno najbolj koristnih de1!, ki prihaja takoj v poštev. Naj se to delo takoj prične in postopoma naj se dovršuje, ker je to delo v korist naših pristanišč, našega pomorstva ter države in naroda. Akcijski odbor, ki ima nalogo, da dela za izvedbo te zveze, mora takoj z vso energijo obnoviti svoje delo!«
Vsa Slovenija se mora iniciativi zagrebškega lista pridružiti in se ne ustrašiti izgovorov na slabe čase. Zveza Slovenije z morjem je gospodarska državna potreba in zato se morajo potrebna sredstva najti in našla se tudi bodo, če bo dovolj krepke vx>!je. Zato naj začne svoječasno izvoljeni akcijski odbor s svojini delom in če ne bi drugi za to poskrbeli, naj poskrbe vsaj slovenski člani odbora!
Sc 6 davcM toapavedi
Vltko-l dodatnih pt«fwwn& U Uan-Uu ,,ža Uai/kaplača/atce
Ugleden trgovec nam piše.
»Nikakor ne mislim načelno ugovarjati spoštovanemu g. Zeleniku, ker priznavam, da ima teoretično prav. Vendar pa naj mi bo dovoljeno, da navedem par primerov iz prakse, ki jasno kažejo vse križe in težave, ki jih mora danes premagovati trgovec. S temi težavami pa davčna oblast navadno mnogo premalo, ali pa sploh ne računa.
Zato so znani primeri, da so trgovci, ki so predložili in dokazali z bilanco dejansko stanje, vseeno plačali več, kakor pa bi smeli po njih dejanskem zaslužku. Danes je pač tako, da dostikrat vsa bilanca nič ne pomaga, ker trgovec sploh ne ve, po kakšni ceni bo mogel blago prodati, če ga bo sploh mogel prodati. Vsled nepričakovanih odredb postane tudi najboljša, najbolj vestno in strokovnjaško sestavljena bilanca čez noč nepravilna, kakor se je to na primer zgodilo letos. Ce je n. pr. trgovec, kakor je navada, z 31. decembrom zaključil bilanco in na njeni podlagi predložil v januarju davčno napoved, potem takrat pač ni mogel niti slutiti, da bo novo darilo v obliki disagia čisto spremenilo njegovo bilanco. Recimo, da
je imel dolga par sto tisoč, kar je pri tekstilni stroki zelo mogoče, potem je kalkuliral, da bo plačal ta dolg po tečaju, da je ena Kč enaka Din 1-70. Vsled disagia pa je videl, da mora račune plačati za 28-5% višje. Kar je prodal sezonskega blaga, je torej šlo ali za lastno ceno ali pa v izgubo, čisto izključeno je, da bi mogel te nepričakovano zvišane cene vkalkulirati v ceno blaga. Davčna uprava menda ne ve, da leži zimsko blago 10 mesecev mrtvo in tudi ne upošteva posledic disagia. To ve in občuti le trgovec, ki je imel mesto 200 tisoč nakrat 250.000 in več dolga!
Takšne in podobne izgube gredo v stotisoče, a vsaka bilanca je pri tem iluzorna. Najboljši trgovec, zlasti s tekstilnim blagom, danes ne ve, koliko je dejansko vredna njegova zaloga.
Napačno je tudi, da davčna uprava vedno zahteva, da trgovec izkaže čisti dobiček. Mnogo je trgovcev, ki morda že delj časa razen stroškov za vzdrževanje rodbine niso zaslužili prav nič. Ce izkaže trgovec, ki ima večjo rodbino, le 10.000 Din čistega dobička, ga vpraša davkarija, kako je mogla vsa rodbina živeti z 10.000 Din, ker da je moral vsled
svoje velike rodbine porabiti najmanj 50.000. In s 50.000 Din ga tudi davkarija oceni. Tako je tisti, ki ima rodbino in stroške za vzdrževanje rodbine za nagrado kaznovan, ker mora plačevati dvakrat in trikrat večji davek ko samec, ki nima otrok. In ker plača ta manj davkov, tudi lažje konkurira ln tako je trgovec s številno rodbino kaznovan dvakrat. Vsaj v tem oziru bi mogli slediti vzgledu Italije, ki podpira rodbine, zlasti če imajo dosti otrok.
Prav tako se nič ne upošteva, koliko stotisočev bodo izgubili trgovci vsled moratorija, če bi navedli vse te izgube, jih davkarija prav gotovo ne bi upoštevala in čeprav bi jih razdelili na pet let.
Popolnoma napačno je tudi ocenjevanje po višini stanarine od stanovanj in lokalov. Trgovski lokali se vendar nc dajo kar prenašati iz ene ulice v drugo. Marsikateri trgovec bi bil popolnoma uničen, če bi moral prenesti svoj lokal n. pr. iz Stritarjeve ulice na Stari trg ali Sv. Petra cesto. Sploh vidimo, da se ocenjujejo danes trgovci kar vprek. Mali trgovec, ki komaj životari, ki nima niti četrtine te zaloge, ko drug trgovec, se dostikrat oceni enako visoko. Bilo bi res že čas, da bi se vršila ocena tudi z upoštevanjem sedanjih razmer. Nujno potrebno bi bilo, da bi se o vsem tem pogovorile tudi stanovske organizacije. Toda vse molči in nihče se ne gane, kakor da ne bi šlo za našo eksistenco.
Danes so razmere takšne, da ni več mogoče zaslužiti toliko, kolikor znašajo vsi stroški. Reducirati bo treba osebje ali se pa preseliti v cenejša stanovanja, kajti dobiček v višini 25°/o, ki ga dovoljuje država, je že davno nedosegljiv. Trgovec, ki je pred leti napravil prometa za 2 milijona in ki je prilično izhajal, ne napravi prometa niti za 1 milijon, stroški pa niso le ostali na isti višini, temveč so se celo zvišali. V sedanjih razmerah ne preostane trgovcu nič drugega, kakor da živi od kapitala, to je od blaga, ki ga ima v zalogi. To pa vodi neizogibno v prepad, ker ni računati s tem, da bi se razmere v kratkem zboljšale, temveč se bodo mnogo bolj verjetno še poslabšale.
Vse to so stvari, ki so znane vsem, a treba bi bilo, da se o tem pogovorimo, da ukrenemo kaj pozitivnega v svojo korist. Saj ne zahtevamo niti tega, da ne bi trgovec, ki ne izkazuje čistega dobička, ne plačeval sploh nobenih davkov, toda soditi trgovca in njegove prejemke le po številnosti njegove rodbine, je tudi več ko napačno. Kajti upoštevati je tudi to, da si trgovec z voliko rodbino itak nič ne more prihraniti za starost in da je že s tem dovolj kaz-n"van. Snloh pa bi bilo treM. da se tudi pogovorimo o socialni zaščiti trgovca, saj smo danes čisto brez nje.
