Gozdarski vestnik, letnik 63 • številka 10 1 Vol. 63 • No. 10 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 410 ZNANSTVENE RAZPRAVE 411 Nikica OGRIS, Dušan JURC, Maja JURC Javorov rak (Eutype/la parasitica: Ascomycota: Fun gi) na gorskem javorju in maklenu: znacilnosti in razlike Eutypella can ker (Eutypella parasitica: Ascomycota: Fungi) on syca more maple and field maple: characteristics and differences 419 Gal KUŠAR, Milan HOCEVAR Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid -"nov" vir informaciji o gozdu Austro-Hungarian military map made und er the Emperor Joseph ff a »new« information source about the fores STROKOVNE RAZPRAVE 430 Franci FURlAN, Iztok WINKLER Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004 433 Tomaž PRUS, Primož SIMONCIC, Mihej URBANCIC Atlas gozdnih tal Slovenije -7. del Forest S oil Atlas of Slovenia -Part VI/ 455 Maks SUŠEK Pahernikov sklad 459 Jurij DIACI Pahernikovi gozdovi in ustanova GOZDARSTVO V CASU 461 dr. Janez KRC, dr. Boštjan KOŠIR, dr. Marjan LIPOGlAVŠEK IN PROSTORU FORMEC 2005, Scientific Cooperation for Forest Technology Im provement (Sodelovanje znanosti pri izboljšavi tehnologije pridobivan ja lesa) KNJIŽEVNOST 463 Marijan KOTAR Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah 464 Maja JURC Gozdna zoologija 465 Franc PERKO Trpeli so naši gozdovi-Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svetovni vojni 467 Maks SUŠEK Pahernikovi gozdovi. Biografija rodbine Pahernik KAZALO LETNIKA 2005 468 Uvodnik Spoštovani sodelavci in uporabniki, pred Vami je zadnja števHka 63. letnika slovenske strokovne revije za gozdarstvo Gozdarski vestnik. Na 472 straneh Vam je prinesla 238 strani znanstvenih razprav 23 avtorjev in 216 strani strokovnih razprav in krajših strokovnih pri­spevkov 40 avtorjev. 18 strani revije pa je bilo posveceno razlicnim porocilom in informacijam s podrocja gozda in gozdarstva. Avtorji, ki delujejo v okviru ljubljanske univerze so zapolnili 27 odstotkov revije, Gozdarski institut Slovenije tretjino, Zavod za gozdove Slovenije desetino (11 %). Strokovnjaki iz drugih institucij in posamezniki so reviji dodali še preostalih 29 odstotkov obsega. Število sodelavcev pa tudi raznolikost okolij iz katerih prihajajo je kar pestro, kar je za strokovno revijo seveda vzpodbudno. Malo pa je avtorjev iz gozdarskih gospodarskih družb, skromno je zastopan tudi Zavod za gozdove Slovenije, ki zaposluje dalec najvec gozdarskih strokovnih kadrov. Naloge, ki so postavljene pred gozdove, se vse vecje in vecje, gozdovi morajo opravljati hkrati številne funkcije (ekološke, soci­alne, proizvodne), izpolniti morajo pricakovanja tako njihovih lastnikov kot javnosti, gozdarski strokovnjaki morajo pri svojem delu iskati ravnotežje med ekologijo in ekonomijo. Da gozdarstvo lahko uspešno opravljajo svoje zahtevno poslanstvo potrebuje zelo veliko razlicnega znanja. Poleg gojen ja, nacrtovanja, ekologije sta zato pomembni tudi eko­nomika in tehnologija, ker nam šele ob celoviti strokovni obravnavi delovanja gozdarstva, lahko gozd da vse kar zmore. Ker je pomem­ben vir gozda les, bo nujno potrebno tema podrocjema nameniti vecjo pozornost. To je še toliko pomembnejše, ker so pricakovanja javnosti od gozda vse vecja in zahteve po naravovarstvenem odnosu do gozda vse glasnejše. Ko prelistate 63.letnik vidite, da tovrstnih clankov primanjkuje. Seveda je pomembno znanje v praksi tudi uporabiti, in tu lahko opravi in tudi opravlja Gozdarski vestnik že šest desetletij pomembno vlogo. Vzpodbudni so tudi izgledi za 64. leto izhajanja. Na prošnjo uredništva se je odzvalo in najavilo svoje prispevke veliko avtorjev z vec kot 60 znanstvenimi in strokovnimi prispevki. Tako se za redno izhajanje revije tudi v letu 2006 ni bati. Racunamo tudi, da bo izdajanje revije podprlo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologij o, nekaj pa naj bi primaknil o tudi Ministrstvo za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede na ugoden odziv na letošnjo sredico Atlas gozdnih tal, za naslednji letnik pripravljamo redno prilogo Zdravje gozda. Urednik mag. Franc PERKO - Znanstvena raz.rrava . ~\t ­ ~~------------~------­ GDK: 443:176.1 Acer pseudoplatanus (045) Javorov rak (Eutypella parasitica: Ascomycota: Fungi) na gorskem javorju in maklenu: znacilno sti in razlike Eutypella canker (Eutypella parasitica: Ascomycota: Fungi) on sycamore maple and field maple: characteristics and differences Nikica OGRIS\ Dušan JURC2, Maja JURC3 Izvlecek: Ogris, N ., Jurc, D_, Ture, M.: Javorov rak (Eutypella parasitica: Ascomycota: Fungi) na gorskem javorju in maklenu: znacilnosti in razlike. Gozdarski vestnik, 63/2005, št 10. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit.lit. 10. Prevod v anglešcino: avtorji. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. V prispevku opisujemo javorov rak, morfološke znacilnosti bolezni na gorskem javoru in maklenu in razlike med njima. Bolezen povzroca parazitska gliva Eutypella parasitica. Javorov rak je gospodarsko pomembna bolezen vec vrst javorov v Severni Ameriki, kjer je razširjen v okolici Velikih jezer v ZDA in Kanadi. V Evropi je bil javorov rak prvic najden v Sloveniji na gorskem javoru. V prispevku je maklen (Acer campestre L.) prvic ugotovljen kot nov gostitelj glive. Morfološke znacilnosti bolezni so pri obeh gostiteljih zelo podobne. Po mikroskopskih lastnostih se gliva na obeh gostitelj ih ne razlikuje. Slovenija kot država in njeno gozdarstvo kot stroka nosita odgovornost za izkoreninjenje ali vsaj upocasnitev širjenja bolezni po naravnem arealu javorov, ki zajema skoraj celo Evropo. Kljucne besede: javorov rak, Eutypella parasitica, morfologija, javor, maklen, gorski javor, Acer spp., Acer campestre, Acer pseudoplatanus Abstract: Ogris, N., Jurc, D., Jurc, M.: Eutypella canker (Eutypel/a parasitica: Ascomycota: Fungi) on sycamore maple and field maple: characteristics and differences. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 10. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 10. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. Eutypella canker of map le is described, morphological characteristics of the disease on sycamore and field map le and the differences between the disease on the two hosts are treated. The disease is provoked by the parasitic fungus Eutypella parasitica. Eutypella canker is an economically important disease of severa} maple species in North America, where it is spread mostly in the surroundings of the Great Lakes in the USA and Canada. In Europe it was first found in Slovenia on sycamore maple. In this contribution field maple (Acer campestre L.) is reported as a new host for the fungus. The morphological characteristics of the disease on the two different hosts are very similar. The microscopic properties are the same. Slovenia as a country and its forestry profession hold the responsibility to eradicate or at lea st slow down the sp read of the disease in the natural area of map les, which comprises most of Europe. Keywords: Eutypella canker, Eutypella parasitica, morphology, map le, field map le, sycamore maple, Acer spp., Acer campestre, Acer pseudoplatanus 1 UVOD 1 INTRODUCTION Javorov rak povzroca gliva Eutypella parasitica R.W. Davidson & R.C. Loren z, ki sta jo opisala Davidson in Lorenz leta 1938. Naravni areal bolezni je Severna Amerika. V Združenih državah Amerike je javorov rak razširjen v državah v okolici Velikih jezer, to so: Minnesota, Wisconsin, Illinois, Indiana, Michigan, Ohio, Pennsylvania, New York State, Connecticut, Massachusetts, Maine, New Hampshire, Rhode Island in Vermont(DAVIDSON /LORENZ 1938,FRENCH 1969, KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1972, KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974, SINCLAIR et al. 1989). V Kanadi je javorov rak razširjen v pokrajinah Ontario in Quebec (KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974). 1 N. 0., univ. dipl. inž. gozd., Go~;darski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija-Tel.: (Ol) 200 78 OO -Fax: (Ol) 257 35 89-e-mail: nikica.ogris@gozdis.si 2 doc. dr. D. J., univ. dipl. biol., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija-Tel.: (Ol) 200 78 OO -Fax: (Ol) 257 35 89-e-mail: dusan.jurc@gozdis.si 3 doc. dr. M. J., univ. dipl. in7.. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1001 Ljubljana, Slovenija-Tel.: (Ol) 423 1161-Fax: (Ol) 257 11 69-e-mail: maja.jurc@bf.uni-lj.si Ogris, N .. Jurc, D., Jurc, M.: Javorov rak na gorskem javorju in maklenu: znacilnosti in r_az_li_ke ____ _ Gliva Eutypella parasitica povzroca rakave rane na javorih (Acer spp.), v Ameriki predvsem na slad­kornem javorju (Acer saccharum Marsh.) in rdecem javorju (A. rubrum L.). Redkeje okuži ameriški javor (A. negundo L.), ostrolistni javor (A. platanoides L.), srebrni javor (A. saccharinum L.), crni javor (A. nigrum Mich.), gorski javor (A. pseudoplatanus L.) in pensilvanijskijavor (A. pennsylvanicum L.) (DAV­IDSON 1 LORENZ 1938, KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1972, KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974). Prvo najdbo javorovega raka v Sloveniji in hkrati prvo v Evropi smo zabeležili konec maja 2005 (JURC et aL 2005). S pomocjo Zavoda za gozdove Slovenije smo v casu enega meseca po prvi najdbi našli le 19 dreves, okuženih s to boleznijo. Vsa poškodo­vana drevesa so bili gorski javori, 18 dreves se je nahajala na Rožniku v Ljubljani in 1 drevo blizu vasi Topol pri Medvodah. V si raki so bili zelo stari in tri drevesa so bila že prelomljena zaradi vpliva bolezni. Razdalja med dvema najbolj oddaljenima okužbama je bila 10,6 km, kar nakazuje pocasno napredovanje bolezni. V sredini julija 2005 smo na Rožniku in na Šmarni gori prvic našli javorov rak na maklenu (Acer campestre L.), kar je pomenilo najdbo novega, doslej nepoznanega gostitelja javorovega raka. V tem prispevku obravnavamo podobnosti in razlike v obliki in zgradbi javorovega raka na gorskem javorju in maklenu. 2 JAVOROV RAK NA GORSKEM JAVORJU 2 EUTYPELLA CANKER ON SYCAMORE MAP LE V zacetni fazi bolezni okužena skorja odmre, se rahlo ugrezne, barva odrnrle skorje postane temnejša, rahlo po rjavi in na robu nekroze nastane neizrazita kalusna nabreklina. Zaradi pocasnega napredovanja glive v skorji je prvih nekaj let okužba slabo opazna (slika 1). Nekroza se povecuje skupaj z rastjo drevesa in nastane tipicna rakava rana. V skorji v centralnem delu raka se pricnejo oblikovati periteciji po petih do osmih letih od okužbe. Na površini skorje opa­zimo temne predele s crnimi vratovi peritecijev. Ti so dolgi do nekaj milimetrov in izrašcajo iz skorje v velikem številu (slika 2). Pogosto so združeni v skupine od 1 O do 40, vendar so skupine tudi mnogo vecje in neprekinjeno prekrivajo obsežno površino odmrle skorje. Med kamricami peritecijevv skorji in površino skor je se oblikuje crn, gost preplet hif, ki ga imenujemo stroma in ga na prerezu skorje opazimo kot tanko crno plast. Posamezne skupine vratov peritecijev so med seboj lahko locene z razpokarl\i v skorji. Vcasih razporeditev vratov peritecijev na skorji nakazuje letni prirast glive v skorji. Takrat so vratovi perite­cijev razporejeni v elipsastih trakovih, ki so široki en do dva centimetra (slika 3). Periteciji nastajajo v skorji neprestano, stari odmirajo in med njimi se razvijajo novi. Med vratovi peritecijev na površini raka nastaja crna, stro maticna plast. Ta se s starostjo dviguje nad površino skorje in nastajajo obsežne, rahlo dvignjene crne izbokline, iz katerih izrašcajo crni vratovi peritecijev. Tudi ti se s starostjo poda­ljšujejo in rahlo debelijo. Pomembna razlika od drugih rakavih bolezni je, da odmrla skorja zelo dolgo ostane pritrjena na rakavi rani. Vzrok za ta pojav je mocan preplet hif, ki je razrašcen v kambialni plasti odmrlega dela debla, v skorji in v lesu. Ta hifni preplet pritrjuje odmrlo skorjo na les in le-ta zato ne odpade. Po vec desetletjih pa se periteciji in streme ne oblikujejo vec, v skorji in lesu se naseljujejo številne druge glive v sukcesiji, tudi številni ksilofagi, predvsem hrešci, se naseljujejo v rano. Ti organizmi razkra­jajo in drobijo skorjo in skorja pricne odpadati na najstarejšem delu v sredini raka. Takrat je obicajno deblo že delno deformirano ali ukrivljeno. Stare rakave rane popolnoma iznakazijo deblo (slika 4), v izpostavljen les se lahko naselijo razlicne glive, ki povzrocajo trohnobo lesa in lahko na odprti rakavi rani oblikujejo trosnjake. Znacilni znak okužbe z E. parasitica je obsežen hifni preplet v skorji rakave rane in še posebej na njenem robu, ki je v obliki tankih micelijskih pahlja­cic bele do rahlo krem barve (slika 5). Te pahlja cice se razvijejo v okuženi skorji dve leti po nastanku okužbe (LACHANCE/ KUNTZ 1966). Na drevesu je obicajno ena rakava rana, najpogosteje je locirana na spodnjem delu debla, to je navadno do višine 3,7 m nad tlemi, ki predstavlja najvrednejši sortiment debla (KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974). Na okuženem lesu brez skorje se lahko oblikujejo streme s periteciji, vendar je to redko (slika 6) (KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974, DAVIDSON 1 LORENZ 1938). S prostimi ocmi torej vidimo na odmrli skorji crne predele rakave rane, ki se od blizu kažejo kot crne izboklinice. To so vratovi peritecijev, ki mno­žicno poganjajo iz površine odmrle skorje. Periteciji se razvijejo v skorji in imajo premer 0,6-1,0 mm, vratovi so dolgi do 5 mm. Dolžina vratov je odvisna od globine nastanka peritecija v skorji. V peritecijih Slika 1: Zacetna okužba z javorovim rakom. Skorja se je rahlo uleknila, spremenila barvo, rob rane je rahlo dvignjen Figure 1: Initial infection with Eutypella canker. Bark is slightly depressed, its co laur has changed, the edge of the wound is only slightly raised. se oblikujejo aski. Aski so majhni, s podaljšanim spodnjim delom (stipa), ki meri 10-40 x 1,5 ~min širšim zgornjim delom z askosporami, ki meri 32­40 x 6-7 ~m. Askospore so nepravilno uni-, bi-ali multi-seriatne, enocelicne, rjave, rahlo ukrivljene in merijo 8-llx2-2,3 ~m (DAVIDSON 1 LORENZ 1938, SINCLAIR et al. 1989). Poleg teleomorfa (peritecijev z aski in askosporami -spolna trosišca s trosi, ki se razvijejo po redukcijski delitvi kromosomov) oblikuje gliva E. parasitica tudi anamorf (konidiome s konidiji -nespolna trosišca s trosi, ki nastanejo na vegetativni nacin). Konidiji nastajajo v skorji v spremenljivih konidiomih, .ki jih po morfologiji lahko oznacimo kot piknidije ali acervule. Gliva E. parasitica oblikuje anamorf v naravi in v cisti kulturi. Konidiomi, ki se oblikujejo v skorji, im aj o lastnosti rodu Libertella (red Melan­coniales) zaradi odsotnosti jasne stene piknidija in zaradi obcasnega nastanka izven strome in lastnosti rodu Cytosporina (red Sphaeropsidales) zaradi plasti GozdV 63 (2005) 10 Slika 2: Po S. do 8.letih po odmrtju skorje opazimo na raku številne crne vratove peritecijev. V sredini rane je ostanek odmrle veje, skozi katero je gliva verjetno okužila drevo Figure 2: After 5 to 8 years from die-back of the bark numerous perithecial necks are visible on the surface of the canker wound. In the centre of the wound is a branch stub through which the fungus presumably infected the tree. konidioforov, ki vcasih obdajajo celotno votlino k oni­dioma in zaradi tega, ker konidiom vcasih nastane v stromi (KLEIJUNAS 1 KUNTZ 1972). Konidiomi se v cisti kulturi razvijejo vpetih do šestih tednih in so podobni sporodohiju, so okrogli, s premerom 0,75 mm ali manj in prekriti z rumeno maso konidijev. Konidiji nastajajo v cisti kulturi holoblasticno in v zaporedju na konidiogenih celicah, na katerih ostanejo vidne zažetine (angl. annelations). Nastajajo pa tudi s simpodialnim brstenjem na konidioge­nih celicah, na katerih ostanejo vidne brazgotine (GLAWE 1983). Razvoj enakih konidijev v istih konidiomih na dva razlicna nacina pri eni vrsti gliv je zelo neobicajen. Konidiji so hialini, ukrivljeni v obliki crke U, na koncih konicasti in merijo 17-32 x 1,2-1,8 ~(DAVIDSON 1 LORENZ 1938, SINC­LAIR et al. 1989). Pri nekaterih gostiteljih (npr. Acer saccharum) je rob stare raka ve rane pogosto deformiran, ker na nekaterih predelih skorje gliva odmre. Tam drevo Ogris, N., Jurc, D., Jurc. M :Javorov rak na gorskem javo~u in maklenu: znacilnosti in razl_ik_e ___ _ oblikuje kalus in kasneje obsežen ranitveni les, ki ob robu nepravilno zarašca rano. Pri sladkornem (A. saccharum) in rdecem javoru (A. rubrum) je rak mocno elipticen do podolgovat. Pri gorskem javoru (A. pseudoplatanus), ameriškem javoru (A. negundo) in ostrolistnem javoru (A. platanoides) je obicajno rakava ·rana pravilna elipsa, vcasih skoraj popoln krog, rob pa ni iznakažen (SINCLAIR et al. 1989). 3 JAVOROV RAK NA MAKLENU 3 EUTYPELLA CANKER ON FIELD MAP LE V stopno mesto za glivo, ki povzroca javorov rak, predstavlja izpostavljen ksilem (KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974). Navadno je to odlomljena ali odmrla veja, ki ima premer manjši od 5 cm (FRENCH 1969) (slika 7) ali pa rana na deblu (slika 8). Crni vratovi peritecijev se pri maklenu navadno najprej pokažejo med razpokami v skorji. Na plošcicah skorje se poja­vijo kasneje. Trosišca se lahko pojavijo tudi na lesu (slika 8). Gliva ni samo aktivni parazit skor je, ampak je tudi saprofit, kajti preživi tudi v mrtvem lesu in brez skorje na deblu, na katerem oblikuje trosišca. Gliva povzroca rjava trohnobo lesa in je navadno dominanta gliva v lesu debla v bližini rakave rane (DAVIDSON 1 LORENZ 1938). V starosti je javorov rak na maklenu pravilne elipsaste oblike (slika 9}. Na robu rakave rane lahko oblikuje debel kalusni rob, ki nakazuje, da gliva v nekaterih predelih na robu rane odmre in drevo zacne rano prerašcati. V tem primeru, ceprav je rak že star, se oblikujejo periteciji le na osrednjem delu raka, kjer je skorja že odmrla. Ce pa je skorja že odpadla, kar je pogosto pri starejših rakih, se lahko oblikujejo periteciji na obarvanem in trohnecem lesu, vendar je njihovo število precej manjše kot je obicajno na odmrli skorji. Ko je okužba mlada (do 5 let), je dolocitev bolezni po zunanjih znakih težka. Na terenu lahko bolezen nedvoumno dolocimo, ce je okužba stara vsaj dve leti. Kajti vsaj dve leti sta potrebni, da gliva Eutypella parasitica zacne v skorji ali lesu obliko­vati micelijske pahljacice (slika 10), ki so znacilne samo za glivo, ki povzroca javorov rak. Nobena druga znana gliva na javorih ne oblikuje takšnih micelijskih pahljacic. Ce sumimo na okužbo (npr. nekoliko temnejša ugreznjena skorja), z nožem na robu sumljive okužbe odstranimo skorjo in ce pod skorjo ali v skorji najdemo micelijske pahljacice, je to determinacijski znak za glivo Eutypella parasitica. Micelijske pahljacice se lahko razrašcajo v razlicnih globinah skorje. Zato je ustrezno, da pri iskanju podgobja glive odstranjujemo skorjo po plasteh. Kasneje, po vec letih, pa so micelijske pahljacice lahko razvite tudi v odmrli kambialni plasti. 