Zato pa kličem trgovstvu: malo več aktivnosti, ker boriti se moramo že za golo eksistenco!
TURŠKI GOSPODARSKI NAČRT
Turčija je izdelala nov gospodarski načrt, s katerim se uvaja načrtno gospodarstvo. Ta načrt pa ni nobena kopija sovjetskega načrta, temveč izvira iz turških gospodarskih razmer. Kakor v mnogih drugih državah, tako se je tudi v Turčiji industrij alizaci j a dežele preveč forsirala in posledica tega je, da delajo nekatere turške tvornice z zmanjšano kapaciteto in da je njihova rentabilnost padla. Zato se bodo v bodoče smele graditi samo one tvornice, ki so predvidene po novem gospodarskem načrtu. Trgovina pa se bo še naprej vršila po načelu svobodne trgovine. Pospeševal se bo izvoz surovin in pol-fabrikatov, zlasti premoga, bakra in petroleja. Gospodarska osamosvojitev Turčije je v kratkem času tako napredovala, da se je Turčija že popolnoma osamosvojila od uvoza sladkorja In tekstilnega blaga.
Hašc hoc. ^aspodacstvb v 3. ietettetft*
Poročilo guvernerja Narodne banke
DRŽAVNE FINANCE
V državnih dohodkih, ki so od leta 1931. stalno padali, se opaža v 3. četrtletju gotovo zboljšanje. Dočim je bilo lani v 3. četrtletju doseženih le 2.333 milijonov dohodkov, jih je bilo v letošnjem 2.384 milijonov ali za 51 milijonov več, oziroma za 2-2»/».
V prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali državni dohodki 4.331 milijonov Din. Ker so v istem času znašali izdatki 3.951 milijonov, je znašal višek dohodkov 380 milijonov. Pri tem se ne sme pozabiti, da ti podatki ne obsegajo dohodkov državnih podjetij in ustanov, ki zaključujejo svoje račune koncem leta (»Belje«, »Topolovac« in Drž. hipotekarna banka).
Povečanje dohodkov je posledica boljšega dotoka neposrednih davkov, ki so se v prvih šestih mesecih proračunskega leta povečali za 253 milijonov ali za 36#/o. Drugi dohodki so se zmanjšali in sicer: ■posredni davki za 209 milijonov ali 17-6°/o, monopoli za 28 milijonov ali za 2-8°/o in državna podjetja za 76 milijonov ali 5-2°/o.
Odstotek neposrednih davkov pri skupnih državnih dohodkih v šestih mesecih je v zadnjih letih v stalnem dvigu. Od 15-8°/o v letu 1931., se popne na 16% v letu 1932. in na 22-l%> v letu 1933. Enako je tudi z dohodki monopola, katerih odstotek se je od 20-7% v letu »1931. povečal v prihodnjem letu na 22-4% in se ohranil na tej višini tudi v letu 1933. Odstotek posrednih davkov pa je padel od 284°/o v letu 1931 na 27-l°/o v letu 1932. in na 22-6°/o v letu 1933. Skoraj isto, se vidi tudi pri državnih podjetjih, katerih odstotek je padel od 34-3% v letu 1931. na 33-7#/o v letu 1932. i!l na 32-4 v letu 1933.
RUDARSTVO
V rudarski proizvodnji se opaža v primeri z istim tromesečjem lani pri posameznih panogah neenaka tendenca. Proizvodnja se je zmanjšala: premoga za 9-3 odstotka, lignita za 8-6 odstotka, pirita za 39-5 odstotka in hromove rude 206 odstotka. Povečala pa se proizvodnja železne rude za 184-1 odstotka, bakrene rude za 92-1 odstotka, bavksita za 28-9 odstotka, svinčene rude za 19’5 odstotka in soli za 2-6 odstotka.
V topilniški proizvodnji se je stanje znatno poboljšalo. Proizvodnja surovega železa se je povečala za 179-5 odstotka, cinka za 71-1 odstotka in bakra za 24-7 odstotka. Samo proizvodnja svinca se je zmanjšala za 16-7 odstotka.
INDUSTRIJA
V razvoju naše industrije se more kon-statirati nekatero zboljšanje, zlasti pri onih panogah, ki delajo za izvoz, dočim je bilo stanje industrij, ki delajo za domači trg, manj ugodno. V kolikor so imele posamezne teh industrij pogoje za uspešno konkurenco s proizvodi tujega porekla, je bilo njih poslovanje ugodnejše, ko v isti dobi lani. Oni del industrije pa, kateremu se je že preje posrečilo, da je izrinil tujo konkurenco z domačega trga, je bil težko zadet vsled disparitete, ki vlada pri nas med cenami industrijskih in poljedelskih proizvodov in ki se je v tem tromesečju znatno povečala. Relativno skrčenje potrošnje, ki je moralo pri takšnem stanju neizogibno nastopiti, je prizadejalo velikemu številu industrij veliko škodo, dočim mnogim ni dopuščalo, da popolnoma izkoristijo ugodnih pogojev dela, ki so jih imeli.
Posamezne panoge naše industrije dajejo to sliko:
Stanje v lesni industriji se je znatno popravilo, kar je v zvezi s povečanjem izvoza, dočim je ostala notranja potrošnja neizpremenjena. Povečal se je zlasti izvoz bukovega in hrastovega lesa, dočim je bil mehki les manj iskan. Pri industriji za lesno destilacijo je bilo rahlo poslabšanje. Industrija celuloze tudi v tem tromesečju ni obnovila dela.