4 PRIMERJAVA JAVOROVEGA RAKA NA MAKLENU IN GORSKEM JAVORJU 4 COMPARISON OF EUTYPELLA CANKER IN FIELD MAPLE AND SYCAMORE MAPLE Sivorjava skorja maklena je že pri mladih osebkih vzdolžno in precno razpokana. Pri gorskem javoru je skorja siva in je v mladosti gladka. Zaradi bolj hra­pave skor je je javorov rak na maklenu težje opazen. Deblo pri maklenu je pogosto ukrivljeno in grcavo, stranske veje so debelejše in pogostejše, krašnja je nižja in celotni habitus drevesa je bolj grmast v pri­merjavi z gorskim javorom. Pri gorskem javoru je skorja gladka, rast je izrazito monopodialna, hitra in habitus izrazito drevesast. Zato je pri maklenu deformacija debla pogosta in v kolikor jo opazimo, to še ne pomeni sum na rak, pri gorskem javoru pa predstavlja deformirano ali ukrivljeno deblo vecjo verjetnosti za sum na okužbo z javorovim rakom. Predel z deformacijo natancno pregledamo in potrdimo sum z najdbo specificnih simptomov: micelijske pahljacice v skorji, vratovi peritecijev na površini raka, rakava rana. Zdi se, da bolezen pri maklenu pocasneje napre­duje kot pri gorskem javoru. Verjetno je vzrok v tem, da ima maklen nekoliko trši les ali vec inhibitornih snovi kot gorski javor, ali pa so fiziološki procesi proti razrašcanju glive v skorji uspešnejši kot pri gorskem javoru. To nakazuje debel zarašcajoc se rob rakave rane na eni izmed okužb na maklenu (slika 9). Kaže, da pri maklenu ostaja skorja v sredini rakaste rane dalj casa pritrjena na drevo kot pri gorskem javoru. Prirastne cone glive so na površini raka pri maklenu slabo opazne zaradi razpokanosti skorje. Tudi v mikroskopskem pogledu sta javorov rak na maklenu in gorskem javorju zelo podobna, tj. skoraj identicna v mejah biološke variabilnosti. Primerjava velikosti askospor in askov razlicnih osebkov glive na gorskem javoru in maklenu kaže na identicnost glive še posebej, ce jih primerjamo z velikostmi, ki jih navajata avtorja opisa glive E. para­sitica (preglednica 1). Velikost peritecijev, kamrice Ogris. N .. Jurc. D .. Jurc. M.: Javorov rak na gorskem javorju in maklenu: znacilnosti ______ inrazlike ____ _ Preglednica 1: Primerjava dolžin in širin askospor in askov glive E. parasitica iz gorskega javora in maklena (Slovenija) ter iz rdecega javora (Severna Amerika) Table l: Comparison of lengths and width s of ascospores and as ci of the fungus E. parasitica from sycamore ma ple and field maple (Slovenia) and from red maple (North America) Askospore Aski Dolžina (!lm) Širina (!lm) Dolžina (!lrn) Širina (!lm) Gorski javor (A. pseudoplatanus) (5,5-) 8,5 ( -12) (2-)3(-4) (61-) 85,5 (-117) (S-) 7,5 (-10) Maklen (A. campestre) (6,5-) 9 (-12) (2-) 3 ( -3,5) (75,5) 90,5 (-106,5) (6,5-)7(-8) Rdeci javor (A. rubrum) (DAVID­SON / LORENZ 1938) 8-11 2-2.3 42-80 6-7 in vratov peritecijev iz rakov na gorskem javoru in maklenu je enaka. 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUCKI 5 DISCUSSION AND SUMMARY Morfološke znacilnosti javorovega raka na gorskem javorju in javorovega raka na maklenu so si nadvse podobne. Pr~ obeh vrstah javora je rak pravilne elipsaste oblike, okužba nastane na enak nacin vendar izgled rakavih ran nakazuje, da se nekroza pri maklenu širineko1iko pocasneje. Pri obeh vrstah javora najdemo pod okužena skorjo micelijske pah­ljacice, gliva najprej oblikuje trosišca na najstarejšem delu raka, bolezen povzroca deformacijo debla. Javorov rak se v Severni Ameriki na splošno pojavlja na majhnem številu javorov v sestoj ih (pod 5 %), vendar pa se v nekaterih sestojih nahaja na tudi do 40 o/o vseh javorov (GROSS 1984). Obolela drevesa imajo povprecno prebarvanega in trohne­cega 12 % skupnega volumna in 49 % prodajnega volwnna, kar pomeni polovicno izgubo pri prodaji lesa na trgu. To pa naredi javorov rak gospodarsko pomembno bolezen. Javorov rak je pomemben tudi iz ekološkega in socialnega vidika. Drevesa z javorovim rakom so manj mehansko stabilna in zato dovzetnejša za vetrolome, snegolome in žledolome, zaradi cesar so sestoji s primesjo javorjev manj stabilni. Javorov rak kazi estetski videz javorov, kar je pomemben dejavnik pri uporabi v parkih in drugih zelenih površinah v urbanem okolju. V Sloveniji se v parkovnih povr­šinah pogosto sadi srebrni javor, pahljacasti javor, ameriški javor, in drugi okrasni javori. J avo ri so pomembni sestavni del gozdov v Slove­niji, saj so avtohtono razširjeni skoraj po celi Sloveniji. Javorov rak lahko v Sloveniji najbolj prizadene gorski javor, ki ga je v lesni zalogi 2,4% (7.492.000 m3) in je slovenska 7. najpogostejša drevesna vrsta, maklen, ki ima lesno zalogo 146.000 m3 in ostrolistni javor, ki ima lesno zalogo 121.000 m3 po podatkih o gozdovih za leto 2004 (Zavod za gozdove Slovenije). Verjetno lahko okuži in prizadene tudi trokrpi javor, topokrpi javor in tatarski javor. Za ugotovitev dovzetnosti javorov, ki še niso znani gostitelji javorovega raka, bi bilo ustrezno opraviti inokulacije glive v njihovo skorjo in les v cim krajšem casu, saj dokaz patogenosti traja v primeru javorovega raka vec let. Javorov rak se bo brez dvoma še naprej širil v Sloveniji po sestojih z javori. Tudi drevje v urbanih okoljih bo obolevaJo in zaradi verjetnosti zloma okuženih dreves bo nevarno ljudem. Kolikšen bo gospodarski in ekološki vpliv bolezni na slovenske gozdove ne moremo vedeti z gotovostjo, ker ne vemo koliko glivi ustrezajo ekološke razmere-:pri nas in drugje v Evropi. Morda bo povprecna okuženost javorov dosegla takšno velikost, kot je v naravnem arealu glive (S% okuženih javorov), morda bo mnogo manjša morda pa mnogo vecja. Osnovno vodilo pri pojavu novo spoznanega, invazivnega organizma v novem okolju pa je njegovo izkoreninjenje prav zaradi dejstva, da so posledice naselitve nepredvid­ljive in lahko so zelo škodljive. Zaradi potencialne škodljivosti je potrebno izvesti natancen pregled vseh sestoj ev, kjer je javora najvec, ugotoviti natancno raz­širjenost javorovega raka in na osnovi tega presoditi, ali smo še sposobni bolezen iztrebiti. V kolikor je razširjenost javorovega raka pri nas velika, potem bo bolezen postala stalna spremljevalka javorov pri nas, izlocala bo podstojno mladje, na odraslem drevju bo povzrocala rakave rane najvrednejšega spodnjega dela javorovih debel. Zaradi znacilnosti Slika 3: Skorja odpada na najstarejšem delu okužbe, vratovi peritecijev so koncentricno razporejeni na veliki površini raka Figure 3: The bark is falling off from the old est part of the infection; the perithecial necks are concentrically arranged on a large sur face of the canker. Slika 4: Mocno iznakaženo deblo s starim javorovim rakom, v izpostavljen les so se naselile še druge glive razkrojevalke lesa Figure 4 : Considerably deformed trunk with an old Eu type/la canker, other wood degradingfungi also colonized the exposed wood Slika 5: Pahljacice podgobja v okuženi skorji so bele Slika 6: Strome s peritedji se lahko oblikujejo tudi na do krem barve lesu Figure 5: Mycelial fans in the infected bark are white to Figure 6: Stro mata with perithecia can form on exposed cream coloured wood also Slika 7: Mlada okužba na mak.Ienu. Odlomljena veja je predstavljala vstopno mesto za glivo. Na osrednjem delu raka so vidna crna trosišca glive Fir:;ure 7: Young infection on field maple. Broken branch served as entrance for the fungus. On the central part of the canker black Junga! fruitbodies are seen Slika 9: Javorov rak na maklenu je v starosti v obliki pravilne elipse. Tudi v tem primeru je bilo vstopno mesto za glivo odlomljena veja Figure 9: Old Eutypella canker on field maple is in the shape of a symmetrical ellipse. In this case as well, a branch served as the entrance point for the fungus Slika 8: Stara okužba na maklenu. Okužba je v tem primeru potekala skozi poškodbo debla. Opaznih je veliko trosišc na lesu, med razpokami v skorji in na skorji. Opazimo tudi kalusne nabrek.Iine in rahlo deformacijo debla. Skorja ostane dolgo pritrjena in ne odpada Figtae 8: Old infection on field maple. In this case, the infection occured through a trunk wound. Numerous fungal ascomata developed on the wood, in bark crevices and on the bark. Wound wood is formed at the canker edge, the trunk is deformed. The bark remains attached and is not falling off Slika lO: Micelijske pahljacice v maklenovi skorji so specificni determinacijski znak za glivo Eutypella parasitica. Vidno je odmiranje tkiv skor je 1-3 mm pred podgobjem .figure 10: Mycelial fans in the bark of field maple are specific symptom for the fungus Eutypella parasitica. The bark tissues are necrosed 1-3 mm in front of the mycelium Ogris. N., Jurc. D., Jurc. M.: Javo!ov rak na gorskem javorju in maklenu: znacilnost i ln razlike bolezni, da se pocasi razvija, da šele po vec letih raz­voja pricne oblikovati trase za širjenje, da potrebuje zelo specificno mesto za okužbo svojega gostitelja, bo širjenje pocasno, vendar neustavljivo. Z veliko gotovostjo predvidevamo, da se bo razširila skoraj po celotnem arealu obcutljivih javorov v Evropi. Ker je javorov rak doslej ugotovljen le pri nas, sta Slovenija kot država in gozdarstvo kot stroka dolžna storiti vse, da se prepreci njegovo širjenje. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGMENT Iskreno se zahvaljujemo vsem revir nim gozdarkam in gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije, ki so pomagali in še pomagajo ugotavljati razširjenost javorovega raka v Sloveniji. Hvala vsem vodjem na odseku za gojenje in varstvo gozdov na obmocnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije za zbiranje, urejanje in posredovanje podatkov. Hvala Joštu Jakši za celotno organizacijo zbiranja podatkov o razširjenosti javorovega raka. Posebej smo hvaležni Nataši Strle, revirni gozdarki iz KE Ljubljana, ki je izjemno odgovorno sodelovala pri iskanju bolezni in je našla najbolj oddaljen primerek javorovega raka. Hvala tudi g. Robertu Rodetu, KPL Rast d. d., za sodelovanje in pomoc pri poseku okuženih javorov na Rožniku. Hvala Kristjanu Jarni ju, ki nam je pomagal pri determinaciji vzorcev gorskega javorja. 7 VIRJ 7 REFERENCES DAVIDSON, R. W 1 LORENZ, R. C., 1938. Species of Eutypella and Schizoxylon associated with cankers ofmaple.-Phytopathology, 28, s. 733-745. FRENCH, W J., 1969. Eutypella canker on Acer in New York State.-Syracuse, NY, Univ. Coll. For Tech. PubL, 94, 56 s. JURC, D. 1 OGRIS, N. 1 SLIPPERS, B. 1 STENLID, J., 2005. First report of Eutypella canker of Maple in Europe.-New Disease Reports, 11. GLAWE, D. A., 1983. Observations on the anamorph of Eutypella parasitica.-Mycologia, 75, 4, s. 742-743. GROSS, H. L., 1984. Impact of Eutypella can ker on the map le resource of the Owen Sound and Wingham forest districts.-Forest Chronicle, 60, 1, s. 18-21. KLIEJUNAS, J. T. 1 KUNTZ, J. E., 1972. Development of stromata and the imperfect state of Eutypella parasitica in maple.-Canadian Journal of Botany, 50, s. 1453-1456. KLIEJUNAS, J. T. 1 KUNTZ, J. E., 1974. Eutypella canker, characteristics and control.-The Forestry Chronicle, 50, 3, s. 106-108. LACHANCE, D. 1 KUNTZ, J. E., 1966. Eutypella canker of sugar maple.-Phytopathology, 56, 8, s. 885-886. SINCLAIR, W. A. 1 LYON, H. H. 1 JOHNSON, W T., 1989. Diseases of trees and shrubs.-Ithaca and London, Cornell University Press. Podatki o gozdovih za leto 2004.-Zgošcenka. Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota. Znanstvena razprava --------------------~ GDK: 58 "1763-1787" (045) Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid-"nov" vir informaciji o gozdu Austro-Hungarian military map made under the Emperor Joseph II -a »new« information source about the forest Gal KUŠAR\ lvlilan HOCEVAR2 lzvlecek: Kušar, G., Hocevar, M.: Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid-"nov" vir informacij o gozdu. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 10. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini. Cit. lit. 7. Prevod izvlecka in povzetka v anglešcino Jana Oštir Avtorja prikazujeta uporabo jožefinskih (avstroogrskih) vojaških zemljevidov kot nov vir informacij o gozdu. Uporabita sekcijo 160-Kranj. Analizirata spremembe med obdobjem 1763-1787 in 1995-1999. Kljucne besede: jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid, sprememba rabe tal, 160-Kranj, gozd, 1763-1787, 1995-1999 Abstract: Kušar, G., Hocevar, M.:Austro-Hungarian military map made under the Emperor Joseph II-a »new« information source about the forest. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2004, No. 1 O. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 7. Translated into English by Jana Oštir. The authors present the use of Austro-Hungarian military maps made under the Emperor Joseph II asa new source of information on the forest. They use the example of the map section 160-Kranj and analyse the changes between the periods 1763-1787 and 1995-1999. Key words: Austro-Hungarian military map made under the Emperor Joseph Il, changes in land use, 160-Kranj, forest, 1763-1787, 1995-1999 1 UVOD 1 INTRODUCTION V gozdarstvu se pogosto srecujemo z vprašanji avtohtonosti gozda v prostoru. Zanima nas, kako dolgo gozd že obvladuje dolocen prostor, kakšen je nastanek gozda, kaj se je z gozdom dogajalo tekom zgodovine, kako se je gozd krcil in razrašcal ali kakšna je bila raba tal na prostoru, ki ga sedaj pokriva gozd. Vendar pa, bolj ko se casovno odmikamo v preteklost, manj zanesljivi postajajo tako viri kot tudi zgodovina gozda. 1.1 Jožefinski vojaški zemljevid (JVZ) 1.1 Austro-Hun gari an military map made under the Emperor Joseph II (JVZ map) Na Slovenskem "trgu" pa se je pojavil "nov" vir informacij. Beseda nov je v narekovajih napisana zato, ker je od njegovega nastanka minilo že skoraj 250 let. Vendar je bil kot vojaška skrivnost dolgo skrbno varovan in nedostopen v Vojnem arhivu na Dunaju. Znanstveno raziskovalni center Slo­venske akademije znanosti in umetnosti je v letu 2002 zakljucil z leta 1995 zacetim izdajanjem serije Jožefinskih vojaških zemljevidov (JVZ), ki pokrivajo vse obmocje današnje Slovenije. V sedmih zvezkih je izšla faksimilirana izdaja, katere originali so bili izdelani medleti 1763 in 1787. Posamezen zvezek je sestavljen iz dveh delov: v prvem delu so objavljeni opisi pokrajine v nemškem izvirniku in vzporednem slovenskem prevodu, toponomija kart in seznam tedanjih in sedanjih poimenovanj krajev, v drugem pa so zbrane barvne reprodukcije zemljevidov v originalni velikosti. Podrocje Slovenije pokriva 110 sekcij (RAJŠP et al. 1998). Splošne znacilnosti JVZ so (RAJŠP et al. 1998): -da prikazujejo (za vojaški namen): ceste, mesta, vasi in trge, polja, pašnike in vinograde, gozdove, vode z mostovi in mlini, gradove, znamenja in cerkve, 1 G. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SI. 2 Prof. dr. M. H., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SI. ____ l>a la vue« -torej na oko in z veliko domišljije. Nadmorske višine niso upoštevali (takrat jih sploh niso merili), niti jih niso kot višinske tocke -kote-vnesli v risbo reliefa (KOROŠEC 1993). 1.3 Gozdarske informacije na JVZ 1.3 Forestry information on a JVZ map Kljub vojaškemu namenu izdelave zemljevida, tudi gozdarji lahko najdemo veliko zanimivih informacij. V spremnem tekstu je oznacena razširjenost gozdov; kakovost gozdov pa je opisana kot visoki ali nizki gozdovi, gozdovi pomešani z grmicevjem in grmišca . Pri grmiš cih je ponekod navedena tudi sklenjenost (prehodnost). Žal gozdovi niso kartirani po pre­vladujocih drevesnih vrstah. Pri vecjih površinah je oznacena tudi prehodnost; za vojaške potrebe. 1.4 Geografski informacijski sistem (GIS) 1.4 Geographic information system (GIS) Za kartografsko analizo so primerna razlicna orodja, ki jih najdemo v sodobnih racunalniško podprtih geografskih informacijskih sistemih (GIS). GIS pred­stavljajo orodje za delo s prostorsko opredeljenimi digitalnimi podatki. Kot v vsak racunalniško podprt sistem, lahko tudi v GIS vnesemo raznolike podatke iz razlicnih virov in na ta nacin dobimo nove infor­macije o prostoru. Ce pa hocemo, da bodo rezultati imeli uporabno vrednost, se moramo držati dolocenih pravil v kakšni obliki in kako morajo biti podatki pripravljeni, da jih bomo lahko smiselno uporabili in dobili koristne informacije. Kako pripravimo te podatke, kakšne so zahteve in omejitve je podrobneje opisano v nadaljevanju. 1.5 Namen clanka 1.5 Purpose of article Cilj clanka je torej vzpodbuditi uporabo novih virov informacij za raziskovanje krajinskih sprememb in analiz zgodovine gozda. Na dveh primerih Sorškega polja so prikazane metode priprave kartografskega gradiva za vnos v GIS ter osnovne analize spre­minjanja krajine. 1.6 Zgodovina poselitve Sorškega polja 1.6 Colonization history of Sorško polje V obdobju starejše kolonizacije (v 6. in 7. stol.) slovenskega ozemlja so marsikje tudi v ravninskem svetu (na Sorškem polju; ravnini med Kranjem, GozdV 63 (2005) 10 _ ___ Kusar, G., Hocevar, M. Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid-"nov·· vir informaciji o gozdu _ __ _ Slika 1: Skeniran in nekorigiran list Jožefinskega vojaškega zemljevida (JVZ). Originalno merilo l: 28.800, sekcija 160-Kranj, stanje med obdobjem 1763 -1787. Karta ni orientirana v smeri sever-jug. Figure 1: A scanned and uncorrected section ofJVZ. Originalscale 1:28.000, section 160-Kranj, situation in time period between 1763-1787. The map is not north -south oriented. Slika 2: Satelitska ortokarta (Landsat 7, barvni kompozit), obmocje JVZ sekcije 160-Kranj, stanje leta 1999. Fig11re 2: A satellite orthomap {Landsat7, color composite), area of the section 160-Kranj of a JVZ map, situation in year 1999. Slika 3: Geokodiran list JVZ 160-Kranj. Karta je orientirana v smeri sever-jug, vrisane (rdece) so osloni1ne tocke. Figure 3: Geocoded section 160-Kranj of a ]VZ map. The map is north-south oriented; ground control points (red) 10 15 Kllometefs are marked. GozdV 63 (2005) '1 O Kušar, G., Hocevar, M.: Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid -"nov'' vir informaciji o gozdu Kamnikom in Ljubljano) ostali še dokaj obsežni gozdni otoki. Pri kasnejši notranji kolonizaciji in germanizaciji slovenskega ozemlja v 1 L stol. so na do tedaj redko naseljeno ozemlje Sorškega polja med Kranjem in Loko naselili nemške kmete iz okolice Freisinga na Bavarskem. Na loškem gospostvu je bilo leta 1501 v celoti 1.118 gruntov in 89 kajžarjev (62 na Sorškem polju). V 16 stoletju se je kajžarstvo silno razmahnilo, saj je loško gospostvo leta 1590 premoglo 744 kajžarjev in 39 gostacev. Na ravnini med Kranjem in Škofjo Loko se je število kajžarjev povzpelo na 325. Število gostacev na Sorškem polju je leta 1754 znašalo 341 napram 710 domacijam (gruntarske in kajžarske). Vsa ta demografska in razslojevalna eksplozija je vplivala na krajinske strukturne spremembe. Posledice srednjeveške kolonizacije za vrste zemljišc so bile, da so se gozdne površine in površine zaraslih starih kulturnih zemljišc zmanjšale toliko, kolikor so se povecale površine njiv, vinogradov, travnikov in podobnih intenzivnejših kultur. Le-te naj bi se po ocenah na racun prve povecale približno na dvojni obseg svoje prvotne zgodnje srednjeveške površine. Ob koncu srednjega in zacetku novega veka je razmerje med manj in bolj intenzivno obdelanimi zemljišci nihalo. Za Sorško polje sta znacilna dva tipa poljske raz­delitve: tip sklenjenih prog -Bitnje pri Škofji Loki in tip z razlomljenimi krcevinskimi progami, kjer se proge mešajo z grudami oziroma nepravilnimi delci-Mavcice (BLAZNIK et al. 1970). 2 METODE 2 METHODS 2.1 Opis objekta 2.1 Description of the object V raziskavi smo uporabili list oziroma sekcijo 160­Kranj iz 4. zvezka JVZ. Sekcija obsega širše obmocje Sorškega polja na Gorenjskem, med Naklom na severozahod, zahodnimi pobocji Krvavca in reke Kokre na severovzhod, Škofjo Loko oziroma Gode­šicem na jugozahodu in Komenda na jugovzhod, sliki 1 in 2. 2.2. Skeniranje -digitalizacija 2.2 Scanning-digitalization Ker v GIS kot informacijski sloj lahko vkljucimo le digitalne podatke, je potrebno papirne karte najprej skenirati. S skeniranjem karto pretvorimo v mozaicni kvadratni raster (ma triko), kjer ima vsak sestavni del-slikovni element (piksel) svoje mesto in svojo barvno vrednost. Manjši kot so slikovni elementi, manj »oglata« in bolj podrobna je slika; veca pa se velikost datoteke. Velikost slikovnih elementov je podana z resolucijo. Skenirali smo z resolucijo 300 dpi, kar pomeni, da na dolžino enega palca (cole oz inche; 1 palec = 2,54 cm) pride 300 slikovnih elementov oziroma, da je vsak slikovni element velik 0,085 mm. Ce to pomnožimo z merilom karte, ki je 28.800, dobimo velikost slikovnega elementa v naravi, ki znaša približno 2,44 metra. 2.3 Kartografska obdelava 2.3 Cartographic procession Za vnos v GIS pa ne zadostujejo samo digitalizirani podatki, ampak morajo biti tudi prostorsko umešceni v geodetski sistem (geokodirani). Topografska karta je pomanjšan posnetek stanja v naravi, projiciran na kartografsko ravnino. Vsaka karta je narejena v doloceni projekciji. V Sloveniji so geodetske karte izrisane v pravo­kotnem Gauss-Krugerjevem (GK) koordinatnem sistemu, ki je razdelj en na 120 con (osnova Besselov elipsoid). Slovenija leži v S. coni. Slovenija bo v nekaj letih morala preiti na UTM (Universal Transverse Mercator) sistem, ki je zelo podoben GK sistemu, vendar temelji na WGS 84 elipsoidu in je v smeri zahod-vzhod premaknjen za nekaj 100 metrov. Raz­deljen je na 60 con severno ali južno od ekvatorja. Slovenija je v 33 coni severno (KESSLER 1992, PETROVIC 1 RADOVAN 2002). 2.4. Metode prostorske registracije karte 2.4. Methods of map spatial registration Ce imamo na voljo skenirano in geokodirano karto npr.: digitalni ortofoto (DOF), jo lahko neposredno vnesemo v GIS (program Are View ali Map Info) in že uporabimo kot prostorskl informacijski sloj. Navadno je karta sestavljena iz skenograma (tif format) in dodatne datoteke (twf), v kateri so zapisani osnovni geokodirni podatki o karti (koordinate levega zgor­njega piksla in velikost piksla). V primeru, da imamo na voljo skenirano karto (npr.: karta iz Atlasa Slovenije, turisticna karta, fitocenološka ali pedološka karta, gozdarska karta ... ), ki pa ni primerno geokodirana za neposredno uporabo v GIS, moramo izvesti postopek registracije. Ce nimamo oziroma smo izgubili spremljevalno tfw ____ _ M.: Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid-"nov" vir informaciji og__u __ _ Kušar. G., Hocevar. _ =:..ozd__ datoteko, potem ugotovimo tocne GK koordinate enega slikovnega elementa (ponavadi levi zgodnji vogal karte), jih zapišemo v twf datoteko in s tem karto prostorsko registriramo. Ta postopek upo­rabimo predvsem za tematske karte, ki so izrisane na znanih topografskih podlagah kot so državne topografske karte v merilu l :25.000 (DTK 25) ali pa temeljni topografski nacrt v merilu 1:10.000 ali 1:5.000 (TTNlO ali 5). Nacelno pa je pri vsaki skenirani karti potrebno izvesti vsaj afino transformacijo. Ce pa imamo na razpolago skenirano karto, za katero pa ne vemo ne tocnih GK koordinat, niti ne poznamo merila in projekcije (npr.: osnovno satelitsko sliko, aeroposnetek, staro karto (JVZ), pa uporabimo drugacen postopek-geokodiranje, ki je podrobneje opisan v nadaljevanju. V pri­meru letalskih ali satelitskih posnetkov obicajno uporabimo postopek ortorektifikacije, pri katerem z upoštevanjem parametrov kamere, s katero je bila slika posneta in s pomocjo oslonilnih tock ter digitalnega modela reliefa (DMR), na posnetku odpravimo geometricne deformacije, orientiramo v smeri sever -jug in s postopkom mozaicnega združevanja posameznih slik prevedemo v format referencne karte (HOCEVAR et al. 1994). 2.5 Geokodiranje -polinomska korekcija osnovne karte 2.5 Geocoding -polynomial correction of the basic map Enostavnejše je geokodiranje skenirane karte na kateri ni radialnih deformacij, ki na aeroposnet­kih nastajajo zaradi konfiguracije terena. Bistvo polinomske korekcijske metode je, da na osnovi prekrivanja vecjega števila oslonilnih tock (jasno prepoznavnih objektov) na nekorigirani karti in na ustrezni geokodirani referencni karti (npr.: DTK25), vpnemo JVZ v GK sistem referencne karte. To napravimo s pomocjo programa, ki na podlagi slikovnih koordinat JVZ in GK koordinat referencne karte, izracuna transformacijske parametre za vsak slikovni element nekorigirane karte in jih v matriki prevzorci v ustrezen razpored, tako da položaj na korigirani karti ustreza položaju na referencni karti oziroma v naravi. Za ta postopek geokodiranja lahko uporabimo razlicne programe kot npr.: ERMapper (dražji), Idrisi (cenejši). V sak slikovni element (piksel) ima namrec glede na položaj v mreži (ras tru), iz katerega je sestavljena skenirana slika, svoje slikovne koordinate: številko stolpca in številko vrstice, v kateri se nahaja. V pri­meru geokodirane digitalne karte ima vsak slikovni element poleg slikovnih še GK koordinate, ki nam povejo pravi položaj piksla v naravi. 2.6 Geokodiranje skenograma JVZ -polinomska triangel metoda 2.6 Geocoding of a scanned JVZ map -polynomial triangular method Za geokodiranje }VZ potrebujemo: -skenogram JVZ, -oslonilne tocke : -izbrane na primerni karti (DTK25 -naš primer, satelitski posnetek SPOT ali Landsat TM), -izmerjen na terenu s pomocjo satelitske navi­ gacije (GPS). JVZ smo geometricno korigirali s programom ERMapper 6.1 (metoda: polynomial, linear) s pomocjo 59 oslonilnih tock, ki smo jih izbrali na DTK25. Metoda zahteva cim vecje število enakomerno razporejenih oslonilnih tock po celi površini JVZ in referencne karte. Pri geokodiranju starih kart je poseben problem zanesljivo prepoznavanje istih objektov na obeh kartah, ker je od tega odvisna geometricna kakovost geokodirane karte. Pri geo­kodiranju JVZ so se kot najbolj uporabne in zanesljive oslonilne tocke izkazale cerkve, gradovi, mostovi in križišca. Program omogoca sprotno izracunavanje korekcijskega modela, tako da oslonilne tocke z velikimi napakami lahko popravimo oziroma izlo­cimo iz modela. Povprecna napaka modela (RMS: povprecni kvadraticni odklon) za list JVZ 160-Kranj, ki nam pove, kako dobro so izbrane in razporejene oslonilne tocke, znaša 26,124 slikovnih elementov oziroma 63,74 metra, kar smo v tem primeru, zaradi defor­macij in napak pri kartiranju, ocenili za zadovoljivo (preglednica 1). Pri georeferenciranjih ali ortorek­tifikaciji satelitskih kart ali aeroposnetkov, pa naj RMS napaka ne bi smela presegati velikost enega piksla. Karto smo prevzorcili po metodi bližnji sosed (nearest neighbour) s prostorsko resolucijo 2,5 metra, slike 3, 4, 5. Geokodiranje zahteva ustrezen racunalniški program, ustrezne skenograme in izdelavo tabele oslonilnih tock, ki je za naš primer predstavljena v preglednici l. _ _ __ Kušar, G., Hocevar. M : Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid - ··nov'' vir informaciji o goz~u Slika 4: Detajl izbora oslonilnih tock (rdece) primer Kranj: zgoraj izsek iz JVZ, spodaj crnobela DTK25, vir: državna topografska karta merila 1: 25.000, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1992. Fig11re 4: A detail of selecting gro und control points (red) around the town of Kranj:a cut from a ]VZ map ( above); below: a panchromatic DTK25 map; source: State topo­ graphic map in scale 1: 25.000, © Surveying and Mapping Authority of the Repu blic of Slovenia, 1992. Oslonilna JVZ Referencna karta DTK25 tocka . 1 __ št. Slikovne koordinate G-K. koordinate n_ap~ka .. -·~ -------~-----­ slika X slika Y karta X karta Y RMS -----·-­piksel _p~-~1 meter meter _p_!~sel . __ _ 4291,15 _ 4_5_~Z29,9~ 117ooo,99 16,05 2 3915,12 3713,50 456892,49 119094,38 21,70 2_8~~?.-~ .. . ---... --- --· __ .., _______ .. , ­ ---- -- -----·-· 3 3420,88 3475,84 455609,20 119280,67 40,13 1 __ _ 59 351,51 1342,27 446661,56 122331,50 22,85 26,12 424 GozdV 63 (2005) 10 Kušar, G., Hocevar, M.: Jožefinski (avstroogrskil vojaški zemljevid -"nov" vir informaciji o gozdu Slika 5: Detajl izbora oslonilnih tock (rdece) primer Voklo: zgoraj JVZ, spodaj barvna DTK25, vir: državna topografska karta merila 1: 25.000, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995. Figure S: A detail ofselectingground control points (red) around Voklo: cut from a JVZ map ( above); below: color DTK25 map; source: State topographic map in scale 1:25.000, © Surveying and Mapping Authority of the Re public of Slovenia, 1995. Preglednica 2: Interpretacijski kljuc za dolocanje rabe prostora JVZ Table 2: Interpretation key for !and use classification of a ]VZ _____ K_ušar, G .. Hocevar, M.: Jozefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid-"nov" vir informaciji o gozdu 2. 7 Ekranska vektorizacija in analize krajinskih sprememb 2. 7 Screen vectorisation and some analyses of landscape changes Ko imamo karte v GIS, lahko z metodo vektoriza­cije, na podlagi interpretacijskega kljuca, razdelimo karto na razlicne rabe tal, (preglednica 2). V našem primeru smo z ekransko vektorizacijo s programom ESRI ArcView, na JVZ, DOF in satelitskih posne­tih, izdelali karte rabe tal po osnovnih kategorijah CO RINE: umetne površine-naselja in ceste, poljske površine (pašniki, njive, travniki), gozdovi in grmišca, mocvirne površine in prodišca ter vodne površine. CORJNE je evropski projekt kartiranja pokrovnosti in rabe tal na podlagi satelitskih slik (Landsat 7) s tristopenjsko hierarhicno zgradbo interpretacijskih kategorij. GIS sistem omogoca tudi prekrivanje informacijskih slojev (vektorskih in rastrskih kart) ter s tem monitoring in analizo krajinskih sprememb, tako glede velikosti, kot tudi lokacije. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Kontrola tocnosti-vizualna kontrola 3.1 Accuracy control-visual checking Lokacijsko tocnost geometricno korigirane karte smo ocenili s transparentnim prekrivanjem s DTK25. Odstopanja niso velika in v primeru cest ali vodo­tokov, ki jih lahko prepoznamo na obeh slikah znašajo v povprecju med 40 in 80 metrov, najvecja odstopanja ne presegajo 130 metrov, (slika 6.) Najvecja odstopanja se pojavijo na robovih kart (posledica neupoštevanja meridianske konvergence) in na terenu z razgibanim reliefom (neupoštevanje reliefa oziroma višin). V naše primeru list JVZ ni orientiran proti severu (kot so sodobne topografske karte), ampak za približno 18° proti zahodu, (slika 3). Ta napaka je posledica izdelave rastra pravokotnih sekcij (neupoštevanje meridianske konvergence) za celo obmocje monarhije oziroma podaljševanje sekcij ob osnovnicah kvadratne mreže kartnih sekcij (KOROŠEC 1993). Druga metoda kontrole tocnosti korigirane karte je s kontrolnimi tockami, ki jih v zadostnem številu nakljucno ali sistematicno izberemo na korigirani karti, jim izmerimo GK koordinate in le te primer­jamo z GK koordinatami istih tock na referencni karti ali v naravi (GPS). 3.2 Analiza sprememb krajine-primer Sorško polje -Brnik 3.2 Land use changes analysis-Sorško polje -Brnik example Prvi primer prikazuje 5.632 ha veliko obmocje v okolici letališca Brnik. Stanje na JVZ smo primerjali s karto pokrovnosti zemljišc, ki smo jo pridobili z ekransko vektorizacijo satelitske slike Landsat 7 ETM + iz leta 1999. Vidimo, da se je delež gozda povecal, prav tako tudi naselja. Zmanjšala se je kolicina malih zaplat gozda v prostoru. Pomembno mesto v prostoru pa zavzema tudi letališce in avtocesta. Razširila pa so se tudi naselja, (preglednica 3, slika 7). 3.3 Analiza sprememb krajine -primer Sorško polje-Meja Hrasticje 3.3 Land use changes analysis-Sorško polje -Meja Hrasticje examp1e Drugi primer prikazuje 800 ha veliko obmocje gozda Meja -Hrastic je, ki je mnogim generacijam Preglednica 3: Spremembe rabe tal na obmocju Sorškega polja, ocenjene na podlagi ]VZ iz 18. stoletja in satelitskega posnetka Landsat 7 ETM+ iz leta 1999 Table 3: Land use changes at the Sorško polje area; estimated on the basis of a JVZ map from the 18'1' century and Lan dsat 7 ETM + satellite image from year 1999 Raba prostora JVZ LANDSAT7 Sprememba šifra vrsta rabe površina (ha) delež(%) površina (ha) delež(%) površina (ha) indeks 11 naselja, ceste, letališce 120,26 2,14 884,63 15,71 +764,37 6,36 21,23 kmetijske površine 3.731,88 66,26 2.485,05 44,12 -1.246,83 0,33 31 _gozd 1.621,93 28,80 2.211,13 39,26 +589,20 0,36 41 mocvirja, prodišca 122,08 2,17 - - -122,08 - 51 vode 36,17 0,64 51,50 0,91 +15,33 0,42 ~ Skupaj 5.632,32 100,00 5.632,32 100,00 - - GozdV 63 (2005) 1 O Kušar, G., Hocevar, M.: Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid -·•nov" vir informaciji o gozdu študentov gozdarstva poznan kot ucni objekt za vaje pri predmetu Dendrometrija. Stanje na JVZ smo primerjali s karto pokrovnosti zemljišc, ki smo jo pridobil z ekransko vektorizacijo digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) iz leta 1997. Vidimo, da obstaja, v malo zmanjšanem obsegu, gozd Meja -Hrasticje tam že vsaj od leta 1787. Gozd, ki se danes razprostira zahodno od stare ceste Ljubljana -Kranj, pa je mlajši, saj ga na JVZ še ni, razen nekaj manjših zaplat. Opazno je tudi povecanje vodne površine zaradi akumulacijskega jezu hidro­elektrarne Mavcice na reki Savi. Razširila pa so se tudi naselja, (slika 8). 4 POVZETKI IN ZAKLJUCKI 4 SUMMARY AND CONCLUSIONS Oslonilnih tock ni bilo težko najti, saj so na JVZ dobro oznacene cerkve, gradovi in križišca. Natancnost geometricno korigiranega JVZ, ki znaša med 40 in 80 metrov je zadovoljiva za ugotavljanje površin, ne zadošca pa za natancno lokacijsko prekrivanje. Natancnost bi lahko izboljšati z izborom vecjega števila oslonilnih tock, vendar originalnih napak JVZ s tem ne bi mogli odpravit. Korošec (1993) omenja poleg projekcijske napake, ki je posledica neupoštevanja meridianske konvergence in uporabe enotne pravokotniške mreže sekcij za celo obmocje monarhije, tudi risanje reliefa z uporabo veliko domišljije in neupoštevanje višin terena. To v višinsko raz gib ani slovenski pokrajini lahko povzroci velike napake. Zemljevide bi bilo zato potrebno preveriti tudi na podrocjih, kjer ni možnosti velikega izbora dobrih oslonilnih tock in na terenu z bolj razgiba­nim reliefom. Ker so JVZ izdelani namensko za vojaško uporabo je razumljivo, da so strateške tocke (gradovi, cerkve na hribih, naselja, mostovi in križišca) bolj zanesljivo prikazana na karti, kot pa vojaško manj pomembne zadeve, ki so že na osnovni karti lahko napacno prikazane. Kljub vsemu pa je ekipa 22 armadnih zemljemercev in maperjev, skupaj s pomocniki, s presenetljivo skromnim orodjem, v treh letih pre­merila in kartirala ozemlje današnje Slovenije in s tem opravila še za današnje case izjemno delo. Vojaški zemljevidi predstavljajo zanimiv vir tudi zato, ker so nastali pred marcno revolucijo leta 1848 in zemljiško odvezo leta 1853. Ta dva dogodka sta povzrocila velike spremembe v prostoru, saj sta zelo mocno posegla in spremenila lastniška razmerja ter prostorski red, ki se je ohranjal še iz zgodnjega srednjega veka. Prikazuje tudi medsebojna razmerja zemljiških kategorij, ki so rezultat razvoja polje­delskega sistema v danih geografskih možnostih (BLAZNIK et aL 1970). Ob uporabi JVZ v gozdarski praksi bomo morda presenecena ugotovili, da je gozd, za katerega smo na podlagi naravnega izgleda mislili, da je tam že odnekdaj, na tem prostoru šele pred ne vec kot 250 leti zamenjal polje žita ali koruze. Spoznali bomo, kako hitro narava lahko vzame nazaj in povrne v prejšnje stanje nekaj, kar si je clovek pred casom od nje izposodil. 5 SUMMARY AND CONCLUSIONS The ground control points were not difficult to locate, since churches, castles and crossroads are well marked on the Austro-Hungarian military maps. The accuracy of the geometrically corrected military maps which is betv.reen 40 and 80 metres, is sufficient to identify areas of land use, but not sufficient to allow comparison of location. Accuracy could be improved by selecting more ground control points, but this could not eliminate the original errors of the military maps. In terms of inaccuracy, Korošec ( 1993) mentions the pr oj ection error ensuing from not taking into account the meridian convergence, the use of a uniform rectangular grid consisting of sections for the whole area of the monarchy, and also relief mapping which was done with a lot of imagination whereby the relief heights were not taken into account. In the uneven Slovene relief, this can cause important errors. The maps should therefore also be checked in areas and regions where it is not possible to select a large number of reliable ground control points and on more uneven and rugged reliefs. Since the Austro-Hungarian military maps were intended for military use it is understan­dable that strategic points ( castles, church es on hill-tops, settlements, bridges and crossroads) are more reliably presented than points of lesser military importance -the latter could well have been unsatisfactorily shown on the original maps. Despite the aforementioned, a team of22 military surveyors and mappers with assistants, using sur­prisingly poor equipment, succeeded in surveying and mapping the territory of present-day Slovenia in only three years, thus performing a remarkable task even for today. Austro-Hungarian military maps are an impor­tant source also because they originate before the March Revolution of 1848 and the emancipation of Kušar, G., Hoce~ar, M.: Jožefinski (avstroogrski) vojE. ski zemljevid ­ "nov" vir informa_c-=ij_i o__::;g_o_zd_u ____ _ Slika 6: Detajl kontrole tocnosti s transparentnim prekrivanjem korigiranega JVZ z DTK25 (crne linije), primer Šencur, vir: državna topografska karta merila l: 25.000, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1992. Figure 6: A detail of accuracy control, method of transparent cowring on a }VZ map with a DTK25 (black lines) on the example of šencur, source: State topograpltic map in scale 1: 25.000, © Surveying and Mapping Authority of the Re public of Slovenia, 1992. the peasants in 1853. These two events caused great changes in the physical space since they strongly affected and changed existing proprietary relations and the spatial order which persisted since the early Middle Ages. The map s show the locations and shares of individual agrarian units which are the result of land use development in particular geographical conditions (BLAZNIK et all970). Slika 7: Spremembe rabe tal-primer Sorško polje-Brnik. Zgoraj: Landsat 7 ETM +,barvni satelitski posnetek iz leta 1999. Desno: Jožefinski vojaški zemljevid (JVZ). Spodaj: državna topografska karta v merilu 1:25.000 (DTK25­barvna), vir: državna topografska karta merila 1: 25.000, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995. Figure 7: Land use changes -Sorško polje -Brnik example. Up per: a color Landsat7 ETM +satellite image from year 1999. Middle: a JVZ. Lower: a color DTK25 map; source: State topographic map in scale 1: 25.000, © Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, 1995. When using Aus tro-Hungarian military maps we might just realize, with some surprise, that an area of forest which we assumed had grown on its location since ancient times actually replaced cereal or corn fields no more than 250 years ago. We shall recognize how quickly nature can take something back and restore into the previous condition something that people borrowed from it in the past. _ _ _ K_u_s_ar_. _G .. Hocevar, M.: Jožefinski (avstroogrski) vojaški zemljevid -"nov" vir informaciji o gozdu 5 VIRI 5 REFERENCES BLAZNIK, P., GRAFENAUER, B., VILFAN, S., 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev -Zgodovina agrarnih panog.-Ljubljana, Državna založba Slovenije. 650 s. HOCEVAR, M., HLADNIK, D., KOVAC, M., 1994. Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestoj ev. Ljubljana, Zbornik gozd. in lesarstva, 44, 1994,s. 149-177. KESSLER, L., B., 1992. GlossaryofGIS terms.-Journal ofForestry, November 1992, p. 37-45. KOROŠEC, B., 1993. Gozdovi Slovenije skozi cas . Prostorske registrature in mapiranje gozdov do leta 1828 : kartografske predstavitve gozda pred uveljavitvijo franciscejskega katastra. Ljubljana, Kmecki glas. 154 s. PETROVIC, D. , RADOVAN, D., 2002. Državni topografsko-kartografski sistem.-Ljubljana, seminarsko gradivo, GEA College PIC, 22 s. RAJSP, V., SERŠE, A., TRPIN, D., 1998. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787.-Zv. 4, Ljubljana, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije. 22 zvd, 303 s. Slika 8: Spremembe rabe tal-primer Sorško polje -Meja Hrasticje. Zgoraj: crnobeliDOF izleta 1997, vir: cikli cno aerosnemanje Slovenije, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1997. Spodaj: Jožefinski vojaški zemljevid (JVZ). Figure 8: Land use changes-Sorško polje -Meja Hrasticje example. Above: a pancromatic DOF from year 1997, source:, Cyclic aerial survey of Slovenia, © Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, 1997. Below: a ]VZ map. Kartografsko gradivo in satelitske slike: DOF-digitalni ortofoto. Izdelan na GIS iz posnetkov št. 1029 in 1030. Ciklicna aerosnemanje Slovenije, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1997. Objavljeno z dovoljenjem Geodetske uprava Republike Slovenije; št: 90001-713/2005-2. DTK25 -državna topografska karta merila 1: 25.000; sekciji Kranj (094; 12 4-1), Medvode (095; 12 4-2); © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1992 in 1995. Objavljeno z dovoljenjem Geodetske uprava Republike Slovenije; št: 90001-713/2005-2. }VZ-sekcija 160-Kranj. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787.-Z v. 4, Ljubljana, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije. Objavljeno z dovoljenjem Zgodovinskega instituta Milka Kosa ZRC SAZU (dopis z dne 18.8.2005). LANDSAT 7 ETM satelitska slika. Path/Row: 190/28. 7. avgust 1999. Eurimage. Surveying and Mapping Authority (Geodetska uprava) of the Repu blic of Slovenia At the end of the l81h century the first military mapping took place and the Cadastre oflands was established by the Emperor Joseph II. Strokovna razprava GDK: 64:68: "2004" (045) Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004 Franci FURLAN*, Iztok WINKLER** Izvlecek: Furlan, F., Winkler, L Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 10. V slovenšcini. Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb se postopoma stabilizira. Povecuje se celotni prihodek od prodaje. Letos panoga spet izkazuje dobicek, realno se je povecala dodana vrednost. Stroški plac in amortizacije se realno zmanjšujejo, zmanjšalo pa se je spet število zaposlenih. Kljucne besede: gozdarska gospodarska družba, prihodek, stroški, uspešnost poslovanja, število zaposlenih. 1 UVOD V Združenje za gozdarstvo se po standardni klasi­fikaciji dejavnosti združujejo: A -02 -Gozdarstvo in gozdarske storitve A -O 1.5 -Lov in lovske storitve. Dejavnost A -01.5 je znotraj združenja nepo­membna, saj znaša njen delež v prihodku celotnega združenja le okrog 1 %. Zato se bomo v nadaljevanju omejili le panogo A -02. Vir podatkov: ATPES; obdelava: CIS GZS; metodo­logija: SKEP GZS; distribucija: INFOLINK GZS. 2 POSLOVANJE PANOGE GOZDARSTVO IN GOZDARSKE STORITVE V LETU 2004 Najprej poglejmo nekaj podatkov o poslovanju vseh gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2004. Podatke je posredovalo 42.068 (leta 2003 39.838) poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nerevidira­nih podatkih ustvarili 13.332 mlrd SIT prihodkov (leta 2003 12.017 mlrd SIT), kar je nominalno 14,3 o/o (leta 2003 10,1) o/o, realno pa 11,0% (leta 2003 4,2) o/o vec kot v preteklem letu. Odhodkov je bilo 12.890 mlrd. SIT (leta 2003 11.667 mlrd SIT), kar je nominalno 13,6% (leta 2003 9,4) o/o vec, realno pa 10,3 o/o (leta 2003 3,2 %) vec kot v prejšnjem letu. Družbe so ustvarile 391,9 mlrd SIT (leta 2003 314,8 mlrd SIT) cistega dobicka, v povprecju pa so imele 468.053 zaposlenih (leta 2003 466.296). Gozdarske gospodarske družbe so ustvarile 25.734 mlrd. SIT prihodkov kar je nominalno 4,7% (leta 2003 10,6 %), realno pa 1,1 o/o (leta 2003 5,0 %) vec kot v letu 2003. V s eh odhodkov so izkazale 25.164 mlrd SIT, kar je nominalno 6,3 o/o (2003 9,2 %), realno pa 2,7 o/o vec kot v letu 2003. Prihodki so rasli pocasneje kot stroški. Trend padanja prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov, ki se je zacel že v letu 1996 in je do leta 2002 znašal 2-3 o/o letno, se je v letu 2003 nekoliko zmanjšal in v letu 2004 nadaljeval. Vendar moramo upoštevati, da se je temu prilagodila ponudba lesa, saj smo v letu 2002 in 2003 posekali komaj nekaj cez 2,6 mio. 3 m, kar je manj kot 40 o/o pricakovanega prirastka za obdobje 2001-2010. V letu 2004 se je obseg secnje približal 3,0 mio m 3• Povecujejo se stroški blaga, materiala in storitev. Zniževanje stroškov gre že vec let v veliki meri na racun nizkih osebnih dohodkov, ki znatno zaostajajo za rastjo inflacije. Interesa za izvajanje del v gozdovih, kjer se zagotavljajo tudi vse obveznosti do države, je zato vedno manj. Zato se je zacelo z uvajanjem delovne sile iz drugih držav evropske skupnosti in uporabo strojne secnje. Iz podatkov za leto 2004lahko ugotovimo, da je znašal delež prihodkov iz gozdarstva v prihodkih gospodarstva komaj 0,19% kar je manj kot v letu 2003 (0,21 %), skupaj s kmetijstvom, lovom in ribištvom pa 1,3 o/o (2003 1,2 %, 2002 1,4 %). V letu 2004 je v gozdarski panogi poslovalo 69 družb, ki so skupaj zaposlovale 1.694 delavcev. To pomeni po povec;u;_ju v letu 2002 za 6,25 % padec v letu 2003 za 3,2 o/o in enak padec števila zaposlenih v letu 2004. V S. (isto leta 2003) velikih družbah je bilo 624 (leta 2003 650) zaposlenih, ustvarili pa so 42% (leta 2003 40 %) celotnega prihodka panoge. Pet (leta 2003 tudi) srednjih družb, ki je zaposloval o *F. F., spec. gozd., Združenja gozdarstva, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana **1. W., dr. gozd. zn., redni profesor, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Furlan, F , Winkler. 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v_ 2004 _ letu ~___ __ _ 474ljudi (leta 2003 541),je ustvarilo 25% (leta 2003 28 %) medtem ko je bilo v 63 malih družbah zapo­slenih 596ljudi (leta 2003 849) ljudi, ustvarili so pa 32% (leta 2003 32 %) celotnega prihodka panoge. Najvecji prihodek na zaposlenega so ustvarile velike družbe in sicer 17.442 milijonov SIT na zaposle­nega (leta 2003 13.15.812 SIT). Srednje družbe so realizirale 78,9 % (leta 2003 84,1 %), male pa 80,0 (2003 59,3 %) prihodkov velikih družb na zaposle­nega. Povprecen prihodek za vso panogo je znašal 15.191 milijonov SIT na zaposlenega delavca (leta 2003 12.469 milijonov SIT). Povprecno povecanje prihodkov na zaposlenega je znašalo v letu 2004 kar 21,8 %. Najvecje je v majhnih družbah saj se je Preglednica 1: Prihodki 2004 povecalo kar za 48,8 %, v velikih za 10,3 in srednjih komaj za 3,5 %. Hkrati je število zaposlenih najbolj padlo v majhnih družbah in sicer iz 849 v letu 2003 na 596 v letu 2004. Torej je v majhnih družbah glede na prejšnje leto komaj 70 % zaposlenih, v srednjih 88 %, v velikih pa 96 %. Majhne družbe vse vec dela opravljajo v srednjih in velikih družbah. Zato obratujejo z minimalnim številom zaposlenih, saj nimajo stroškov s pridobivanjem in pripravo dela, ki jih za njih opravijo velike in srednje družbe. Najvec majhnih družb pa nima za to tudi ustrezne kadrovske zasedbe. Poglejmo si nekaj poslovnih rezultatov, ki jih je gozdarska panoga dosegla v letu 2004. KAZALCI 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 Prihodki 25.733.983 104,7 Kosmati donos od poslovanja 25.281.285 105,4 Cisti prihodki od prodaje 24.175.228 104,6 Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 20.152.694 101,1 Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 4.022.534 126,4 Financni prihodki 618.247 104,3 Financni prihodki iz deležev 348.614 218,2 Financni prihodki lz terjatev 269.633 62,2 Izredni Qrihodki 273.118 87,1 Preglednica 2: Odhodki 2004 KAZALCI 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 Odhodki 25.163.872 106,3 Poslovni odhodki 24.904.986 106,6 Stroški blaga, materiala in storitev 16.041.129 109,1 Stroški dela 7.217.551 102,1 Stroški plac 4.977.147 102,0 Odpisi vrednosti 1.368.686 103,4 Amortizacija 1.163.086 101,0 Financni odhodki 227.570 77,4 Financni odhodki od obresti 131.048 108,3 Izredni odhodki 31.316 129,5 Preglednica 3: Dobicek in izguba v poslovnem letu 2004 KAZALCI 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 Celotni dobicek 1.114.105 89,9 Dobicek pred davki in obrestmi (EBIT) 1.245.153 91,5 Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 2.408.239 95,9 Davek (iz dobicka) 167.702 85,9 Cisti dobicek 946.403 90,6 Celotna izguba 105.327 411,5 Ci sta izguba 105.327 411,4 GozdV 63 (2005) 10 _____ Fu_r_la_n. F., Winkler, l.: Poslf?vanje gozdarskih gospodarskih družb v_fe_t_u_2_0_0_4 _ _ _ _ _ _ _ Preglednica 4: Sredstva panoge (aktiva bilance stanja) 2004 KAZALCI 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 Sredstva 25.982.220 109,9 Stalna sredstva 15.299.491 111,5 Neopredmetena dolgorocna sredstva 32.353 35,3 Opredmetena osnovna sredstva 11.290.389 107,0 Dolgorocne financne naložbe 3.976.749 129,4 Gibljiva sredstva 10.644.738 107,7 Zaloge 2.214.364 132,6 Preglednica 5: Viri sredstev (pasiva bilance stanja) 2004 KAZALCI 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 Obveznosti do virov sredstev 25.982.220 109,9 Kapital 17.661.106 102,2 Dolgorocne financne in poslovne obveznosti 1.341.851 168,5 Kratkorocne financne in poslovne obvez.nosti 6.466.326 126,5 Panoga je skupaj izkazala 1.008.778 milijonov SIT (1.114.105 SIT -105.327 SIT) dobicka, kar je komaj 82,7% lanskega leta. Ce pa upoštevamo samo rezultat panoge iz poslovanja ugotovimo, da je po izgubi v letu 2001 -152,775 milijonov SIT in letu 2002 v višini -188,616 milijonov SIT, v letu 2003 dobicek v višini 605,900 milijonov SIT, ki je v letu 2004 padel na 376,299 milijonov SIT (25.281.285 SIT-24.904.986 SIT). V celotni panogi se je pomembno zmanjšal dobicek in povecala izguba. Iz tega sledi, da je komaj 37,3 % dobicka ustvarjenega v panogi, ves ostali del pa v drugih dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo v gozdarskih gospodarskih družbah in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo s procesom pridobivanja lesa. Pogoji poslovanja v panogi se še naprej zaostrujejo, kar kaže tudi nižja rast prihodkov v primerjavi z vecjo rastjo stroškov v letu 2004. Panoga je v preteklem letu ustvarila 8,963 mili­jar de SIT dodane vrednosti ali 99,4 o/o vrednosti leta 2003, ko je ta znašala 9,599 milijarde SIT. Upoštevaje inflacijo -cene življenjskih potrebšcin, ki je v letu 2004 znašala 3,6 %, gre torej realno za 4,2 o/o zmanj­šanje dodane vrednosti. Primerjava med gozdarsko dejavnostjo in celo­tnim gospodarstvom kaže na relativno velika odsto­panja pri posameznih kazalcih. Poslovanje gozdarstva je bilo v letu 2003 ugodneje kot v zadnjih dveh letih, v letu 2004 pa se je spet poslabšalo, ceprav panoga še ni neto zadolžena. V letu 2002 je bila v gozdarstvu pomembno boljša donosnost sredstev in kapitala ter se je prakticno poravnala s celotnim gospodarstvom. V letu 2003 donosnost sredstev in kapitala že zaostaja za slovenskim gospodarstvom. Isto velja tudi za leto 2004. Mocan porast obvezno­sti in odstopanja od slovenskega gospodarstva pa beležimo pri kratkorocnih financnih in poslovnih obveznostih tako v letu 2003 kot v letu 2004. Pri­hodek na zaposlenega pa zelo jasno nakazuje, da je gozdarstvo delovno intenzivna panoga. V letu 2003 je ta znaša148 %, 2004 pa 53 % prihodka na zapo­slenega v celotnem gospodarstvu. V letu 2003 so bili stroški dela na zaposlenega v gozdarstvu še nižji, v letu 2004 pa že višji kot v gospodarstvu. Bistveno se je spremenilo tudi razmerje v dodani vrednosti, ki se je v gozdarstvu glede na lansko leto znižala na 99,4 % (2003 zvišala za 11,3 %), v celotnem gospodarstvu pa zvišala za 14,1% (2003 za 10,5 %). Kakovostna struktura gozdnih lesnih sortimentov ima tu prav gotovo mocan vpliv. Dodana vrednost na zaposlenega v gozdarstvu se je iz 76,8 % v letu 2003 povecala na 79,2 o/o dodane vrednosti celotnega gospodarstva. Delež amortizacije se je v gozdarstvu realno znižal v celotnem gospo­darstvu pa realno povecal. Zniževanje amortizacije sicer izboljšuje tekoci rezultat poslovanja, je pa to slaba naložba za prihodnost. Za ostale stroške dela lahko ugotovimo, da njihov porast v naši panogi praviloma zaostaja za porastom stroškov celotnega gospodarstva. Nadaljevanje na strani 449 Atlas ozd.nih tal Slovenije ----------------~--~ GDK: 114:(253) Atlas gozdnih tal Slovenije -7. del Forest S oil Atlas of Slovenia -Part VII Tomaž PRUS1, Primož SIMONC[C2 , Mihej URBANCIC3 Izvlecek: Prus, T., Urbancic, M., Simoncic, P.: Atlas gozdnih tal-7. del. Gozdarski vestnik 63/2005, št 10. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 35. Prevod v anglešcino: avtorji. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. V zadnjem (sedmem) delu Atlasa so na kratko opisane pomembnejše kemijske lastnosti taL Prikazani so nekateri razredi za vrednotenje opisanih talnih parametrov. Obravnavane so znacilnosti pedološke karte Slovenije merila 1: 25000. Pedološka karta je dokument, s katerim prenašamo znanje o tleh med raziskovalci, strokami ter med stroko in družbo. Pedološka karta je v razmerah povecanega znanja, tehnoloških možnosti in zahtev po podatkih prerasla vtalni informacijski sistem, ki deluje na modelne-operativni ravni na Biotehniški fakulteti, Centru za pedologijo in varstvo okolja. Kljub temu, da so v številnih evropskih državah podobni sistemi del državno administrativnih služb, pa v Republiki Sloveniji ni ministrstva, ki bi sistematsko skrbelo za njegovo vzdrževanje. Kljucne besede: kemijske lastnosti tal, parametrski razred, pedološka karta, talni informacijski sistem Abstract: Prus, T., Simoncic, P., U1: banlic, M.: Forest Soil Atlas of Slovenia -Part VIL Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 10. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 35. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The last (seventh) part ofthe Atlas gi ves a short description of some of the more important chemical properties of so il s. Certain classes used for the evaluation of the described soil parameters are shown. The characteristics of the S oil map of Slovenia, at se ale 1: 25000, are treated. A so il map is a document designed for transfer of knowledge among researchers, professions and between the profession and the community. Due to the development of knowledge, technological feasibilities and data demand such a soil map developed into a soil information system, which operates on a model and research level at the Biotechnical Faculty, within the Centre for so il and environmental science. In spite of the fact that in numerous European countries similar systems are a part of the state administration services, none of the ministries of the Republic of Slovenia systematically co ver the maintenance of the system. Key words: soil chernical properties, paramet1·ic class, so il map, s oil information system 10 KEMIJSKE LASTNOSTI TAL Analizni podatki o kemicnih lastnostih tal (in/ali rastlinskih asimilacijskih tkiv) so praviloma pod­laga za oceno rodovitnosti tal oziroma njihove primernosti za rast in razvoj gozdnega drevja in drugega rastja in/ali za druge namene (npr.: njihovo razvršcanje, stopnje degradacije tal, ugotavljanje onesnaženosti idr.). Pri njihovem vrednotenju uporabljamo (razlicne) razrede primernosti in/ali vsebnosti, pri tem pa se zavedamo in skušamo upoštevati, da je npr. dostopnost mineralnih hranil odvisna tudi od drugih, vecinoma nemerjenih kemicnih, fizikalnih in bioloških lastnosti tal ter njihovih interakcij. Od deleža gline in organske snovi v tleh je npr. odvisna razpoložljivost hranil v obliki kationov (Ca2+, Mg2+, K+, NH+),medtem ko 4 Fe, Al in Ca oksidi vplivajo na dostopnost relativno im obilnih anionov (PO/'. SO 2., idr). Topnost vecine 4 mikrohranil v tleh pa je odvisna od reakcije tal in vsebnosti organske snovi. REAKCIJE TAL R~akcija tal vpliva na številne lastnosti tal in pojave v tleh, kot so biološka aktivnost, hurnifi­kacija organskih snovi, dostopnost posameznih hranil ln podobno. Reakcije tal so opredelj·ene s 1 mag. T. P., univ. dipl. inž. gozd., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 dr. P. S., univ. dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana 3 M. U., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana Preglednica 1: Razredi reakcij tal po Pravilniku (1984) Reakcija tal je: zelo kisla srednje kisla slabo kisla nevtralna alkalna Pri vrednostih pH: ~4,5 4,6-5,5 5,6-6,5 6,6-7,2 7,3-8,0 j i>H 4 5 6 7 8 :1 ~-------1------------1-----····· ··+------.J----·-­ -~!:~~ 1 1 Zato so vrednosti pH pri potencialni kislosti praviloma nižje kot pri aktivni kislosti. Izmenljivo potencialno kislost tal izmerimo s pomocjo raztopin nevtralnih soli, npr. z 0,01 M raztopino kalcijevega klo rida ( CaClJ SORPTIVNA SPOSOBNOST TAL Na razpoložljivost hranil v tleh rastli­nam vpliva tudi sorptivna sposobnost tal, t.j. vezava kationov rn an ionov na površino talnih organskih (humusne Graf 1: Dostopnosti hranil glede na _p_H_v_r_e-dn-o--s-t-ta_l_(_pr-ilagojeno snovi) in mineralnih (gline, Al, Fe, Mn po FINCK 1991) koncentracijo hidronijevih ionov (HQ+) v talni 3 raztopini, ki jo izražamo s pH vrednostmi. Na shki 1 so prikazane dostopnosti hranil za vecino rastlin pri razlicnih pH vrednostih tal. Optimalna pH vrednost tal se razlikuje glede na teksturo tal in potrebe rastlinske vrste (za bukev veljajo za optimalne vrednosti pH od S do 6, za jesen, javor, lipo, jelšo, topol vrednosti pH med 5,5 in 6,5, za smreko med 4,5 in 5,5 itd). Ce so tla lažja in imajo vec humusa, je optimalna reakcija tal praviloma nižja. Vrednosti pH (H20) so merjene v vodni suspenziji tal, v kateri dolocamo aktivno kislost tal (ta zajema samo koncentracijo vodikovih ionov v talni raztopini). Potencialna kis­lost poleg vodikovih ionov v talni suspenziji zajema tudi ione, ki s·o adsorptivno vezani na talne koloide. Preglednica 2: Obmo cja vrednosti kationskih izmenjalnih kapacitet za razlicne vrste talnih koloidov Sorptivni del tal Kationska izmenjalna kapaciteta (mmol/100 g tal) hwnus 100 -300 vermikulit 80-150 montmorillonit 60-100 illit 25 ­40 kaolinit 3-15 seskvioksidi 0-3 hidroksidi in oksidi) koloidov, ker se sorbirani ionilahko ponovno sprostijo oziroma zamenjajo (substituirajo) z drugimi ioni. Talni koloidi so vecinoma negativno naelektreni in zato sposobni, da vežejo in izmenjujejo katione v talni raztopini. V pedološkem laboratoriju se tlem dolocajo vsebnosti izmenljivih t. i. bazicnih (kaki­jevih, magnezijevih, kalij evih, natrij evih) kationov in vsebnosti izmenljivih t.i. kislih (vodikovih, aluminijevih, železovih, manganovih) kationov. Vsota vseh izmenljivih (bazicnih in kislih) kati­onov predstavlja vrednost kationske izmenjaline kapacitete tal (ki jo oznacujemo s kratko KIK; ali CEC = cation exchange capacity, ali vrednost T). V odstotkih izraženo razmerje med vsoto izmenljivih bazicnihkationov in vrednostjo kati­anske izmenjalne kapacitete im·enujemo stopnja nasicenosti tal z izmenljivimi bazami (to vrednost oznacujemo z V, ali BS, ali BSat = exchangeable base saturation). Tla, ki imajo stopnjo