Stanje poljedelskih panog industrije je bilo neenako. Vsled povečanega izvoza je nastalo zboljšanje v industriji za predelavo mesa. Neposredno po žetvi je nastalo sezonsko oživljenje v mlinih. Nova avstrijska carina na otrobe pa znatno otežkočuje izvoz otrobov, tega edinega predmeta, ki so ga mogli mlini že izvažati v večjih količinah. Tudi pri industriji testenin se opaža sezonsko zboljšanje. Tako se je prodaja v primeri s prejšnjim tromesečjem popravila za 20 odstotkov, v primeri z lan-
skim tromesečjem pa je nazadovala za 18 odstotkov, z izjemo makaronov, katerih se je potrošilo toliko, ko lani. Prodaja sladkorja je nazadovala v primeri z lanskim letom za 27 odstotkov. Zadnje dneve v tromesečju se je začela nova kampanja in tedaj se je opazilo, da je odstotek sladkorja v repi znatno večji ko v normalnih letih. Kljub zmanjšanju proizvodnje sladkorne repe, bo letošnja proizvodnja sladkorja velika in tvornice po vsej verjetnosti ne bedo micgle likvidirati svojih zalog. Potrošnja piva je napram lanskemu letu nazadovala za 38 odslotkov. Vsled zmanjšanja potrošnje so morale tvornice sardin ustaviti obrate. Vsled mešanja alkohola z bencinom se je njegova prodaja povečala za približno 125 odstotkov. — Potrošnja ogljikove kisline se je v primeri z lanskim Letom zmanjšala za 10 odstotkov. Proizvodnja kvasa je ostala neizpremenjena. — Prodaja olja se je doma nekoliko povečala, dočim je trgovina z oljnatimi pogačami neugodna vsled silnega padca cen.
Delo kemične industrije se je nekoliko zmanjšalo v skoraj vseh panogah, kar je v glavnem posledica manjše prodaje v državi. Izvoz aluminijevega oksida in njegovega hidrata se je zmanjšal za 5 do 6 odstotkov vsled močne konkurence v tujini. Prodaja gašenega apna se je zmanjšala vsled manjše gradbene delavnosti. — Pri prodaji sode opažamo povečanje domače potrošnje in padanje izvoza. Zmanjšala se je prodaja kisika in žveplene kisline. Prav tako je padel promet z umetnimi gnojili in superfosfatii. Izvoz mizarskega kleja in kostanjeve moke v Združene države je postal težji vsled dolarjevega padca. Izvoz ferrosilicija se je povečal za polovico, a so njegove cene padle. Izvoz triklorctilcna je ogrožen vsled nove konkurence poljskih bvornic, dočim je češki trg za ta predmet čisto odpadel. Prodaja mila se je napram lani zmanjšala za 12 odstotkov in zaostaja za prodajo v 2. četrtletju. Industrija lakov, barv in firnežev je povečala prodajo v primeri s 2. četrtletjem za 5 odstotkov, v primeri z lanskim letom pa je manjša za 12 odstotkov. Zanimivo je, da je Albanija v tem tromesečju uvozila teh predmetov za 5 odstotkov.
Znatno zboljšanje je nastopilo v kovinski industriji. Prodaja njenih proizvodov se je v primeri z lanskim letom povečala za 35 odstotkov. To povečanje je posledica zmanjšanega uvoza tujega blaga, ker se je potrošnja doma zmanjšala z 5 do 12 odstotkov. Ugoden razvoj te industrijske panoge se vidi v tem, da se posamezna podjetja težke industrije stalno povečujejo. Tudi stanje industrije emajlirane posode je ugodno. Proizvodnja se je napram lani povečala za 16 odstotkov, vrednost njenih doma prodanih izdelkov se je povečala za 30 odstotkov, dočim se je izvoz povečal za 8 odstotkov. Izjemo v tej panogi tvorijo železolivarne in tvornice vagonov. Elektrifikacija v severnih krajih naše države napreduje počasi, toda stalno.
Kamnita industrija je v težkem polložaju vsled znatnega zmanjšanja gradbene delavnosti. Cementne tvornice v Dalmaciji delajo s 40 do 50 odstotkov svoje kapacitete, druge s samo 25 odstotkov. Vsled »manjšanja potrošnje je ustavila delo največja steklarna za okenjsko steklo, druge steklarne pa so zmanjšale obrate za 15 odstotkov.
Prodaja kož se ni mnogo spremenila, vendar pa je nekoliko manjša ko lani. V industriji za obutev se opaža sezonsko oživil jen je. Industrija za predelavo kavčuka dela zelo dobro. Njena proizvodnja se je v primeri z lanskim 3. tromesečjem znatno povečala.
Stanje tekstilne industrije se še naprej poboljšuje. Proizvodnja se povečuje in stalno se ustanavljajo v severnem delu naše države še nove tvornice. Najbolj delajo tvornice tkanin. Njih proizvodnja je za 30 do 50 odstotkov večja ko lani. Industrija trikotaže je povečala proizvodnjo v primeri z lani za 20 odstotkov. Tvornicc klobukov enako delajo dobro. Vsled podražitve surovin ni delovala industrija konoplje. Prodaja lanenih proizvodov je v padanju.
V papirnati industriji je stanje v glavnem nespremenjeno. Nekaterim tvornicam se je posrečilo, da so povečale proizvodnjo za 10 odstotkov, dočim se pri drugih opaža nazadovanje.
Zborovanje lesnih trgovcev
Sekcija lesnih trgovcev pri Združenju trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju, je sklicala za soboto, dne 16. decembra t. 1. zbor vseh v sekciji včlanjenih trgovcev. Zbor se začne v prostorih čitalnice v Narodnem domu v Celju ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja in pozdrav predsednika. 2. Tajniško poročilo. 3. Gospodarski položaj lesne stroke (poročata g. Škerbec, predsednik osrednje sekcije lesnih trgovcev v Ljubljani in g. Igo Kajzer, tajnik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani). 4. Samopomoč za zboljšanje kreditnih razmer v lesni stroki 5. Akcija za ublažitev raznih fiskalnih dajatev. 6. Razprave o načrtih za zboljšanje tržnih običajev. 7. Predlogi članov. 8. Slučajnosti.
Vsi lesni trgovci, včlanjeni v sekciji gornjega združenja, so dolžni, da se sklicanega zborovanja udeleže. Četrta točka dnevnega reda je spričo desolatnih kreditnih in finančnih prilik v lesni stroki tako eminentne važnosti, da je v interesu vsakega lesnega trgovca, da pri predmetnih razpravah in sklepih sodeluje. Sekcija je vsem razposlala tozadevni načrt pravil za ustanovitev »Izvozne kreditne zadruge«, ki vsebujejo določila o pogojih kreditne samopomoči.	Uprava.
i
NOBENIH LESNIH IZVOZNIC NE BO
Minister za gozdove in rude Matica je v razgovoru z novinarji omenil tudi razne govorice, da se nameravajo uvesti posebne izvoznice za les. Z ozirom na te govorice je minister Matica izjavil: »Ni niti govora o tem, da bi se vpeljale kakšne lesne izvoznice, ker je naša skrb v tem, da se izvozi čim več lesa. Zato moramo dati lesni trgovini čim večjo svobodo, ker drugače ne more biti govora o uspehu.« V svoji nadaljnji izjavi je minister Matica povdaril, da je nastopila za les, zlasti v Italiji, ugodnejša situacija.
Cld/ua,pzao&fljc
JUGOSLOVANSKI ČLANI GOSPODARSKEGA SVETA MALE ANTANTE
Za stalne člane gospodarskega sveta Male antante so od jugoslovanske vlade imenovani: min. Mohorič, podguverner Nar. banke dr. čingrija, univ. prof. in pomočnik trg. ministra dr. Todorovič, načelnik zun. min. dr. Pelivanovič in šef odseka v prometnem ministrstvu dr. Vaskovič.
Qd/uap%a5eA^
Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja svoje gg. člane na svoječasni sklep radi nabiranja daril, po katerem mora vsak nabiratelj imeti od uprave združenja posebno dovoljenje. Vsi oni, ki nabirajo darila brez priporočila združenja, naj se zavrnejo. — Uprava združenja trgovcev v Ljubljani.
»TRGOVSKI TOVARIŠ«
Izšla le 11. številka te nase odlične gospodarske revije, ki jo že skozi deset let tako spretno urejuje predsednik Zveze trg. združenj, g. J. J. Kavčič. Iz bogate in aktualne vsebine 11. številke n a vaijamo na kratko vsebino: I. Kaiser: Pota in cilji našega gospodarstva. — D. Potočnik: Koliko ljudi lahko preživlja zennJja. — V.
Dr. Martin Luther kot narodni gospodar.
— Žir.: Stabilizacija v svetovni trgovini.
— D. P.: Naše gospodarstvo v oktobru in novembru. — To in ono: Trgovski koledar — Stečaji, prisilne poravnave in posredovalna postopanja — Skladi velikih dobrotnikov Srbskega trgovskega združenja — Industrialiizacra naše države —
— Naše največje 'lesno-industrijsko podjetje »šipad« — Korporacijski sistem — Sovjeti omejujejo uvoz — Preosnova svetovnega sladkornega trga — Življenjsko zavarovanje po svetu — Postopek in pravno stanje mpram tuj-m podjetem.
»Trgovski tovariš« velja za vse leto le 36-— Din in se naroča pri Trg. društvu »Merkur« v Ljubljani. Naj ne bo trgovca in narodnega gospodarja, .ki ne bi bil naročen na to našo revijo.
Kralj Boris obišče sredi januarja rumun-skega kralja, kakor se poroča iz diplomatskih krogov.
Predsednik bolgarske vlade Mušanov je
izjavil po sprejemu kr. dvojioe v Beogradu: »Padilo mi je v oči, kako so se oblasti, prav tako ko ves narod živo udeleževale pri sprejemu našega državnega poglavarja. Zlasti impozanten je bil spre e m v Beogradu, kjer je bil sprejem še bc*!j navdušen. Zlasti mi je prijetno, da so oblasti in narod izkazali tako velike časti naši kraljevski dvojici.«
Ob priliki bivanja bolgarske kraljeve dvojice je prišlo v Beograd okoli sto tujih novinarjev ter več fotoreporterjev. Bolgarskim novinarjem so priredili beograjski novinarji svečano večerjo.
PEN klubi iz Zagreba, Beograda in Ljubljane se pripravljajo, da skupno obiščejo Sofijo.
Dr. Beneš in Titulescu gta se sestala v Kožicah. Sestanku je prisostvoval tudi naš stalni delegat v gospodarskem svetu Male antante Jovanovič. Ob priliki sestanka obeh zunanjih ministrov bo v Košicah veiik shod Slovakov, na katerem bo vsa Slovaška manifestirala za Ma»lo antanto in proti reviziji mirovnih pogodb.
Gospodarski svet Male antante je sklical dr. Beneš za 8. januar.
Francoski parlament je z 280 proti 175 glasovom sprejel sanacijski načrt Chau-tempsove vlade. Zaupnico so omogočili socialisti, ki so se vzdržali glasovanja. Zanimivo je, da je parlament sprejel znižanje uradniških plač, na katerem vprašanju je prejšnja vlada padla.
Paul Boncour je izjavil, da Francija še ni preje'a nobenih konkretnih predlogov za prec&niovo Društva narodov. Če jih prejme, j'h bo proučila, vendar že danes izjavlja, da ne bo dovolila nobene spremembe podlage Društva narodov. Nobene hegemonije ne sme biti v Društvu narodov in pakt Štirnih je .mrtev, če bi se postavil izven Okvirja Društva narodov.
Skupina francoskih parlamentarcev je ■prišla v Italijo, da <±ela za zMiižaaijo med Italijo in Francijo.
Francoski veleposlanik v Berlinu se ponovno sestane s HiMerjem, s katerim bo razpravljal o možnosti direktnih pogajanj med Francijo in Nemčijo.
Angleška zračna policija je ugotovila, da je nemško civilno letalo I. U. 52 v resnici bombno letalo, ki more nositi 6000 ton razstreliva.
Revolucija levičarskih ekstremistov je izbruhnila v Španiji. V viseh večjih mestih je prišlo do krvavih spopadov med policijo in uporniki. Mnogo ljudi, a tudi orožnikov je bito ubitih. V Valencii ji je eksplodiralo skladišče peklenskih strojev in je bilo pri tem ubitih 16 revolucionarjev. Tudi iz drugih mest poročaj o o številnih eksplozijah peklenskih strojev. Vlada zatrjuje, da je upor zadušila, vendar pa imajo v nekaterih krajih uporniki še zasedene tudi cele mestne okraje.
Proti madjarskemeu ministrskemu predsedniku Gombosu nastaja v parlamentu in v javnosti vedno večja opozicija.
Grof Bethlen je doživel na svoji propagandni turneji po Angliji neprijetno izne-nadenje, ker sta mu angleška publicista Steed in Watson, ki že iz pred vojne dobro poznata madjarske razmere, stavila celo vrsto vprašanj, na katera Bethlen ni mogel odgovoriti.
Mednarodni poljedelski kongres se je začel v Lisaboni. Kongresa se je udeležilo 400 delegatov iz vseh držav sveta.
Nagrado v višini 15C0 Kč dobi vsak čel. oficir, ki se nauči naš, poljski ali rumun-ski jezik.
300 ruskih emigrantov je odpustila tvornica Renault v Parizu, ker je samo pod tem pogojem oddala sovjetska tvor-nici večja naročila.
Fašistično organizacijo je prepovedala irska vlada.