nasicenosti z izmenljivtmi bazami (vsaj v globini 20 do 50 cm pod površjem) manjšo od SO %, razvršcamo v s hranili praviloma revna, districna tla. Tla, ki imajo (vsaj v tej globini) to stopnjo vecjo od 50 % in niso karbonatna, pa razvršcamo v s. hranili praviloma bogatejša, evtricna tla. Posledica sorptivnih lasnosti tal sta puferska in filterska sposobnost tal, KIK in V pa sta dobra indikatorja rodovitnosti in stopnje razvoja tal. Atlas gozdnih tal Slovenije PUFERSKA SPOSOBNOST TAL se kisline nevtralizirajo s sprostitvijo alkalnih in Z uravnoteženo proizvodnjo in porabo protonov so v gozdu dani ugodni pogoji za rast rastlin. Ce se v tleh zaradi razlicnih procesov zacnejo razmere spreminjati (npr. zaradi kopicenja opada v mono­kulturah, vnos o v onesnažil v gozd idr.) se zacne spreminjati tudi zmeraj dinamicno ravnote~o stanje. Spremembe v tleh sledijo Le Chatelierovemu nacelu najmanjšega odpora, ko s spreminjanjem zunanjih pogojev vsiljuj emo spremembe v sistem, ki je v ravnotežju. Ravnotežje se premakne v tisto smer, ki spremembo izravnava (BINKLEY s sod. 1989). V primeru povecanja koncentracije "H+ in ostalih ionov v talni raztopini se ti ioni lahko vežejo na koloidne delce tal. Kateri ioni se bodo vezali in kateri bodo izrinjeni s površine koloidnih delcev tal, pa je odvisno od njihove koncentracije v talni raztopini, oksidacijskega števila, velikosti hidratacijskega ovoja, vrste tal (CIRIC 1984, ULRICH 1986, STRITAR 1991). Koncentracija H+ ionov, predvsem v krajših obdobjih, vpliva na procese, ki uravnavajo koncentracijo ionov v talnili raztopinah, v daljših casovnih obdobjih pa je koncentracija H+ ionov odvisna od skupne vsebnosti ionov, ki so v tleh ( BINKLEY s sod. 1989). Po Binkleyu je razumevanje }f+ ciklusa in izracun bilance kroženja, vnosa in iznosa H+ ionov v gozdnem ekosistemu nujno potrebno, ce želimo oceniti ucinke potencialnih sprememb v talni reakc~ji, ki jo lahko povzrocijo razlicni vzroki. B. Ulrich je glede na pH vrednost opisal pet pufer­nih obmocij gozdnih tal: karbonatno, silikatno, izmenjalno, aluminijevo in železove (ULRICH 1983). V karbonatnem izravnalnem obmocju (pH 8 -6.2) se kisline nevtralizirajo s CaC0, nastali 3 Ca(HC0)2 se z odcedno vodo izpira s tal. V silikatnem izravnalne~ obmocju (pH 6.2-5.0) zemeljskoalkalnih ionov (Na+, K+, Mg2+, Ca2+) iz primarnih silikatov. V izmenj alnem izravnalnem obmocju (pH 5.0-4.2) se kisline nevtralizirajo s sp roš cenimi aluminij evimi ioni iz mineralov glin in drugih primarnih silikatov. V alwninijevem izra:vnalnem obmocju (pH 4.2 -3.8) se kisline nevtralizirajo s sprostitvijo AJ3+ ionov iz mineralov glin in iz aluminijevih hidroksi kationov. V tem obmocju se proces nitrifikacije zmanjša ali prekine, acidofilnim rastlinam se poškodujejo korenine. Toksicno delovanje aluminija ni toliko odvisno od njegove koncentracije kot od pH vrednosti talne raztopine, oblike aluminija (AJ3+, Al(OH)2+, Al(OH)/ itn.) in razmerja Ca 1 Al. Povecana koncentracija aluminija v talni razto pini vpliva na slabši sprejem kalcija prek koreninskih laskov in mikorize (SHORTLE 1 SMITH 1988). HUMUS V TLEH V organskih horizontih tal so bio kemicni in kemicni procesi vecinoma najbolj intenzivni in imajo cesto odlocilen vpliv na stopnjo in smer ostalih talnih procesov. Razkroj odmrle organske snovi (o pada listov, iglic, vejic, storžev, mrtvega ~ esa padlih debel, odlomljenih vej, odmrlih organizmov, korenin itd.) poteka kot posledica delovanja vecinoma drobnih tanih organizmov ( edafona). Pri tem se del odmrle organske snovi mineralizira (v C0 , NH/, N0 ·, 22 PO/· in druge rudninske snovi), del pa se predel uje v procesu humifikacije v bolj obstojno organsko snov -humus, ki je rjave do crne barve in ga sestavljajo fulvo in huminske kisline ter humin. Od vsebnosti organske snovi'in oblike humusa so odvisne tako kemicne kot fizikalne in biolo~ke lastnosti tal. Podatke o odstotnih deležih (nežive) organske snovi v vzorcih tal (lahko) ocenjujemo po razredih vsebnosti Preglednica 3: Meje razredov za vrednotenje reakcij tal (pH), vsebnosti organskega ogljika ( C .), celokupnega 0 dušika (N), njunih razmerij (Co,/N), vsebnosti celokupnega fosforja (P) in razmerij med qrgal;skim ogljikom 101 in celokupnim fosforjem (CIP), dolocene organskim (O) in mineralnim (M) talnim vzorcem (po FSEP-6, 1996). l. razred zajema najmanjše, 5. pa najvecje vrednosti obravnavanih parametrov. Vzorec: O+M o M o M O+M O+M O+M Parameter: pH c org c org Nwt Ntot c orgiNiot p CIP Razred (H20) g/kg g/kg g/kg g/kg mg/kg 1 ;5;3 :2 s; 200 ;S;10 ;5;8 :-::;o.2 :-::; 16 :-::;soo ~200 2 3.3-4.0 201-300 11-20 9-12 0.3-0.5 17-24 501-750 201-400 3 4.1-5.0 301-400 21-40 13-16 0.6-1.0 25 -30 751-1000 1 401-600 4 5.1-6.0 401-soo 41-80 17-20 1.1-5.0 31-40 1001-1500 601-800 5 >6.0 > 500 >80 > 20 >5.0 >40 >1500 1 >800 Slika 2: Odvzem talnega vzorca z razldopno valjasto sondo (foto: M. Urbancic) Slika 1 : Žlebasta sonda in sveder z ušesom za preiskave in vzorcenja tal (foto: M. Urbancic) organskega ogljika, prikazanih v preglednici 3 ali po vsebnosti organske snovi, ki je praviloma izracunana po enacbi : org. snov = C org x l, 724. Iz razmerij med organskim ogljikom in skupnim dušikom (Cor/N,01 ) sklepamo o razkrojenosti organ­ske snovi in o humusni obliki v analiziranih tleh. Najbolj ugodna je sprsteninasta humusna oblika. Sprstenina povezuje delce tal v strukturne skupke, s cimer se izboljšujeta zracnost in vodo prepustnost tal. Ima veliko adsorpcijsko sposobnost za vezanje Slika 3: Dolocevanje kar­bonatnosti kamnine ali tal s solno kislino in reakcije (pH vrednosti) tal z indikatorskimi list ic i na terenu (foto: M. Urbancic) vode in hranil, ki pa so rastlinam kljub temu lahko dostopne. Zato tlem izboljšuje vodno kapaciteto in je pomemben trajen vir hranil za rastline .. Za humus v obliki sprstenine so znacilna Co,/Ntor razmerja med 10 in 15. Pri slabše razkrojenih humusnih oblikah so ta razmerja širša in imajo vecinoma te vrednosti vecje od 15. Ce je v obliki prhninaste sprstenine, ima vrednosti Cor/Nror od 15 do 19, prhnine od 20 do 25, surovega humusa nad 25 in šote nad 30. Slika 4: Odvzem talnih vzorcev s Kopeckyjevimi valji (foto: M. Urbancic) Slika 5: Talni vzorci na keramicni plo~ ci Richardovega tlacnega eksikatorja (foto: M. Urbancic) Slika 6: Richardovi aparaturi za dolocevanje vodno­zracnih lastnosti tal (foto: M. Urbancic) Parameter: Razred Na mgl kg_ Mn mg/ kg Al, Fe mglkg SB cmol(+)k_g SK cmol(+)kg 1 KIK cmol(+)kg v % 1 s 50 s100 s2ooo so .s so .s s5.0 .s;5 2 51-100 101-500 2001-4000 0.6-2.0 0.6-2.0 5.1-10.0 6-20 3 100-200 1 501-1500 1 4001-8000 2.1-5.0 2.1-5.0 10.1-20.0 21-50 4 201-500 1501-3000 8001-16000 5.1-20.0 5.1-20.0 20.1 -50.0 51-95 1 5 >500 >3000 >16000 >20.0 >20.0 >50.0 >95 Atlas gozdnih tal Slovenije Preglednica 4 Meje razredov za vrednotenje vsebnosti karbonatov (CaCO,), celokupnega kalija (K), celokupnega kalcija (Ca), celokupnega magnezija (Mg) in celokupnega žvepla (SJ ter njegovih razmerij z organskim ogljikom (Car/ S 1) dolocene organskim (O) inmineralnim (M) talnim vzorcem (FSEP-6, 1996) Vzorec: M M M M o o Parameter: CaC03 Ca K 1 Mg stol C /S org lot Razred g{~ mgl kg mg~ mg/ kg_ mgl kg 1 o 1 :::;;2000 s SOO s1000 sO,S ::s; 100 2 1 1-20 11 2001-5000 501-1000 1001-2500 0,6-1,0 101-150 3 21-200 5001-10000 1001-2000 2501-5000 1,1-2,0 151 ~ 250 4 201-500 10001-25000 2001-4000 5001-10000 2,1-2,5 251 -300 5 >500 >25000 >4000 >10000 > 2,5 > 300 Preglednica 5: Meje razredov za vrednotenje vsebnosti celokupnega natrija (Na), celokupnega mangana (Mn), celokupnega aluminija in celokupnega železa (Al, Fe), vsote izmenljivih bazicnih kationov (SB) in izmenljivih kislih kationov (SK), kationske izmenjalne kapacitete (KIK) in stopnje nasicenosti z bazami (V), dolocene mineralnim taJnim vzorcem (FSEP-6, 1996) J Preglednica 6: Elementama sestava rastlin (SARIC 1983) Odstotek teže(%) Skupina Element 101 I O,H 100 II c - IQ·l III P, Si, K, Ca, N 10 -2 IV S, Mg, Fe, Na, Cl, Al lO -3 v Mn, B,Sr 1Q•5 Cu, Ti, Zn, Li, Ba, Br, VI 10 ·5 F, Rb, Sn, Ni VII 10-6 VIII 10 -12 As, Mo, Co, J, Ge, Ph, Hg, Ag, Au, Ra IX RASTLINSKA HRANILA Vec kot 95 % bjomase sestavljajo ogljik, bsik in vodik. Ostanek predstavljajo ostali bistveni ele­menti: dušik, fosfor,·žveplo, kalij, kalcij in magnezij, ter elementi, ki so prisotni v manjših kolicinah: mangan, železo, klor, baker, cink pa tudi bor in molibden {BINKLEY 1986). Tla nudijo rastlinam hrano. Rastlinska hranila so elementi, ki so potrebni za rast rastlin. Esenci­alna hranila so tista, brez katerih rastlina ne more obstati: C, O, H, N, P, K, Ca, S, Mg, Fe, B, Mn, Zn, Cu, Mo, Co. Rastlinska hranila delimo na mikro in makro hranila glede na kolicine, b so potrebne za rast rastlin. Dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg) in žveplo (S) uvršcamo med makrohr~ila, ker jih rastline potrebujejo v velikih kolicinah, železo (Fe), mangan (Mn), baker (Cu), cink (Zn); bor (B) molibden (Mo) in klor (Cl) pa med mikrohranila. V preglednici 6 prikazane vse­bnosti makro hranil v tleh, v rastlinah na splošno in optimalne vsebnosti hranil v iglicah smreke oz. listju bukve so povzete po razlicnih virih (GUSSONE 1964, SIMONCIC 1997, STEFAN et al. 1997, LARCHER 1995). Preglednica 7: Povprecne vsebnosti makro hranil v tleh, obmocja vsebnosti v rastlinah in optimalne vsebnosti hranil v iglicah smreke ter listju bukve, izražene v mg g·1 suhe snovi (s.s.) Hranilo Povprecne vsebnosti vtleh1 (g kg· 1 s.s.) Obmocje vsebnosti za rastline1 (g kg' 1 s.s.) Optimalna prehranjenost za smreko~ (mg g·1 s.s.) Optimalna prehranjenost za bukev! (mg g·1 s.s.) Dušik 2 12-75 12-17 18-25 Fosfor 0.8 0.1-10 l.0-2.0 1.0-1.7 Kalij 14 1-70 3.5-9.0 5.0-.10.0 Kalcij 15 0.4-15 1.5-6.0 4.0-8.0 Magnezij 5 0.7-9 0.6-1.5 L0-1.5 Žveplo 0.7 0.6-9 -1.1 -1.3 Legenda : vrednosti so povzete po Larcher 1995 1 in po Ingestadu, Hiittelu, Bonneauju, Stefan et al. v Simoncic 19972 Preglednica 8: Povprecne vsebnosti dušika (N) v posameznih delih gozdov iglavcev in listavcev (CARLYLE 1986) Li stavci posameznih delih gozdnih Porazdelitev N v Iglavci obmocje Npovp. obmocje Npovp. ekosistemov (kg/ha) (kg/ha) (kg/ha) (kg/ha) - 51 -228 53 -121 iglice, listi t 120 84 veje l 18 -242 20-666 100 165 120-386 47-584 176 208 deblo 153-729 497 ·, 240-1071 korenine skupaj -nad tlemi 396 57-434 12-422 101 169 389-1260 470 1 165-900 688 skupaj -drevje 613 85-2260 399 44-1100 tla do globine koreninjenja opad, org. plastj tal 1380 -13800 1753-7100 6142 4117 Dobra rast in razvoj rastlin sta zelo odvisni od ustrezno visoke in dovolj skladne preskrbljenosti tal z rastlinam dostopnimi dušicnimi, kalijevimi, fosforjevimi in magnezijevimi sn0vmi. Gozdovi lahko vsebujejo velike kolicine dušika (N), ki je vecinoma (90 %) organsko vezan, rastline pa lahko sprejemajo dušik vecinoma le v anorganski obliki. O preskrbljenosti tal z dušikom vecinoma sklepamo na osnovi rezultatov analiz vsebnosti skupnega dušika v vzorcih. Ti podatki sicer ne dajejo tocne podobe pre­skrbljenosti, saj je dušik obicajno v tleh vecinoma v organski obliki in ga je razmeroma malo v rastlinam dostopnih neorganskih oblikah. Rastlinam dostopne oblike dušika predstavljajo vecinoma manj kot 2% celo­kupnega dušika v tleh. Dostopnost dušika iz organske snovi v tleh je odvisna od procesa mineralizacije dušika v anorganske oblike amonija in ni trata. Ta stanja dušika se lahko med letom spreminjajo. Vendar praviloma vecji odstotek dušika pomeni tudi boljšo preskrbljenost s tem hranilom. Npr. pri drevesnicarski proizvodnji veljajo za primerna tla, ki vsebujejo od 3 do 8 % organske snovi, razmerje Co,/Nlot pa naj ob ustrezni preskrbljenosti z dušikom(> 2,2 %) ne bi bilo višje od 26. Preglednica 9: Razredi preskrbljenosti ilovnatih tal z rastlinam dostopnim fosforjem (P) in kalijem (K), ugotovljenima po CAL metodi ter z rastlinam dostopnim magnezijem (Mg), talnim vzorcem dolocenim s Schachtschnabel-ovo metodo Rastlinam dostopna hranila v tleh Tla so s hranilom K Mg (mg!kg) preskrbljena· (m;kg) 1 (mg/kg) slabo < 12 1 < 40 100 > 35 1 > 80 Na osnovi laboratorijskega dolocanja vsebnosti rastlinam dostopnih kalijevih in fosforjevih spojin ter magnezija v talnih vzorcih sklepamo o preskrb­ljenosti tal s temi hranili (preglednica 9). Žveplo (S) je osnovno rastlinsko hranilo, ki pa se npr. zaradi onesnaženosti zraka z S02 lahko prekomerno kopici v rastlinskih listih in iglicah, kar se, ko odpadejo in se vgradi v tla, lahko odrazi v vecji vsebnosti žvepla v tleh. Slika 7: Elementni analizator ogljika, dušika in žvepla Leco CNS-2000 (foto: Daniel Zlindra) Slika 8: Atomski absorbcijski spektrometer za dolocevanje vsebnosti hranil in težkih kovin v tleh (foto: Daniel Žlindra) Slika 9: Kalcimeter za laboratorijsko dolo­cevanje karbonatov v tleh (foto: Daniel Žlindra) Slika 10: Spektrofotometer za dolocevanje vsebnosti rastlinam dostopnega in celokupnega fosfosforja v tleh (foto: Daniel Žlindra) Atlas gezdnih tal Slovenije -~---­ VSEBNOST TEŽKIH KOVIN Mejna imisijska vrednost je gostota posamezne Mobilnost težkih kovin v tleh in njihova dostop­nost rastlinam je povezana z reakcijo tal, vse­bnos~o organske snovi ter kationsko izmenjalno kapaciteto. Praviloma so težke kovine rastlinam dostopnejše pri nižjih pH vrednostih (graf 1) in kationskih izmenjalnih kapacitetah taL Privze­manje težkih kovin pri drevju poteka predvsem preko korenin. Sprejem preko listja in iglic pa je praviloma majhen. Pri težkih kovinah glede na veljavno uredbo (Uradni list RS 68/96; Uredba o mejnih, opozorilnih in kriticnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh, Council Directive 86/278/EEC) ocenjujemo, ali presegajo 111ejno, opozorilno oz. kriticno vred­nost v tleh. kovine v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, in pri kateri se ne poslabšuje kakovost podtalnice ter rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so ucinki ali vplivi na zdravje cloveka ali okolje še sprejemljivi. Opozorilna imisijska vrednost je gostota posa­mezne kovine v tleh, ki pomeni pri dolocenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih ucinkov ali vplivov na zdravje cloveka ali na okolje. Kriticna imisijska vrednost je gostota posamezne kovine v tleh, pri kateri zaradi škodljivih ucinkov ali vplivov na cloveka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali fil­triranje vode. Preglednica 10: Mejne, opozorilne in kriticne irhisijske vrednosti za Cd, Pb, Zn in Crv tleh (Ur. list RS, št. 68/96, str. 5773) ter mejne imisijske vrednosti po EEC (1986) Kovina Mejna vrednost (mg/kg suhih tal) Opozorilna vrednost (mg/kg suhih tal) Kriticna vrednost (mg/kg suhih tal) Council Directive 86/278/EEC (mg/kg suhih tal) Cd-kadmij 1 2 12 1-3 Cr-krom 100 150 380 ----­ Cu-baker 60 100 300 50-140 Ni-nikelj so 70 210 30-75 Pb-svinec 85 100 530 50-300 Zn -cink 200 300 720 150-300 11 PEDOLOŠKA KARTA IN DIGITALNI INFORMACIJSKI SISTEM TAL SLOVENIJE Tla so vitalen naravni habitat, ki uravnava naše okolje in reagira na obremenitve, ki jim jih nala­gamo. Ceprav jih vecina prezre, tla opravljajo številne pomembne naloge v okolju, ki so kljucne za našo blaginjo (AK<;A2005). Tla nam omogocajo pridelovati hrano, krmo in industrijske surovine. So naraven filter saj se v njih razgrajuj ejo številna onesnažila. Tla zadržujejo in prerazporejajo viške vode s površja v podtalnico, zadržujejo in oddajajo pa tudi toploto. V njih potekajo naravni procesi reciklacije odmrlih rastlinskih in živalskih ostankov in s tem zagotavljajo hranila za nove življenjske chlde. So habitat številnih organizmov. Varujejo zakopano arheološko oziroma zgodo­vinsko dedišcino pred poškodbami. Poleg tega zagotavljajo tudi možnost temeljenja ob gradnji razlicnih in številnih objektov. Ob tem, ko se v javnosti že zavedamo pomena ciste vode in zraka, se proces vsesplošnega zave­danja pomena tal šele pricenja. Številni v zadnjem casu prisotni okoljsko -civilizacijskimi problemi vkljucujejo vsaj posredno tudi neustrezno ravnanje s tlemi.· Premalo se v tem trenutku še zavedamo, da so številne kulture v preteklosti propadle, ker so unicile razpoložljive vire tal. Tla se med seboj mocno razlikujejo tako glede prostorske razprostranjenosti kakor tudi njihovih. lastnosti. Praviloma geografska lega doloca vsaj nekatere talne lastnosti, saj so dejavniki okolja kot so klima, relief in rastlinska odeja zelo vplivni v širšem geografskem okolju. Za manjši prostor kot je Slovenija pa se je pokazalo, da na razlicnost tal najmocneje vpliva maticna podlaga, šele nato pa vsi ostali dejavniki. Zelo pomemben dejavnik v našem okolju so vodne razmere. Glede njih se tla mocno razlikujejo, saj daljše zadrževanje vode v nekaterih delih talnega profila vidno oznacuje talne horizonte. Cas je z vidika cloveka zelo specificen dejavnik. Atlas gozdnih t.al Slovenije __________ _ V vsesplošni naglici pozabljamo, da nastanek tal poteka zelo pocasi. Nekaj cloveških generacij v tem procesu ne pomeni veliko. Obratno pa lahko clovek zelo hitro spremeni, poslabša ali celo nnici tla ali vsaj posamezne talne lastnosti. Ustrezno gospodarjenje s tlemi je tako nujno, ce želimo tla uporablj.ati v kateri koli v zacetku omen.jeni vlogi. Predvsem pa bi morali gospodariti s tlemi po nacelih, ki so v gozdarski stroki dobro znana, to j.e v cim vecji meri ohranjati prvine sonaravnosti in zagotavljati trajnost rabe oziroma naloge. Osnova za tak pristop je dobro poznavaje tal, kar vkljucuje tudi poznavanje prostorske razpro­stranjenosti posameznih vrst taL Ime tal (vrsta tal, talni tip, talna sistematska enota, pedosistemat­ska enota) je namrec nosilec splošne informacije o morfoloških, fizikalnih, kemicnih in biotskih lastnostih tal. Pe do loška karta je torej dokument s katerim prenašamo znanje o tleh med raziskovalci,. strokami ter med stroko in družbo. Ne pove pa nam nic o njihovem eventualnem onesnaženju ali trenutni rabi. Te informacije praviloma zbiramo in prikazujemo loceno. Prostorsko razprostranjenost tal (vrste tal) ali talne odeje prikazujemo s pedološko karto. Taka karta vsebuje geografsko/topografsko osnovo preko katere je v razlicnih barvah prikazana razprostranje­nost tal. Podrobnosti tako topografske osnove kakor tudi prikaza tal so odvisne od njenega merila. Karte vecjih merili :5.000 in 1:10.000 so podrobnejše, karte malih meril pa so primernejše za prikaz vecjega ozemlja. Kot kompromis pri izdelavi pedološke karte Slovenije, je bilo izbrano merilo 1:25.000. Pri tem je potrebno upoštevati, da je zacetni del kartiranja potekal v okviru jugoslovanskega projekta v merilu 1:50.000. Ti listi so bili kasneje rekartirani, toda v dolocenih ozirih še vedno ohranjajo znacil­nosti osnovnega merila. NASTAJA~JE PEDOLOŠKE KARTE SLOVENIJE V casovnem zaporedju lahko nastajanje pedološke karte Slovenij~ razdelimo v tri obdobja. Prvo med leti 1963 in letom 1981, drugo med letom 1981 do 1987 oziroma 1990 ter tretje po letu 1990. Sistematicno delo na izdelavi pedološke karte je v Sloveniji pricelo leta 1963. Do leta 1981 se je uporab­ljalo merilo 1:50.000, po letu 1981 pa merilo 1:25.000. Najprej so bile tiskane sekcije na stari topografski osnovi (po Parizu) v merilu 150.000: Ljubljana 3 leta1966, leta 1969 pa Maribor 4, Rogatec 2, Ptuj l, Celje 2, Cerknica 2, Cerknica 4. Razrez listov se ne ujema z razdelitvijo sekcij TTN 25. Kartografske enote prikazujejo eno samo, to je prevladujoca, pedosistematsko enoto. Legenda je danes zastarela. Komentarji teh kart so bili izdelani kot tipkopisi in so težje dostopni, medtem ko so karte še dostopne v arhivih Centra za pedologijo in varstvo okolja. Te karte lahko danes