Proti Jugoslovanskemu ženskemu Save-zu in njegovi propagandi za »Jugoslovanske« igralne karte iz Francije, je nastalo v vsej srbsiki javnosti silno gibanje in je že več najuglednejših ženskih društev zaradi te afere izstopilo čz Saveza. Nas ta odpor proti propagandi igralnih kart iz tujine le veseli, čeprav ni nastal ta odpor iz onih gospodarskih razlogov, vsled katerih »mo mr. akcijo J. Z. S. odklonili.
Pet grških parnikov se je potopilo ob zadnjem viharju na Črnem morju.
PO
ge
lje’
ta
lije
1
prc
vil
ra<
toi
ne
ra<
mi
šai
m.
ve
sk
F £
zii
iti
gc
zi
ki
rc
bs
ci
c\
4
r
ž
r
i
i
\,
Dtnacsb/o-
POŠTNA HRANILNICA V NOVEMBRU
Tudi v novembru so napredovale vloge v Poštno hranilnico, število vlagateljev je naraslo za 4.850 na 260.660, vsota hranilnih vlog pa za 9 3 na 536 6 milijonov dinarjev.
Novih računov je bilo v čekovnem prometu otvorjenih 121 in je njih število naraslo na 23.226. Promet po teh računih je znašal 5-6 milijard, brez gotovine pa je bilo tega prometa izvršenega 48-59°/o. Stanje vlog po čekovnem računu je v novembru naraslo na 1.148-5 milijonov.
Vse vloge Poštne hranilnice so znašale v novembru že 1.685 milijonov Din. *
Vojno škodo na obroke prodaja od 7. t. nn. dalje Poštna hranillmioa po 25 Din in ne več po 22 Din.
Ponarejene vložne knjižice »Prve hrvat-ske štedionice« so se pojavile v Zagrebu. Falzifikatorje so prijeli.
Bolgarska narodna banka je kot stabilizirane priznala te valute: francoski frank, italijansko liro, švicarski frank, holandski goldinar in poljski zloti. Tečaji nestabili-ziranih valut pa notirajo pri Narodni banki še naprej.
Za novega guvernerja Rumunske narodne banke bo imenovan g. Atulescu.
Nemški dolgovi so se po statistiki Drž. banke znižali od 25-5 milijard mark v marcu 1930 na 19 milijard v letošnjem marcu, pri čemer pa padec dolarja še ni upoštevan.
Cene so se dvignile
Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil pregled gibanja cen na veliko za mesec november. Četne so se v novembru nekoliko popravile, kakor kažejo te številke:
nov. okt. nov. nov. 1933 1933 1932 1931 53-7 49-9 59-7 70-9 53-2 52-5 60-2 63-6 76-2 75-2 76-8 73*4 69-1 68-8 67-6 68-7 63T 61-5 64-7 68"6 Gl'O 57-7 56-9 68-2 73-3 72-9 73-1	66-5
Indeks se je toirej dvignit za vse skupine. Najbolj so napredovali rastlinski proizvodi, ker se je popravila cena pšenici, ječmenu, suhim češpljam, konoplju, vinu in senu, dočim je pekmez nekoliko popustil. Od živalskih proizvodov so le jajca dosegla višjo ceno. Od industrijskih proizvodov se je zlasti 'podražil cement vsled nove trošarine. Opeka in bombažne tkanine in predivo pa so popustile
^nudboPUPiaSeuanii
Izvoz perutnine, divjačine in zobotrebcev v Italijo. Ponudbe za izvoz perutnine, divjačine in zobotrebcev je nasloviti na tvrdko Ant. Maasig, Gorica, via Morelli 1043.
Tvrdka R- J- Amico, Le Pirče B. P. 44 išče v Dravski banovini zastopnika za južno sadje, kakor tudi za druge deželne pridelke iz Grčije. Korespondenca v nemškem jeziku.
Izvoz jajc v Španijo. Izvoznikom jajc se je obrniti s svojimi ponudbami direktno na tvrdko Arnold Tobler, Barcelona, Via Layetana, 18. (Korespondenca v francoskem jeziku.)
Že v 24 urah
klobuke itd. Skrohi in svetlolik« srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ni. S.
Teleton St 22-72.
rastlinski, proizvoda živalski mineralni industrijski Celotni indeks kvoznu predmeti U vozni
Izcedni o&žfti z&ac .sadnih icqwtev
Maribor, 10. decembra.
V prostorih hotela Orel v Mariboru je bil danes buren izredni občni zbor Združenja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za Dravsko banovino. Sklican je bil, da se razčistijo nekatera sporna vprašanja, ki so že dalj časa razjedala to komaj eno teto obstoječo organizacijo. Dasi je bilo na predlogu za sklicanje le 9 podpisov, je vendar odbor sklenil ugoditi želji predlagateljev, da se na ta način spor pred najširšim forumom likvidira. Na zborovanje je prišel tajnik Zbornice za TOI dr. Pless iz Ljubljane, navzoča sta pa bila tudi okrajna podnačeUnika za sreza desni in levi breg, gg Eiletz in Modrijan. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obisk ano, je -vodil predsednik veletrgovcev Srečko Krajnc iz Pesnice pri Mariboru. Že pri otvoritvi se je pokazalo napeto ozračje, videlo se je pa takoj, da je spor le bolj osebnega značaja in da so vzroki, radi katerih je vstala opozicija, nebistveni. Prvi je povzel besedo trgovec in gostilničar
Kostanjšek iz Sv. Martina pri Vurbergu.
Opozarjal je trgovce na važnost enotne in čvrste organizacijo ter svaril pred pogubnimi posledicami spora. Po njegovem govoru so se duhovi še bolj razburili; tu pa je posegel vmes s svojo avtoritativno besedo tajnik Zbornice za TOI dr. Pless ter v svojih izvajanjih ponovno in krepko povdaril potrebo sloge in enotnosti. Njegov govor je napravil viden vtis. Zborovalci so ga sprejeli s splošnim odobravanjem. Govorili so nato še v istem smislu trgovci gg. Rudolf Pevec iz Ormoža, Valentin Dreo od Sv. Trojice v Slov. goricah in Ivan Mermolja iz Št. lija, ki je predlagal, naj se preide na glasovanje, ki naj končno odloči. Pokazalo se je, da uživa sedanje vodstvo Združenja splošno zaupanje, kajti pri glasovanju so se vsi navzoči izrekli za zaupnico, samo en glas je bil proti. Na ta način se je sedaj likvidiral spor, ki bi mogel v primeru zavlačevanja radi nepoznanja razmer zajeti večji obseg ter bi mladi organizaciji lahko prinesel izredno in nepopravljivo škodo.