služijo le kot arhivsko gradivo. V letih 1984 do 1986 so bile tiskane v merilu 1:50.000, na osnovni topografski karti TTN 50 Geo­detska uprava Republike Slovenije, sekcije Murska Sobota, Ljubljana in Ptuj. Glede na starejše karte je format dvojen, vsako karto sestavlja 8listov v razrezu TTN 25. Te karte imajo tudi komentar natisnjen v obliki knjižice. Kartografske enote so podane kot posamezne sistematske enote ali kot združbe dveh razvojno zaporednih pedosistematsk:i:h enot z ustrezajocim deležem površinske razprostranjenosti znotraj kartografske enote. Legend~a je v n_arejena po jugoslovanski klasifikaciji tal (SKORIC, FILl­POVSKI, CIRIC 1973) in je vsaj deloma usklajena s legendo Pedološke karte sveta (FAO 197 4). V se so na voljo na Biotehniški fakulteti, Centru za pedologijo in varstvo okolja. Karte so omejeno uporabne ob ustrezni strokovni interpretaciji. Preglednica 11: Potek in glavne lastnosti pedološke karte Slovenije Pedološka karta l. generacija 2. generacija 3. generacija znacilnosti cas dostopnosti 1984-1986 po letu 1999 sist~m izdelave 1966-1969 analogna digitalna pokritost Slovenije z listi 1 analogna delna -28 listov delna -24 listov celotna -200 listov 1:25.000 1 _, merilo 1:50.000 1:50.000 1:25.000 - v prilogi (tipkopis) v knjižici lastnosti tal kot atributi v prilogi, nepopolni v datoteki talni profili v la]_ižici Atlas gozdnih tal Slovenije DIGITALNA PEDOLOŠKA KARTA podatkov preko elektronskih medijev .. Predvsem Konec leta 1987 so bili opravljeni prvi poskusi digitalne obdelave pedološke karte, v letu 1990 pa je stekla postopna digitalizacija pedološke karte v merilu 1:25.000. V zacetku leta 1999 je bila izdelana digitalna karto za celotno Slovenijo in posredovana Ministrstvu za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano. Digitalna pedološka karta je v bistvu podoben izdelek kot analogna papirna, vendar ima v primer­javi z njo številne prednosti v graficnem prikazova­nju kot so izrezi, spajanje, menjanje topografskih podlag ipd. ne gre torej samo za novo obliko in sodobno tehnologijo, ampak pomeni digitalizacija z poljub nim številom izrisov tudi manjši strošek kot tiskanje. Kot je že bilo omenjeno, so tiskane karte v razmeroma veliki kolicini ob ležale v arhivu, medtem ko sodobne tehnologije omogocajo hiter dostop do pa digitalna karta omogoca izdelavo sistema refe­rencne baze podatkov o tleh (ARROUAYS 1998). Tak sistem namrec vsebuje tudi sloj talnih profilov, to je geografsko opredeljenih tock, na katerih so bili izkopani talni profili. Podatki talnih profilov, kot so opisi in rezultati laboratorijskih analiz, so zbrani v posebni datoteki in predstavljajo osnovo za tvorjenje talnih atributov. Digitalna pedološka karta je tako omogocila nadaljnji razvoj v smeri talnega informacijskega sistema. Ta je zasnovan na principu geografskih informacijskih sistemov in omogoca urejeno hra­njenje, vzdrževanje in dopolnjevanje podatkov o tleh (glej graf2), hkrati pa tudi razlicne prostorske analize, tako na osnovi samih podatkov o tleh kakor tudi v kombinaciji z drugimi prostorskimi podatki npr. o reliefu, klimi, rastlinski odeji ipd. Povezava tal z refere11C110 bazo NA.R<\VA. I>RESLII{A. ·vA. ~ ~------~~~~ T .-\LNA ODEJA STRlJI{TlTR~I(<)NCEPT INTERPRET ACIJA ~ ~ ITCrJ ~ 1:EFEREN('NI HOI:.IZONTI BAZA Graf2: Koncept referencne baze podatkov o tleh. (Po ARROUAYS 1998 priredil Prus T.) Atlas gozdnih tal SloveJtije ZGRADBA TALNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Talni informacijski sistem, v Sloveniji ga kratko oznacujemo kot TIS, sestavlja vec slojev. Osnova je sloj digitalne pedološke karte, ki jo sestavljajo poligoni talnih kartografskih enot. Dopolnjuje ga tockovni sloj lokacij talnih profilov. Tretji sloj pa predstavlja tocke vzorcenja za ugotavljanje možne onesnaženosti tal. Digitalna pedološka karta je bila narejena z namenom cim bolj poenostaviti njeno dostopnost in uporabnost. Vseeno pa mora uporabnik poznati njeno zgradbo oziroma nacin prikazovanja talnih enot. Digitalizirane (vektorizirane) meje kartograf­skih enot tvorijo zaprte poligone. V sak predstavlja kartografsko enoto, ki jo imenujemo talna karto­grafsko ali pedokartografska enota (PKE). Nekatere so homogene, kar pomeni, da so sestavljene iz ene pedosistematske enote (PSE), vecina pa je sestavlje­nih po natancno dolocenem pravilu. Te vsebujejo do tri (glavne) pedosistematske enote, ki so opredeljene le po deležu prostorske razprostranjenosti znotraj poligona. Tako 50% pomeni, da enota pokriva polovico površine poligona, vendar ta površina ni vrisana v karti in tudi ni nujno da se znotraj PKE Graf 3: Shema digi­talne pedološke karte (VRŠCAJ 2002). Zapis podatkov npr. karto­ grafske enote 1161 v pripadajoco tabelo. V zgornji tabeli/ datoteki se nahajajo podatki o sestavi kartografske enote. Spodnja tabela predstavlja zbirko po­datkov o posameznih pedosistematskih eno­tah. nahaja v enem kosu. Pedokartografska enota lahko vsebuje še eno dodatno pedosistematsko enoto, ki jo imenujemo inkluzija. To je pedosistematska enota, katere delež ne dosega 10% in zato ni všteta v skupno površino. Delež glavnih pedosistematskih enot v celoti zajema 100%. Pedosistematske enote se ujemajo z osnovnimi enotami klasifikacijskega sistema, to je tipom tal ali nižjo sistematsko enoto (URBANCIC 1 SIMONCIC 2005). Taka razmeroma zapletena zgradba pedokar­tografske enote je posledica merila karte. Poligoni številnih pedosistematskih enot so namrec v merilu 1:25.000 premajhni, da bi jih lahko prikazali. Primer take mozaicne prepletenosti vec talnih tipov je npr. prehajanje rendzine v rjava pokarbonatna tla ali celo izprana tla, kar je razmeroma pogost pojav v kocevskih in notranjskih gozdovih. Pedokartografske enote so oznacene s štiri­mestno številko. Oznacba z njimi je nastala kot zaporedna številka nakljucno izbranega poligona ob digitalizaciji in nima simbolnega oziroma kod­nega pomena. Kakor je razvidno iz grafa 3, pripadajo torej slo ju digitalne pedološke karte ali pedokartografskih enot tri atributne datoteke: datoteka pedokarto­grafskih enot, pedosistematskih enot. Iz povezave J med tabelami/ datotekami je razvidno da se atribut kartografske enote doloca iz atributov pedosiste­matskih enot. Tako se npr. globina tal, ki velja za kartografsko enoto racuna iz globin posame~nih pedosistematskfu_.enot: Pogosto upo­rabljamo tehtano aritmeticno sredino; mogoca pa je uporaba tudi drugih algoritmov. Sloj talnih profilov prostorsko opredeljuje tocke na katerih so bili izkopani talni profili. To so navpicni prerezi skozi tla od površja do maticne podlage. Izkopani so glede na razlicnost tal na naj­bolj znacilnih mestih. Razporeditev v prostoru je razpršena. V talnem profilu so· opisani horizonti, ter vzeti vzorci-za laboratorijske analize. V atributnih podatkovnih datotekah loceno · hranimo podatke o lokaciji profilov, opise profilov po posameznih horizontih ter analitske podatke talnega profila, prav tako po posameznih horizontih. Datoteke vsebujejo podatke o okrog 1800 talnih profilov razporejenih po celotni Sloveniji. Sloj podatkov·o onesnaženju tal je podoben toc­kovni sloj kot sloj talnih profilov. Lokacije vzorcnih mest so izbrane v razlicnih mrežah, obicajno izbranih na osnovi koordinatne mreže topografskih kart. Uporablja se mreža 1x1, 2x2 in 4x4 km. Vzorcenje tal poteka po predpisani prostorski razporeditvi delnih vzorcev v radiu 1OOm ter ne po horizontih pac pa po standardiziranih globinah 0-5 cm, 5-20 cm in 20 do 30 cm. Tocke vzorcenja pokrivajo le kmetijska zemljišca, saj je ugotavljanje onesnaže­nosti tal in vegetacije v gozdnem prostoru pokrito Ž drugim projektom. V bazi so shranjeni tudi podatki onesnaženja testne rastline to je ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.), poleg tega pa še obcasno odvzetih vzorcev gojenih rastlin. V pripadajocih atributnih datotekah so poleg podatkov o mestu vzorcenja zbrani analitski rezultati dolocenih organ­skih in anorganskih onesnažil predvsem iz skupin pesticidov in težkih kovin v talnih in rastlinskih vzorcih. Talni informacijski sistem vsebuje tudi šifrante in sprem ne datoteke oziroma datoteke metapodatkov. Te vsebujejo podatke o organizaciji, nacinu prido­bivanja in drugih lastnostih podatkov. UPORABA PEDOLOŠKE KARTE Sistem smo razvijali, dopolnjevali in preizkušali ob številnih projektih. Med prvimi so bile z upo­rabo TIS izvedene analize prostora oziroma tal, po metodi presoje vplivov na okolje, za izgr~~jo nekaterih avtocestnih odsekov. V ta namen je bil uporabljen nabor podatkov iz atributne tabele za izracun pridelovalnega potenciala tal. Ta je bil izražen tockah v po Pravilniku za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorc­nih parcel (PRAVILNIK 1984). V dosedanjem strokovnem delu se je namrec pokazalo, da je za strokovnjake drugih podrocij in širšo javnost potrebno klasifikacijske enote in njihove lastnosti potrebno podajati na njim bolj razumljiv nacin. Tako je bil opredeljen vpliv kot nesprejemljivo hud, ce je poseg zajel tla s pridelovalniin potencialom vec kot 70 tock. Hud vpliv je na tla s pridelovalnim potencialom 56-70, zmeren vpliv 43 -do 56 tock, zanemarljiv vpliv 30 do 43. Zaradi metodologije, ki zahteva tudi kategorijo ni vpliva je bila ta postav­ljena za tla s pridelovalnim potencialom pod 30 tock, kar pa z vidika tal ni ustrezno. Tla tudi z najmanj šim pridelovalnim potencialom opravljajo namrec v okolju še številne druge naloge. Rezultati presoj so bili podani v digitalni obliki (PRUS et. al, 1997, PRUS et. al, 2000, VRŠCAJ et. al. 2005). Eden od zanimivejših projektov se je nanašal na ocenjevanje pojava suše v nekaterih preteklih letih. Na pojav suše mocno vplivajo tudi tal oziroma njihova sposobnost za zadrževanje vode. Ta je odvisna od številnih osnovnih lastnosti tal oziroma talnih horizontov. Kapaciteto tal za zadrževanje vode smo dolocevali preko metode »Pedotransfer Rules« iz teksture tal, kolicine organ­ske snovi, skeleta in globine talnih horizontov, saj TIS zaenkrat še ne vsebuje merjenih podatkov vodnq-fizikalnih lastnosti tal. V primeru, da ni na razpolago specificne informacije, si pomagamo z oceno iz obstojecih podatkov. Ker ta temelji na ekspertnem mnenju uporabljamo izraz »rule« pra­vilo in ne (matematicna) funkcija (AK<;:A 2005). Rezultati so bili podani kot digitalna baza in karta ( MOP 2001). Talni informacijski sistem smo uporabili tudi ob ugotavljanje (ne)onesnaženosti tal v Sloveniji. Raziskave s predlogom programa ukrepov nujnih sanacij so trajale vec let in še vedno potekajo. V zor­cenje tal je zasnovano sistematicno po koordinatni mreži na tockah presecišc kilometrske mreže v Gaus-Kruegerjevi projekciji. V kilometrski mreži je to 19.992 tock, zato je bila ta zmanjšana na 2x2 oziroma na 4x4 km. Slednja naj bi veljala za vse zemljišcih nad 600 m in na vseh gozdnih zemljišcih Republike Slovenije. TIS služi v tem primeru kot organiziran nacin zbiranja in hranjenja podatkov. Na ta nacin je bilo evidentiranih vec obmocij z vecjim onesnaženjem tal kot so obmocje Celja, Jesenic in Mežice. Atlas gozdnih tal Slovenije VZDRŽEVANJE IN DOSTOPNOST TALNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Razvoj talnega informacijskega sistema ni bil sistemsko financiran. Zanj smo se odlocili iz prakticnih raziskovalnih in razvojnih. potreb ter ga financirali preko številnih manjših projektov, ki so vkljucevali oziroma sloneti na rezultatih prostorskih analiz. Cep1·av so tudi tla vkljucena v zakonodajo o varstva okolja pa za razliko od voda in zraka v Sloveniji ni osrednje institucije, ki b~ skrbela za varovanje tega pomembnega naravnega vira. Tako ni organiziranega sistematicnega sprem­ljanja stanja tal. Še vec, Ministrstvi za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nista zagotovili vzdrževanja in izpopolnjevanja talnega informacijskega sistem. Kl'jub temu so podatki digitalne pedološke karte dostopni bodisi ob placilu tehnicnih stroškov ter stroškov prepisa ali izpisa, v partnerskih projektih in za potrebe pedagoškega dela predvsem na Biotehniški fakulteti. VIRI: AK<;A, E., JONES, A. (m.), MONTANARELLA, L. (ur.), JONES, R. J. A. (ur.). Soil atlas of Europe. Luxembow-g: European Communities, European Commission European Soil Bureau Network, cop. 2005. 128 str., ilustr., zvd. ARROUAYS, D., BAIZE, D., (ur.), GIRARD, M.C. (ur.).A sound reference base for soils. Paris: Institut national de la recherche agronomique. 1998. 320 str. BINKLEY, D./ DRISCOLL, C.T./ ALLEN, H.L./ SCHOENEBERGER, P./ MCAVOY, D. 1989. Acid.ic Deposition and Forest Soils. New York, Springer-Verlag, 149 s. CARLYLE, Ji.C., 1986. Nitrogen cycling in forest ecosystems. Forestry Abstracts 47: s. 307-336. CIRIC, M., 1984. Pedologija. I izdanje. Sarajevo, SOUR Svjetlost, 311 s. EEC, 1986. Council Regulation (EEC) No 3528/ 86 of 17 November 1986 on the protection of the Community 's forest s against atmospheric pollution.-1986, Official Journal of the European Communities No L 326, s. 2 -4. FAO. Soil map of the world. Volume l. Legend. FAO, Paris, 1974. 59 str. FINCK, A., 1991. Pflanzen ernahrunginstichworten. Ferdinand Hirt, Berlin, 200 s. FSEP-6, 1996. Data Processing. Data integrity check. Forest soil cond.ition report. National report summaries on forest soil condition results. Soil analysis methods. ICP Forests. Sixth Meeting of the Forest Soil Experts Panel, 1-2 April1996. Brussels, 39 s. GUSSONE, H. A.,1964.Faustzahlen fiir Diingung im Walde.BLV Bayerischer Landwirtschaftsverlg, Munchen, 98· s. LARCHER, 1995. Physiological Plant Ecology -Ecophysiology and sb·ess physiology of functional groups. Berlin, Sp!dnger Verlag, 506 s. MOP. Strokovne podlage za ugotavljanje suše v letu 2000. MOP 2001. Pravilnik, 1984: Pravilnik za ocenjevanje ., tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorcnih parcel. Pravilnik je bil objavljen v uradnem listu SRS, št. 36/84. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorcnih parcel. -Republiška geodetska uprava, Lju~ljana, 62 s. PRUS, T., LOBNIK, F. Od pedosekvenc do taJnega informacijskega sistema. V: PRUS, Tomaž (ur.). Vrednotenje zemljišc kot podpora prostorskemu planiranju : zbornik referatov s strokovnega posveta, 16. september 1999. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, 1999, str. [1-5]. PRUS, T., VRŠCAJ, B., LOBNIK, F. Soil vulnerabilityand land use planning in Slovenia. V: S oil vulnerabihty and sensitivity : proceedings of the international congress, Florence, 18-21 October 1999, (Bollettino della Societa Italiana della Scienza del Suolo, Vol. 49, No. 1-2). [Roma]: European Soil Bureau, 2000, str. 89-103. PRUS, T., VRŠCAJ, B. Application of soil information system in the national project of irrigation in Slovenia. V: HARTS, Jan Jaap (ur.), ARRAGON, Johan Van (ur.). EGIS/MARI '94 : conference proceed.ings. Utrecht: EGIS Foundation, 1994, vol. 2, str. 1457-1463, ilustr. PRUS, T., VRŠCAJ, B. Use of soil information system in the environmental impact assessment ofhighway construction in Slovenia. V: HODGSON, Stuart (ur.). Geographical information '97: from research to application through cooperation. Amsterdam [etc.]: lOS Press; Tokyo: Ohmsha, cop. 1997, vol. 1, str. 385-393, karte. SARIC, M, 1983. Fiziologija biljaka. Naucna knjiga Beograd. 570 s. SIMON-CIC, P., 1997. Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16 x 16 km mreži. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 251-278. Atlas gozdnih tal Slovenije SIMONCIC, P., URBANCIC, M. Uravnavanje rodovitnosti tal in mineralne prehranjenosti sadik v gozdnih drevesnicah. Gozd. vestn., november 2000, letn. 58, št. 9, str. 384-388. STEFAN, K. 1 FURST, A. 1 HACKER, R./ BARTELS, U., 1997. Forest Foliar Condition in Europe. EC­UN/ECE-FBVA, Brussels, 207 s. STRITAR, D., 1991. Rendzina v Sloveniji.-Zbornik Biotehniške fakultete U niverze v Ljubljani, Kmetijstvo, zv. 28, s. 9-19. SUŠIN, J., 1983. Kmetijski tehniški slovar. Nauk o tleh. Univerza v Ljubljani, BF, Odd. za agronomijo, 36 s. ŠKORIC, A., FILIPOVSKI, G., CIRIC, M. Klasifikacija tala Jugoslavije. Zagreb: Zavod za pedologiju Poljprivrednog i Šumarskog fakulteta Sveucilišta u Zagrebu. 1973. 63 str. Ul., 1996. Uredba o mejnih, opozorilnih in kriticnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, 1996. Uradni list RS, št. 68/96 ULRICH, B. 1983. Stabilitet von Waldokosystemen unter dem Einfluss des "sauren Regens". Allgem. Forst Zeitschr., s. 670-677. ULRICH, B., 1986. Stofthaushalt von wald -okosystemen bioelement-haushalt. Gottingen, Institut .fur Bodenkunde und Walderniihrung der Universitat Gottingen, 343 s. URBANCIC, M ., 1991. Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah. Gozd. vestn., 1991, letn. 49, str. 123-132. URBANCIC, M., SIMONCIC, P. Atlas gozdnih tal Slovenije. Gozd. vestn., 2005, letn. 63, št. 2, ilustr., 2005, letn. 63, št. 3, str. 13-24, ilustr., 2005, letn. 63, št. 4, str. 25-36, ilustr., 2005, Jetn. 63, št. 5/6, str. ·3 7~52, ilustr., 2005, letn. 63, št. 7/8, str. 53-68, ilustr. VRŠCAJ, B., PRUS, T., LOBNIK, F. Soil information and soil data use in Slovenia. V: JONES, R. J. A. (ur.), HOUŠKOVA, B. (ur.), BULLOCK, P. (ur.), MONTANARELLA, L. (ur.). Soil resources of Europe, (European Soil Bureau Research Report, No. 9, EUR 20559 EN). 2nd ed. Lm-:embourg: Office for Offical Publications of the European Communities, 2005, str. 331-344, ilustr. VRŠ CAJ, B., PRUS, T., LOBNIK, F. The soil information system (SIS/TIS) in Slovenia. V: ŽEPIC, F. (ur.), JAGODIC, A. (ur.). International Conference on GIS for Earth Science Applications, Slovenia, Ljubljana, 17 -21 May 1998. Ljubljana: Institute for Geology, Geotechnics and Geophysics, 1998, str. 207-214, ilustr. VRŠCAJ, B., PRUS, T., ZUPAN, M., LOBNIK, F. Application of selected soil data in land use planning in Slovenia. V: RACZ, Zoltan (ur.). Gospodarjenje i zaštita tla za buduce generacije : sažeci : summaries. Zagreb: Hrvatska tloznanstveno društvo: Agronomski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, 200 l, str. 39-40. VRŠCAJ, B., PRUS, T. Soil information system (SlS/TIS) in Slovenia. V: HARTS, Jan Jaap (ur.), ARRAGON, Johan Van (ur.). EGIS/MARI '94 : conference proceedings. Utrecht: EGIS Foundation, 1994, vol. 1, str. 382-386. VRŠCAJ, B. TIC, I. Tal ni informacijski sistem Slovenije. Prirocnik za uporabo podatkov tal. Center za pedologijo in varstvo okolja, Ljubljana 2002. 72 str., ilustr. VRŠCAJ, B., ZUPAN, M., PRUS, T., MIHELIC, R., LOBNIK, F. Talni informacijski s.istem Slovenije. V: ROŠ, M. (ur.). Strokovni seminar Vodni dnevi 2000, Portorož, 2. in 3. oktober 2000. Zbornik referatov. Ljubljana: Slovensko društvo za 7..ašcito voda, 2001, str. 46-61. ________ Furlan. F., Winkler, 1.: Poslovanje gozdarskih gospoda r sl~ i h družb v letu 2004 Nadaljevanje s strani 432 Preglednica 6: Primerjava nekaterih ekonomskih kazalnikov med gozdarstvom in celotnim gospodarstvom v letu 2004 KAZALCI Vrednost kazalca (koeficient oz. v 000 SIT) Gozdarstvo Gospodarstvo Financna neodvisnost (kapital/sredstva) Kratkorocni koeficient(kratkorocna sredstva 1 kratkoroc. obveznosti) 1 0,680 1,607 0,447 1,168 Razmerje kratkorocnih poslovnih terjatev in obveznosti (kratkor. poslovne terjatve 1 kratkor. posl. obveznosti) 2,006 1,511 1 Financne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. financne naložbe 1 sredstva) Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) Koeficient zadolženosti (financne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) ... 0,197 . 0{435 .. 