V/H/pcaževanie našem frtagu v tujini
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali cif uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih" tvrdk.
Les in lesni proizvodi
18710 — Halle: razne vrste plemenitega javorja in češnje za izdelavo furnirjev.
18712 — Bruxelles: hrastove doge.
18804 — Rotterdam: zastopnik za lesne proizvode.
18977 — Liberec (ČSR): pletarski izdelki, hrastovi sodi za pivo in vino, pohištvo.
18993 — Bruxelles: zastopnik za hrastov in bukov les.
19101 — Tel-Aviv; zastopnik za klozetne sedeže, lesene pete.
19121 — Brno: hrastovi želez, pragi.
19142 — Jaffa: zastopnik za les.
19172 — Nantes: bela hrastovina.
19718 — Tangier (Maroko): zastopnik za les in oglje. ^
20005 — Berlin: hrastovi štori od 60 cm in več za izdelavo furnirja.
19420 — Rovereto: parjena bukovina.
Proizvodi sadjarstva in vinarstva
17654 — Stockholm: suhe češplje.
18657 — Pariz: suho in konzervirano sadje.
18804 — Rotterdam: zastopnik za sveže in suho sadje, orehi.
18978 — Berlin: orehi.
19013 — Helsingfors: pekmez, suhe češplje in brezalkoholne pijače.
19142 — Jaffa: zastopnik za orehe.
19370 — Berlin: mandeljni, orehi, lešniki, koščice grenkih marelic.
19484 — Berlin: slivovica, žganje, konjak in- vino za čezmorske dežele.
19487 — Hamburg: suhe češplje, pekmez.
Razni deželni pridelki in zdravilna zelišča
18804 — Rotterdam: zastopnik za deželne pridelke in življenjske potrebščine.
18977 — Liberec (ČSR): zastopnik za razna semena.
19120 — Jaffa: makovo seme, fižol.
19418 — Marseille: razne zdravilne rastline.
19718 — Tangier (Maroko): zastopnik za oljčno in bučno olje, krompir.
20002 — Lwčw: zastopnik za razne deželne pridelke.
Perutnina, živinoreja in podobno
16651 — Pelhrimov (Č. S. R.): svinjska dlaka.
18477 — Anvers: večje količine meda.
19718 — Tangier (Maroko): zastopnik za sir in slane ribe.
19142 — Jaffa: zastopnik za kože.
19487 — Hamburg: med.
19547 — Helsingfors: ovčja volna.
19997 — London: zaklana živina, meso, purani.
Rudarstvo
18805 — Dunaj: zastopnik za azbest.
18977 — Liberec (ČSR): zastopnik za
hromovo rudo za izvoz v U. S. A.
19014 — Beuthen: kromova ruda (naj-manje 48% Cr2 CL).
19141 — Jeruzalem: magnezit za izdelavo pločic za tla.
Razni industrijski izdelki
19101 — Tel-Aviv: zastopnik za keramične plošče.
19109 — Stolp: lesno terpentinsko olje, balzamično terpentinsko olje, smola, katran.
19142 — Jaffa: zastopnik za cement, železne predmete, steklo.
19718 — Tangier (Maroko): zastopnik za pločevinasto posodo.
Razno
20000 — Rabot (Maroko): zastopnik za razne predmete.
19948 — Bruxelles: zastopnik za razne vrste ovojnega materiala.
Direkcija državne željezare v Varesu-Majdan sprejema do dne 13. decembra ponudbe o dobavi 1.400 kg žičnih klincev in 1.250 kg paljene žice.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 13. decembra ponudbe o dobavi 3Q0 pol modrega »Bristok karto-
d
¥
CIKORIJA
laš pravi domači izdelek
na, 4.000 pol knjižnega papirja prostega lesa, 10.000 kg konceptnega papirja, 5.000 kilogramov poilour papirja in 6.000 kg konopnenega papirja.
Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. decembra ponudbe o dobavi 2.600 kg železne pločevine, 600 kg svinca, 40 kg jeklene pločevine.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 14. decembra ponudbe o dobavi vijakov in ključev za vijake, 2.000 raznih turpij za pile, 150 sirkovih metel in 50 krtač za ribanje, 10.000 kg portland cementa, 600 kg cilindrskega olja, 100 kg bele kovine, 50 kg angleškega cina, 50 kompletnih žepnih električnih svetilk in 100 žarnic, 3.000 kg masti za jamske vozičke in 20.000 kg ovsa.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 15. decembra ponudbe o dobavi raznega telefonskega materijala in signalnih stekel in čaš za elemente.
Direkcija državne željezare v Varešu-Majdan sprejema do dne 20. decembra ponudbe o dobavi 80 azbestnih plošč, 1500 kg la dvojnokuhanega lanenega firneža.
Komanda morskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 22. decembra ponudbe o dobavi 500 kg svinčenega belila, 4000 kg kalafonije, 3000 kg katrana, 1200 kg sol-vent-nafto itd.
Licitacije: Pri Komandi Savske divi*, oblasti v Zagrebu bo dne 16. decembra draga ofertalna licitacija za popravilo objekta št. 1 in 2 vojašnice »Vojvode Put-nika« v Zagrebu.
Direkcija šum v Ljubljani odda na ponovni pismeni licitaciji dne 18. decembra v desetletni zakup verskozakladno žago ob Bistrici v Bohinjski Bistrici.
Pri Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu bo dne 21. decembra druga javna ofertalna licitacija za dobavo večje množine železniških pragov.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. decembra ponudbe o dobavi 50 bal krovne lepenke in 1 bale transparentnega papirja.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Nabava pelerin in halj. — Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo licitacijo za dobavo 30 pelerin in 50 del. halj. Licitacija bo dne 20. decembra t I. ob 11. uni v pisarni rač. ekonomskega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg št. 2. Naj-kesneje do desetih na dan licitacije se mora potožiti 5% kavcija v pisarni Dravske direkcije pošte v Ljubljani, soba št. 41. Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo po Din 10-— v pisarni direkcije.
Pr. Pirčeva
sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Zunanja tcfywi#ia
Jugoslovanskega bakra je letos do konca oktobra uvozila Nemčija 14.252 ton, ameriškega pa le 13.961 ton. Do 1. 1924. je Amerika uvažala v Nemčijo 44°/o vsega bakra. Naš borski rudnik, ki izvaža jug. baker, je tako spopolnil racionalizacijo, da pri zelo visoki dividendi še vedno nudi na evropski trg naj-cenejši baker.
Italijanska trgovinska bilanca izkazuje za november 220 milijonov lir deficita.
Poljska vlada je dovolila dodatni kredit 10 milijonov zlotov za pospeševanje zunanje trgovine.
Češkoslovaška kupuje v Rumuniji 3000 vagonov pšenice. Ni pa še doseženo soglasje o kompenzacijah, ki jih naj dobi za ta nakup.
Med Poljsko in Avstrijo je dosežen sporazum, da more Poljska naknadno uvoziti v Avstrijo še 15 vagonov jajc.
Avstrijsko-madžarska trg. pogajanja so uspešno zaključena. Prihodnji teden bodo določeni izvozni kontingenti. Madžarska si je zagotovila zlasti velik izvoz žita.
Posebnega trgovinskega atašeja za poglobitev rusko-iranooskih trgovinskih, od-niošajev nastavi francoska vlada v Moskvi.
Francoska vlada je prepovedala uvoz pšenice. Prepoved velja tako dolgo, dokler se cene pšenice ne popravijo.
Francija je znižala uvozne carine na pol-fabrikate za 4%, na gotovo izdelke pa za 6%.
Češkoslovaški kartel za železo in Alpine Montan družba sta sklenila s pa-roplovno družbo »Cosulich line« pogodbo o dobavi materiala za gradnjo ladij v vrednosti 10 milijonov Kč.
Ameriški komisar za alkoholno industrijo je sporočil, da je prejel naročila za uvoz 12 milijonov galon (ena galona 3-79 1) žganja in 7 milijonov galon vina. Ameriška vlada bo uvoz alkoholnih pijač kontingen-tirala, da doseže na ta način kompenzacije za izvoz svojih poljedelskih proizvodov.
SVARILO!
Po Ljubljani in okolici Ljubljane 8e ponu-ajo in prodajajo trgovcem, gostilničar jem in udi privatnim strankam kranjske klobase (knr omeni v zadnjem -slučaju navedeno že »kros-ijarjenje«, katero je pa po obstoječih zakonih irepoved-ano), ter se navaja napačno, da so onujene klobase inoj izdelek, kar pa niso in iom takim liažir-iJiznaša-lceni radi na-pačnega na-ajanja o izvoru klobas in pa radi krošnjar-enja preskrbel zasluženo kazen.
Svarim pred nakupom takih včasih manjvrednih klobas, katere utegnejo biti tudi zdrav-u škodljive. Kupujte, ako hočete uživati res irvovrstne kranjske klobase, le klobase mo-ega izdelka, ki imajo na vsaki Spili vtisnjeno ašžitno znamko, o čemer naj se pred nakupom 'sakdo prepriča.
Da ne bo nesporazuma ali zamenjavanja, naj ,e opozorim, da trgovska tvrdka Marija Urbas laslednik v Komenskega ul. št. 16, katere las-t-iik je gosp. Urlep Franc, ni v nikakršnem po-'ledu identična z mojim obrtom v SlitiMSKhVl JLICI št. 13, poleg 'MESTNE ELEKTRARNE n pa STAK1~TRG 15 za izdelavo in prodajo cranjskih klobas.
M. URBAS
lastnik:	MIROSLAV	URBAS
izdelovanje in prodaja pristnih
KRANJSKIH KLOBAS
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 13 poleg MESTNE ELEKTRARNE
Telefon št. 33-22 in pa STARI TRG ŠT. 15.
£,iub\iAmha
—  ij    »— er -*
Lesno tržišče Povpraševanja
Več vagonov neobrobijenih bukovih plohov,
I./II./IIL, monte, suhih.
Več vagonov neobrobijenih javorjevih plohov (beli javor), 1., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2-20—-270 m, 14 cm širine naprej, 27 do 70 min debeline.
1 vagon smrekovih letvic, 24/38 in 24/48 nun, 4 in dolžine, nekaj se tolerira 2-50 do 3'50 m. Zdravo, merkantiino blago, suho. — Ceno staviti franko vagon Postojna.
1 vagon smrekovih, jelovih desk, lila., širina 16 cm naprej, debelina 18 mm. dolžina 4 m. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobrobijenih, neparjenih plohov, I./II.III. monte, suhih. 2 m dolžine naprej, debelina 50—100 mm, širina 16/17 cm naprej, — Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobrobijenih, neparjenih plohov, Ia./IIa., suha roba, dolžina 2 m naprej, 30, 40 in 50 mm debeline. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
Podmere in deske, III a. debeline 12, 18, 24 nun. — Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
Bukovi plohi, I./II./III., monte, neobrobljeno blago, debelina 58 mm. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
40—50 m3 lipovih neobrobijenih plohov, I.,
II. od 2 m dolžine in 20 cm širine naprej, v debelini 50—120 mm.
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah V poštev pride samo beli javor.
Morali in polmorali smreka in jelka, 78/78 mm, 38/78 mm, dolžina 4, 5, 6 m.
100 m3 kratic sinreka-jelka. debelina 13 mm; 50 m3 kratic smreka-jelka, debelina 18 mm.
1 vagon orehovih neobrobijenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
100 m3 jelovih (smrekovih) desk, podmera, 24 mm debeline, 4 m dolžine od 8 do 17 cm širine, kvaliteta I., II., III., monte.
Deske smreka-jelka, III., 18 mm, deske smreka-jelka, III., 38 mm, podmera 28 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in
35 mm.
Bukovi plohi, parjeni. 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
50 m3 neobrobljene, surove, -suhe bukovine ;2	JIL, 27 mm od 2 m dolžine naprej:
20 m , I., II., 40 in 50 mm debeline od 2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzija 18 in 24 mm.
Madrieri: 150 m3.
Foderine, 100 m3. I./II., 4 m dolžine.
Smreka (komisiiska), 40 m3, I./II
Smreka-jelka, III., 4 m dolžine. 18—48 mm debeline; podmere, ITI., 4 m dolžine, 28 mtn
debeline: kratice, P50—3’50 m dolžine, 13, 18, 24 mm debeline; morali, 4 m dolžine, 3'50X7, 8X8, 4X4 cm.
3 v-agoni orehovih plohov, I./II., euhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline.
Orehovi surovi, neobrobljeni plohi, osušeno b-iago, 40—100, od 1-8 cm širine naprej.
Ponudbe
Več vagonov la. orehovega lesa.