0,085 0,301 0,270 0,418 0,084 0,525 Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) -0,177 0,052 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) Dobickovnost prodaje( dobicek iz poslovanja 1 cisti prihodki iz prodaje) 1 1,023 0,024 1,034 0,053 Dobickonosnost kapitala (neto dobicek 1 kapital)-ROE 0,048 0,054 Dobickonosnost sredstev (neto dobicek 1 sredstva) -ROA Prihodki na zaposlenega-v tisocih (prihodki 1 povp. št. zap.) 1 0,032 15.191,253 0,024 28.484,615 Stroški dela na zaposlenega -v tisocih (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 4.260,656 4.113,345 Place na zaposlenega-v tisocih (stroški plac 1 povpr. število zaposlenih) 2.938,103 2.897,593 Cisti dobicek na zaposlenega-v tisocih (cisti dobicek 1 povpr. število zaposlenih) 558,679 1.236,576 Cista izguba na zaposlenega-v tisocih (cista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 1 62,177 400,352 1 1 1 DV na zaposlenega-v tisocih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) Osn. in neopredrnetena sredstva na zap. -v tisocih ( osn. in neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) Delež prodaje na tujih trgih (cisti prih. iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 1 5.290,753 6.684,027 0,156 1 1 1 6.674,561 15.150,765 0,267 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobicek zmanjšan za izg. 1 prihodki) Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) ! 0,078 0,046 1 0,071 0,043 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) Dejanska davcna stopnja dobicka (davek/celotni dobicek) 1 1 0,287 0,151 0,149 0,149 GozdV 63 {2005) 1 O Furlan, F. , Winkler, 1. : Poslovanje ~ozdarskih gospodarskih družb v letu 2_0_04 ______ _ TRENDI POSLOVANJA Trende poslovanja prikazujemo za obdobje 1998 -2004. Realne trende smo izracunali tako, da smo upoštevali stopnjo inflacije v posameznem letu iz preglednice 7. Nato smo vse kazalce po letih prera­cunali na vrednost v letu 2004. Povecanje števila zaposlenih je bilo v letu 2002 samo prehodno. Njihovo število se je v letu 2003 zmanjšalo, za 2,9 %, v letu 2004 pa še za 3,1 %. Glede na uvajanje strojne secnje lahko pricakujemo zmanjševanje zaposlenih tudi v prihodnje. Število družb se je v letu 2004 v primerjavi z lanskim zmanjšalo. V Združenju za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je 191 registriranih poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo gozdarstvo in gozdarske storitve. Bilanco za leto 2004 je oddalo 181 poslovnih subjektov. Glede na to ugotavljamo slabo poslovno aktivnost pri vecini subjektov. V glavnem gre za samostojne podjetnike z najveckrat enim, redko dvema zaposlenima. Po petih letih ( 1998-2002) narašcanja cistih pri­hodkov na tujih trgih sledi v letu 2003 padec prodaje, v letu 2004 pa spet mocan porast. Pri tem prodaja na domacem trgu vrednostno stagnira, upoštevajoc inflacijo pa celo pada. Zato je padel tudi delež teh prihodkov v skupnem prihodku od prodaje lesa v letu 2003 in porast deleža v letu 2004. Tako je v letu 1998 in 1999 delež cistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v cistem prihodku od prodaje lesa znašal 8 %, se povecal na 12% v letu 2000 in celo 16% v letu 2001 in 2002, v letu 2003 pa padel na 14%, da bi v letu 2004 spet dosegell7 %delež. Kljub razmeroma zaostrenim razmeram na mednarodnem trgu lesa in nizki realizaciji secenj se delež izvoza spet veca. Vzrokov je vec. Na eni strani se manjšajo domace lesno predelovalne zmogljivosti, na drugi strani pa Preglednica 7: Inflacija in revalorizacijski indeksi v obdobju 1998 do 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Inflacija 7,5 7,6 8,9 7,0 7,2 5,6 3,6 Letna revalorizacija poslovnih dogodkov 107,5 (indeks) 1 107,6 108,9 107,0 107,2 105,6 100,0 Indeks za preracun poslovnih dogodkov na leto 2002 152,6 141,9 131,9 121,1 113,2 105,6 100,0 Preglednica 8: Zaposleni in število družb v obdobju 1998 do 2004 Preglednica 9: Indeksi prihodkov po cenah leta 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Prihodki 80 75 82 85 88 96 100 Kosmati donos od poslovanja 76 73 81 81 85 95 100 Cisti prihodki od prodaje 77 76 84 83 87 96 100 Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 85 84 88 83 88 99 100 Cisti_prihodki od prodaje na tujem trgu 39 37 60 79 84 79 100 Financni prihodki 67 47 56 134 109 96 100 Financni prihodki iz deležev 38 34 47 77 61 46 100 Financni prihodki iz terjatev 133 92 108 270 172 161 100 Izredni prihodki 1 458 324 251 412 106 115 100 GozdV 63 (2005} 1 O _________ ____:_F_:_ ____l Furlan,_.. Wi nkle_!~'=.?sovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004 Preglednica 10: Indeksi odhodkov po cenah leta 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Odhodki 85 75 83 86 87 94 100 Poslovni odhodki 79 73 BO 83 87 94 100 Stroški blaga, materiala in storitev 68 64 74 79 81 92 100 Stroški dela 96 86 86 83 96 98 100 Stroški plac 97 87 87 84 97 98 100 Odpisi vrednosti ll1 97 100 Amortizacija 110 121 120 122 115 99 100 Financni odhodki 271 204 252 242 152 129 100 Financni odhodki od obresti 69 92 100 Izredni odhodki 3.375 985 1.363 2.170 104 77 100 se gozdarske gospodarske družbe same ukvarjajo s primarno predelavo lesa in proizvodnjo plošc, kar povecuje vrednost izvoza in s tem njen delež v celotnem prihodku. Z nekaterimi lastninskimi spremembami so se spremenili tudi kupci lesa. V severnem delu države precej lesa iglavcev boljše kakovosti poberejo avstrijski kupci- V letu 2004 so se mocno povecali financni pri­hodki iz deležev, saj znaša indeks na lansko leto kar 218,2 %. V letu 2004 so bili realizirani najnižji izredni prihodki v zadnjih petih letih. Prodaja razlicnih sredstev, zlasti nepremicnin, ki niso v poslovnih funkcijah, je v glavnem koncana in v družbah vse manj vplivala na tekoce likvidnostne stanje. Za vse vrste odhodkov lahko ugotovimo, da realno padajo, saj ne sledijo niti inflaciji. Prakticna stagnacija plac v gozdarstvu nakazuje resno stanje v teh organizacijah. Velike obremenitve je možno kompenzirati le z nižjimi placami in nižjo amor­tizacijo. Oboje realno zelo hitro pada in ogroža poslovanje v bodoce. Poglejmo si še podatke o placah v realnem sek­torju gozdarstva in celotnega gospodarstva Slove­nije, ki so prikazani v preglednici 11 (Vir: Sindikat Gozdarstva Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana, Dalmatinova 4). Po zaostanku v višini plac v gozdarstvu še v letu 2002 vidimo prakticno izenacenje plac z gospo­darstvom Slovenije v letu 2003 in povecanje v letu 2004. Indeks rasti med bruto in neto je razlicen in odvisen od po letih razlicnih obremenitev države na bruto place. Zaradi zmanjševanja števila zaposlenih se placa posameznika povecuje, masa plac se pa v zadnjih treh letih le neznatno veca. Celotni dobicek se je v panogi po dokaj kon­stantni vrednosti v obdobju od leta 1999 do 2001 in majhnemu padcu v letu 2002, v letu 2003 znatno povecal, v letu 2004 pa spet padel. Mocan realen porast je bil v letu· 2003 razviden pri davku iz dobicka saj se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojil, da bi v letu 2004 spet padel. Ce pa raziskujemo samo dobicek iz poslovanja, prikazan v preglednici 12 ugotovimo, da so vsi kazalci v zvezi z dobickom v letu 2004 negativni, kazalci izgube pa visoko pozitivni. Izguba se je v primerjavi z letom 2003 povecala za štiri krat! Preglednica 11. Podatki o placah v realnem sektorju gozdarstva in gospodarstva Slovenije v decembru posameznega leta Leto Gozdarstvo Gospodarstvo Slovenije Povpr. bruto placa Indeks na prej. leto Povpr. neto placa Indeks naprej. leto Povpr. bruto placa Indeks na prej. leto Povpr. neto placa Indeks na prej. leto 2002 237.007 - 153.161 - 262.136 - 163.849 - 2003 276.200 117 177.334 116 277.591 106 173.166 106 2004 295.608 107 193.269 109 290.675 105 185.029 107 GozdV 63 (2005) 1 O ________ Fu__, _. Winkler. 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004 _rlan-'---F.__ __-'--- Preglednica 12: Indeksi dobicka in izgube gozdarstva v letu po cenah 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Celotni dobicek 41 66 66 66 61 111 100 Dobicek pred davki in obrestmi (EBIT) 62 109 100 Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 84 105 100 Davek (iz dobicka) 19 22 so 48 54 116 100 Cisti dobicek 45 74 70 68 63 110 100 Celotna izguba 53 269 69 89 202 24 100 Cista izguba 480 269 67 89 202 24 100 PregleJnica 13: Dobicek iz poslovanja družb za obdobje 1998 do 2004 (v 000 SIT) KAZALCI Leto 1998 2000 1 1999 1 2001 1 1 2002 1 2003 1 2004 Dobicek, -izguba -168,505 1 -38,9441 518,270 1 -152,775 1 -188,616 1 605,900 1 376,299 Dobicek iz poslovanja družb in ostalih organizacij, padanja, ohranjajo v letu2003 raven prejšnjega leta ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa je v letu 2004 v letu 2004 pa spet narastejo. Zlasti izrazit trend znašal62,1% leta 2003. V zadnjih šestih letih je bil prejšnjih treh let se je jasno tudi letos ohranil pri dobicek iz poslovanja le v letu 2000 in 2003 raz­ opredmetenih osnovnih sredstvih. Pomembno so se meroma visoko pozitiven. V treh od šestih let pa je do leta 2002 zmanjšale tudi zaloge, kar je vsekakor izguba iz poslovanja presegala 150 milijonov SIT. prispevalo k zmanjševanju stroškov poslovanja. Žal Sredstva, ki so do leta 2001 kazala rahel trend pa so se te zaradi zaostrenih tržnih razmer v letu povecanja in so pokazala v letu 2002 v glavnem trend 2003 in zlasti 2004 spet povecale. Preglednica 14: Indeksi gibanja sredstev po cenah leta 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Sredstva 88 86 89 90 87 91 100 Stalna sredstva 91 92 93 91 90 90 100 Neopredmetena dolgorocna sredstva 184 ISO 198 266 283 283 100 Opredmetena osnovna sredstva 107 110 107 103 99 93 100 Dolgorocne financne naložbe 34 32 38 51 65 77 100 Gibljiva sredstva 83 75 83 86 82 93 100 Zaloge 67 54 68 78 69 75 100 Pregledmca 15: Gibanje indeksov obveznosti do virov sredstev po cenah leta 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Obveznosti do virov sredstev 88 85 98 90 86 91 100 Kapital 104 102 112 103 98 98 100 Dolgorocne financne in poslovne obveznosti 14 so 47 44 62 59 100 Kratkorocne financne in poslovne obveznosti 59 51 77 70 63 79 100 Furlan , F , Winkler, 1 Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v_ l.~t_u_ 2_004 Pregledn ica 16: Indeksi števila zaposlenih in dodane vrednosti Preglednica 17: Indeksi financnih kazalcev poslovanja (leto 2004 = 100) KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Fi nancna neodvisnost (kapital/sredstva) 255 237 224 213 ll3 108 100 Kratkorocni koeficient(kratkorocna sredstva 1 kratkoroc. obveznosti) 182 182 156 135 130 117 100 Razmerje kratkorocnih poslovnih terjatev in obveznosti (kratkor. poslovne terjatve 1 kratkor. posl. obveznosti) 91 102 97 94 149 121 100 Financne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. financne naložbe 1 sredstva) 108 96 70 71 81 88 100 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 168 163 141 122 114 103 100 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 104 78 89 93 79 83 100 Koeficient zadolženosti (financne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) 78 68 75 78 72 83 100 Delež neto dolga( neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) 162 148 127 118 123 129 100 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 129 125 116 107 101 102 100 Dobickovnost prodaje( dobicek iz poslovanja 1 cisti pri­hodki iz prodaje) 95 133 117 62 147 100 Dobickonosnost kapitala (neto dobicek 1 kapital) -ROE - 48 76 67 41 124 100 Dobickonosnost sredstev (neto dobicek J sredstva) -ROA 57 88 75 45 133 100 Prihodki na zaposlenega -v tisocih (prihodki 1 povp. št. zap.) 10.591 70 11.410 75 12.650 83 13.415 88 10.555 69 12.465 82 .15.191 100 1 Stroški dela na zaposlenega-v tisocih (str. dela 1 povpr. 1 število zaposlenih) 3.816 90 3.833 90 3.872 91 3.797 89 3.383 7.9 3.752 88 4.261 100 Place na zaposlenega-v tisocih (stroški plac 1 povpr. število zaposlenih) 2.763 93 2.675 90 2.720 91 2.687 90 2.360 79 2.592 87 2.938 100 Cisti dobicek na zaposlenega-v tisocih (cisti dobicek 1 povpr. število zaposlenih) 222 40 395 71 380 68 387 69 272 49 519 93 559 100 Cista izguba na zaposlenega -v tisocih (cista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 333 537 207 334 52 84 72 116 124 200 17 27 62 100 DV na zaposlenega-v tisocih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) 4.407 83 4.617 87 5.036 95 4.600 87 3.993 75 4.704· 89 5.291 100 Osn. in neopredmetena sredstva na zap. -v tisocih ( osn. in neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) 160 172 141 143 88 91 100 Delež prodaje na tujih trgih (cisti prih. Iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 64 63 85 101 95 83 100 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobicek zmanjšan za izg. 1 prihodki) 79 134 126 113 88 113 100 Delež amortizacije (amortizaciia/ odhodki) 163 181 153 141 121 105 100 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 153 145 122 103 109 104 100 Dejanska davcna stopnja dobicka (davek/celotni dobicek) 59 57 79 92 88 105 100 Furlan, F., Winkler. l.: Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu_2_0_0_4 _ ____ _ Obveznosti do virov so imele po rastocem trendu do leta 2001 v letu 2002 rahel padec, v letu 2003 manjši, 2004 pa spet izrazitejši porast. Prav tako se izrazitejši porast kaže tudi v letu 2004 pri dolgorocnih kratkorocnih financnih in poslovnih obveznostih, kar nakazuje stopnjevanje povecanja zadolževanja panoge. Po štiriletnem padanju (1998-2001) se je število zaposlenih v letu 2002 povecalo za 6,2% ali za 106 delavcev. K temu je po našem mnenju prispevala širitev v dejavnost lesarstvo. Zaostritve v panogi lesarstva pa vplivajo na zmanjšanje števila zapo­slenih v letu 2003 in 2004. Dodana vrednost iz leta v leto niha do leta 2000, za obdobje od leta 2001 do 2003 pa kaže izrazit in dokaj konstanten trend narašcanja in je v letu 2003 dosegla tudi najvišjo vrednost v celotnem obravnavanem obdobju, ker je v letu 2004 spet padla. Financna neodvisnost, ki je bila v obdobju 1998 -2001 skoraj konstantna, se je v letu 2002 pomembno poslabšala in znaša le okoli 60 % vrednosti iz ome­njenega obdobja. Zmanjšanje ugotavljamo tudi v letu 2003 in 2004. Zato se kot je razvidno iz pre­glednic 14 in 17 ter ostalih podatkov, družbe zaradi slabih poslovnih rezultatov zadolžujejo. Z dolgovi gozdarstvo tudi v letu 2004 financira nove poslovne dejavnosti kar povecuje obseg celotne dejavnosti. Žal zaenkrat to še ne povecuje donosnosti kapitala, ceprav se to za leto 2003 nakazuje, v letu 2004 pa spet pada. Dolgorocno pa to pomeni mnogo vecje tveganje poslovanja. Gozdarske gospodarske družbe in ostale organizacije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa na ta nacin postajajo vse bolj podobne povpre­cnim gospodarskim družbam v Sloveniji. Trend upadanja opredmetenih osnovnih sredstev v obdobju od leta 1998 do leta 2002 seje v letu 2003 in 2004 zmanjšal. Celotna gospodarnost gozdarstva pa v letih 2002, 2003 in 2004 ostaja v nasprotju z rahlim pozitivnim trendom, znacilnim do leta 2001, prakticno nespremenjena. Prihodki na zaposlenega so v letu 2002 realno padli (padanje cen od 1996 dalje) in se povecali v letu 2003 in zlasti 2004. K temu verjetno prispeva aktivirana proizvodnja v lesni industriji. Ceprav se skupni stroški dela le malo povecujejo, pa stroški dela na zaposlenega rastejo zaradi zmanjševanja števila zaposlenih. Prav tu so prizadevanja gozdarskih gospodarskih subjektov za znižanje stroškov najvecja. V primerjavi z letom2002 se je v letu2003 in 2004 pomembno povecala dodana vrednost, dobickonosnost kapitala ali neto dobicek pa je po porastu v letu 2003 lani spet padla. Zaradi vkljucevanja drugih dejavnosti (lesarstvo) se je delež prodaje na tujih trgih do leta 2002 poveceval, v letu 2003 padel in lani spet porastel. V skladu z dobickom je padec deleža davkov razumljiv. Vedeti pa je treba, da je v veliki meri rezultat realnega zaostajanja plac in znižane amortizacije. 4 ZAKLJUCEK Pricujoca raziskava kaže še vedno na dokaj intenzivno dogajanje v gozdarskih gospodarskih subjektih. Izra­zitih enosmernih trendov še vedno ni. Gozdarstvo intenzivno spreminja svojo poslovno strukturo in je skušalo v letu 2003 in nadaljevalo v letu 2004 z vkljucevanjem drugih dejavnosti cim bolj ohraniti število zaposlenih in zagotoviti vecjo stabilnost v poslovanju. S tem skuša zmanjšati negotovost poslovanja, ki izhaja iz koncesijskega razmerja in traja že od leta 1994. Pri tem se stanja na trgu tako okroglega kot žaganega lesa ne da izogniti. Prodaja okroglega lesa se zaostruje zaradi vse manjših kapacitet v primarni predelavi lesa (žagarstvo, proizvodnja ivernih in pan elnih plošc) in kemicni predelavi lesa (proizvod­nja celuloze). Konkurencnost na trgu žaganega lesa pa izgubljamo zaradi visokih stroškov predelave, ki so tudi posledica pomembno manjših predelovalnih kapacitet v primerjavi s kapacitetami v tujini in vse slabši kakovosti lesa, ki ga predelujemo. GDK: 923 Pahernikovi gozdovi:902+902.1 (064} Pahernikov sklad Maks SUŠEK* Izvlecek: Sušek, M.: Pahernikov sklad. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 10. V slovenšcini, cit. lit l. Avtor predstavi gozdove Pahernikovega sklada, njihov razvoj, dosedanje gospodarjenje in naloge v prihodnje. Predstavi tudi pomen Franja Pahernika in namene njegovega sklada. Kljucne besede: Franjo Pahernik, Pahernikov sklad, sonaravnost, štipendiranje, Pohorje, Radlje Živimo v casu, ko so vse vrednote na veliki preizkušnji. Ze v relativno kratkem casovnem obdobju doživljamo spremembe, ki so dodobra nacele naš vsakdanjik. Zato je ustanovitev Pahernikovega sklada izjemno dejanje gospe Vide Ribnikar in je neke vrste alegorija daru, ki ga je clovek v jedru svoje clovecnosti sposo­ben udejanjiti. Ing. Franju Paherniku, pio­nirju sonaravnega gozdar jenja v Dravski dolini, v spomin so do tedaj še ohranjeni bukovi gozdovi doživeli katastrofalne posege. Nastale so obširne smrekove monokulture. Z izgradnjo Koroške železnice (1863) je les dobival vecjo tržno vrednost, kar pa je vplivalo na prevrednotenje kmetij, ki so imele slabše pogoje za kmetovanje in to predvsem tistih v višjih legah. KRATKA PREDSTAVITEV PAHERNIKOVIH GOZDOV Pahernikovi gozdovi ležijo na osrednjem delu severnega pobocja Pohorja, ki je prve vecje spre­membe doživelo šelevtrinajstem stoletju. V dotedaj še pretežno nedotaknjenih naravnih gozdovih so nastale samotne kmetije. Z razvojem ovcereje in pašništva je prišlo tudi do vecjih sprememb rabe zemljišc na škodo gozdov v višjih predelih. Ob prihodu steklarstva, rudarstva in fužinarstva Tako je te predele severozahodnega dela Pohorja zelo hitro zajela deagrarizacija. Osnovna Paherni­kova posest v'vuhredu in Zg. Orlici je nastala že v 17. stoletju. Vecji del današnjega posestva pa je nastajal v drugi polovici devetnajstega in v zacetku dvajsetega stoletja. Današnji obseg je posestvo dobilo z zadnjim nakupom v Hudem Kotu leta 1920. Prehod obravnavanih gozdov v Pahernikovo posest pomeni * M. S. inž. gozd., Malgajeva ulica 6, 2360 Radlje ob Dravi Premena smrekove mona­kulture (Foto Jurij Diaci) postopno vracanje v naravnejš9 obliko rabe prostora in s tem v stabilnejši naravni sistem. SPLOŠNI PODATKI IN NARAVNE OSNOVE Pahernikovih gozdov je 553,94 ha in so del gozdne krajine, v katero so še v spodnjem in srednjem delu ohranjene posamezne kmetije. V zgornjem delu pa je ohranjen le še del Samcevih travnikov in pašnikov nekdaj najvišje ležece (1250 n.v.) samotne kmetije na severnem pobocju Pohorja. Vecji del obravnavanega obmocja Pohorja gradijo v spodnjem delu metamorfne kamenine (gnajsi, blestniki, filiti), v zgornjem delu pa magmatske (v glavnem tonalit in dacit). Vecina Pahernikovih gozdov je na višjili nadmorskih višinah in spadajo v obmocje gorskega pasu s potezami sredogorsko alpskega podrocja. Letna kolicina padavin raste od nižine s 1.100 mm do višjih predelov Pohorja, ko dosežejo vrednosti od 1.400 do 1.500 mm. Vecina (60-70%) jih pade v vegetacijski dobi. Na magmatskih in metamorfnih kameninah so se razvila kisla rjava tla, ki so dalec najbolj razširjen talni tip tega podrocja. Opisana geomorfološka in klimatske razmere so v razvoju vegetacije po ledeni dobi oblikovale tudi naravne gozdne združbe, ki se pojavljajo na podrocju Pahemi.kovih gozdov. Njihova površinska priso­ tnost je naslednja: -visokogorski acidofilni bukov gozd 292,70 ha -jelov gozd s praprotmi 189,81 ha -bukov gozd z belkasto bekico 26,99 ha -smrekov gozd z gozdno bekico 19,97 ha -predalpski bukov gozd z jelko na kisli podlagi 11,86 ha -gozd plemenitih listavcev 9,79 ha -bukov gozd z rebrenjaco 0,66 ha GozdV 63 (2005) 10 % 80 Razvojne faze 68 70 60 Grafikon 1: Primerjava trenutnega 50 40 29 34 in ciljnega razmerja razvojnih faz Pahernikovih gozdovih v 30 20 6 1 ~ 0ITTI:llllll4~~ Mladovje Drogovnjak Debeljak Pomlajenec m stanje 11 cilj Sušek. M.: Pahernikov sklad Posegi v naravni gozd so zelo spremenili njegovo zadovoljiva. Razmerje med drevesnimi vrstami na strukturo. Bukev je bila skoraj povsem izsekana. K osnovi lesne zaloge je naslednje: smreka 68 %, jelka sreci so ostali še manjši sonaravni otocki, ki so slu­ll %, bor 2 %, bukev 17,5 % in ostali lis tav ci 1,5 %. žili ing. Pahemiku in poznejšim gozdarjem na tem Prisotnost listavcev in jelke v mladovju pa je zelo podrocju kot vodilo pri njihovem delu v gozdu. ugodna in zagotavlja doseganje postavljenih ciljev. Smrek.a simbol zdravih rodovitnih gozdnih tal na rastišcu jelovega gozda s praprotmi. Njene mere so naslednje: višina drevesa 48,2 m in volwnen 21,79 m3. Premer njene krošnje znaša l3 m in obrašca dve tretjini debla (Foto: Jurij Diaci) GozdV 63 (2005) 10 Kip oblikovan iz pohorskega marmorja in postavljen z namenom oznacitve ustanovitve fundacije. Avtor akademski kipar Jih Koci ca, Ljubljana 4 57 Lesne zaloge v Pahemikovem gozdu so se v zadnjih SO.le tih pomembno povecale. Povprecna lesna zaloga posestva 418m3/ha je že blizu optimalne vrednosti. Njena struktura glede na zastopanost drevesnih vrst, razvojnih faz in kvalitete drevesnih debel pa še ni Sedanje razmerje razvojnih faz je še vedno neuravno­vešeno. Primerjava med sedanjim stanjem in želenim stanjem je razvidna na grafikonu l. Za desetletno obdobje 2004-2013 je nacrtovan možen posek 22.270 m3 iglavcev in 4. 