DOBAVA ŽIVIL ZA VOJAŠTVO
Pri Intendan-turi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo na dan 13. decembra 1933 I. ob 11. uri druga javna ustmena pogodba za dobavo:
fižola (mešanega)	....	120.000	kg
masti (svinjske)	....	11.000	kg
kavne konzerve	....	2.000	kg
praženega ječmena . . .	300	kg
-paprike	 900	kg
čaja .............................. . . .	715	kg
češpelj (suhih)	....	1.950	kg
Pogoji so na vpogled vsak dan za časa uradnih ur pri intendanluri Komande Dravske divizijske oblasti (Metelkova ul.).
Kavcija 5% vrednosti posameznih zgoraj označenih količin hrane se mora -položiti pri filijaiki Poš-tne hranilnice v Ljubljani.
Seboj treba prinesli vse potrebne dokumente, katere predvideva Zakon o državnem računovodstvu, — ter potreben vzorec.
E. Br. 18.193. — Od Inlend-anture Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
TRZNE CENE V CELJU, dne 1. decembra 1933.
Govedina: 1 kg volovskega -mesa 8 do 12, kravjega mesa 6 do 8, vampov in pljuč
6, jeter 8, ledvic 10, loja 5 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa 10 do 14,
jeter 12, pljuč 10 Din.
8vinpna: 1 kg prašičjega -mesa 14 do 17, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine 14 do 16, na debelo 14, suli-e slanine 18 do 22, -masti 17, šu-nke 20 do 22, prekajenega mesa 16 do 20, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 1.8 Dim.
Klobase: 1 kg krakovskih, hrenovk in po-sebn-ili 20, debreci-nskih in safalad 18, -tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 50 do 56 Din.
Perutnina: 1 piščanec, majhen 10 do 12, večji 14 do 18, kokoš 25, raca 25, gos 40, puran 50, domači zajec 5 do 10 Din.
Divjačina: 1 divji zajec 20, 1 kg sme 25 dinarjev.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 -liter mleka 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 24, čajnega masla 28, masla 22, bohinjskega sira 24 do 28, Irapisto-vskega sira 16 do 20, sirčka 8, eno jajce 1‘50 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3‘50, črnega 3, žemlja -mala —-50, velika 1 Din.
Sadje; 1 kg jabolk 3 d-o 6, hrušk 4 do 5, navadnega kostanja 3, orehov 9, luščenih orehov 36, suhih češpelj 7-50 do 9-50, suhih hrušk 7, 1 limona 1 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 76, Santos 52, Rio 44, pražene kave 52 do 94, čaja 76 do 100, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, medu 18 do 20, kavne primesi 18, riža 4\50 do 11, 1 liter namiznega olja 14 do 16, olivnega olja 17—30, bučnega olja 18, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 3, petroleja
7, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-75, celega popra 38, paprike 30, sladke paprike 36, testenim I. 10, II. 7 Din.
Mlevski izdelki (na drobno): 1 kg moke št. 00 2-75, št. 0 2-75, št. 2 2-60, št' 4 2-45, št. 6	10, ržene em-oitne -molče 2-75, pšenič-
nega zdroba 3‘50, koruznega zdro-ba 1"550,
pšeničnih otrobov 1'25, koruzne moke P50, ajdove -m-oke 5, kaše 3’50, ješprenja 3T>0, ovsenega riža 5-60 Din.
Žito: 1 q pšenice 130, rži 130, ječmena 140, ovsa 130, prosa 160, koruze 115, ajde 280, fižola 275 do 450, graha 1200, leče 1200 Din.
Kurivo: 1 q premoga, črni trboveljski 36 do 42, zabukovški 40, -rjavi 22 do 24, 1 kub. meter trdih drv 70, 100 kg trdih drv 24, 1 kub. meter mehkih drv 50, 100 kg -mehkih drv 20 Din.
Krma; 1 q sladkega -sena 40, polsladkega 35, kislega 30, slame 25 Din.
Zelenjava in gobe: solata endivija (komad) 075 do 1, 1 kg poznega zelja 1, kislega zelja 4, ohrovta 3, karfijole 10, 1 koleraba 0-50, 1 krožnik špinače 2, 1 kg čebule 3, česna 10, krompirja 1, kisle repe 3 Din.
razn6
Prosti vizum, železniške olajšave in druge ugodnosti za potovanje v Avstrijo uživa vsak potnik na podlagi posebne zimsko-sezonske legitimacije, ki se dobi pri »Put-niku« v Ljubljani.
Društvo hišnih posestnikov v Berlinu zahteva, da smejo biti v bodoče v Berlinu hišni posestniki samo ljudje arijskega pokolenja.
Standard Oil Co. je izplačala letos 128-9 milijonov dolarjev dividende, do-j čim jo je lani izplačala 181 milijonov.
Program ljubljanske radio postaje
Sreda, dne 13. decembra: 12.15: Naše in tuje šaljivke (reprodukcija) — 12.45: Poročila — 13.00: Oas, reproducirani plesi raznih -narodov — 18.00: Komorna glasba, izvaja Radio-kvintet — 18.30: Radio-orke-sfer — 19.00: Z letalom na južni tečaj (Pavel Kunaver) — 19.30: Literarna ura: Slovenska žena -v nemški literaturi (ga. Lily Novi) — 20.00: -Prenos -opere iz Ljubljane
— V odmoru: Cas in poročila.
Četrtek, -dne 14. decembra: 12.15: Reproducirani vokalni koncert: Serenade — 12.45: Poročila — 13.00: -Čas, reproduc. koncert; Godbe na pihala — 18.00: 0 prehrani otrok (dr. Konvalinka-Tavčar) — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj)
— 19.00: Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.30: Plošče po željah — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila, radio-jazz.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 12. dec.: Tartuffe. Gostovanje v Celju.
Sreda, dne 13. dec.: Pohujšanje v doUni šentflorjanski. Red Sreda, četrtek, dne 14. dec.: Kulturna prireditev v črni mlaki. Premiera. Izven. Petek, dne 15. dec. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 12. dec.: Havajska roža. — Red C.
Sreda, dne 13. dec.: Pikova dama. — Red B.
Četrtek, dne 14. dec.: Traviata. — Red četrtek.
I
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA !
»K
Največja izbira!
*
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Veletrgovina kotonijalne in špecerijske robe
Jvccn Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
'ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki
‘Grgovci in industrijet 1
Trsrovsfei
lisi
se priporoča za
in mZv tanj & 2
J
vsehv^lrqM>skef uradne,rMam časopise, knjige, večiar
Tirrii	firir	in	nrrrnm	f
httrt in poceni!
TISKARNA MERKUR
UUBUANA.GRIGOKieEVAU.23
Vd-25-&3Zkqram:3tikama)1hrkui:
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek % Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatella in tiakaria: O. MIHALEK, Ljubljana.