708 m3 listavcev, Sušek, M.: Pahernikov sl\lad ---------·---·----·-----­ kar pomeniletno 5m3/ha. Nacrtovana secnja dosega 60,2 % prirastka. Zaradi doslednega upoštevanja sposobnosti posameznih osebkov predvidevamo še nadaljnjo rast lesne zaloge. Odprtost Pahernikovih gozdov je že blizu opti­malne vrednosti. Leta 2003 je bilo 22.560 m gozdnih cest, kar predstavlja 40,9 m cest na hektar. Gozdnih vlak je 40.440 m, povprecno pa 73,3 m/ha. Vecina spravila lesa se opravi s traktorji. Rocnega spravila je zelo malo, ker se v neugodnih spravilnih podro­cjih na površini 53 ha opravi spravilo lesa z vec bobenskimi vitli. PAHERNIKOV! GOZDOVI KOT USPEH CELOSTNE NEGE Strnjeno opisan pregled gozdno gospodarskih osnov Pahernikovega posestva dokazuje njegovo veliko humano vrednoto ob ustanovitvi Paheni­kovega sklada. Sedanje stanje in nadaljnji razvoj teh gozdov daje skladu trdne in trajne temelje za dosledno opravljanje vseh funkcij sonaravnega gozda s posebnim poudarkom na njegove žlahtne namene za štipendiranje in raziskave v gozdarstvu. Gospodarjenje v teh gozdovih na naravni osnovi ima po zaslugi ing. Pahernika že stoletno tradicijo. Zato so napredne ideje slovenskega gozdarstva po drugi svetovni vojni našle tudi na tem podrocju ugodna tla za uvajanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Poleg rastišcne pestrosti je danes že pri­sotna velika sestoj na raznolikost, ki se še nenehno povecuje. Prisotna so že številna drevesa, ki mocno izražajo svoje osebnosti. Pahernikovi gozdovi dobivajo tudi vedno vecjo veljavo zaradi uspešno osvojenega koncepta intenziv­nega gospodarjenja na osnovi sprošcene tehnike go jenja gozdov (STG ). S tem je omogoceno pozitivno usmerjanje sedanjih sestoj ev, z njihovimi najkvalitetnejšimi osebki, v tako stanje, da bodo lahko kar najbolje korišcene izredno pestre naravne danosti. Sklad dobiva intenzivno negovane sestoje, kar je najvecje zagotovilo za hkratno proizvodnjo kvalitetnega lesa ob tem, da gozd opravi vse ekološke, varovalne in socialne funkcije optimalno, kakor bi to opravil naravni gozd kot ekosistem. 4 VIRI SUŠEK, M., 2005. Pahernikovi gozdovi. Biografija rodbine Pahernik. Pahernikov sklad, Radlje Strokovna raz:Rrava ~-------------------­ GDK: 923 Pahernikovi gozdovi: 902 (064) Pahernikovi gozdovi in ustanova Pahernikovi gozdovi: stoletje sonaravnega gospodarjenja V septembru 2005 je gospa Vida Ribnikar, roj. Paher­nik postavila temelje Pahernikove ustanove, ki bo zagotavljala sredstva za štipendiranje in znanstveno raziskovalno dejavnost na podrocju gozdarstva ter ohranjala spomin na oceta , pionirja sonaravnosti ing. Franja Pahernika. Sonaravne gospodarjenje z gozdovi se je raz­vilo v Srednji Evropi, kot posledica prekomernega izkorišcanja gozdov v obcutljivih gorskih krajinah. Švica je kot prva država leta 1902 prepovedala golo­secno gospodarjenje z gozdovi. V obdobju 1948/49 ji je sledila Slovenija. V casu splošnega pomanjkanja virov in surovin, izjemen naravovarstveni podvig ni nastal slucajno . K odlocitvi so veliko prispevali zgledno negovani prebiralni gozdovi posestnikov, ki so že pred vojno zavracali golosecno gospodar­jenje. Med pionirje sonaravnosti sodi diplomirani inženir gozdarstva Franjo Pahernik ( 1882-1976). Nižjo realko je koncal v Mariboru, višjo v Gradcu. Študij gozdarstva je opravil na gozdarskem oddelku dunajske agronomske fakultete (Hochschule fUr Bodenkultur). Kot praktikant se je izpopolnjeval pri knezu Schwarzenbergu na Ceškem . Od leta 1903 naprej se je posvetil gospodarjenju z gozdovi na domacem posestvu v Hudem kotu in Vuhredu. Vztrajnost brez primere Na prelomu 19. stoletja je gozdarska stroka zaradi opustošenih gozdov, vecje možnosti kontrole, eno­stavnejše secnje in spravila ter spleta drugih razlogov zagovarjala golosecno gospodarjenje s sadnjo iglav­cev (t.i. ))nemška šola<<). Vecina velikih posestnikov v Avstro-Ogrski je omenjeno doktrino sprejela. Inženir Franjo Pahernik se je kljub izobraževanju v središcih »nemške šole« odlocil za prebiralno, naravovarstveno zasnovano gospodarjenje. Paher­nikovo posest je zaokroževal z nakupom izcrpan ih gozdov zaradi steklarstva, rudarstva, fužinarstva in oglarjenja. Zastavil je ukrepe za revitalizacijo gozdov preko naravne obnove, nege ali sad nje. S posluhom za drevesne vrste in rastišca je zelo uspešno znova ogozdil vec kot 1 OO ha degradiranih pašnikov in travnikov. V ostalih gozdovili je dosledno izvajal nacela nege in pospeševal vitalna lepo rašcena Slika 1: Inženir Franjo Pahernik, pionir sonaravnega ravnanja z gozdovi drevesa. Za preverjanje uspešnosti gospodarjenja je uvedel periodicne inventarizacije ( 1910, 1925) in leta 1935 dokoncal ureditveni nacrt . Potrdil je, da s skrbim knjigovodstvom in nacrtovanjem v smislu kontrolne metode lahko preverjamo ucinkovitost malopovršinskega gojenja gozdov. Še vec, dokazal je, da se prebiralno gospodarjenje po ekonomski plati lahko kosa s takrat najmodernejšimi sistemi gojenja gozdov in hkrati zagotavlja vrsto ugodnih okoljskih in socialnih ucinkov. Pionirsko delo ugled­nega strokovnjaka in gospodarstvenika je bilo zgled širšem okolju pohorskega Podravja. Leta 1946 so bili Pahernikovi na osnovi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji razlašceni. Kljub temu se je inženir Pahernik vkljucil v upravljanje gozdov, najprej kot oskrbnik, kasneje kot urejevalec. Bil je med avtorji prvih povojnih gozdarskih nacrtov, ki so vkljucevali tudi Pahernikovo posest. Kot priznani gojitelj je predaval na gozdarski šoli v Mariboru in sodeloval z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Do upokojitve je aktivno deloval na podrocju gojenja gozdov na Gozdni upravi Radlje in tako prispeval k širjenju tradicije sonaravnega gospodarjenja. Številne domace in tuje ekskurzije so glas o dobrih praksah Gozdne uprave Radlje in Pahernikove posesti ponesle po domovini in svetu. Pod vodstvom prof. Mlinška so posestvo obiskale številne generacije študentov gozdarstva Ljubljanske Univerze. Dobrotniki in zavedni Slovenci Pahernikovi so bili na narodnostno obcutljivem obmocju steber Slovenstva, trdno vpeti v družbena in socialna dogajanja. Spodbujali so in materialno podpirali razvoj šolstva v Vuhredu in Hudem kotu, cestne infrastrukture in se aktivno vkljucevali v narodno buditeljsko dejavnost sokolov. Inženir Franjo Pahernik je h krepitvi narodne zavesti prispeval tudi s trdnimi gospodarskimi temelji. Izgradil je žago in pozneje zabojarno. Postavil je elektrarno za pogon žage in za razsvetljavo Vuhreda. Kot rodoljubu in gospodarstveniku so mu zaupali mnoge dolžnosti: vodenje narodnega sveta ob razpadu avstroogrske monarhije, sodelo­vanje pri razmejitvi, županovanje obcini Vuhred, mesto poslanca Narodne skupšcine v Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga takoj po okupaciji Jugoslavije zaprli, kasneje so družino Pahernikovih izselili na Hrvaško. Snovanje Pahernikove ustanove Gospa Vida Ribnikar roj. Pahernik, hcerka inženirja Franja Pahernika je v septembru postavila temelje Pahernikove ustanove, ki bo negovala spoštljiv 4 60 spomin na Franja Pahernika, priznanega gozdar­skega strokovnjaka. Namen ustanove je podeljevanje štipendij študentom gozdarstva Biotehniške fakul­tete Univerze v Ljubljani, spodbujanje znanstveno raziskovalne dejavnosti in nadaljevanje vzornega sonaravnega gospodarjenja s Pahernikovimi gozdovi. Za uspešno delovanje ustanove je potrebno tesno in ustvarjalno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete in Oddelka za gozdarstvo. Septembra 2005 so rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger, dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Jože Osterc in predstojnik Oddelka za gozdarstvo v navzocnosti ustanoviteljice gospe Vide Ribnikar na krajši svecanosti podpisali slovesno izjavo. V listini je zapisano, da bodo omenjene institucije izpolnje­vale vse obveznosti, izhajajoce iz Akta o ustanovitvi Pahernikove ustanove ter skrbele za izpolnjevanje njenega namena in ciljev. Premoženje ustanove bo z zagotavljanjem štipendij, razvoja znanstveno raz­iskovalnega dela ter ucne baze Oddelka za gozdarstvo, pomembna podlaga za izvajanje kakovostnega študija gozdarstva v Sloveniji in širjenje ideje sonaravnega ravnanja z gozdovi. Zgodovinski podatki in fotografije so povzeti po knjigi Maksa Suška Pahernikovi gozdovi: bio­grafija rodbine Pahernik, Pahernikov sklad, Radlje, 83 str., 2005. prof. dr. Jurij DIACI, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Gozdarstvo v casu in 2rostoru --~-----------------------~--------~ FORMEC 2005, Scientific Cooperation for Forest Technology Improvement (Sodelovanje znanosti pri izboljšavi tehnologije pridobivanja lesa) V zadnjem tednu septembra smo v Sloveniji gostili simpozij FORMEC. FORMEC je kratica za Fors­tliche Mechanisierung (Forest Mecanisation) in je neformalno društvo profesorjev, ki poucujejo gozdarsko tehniko oziroma postopke pridobivanja lesa. Udeleženci simpozija, ki je bil že 37. po vrsti, so bili univerzitetni ucitelji, raziskovalci in gozdarski strokovni delavci iz srednje in vzhodno evropskih držav. Ideja za simpozij se je v 60. letih prejšnjega stoletja rodila skupaj še s par drugimi fakultetami tudi na ljubljanskem gozdarskem oddelku, ki je bil prireditelj teh simpozijev že veckrat. V se do preloma stoletja je bil simpozij organiziran za bolj ali manj zakljucen krog univerzitetnih pedagogov in znan­stvenikov, kjer se je uporabljal nemški jezik. Do leta 2001 je bil simpozij organiziran vsako leto v razlicnih državah clanicah neformalnega društva. V novem tisocletju je društvo in posledicno simpoziji odprl vrata tudi angleškemu jeziku in s tem širšemu krogu strokovnjakov na podrocju gozdne tehnike. Tema simpozijev je sestavljena iz vec podrocij, ki so povezana z delom uciteljev in raziskovalcev na gozdarsko tehniškem podrocju. Obsega razisko­valno in pedagoško podrocje, ki je vedno podprto s terensko ekskurzijo, povezano s problematiko izvedbe in novostmi pri procesu pridobivanja lesa. V preteklih letih so vsebino dopolnili s spoznavanjem kulturne in naravne dedišcine gostujoce države, kar je za širjenje znanja in širine pedagoških delavcev velikega pomena. Glavni organizator letošnjega simpozija je bila Katedra za gozdno tehniko in ekonomiko na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pri Bio­tehniški fakulteti, kolegi iz Avstrije (BOKU) pa so organizirali celodnevno terensko ekskurzijo. Simpozij je imel naslov: »Sodelovanje znanosti pri izboljšavi tehnologije pridobivanja lesa«. Poleg izmenjave najnovejših raziskovalnih rezultatov in izkušenj pri oblikovanju in izvajanju pedagoškega dela je eden od cilj ev simpozijev FORJ.\1EC tudi v mednarodnem GozdV 63 (2005) 10 Gozoarstvo v casu in prostoru sodelovanju in pripravi skupnih projektov, ki so razpisani na mednarodni ravni (EU). Simpozij seje pricel v ponedeljek, 26. septembra z registracijo udeležencev in spoznavnim vecerom v ljubljanskem City hotelu. Udeleženci so prišli iz Avstrije, Nemcije, Italije, Litve, Poljske, Ceške, Slovaške, Slovenije, Bolgarije, Hrvaške in ZDA. Ves torek in sredo dopoldne sta bila rezervirana za pred­stavitve referatov, ki so bile v veliki predavalnici na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Predstavljeno je bilo 19 referatov-vecina med njimi v nemšcini in anglešcini . Referati bodo objavljeni v zborniku simpozija, ki bo izšel do konca leta. Tema referatov je pokrivala široko podrocje gozdne tehnike -od študij konkretnih novih tehnoloških rešitev pri pridobivanju lesa in organizaciji dela do predstavitev nacionalnih trendov razvoja in pro­dora novih podrocij, ki se razvijajo kot posledica uporabe izsledkov najnovejšega razvoja sodobne informacijske tehnologije. V sredo popoldne smo imeli ekskurzijo, ki smo jo za udeležence simpozija organizirali skupaj s kolegi iz gozdarske gospodarske družbe Gozdar­stvo GRCA Kocevje d.d. in Zavoda za gozdove Slovenije na kocevskem obmocju. Udeležencem smo predstavili družbo GRCA d. d. in z vec posterji znacilnosti kocevskega obmocja ter delo slovenskih gozdarskih strokovnih služb na terenu (upravljav­cev in izvajalcev). Poudarek je bil na reševanju aktualnih problemov pri sanaciji posledic gradacije podlubnikov v preteklem obdobju na Kocevskem. Pokazali smo tudi nekaj rezultatov naših študij strojne secnje ter probleme pri ucenju strojnikov strojev za secnjo. Ogledali smo si še strojno secnjo s Tirnberjack 1270D pri secnji sušic. Vecer smo kot gosti gozdarske gospodarske družbe GRCA d.d.zakljucili s skupno vecerjo. Zadnji dan simpozija smo se odpeljali na sosednjo avstrijsko Koroško, kjer so nam kolegi iz Avstrije pripravili dve terenski tocki. Na prvi smo si ogledali spravilo lesa na strmih terenih z žicnico HESPA in drevesne metodo, ki je v zadnjem obdobju pre­vladujoca na žicnicnih terenih v Avstriji. V popol­danskem delu smo spoznali organizacijo združenja avstrijskih lastnikov gozdov na manjših posestih, kamor sosedje štejejo lastnike z manj kot dvesto ha gozdov. Profesionalno združenje na regionalni ravni združuje neprofesionalna združenja na lokalni ravni in organizira delo ter prodajo lesa v zasebnih gozdovih. Clani združenja s clanarino pridobijo informacijo o možnih izvajalcih, ceni dela in trgu gozdnih lesnih proizvodov. Preko združenja lahko tudi prodajajo les, vendar pa kot clani k temu niso zavezani. Združenje se poleg clanarine, kar pred­stavlja manjši del, financira predvsem s posredova­njem lesa med lastniki in odkupovalci. S slednjimi imajo pogodbo o stalni preskrbi z lesom, za kar jim placujejo dogovorjen znesek glede na kolicino dobavljenega lesa. Ta pogodba združenju lastnikov gozdov pomeni najvecji vir prihodkov. Na terenu smo si ogledali proces pridobivanja lesa na primeru 90 ha velike zasebne gozdne posesti. Posel je oprav­ljala znana avstrijska firma HOLZ KLADE, ki letno na razlicnih krajih poseka skupaj okoli 250.000m3 lesa. Videli smo, kako so na zelo strmem pobocju izdelovali sortim_ente iglavcev in listavcev s strojem za secnjo Timberfack 770 in spravilo z zgib nim pol­prikolicarjem Valmet 840. Simpozij smo zakljucili s sklepom, da je tovrstno sodelovanje koristno tako za raziskovalno, kakor tudi pedagoško delo in postavili temelje za delo v prihodnje. Naslednja dva simpozija bosta zopet organizirana letno -prvi drugo leto v Bolgariji, naslednji pa cez dve leti v okviru Austro 2007 v sosednji Avstriji. dr. Janez KRC, dr. Boštjan KOŠIR, dr. Marjan LIPOGLAVŠEK Marijan KOTAR: Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah Obseg SOO strani, 84 preglednic, 55. graficnih prika­zov, 284 virov. Zveza gozdarskih društev Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana 2005. Naklada 500 izvodov. Narocila sprejema Zveza gozdarskih društev Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, e­naslov: gozdarski.vestnik@zgs.gov.si V delu je podana zgradba gozda in soodvis­nost med posameznimi komponentami gozdnega ekosistema ter njegovo delovanje, od katerega je odvisno doseganje gozdnogospodarskih ciljev ozi­roma izpolnjevanje funkcij gozda. Veliko prostora je namenjeno ukrepanjem v gozdovih, saj z njimi spreminjamo zgradbo gozda in s tem funkcioniranje, oboje pa usmerjamo tako, da bodo naše zahteve do gozda izpolnjene v najvecji možni meri. Delo temelji na spoznanjih in znanju, ki so ga pridobili tuji raziskovalci, veliko raziskav, predvsem s podro­cja ugotavljanja produkcijske sposobnosti gozdnih rastišc za posamezne drevesne vrste, pa je domacih. Najlepše spoznamo vsebino dela, ce si pogledamo njena glavna poglavja: Naloge in mesto vede o rasti in donosu gozda Temelji tasti gozda Zgradba drevesa Rast drevesa Zgradba in rast sestoj ev Ugotavljanje proizvodne sposobnosti rastišc Prirastoslovne osnove pri nacrtovanju v goz­darstvu Zgradba, prirastek in donos gozda glede na gozdnogojitvene ukrepe Spremembe v proizvodni zmogljivosti gozdov in vzroki sprememb Vpliv sprememb v rastišcu ter ciljev gospodarjenja na gozdni ekosistem. Delo je namenjeno tako študentom gozdarstva, kot gozdarj em in sicer tako raziskovalcem kot praktikom, ki neposredno usmerjajo razvoj gozdov. Knjigaje tudi koristen pripomocek strokovnjakom, ki delujejo na drugih podrocjih rabe zemljišc, predvsem tistimi, ki gospodarijo v vzdrževanili ekosistemih, katerih delovanje je posredno povezano tudi z gozdovi. Književnost Maja JURC: Gozdna zoologija Le zdrav gozd koristi cloveku in gozdarstvo skrbi za njegovo zdravje. Živali so pomemben, odlocujoc clen pri delovanju gozdnega ekosistema. Znanje o njih omogoca strokovno gospodarjenje (ravnanje) z gozdom. Doc. dr. Maja Jurc je napisala ucbenik z naslovom Gozdna zoologija. Izdal in založil ga je Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, v nakladi 350 izvodov. Obsega 348 strani, vsebuje 64 originalnih risb iz podrocja morfologije žuželk in drugih artropodov ter 552 barvnih slik gozdnih clenonožcev (suhih južin, šcipalcev, žuželk idr.), dvoživk, kušcaric, kac, ptic ter sesalcev. Dodan je sistematski pregled in umestitev vseh predstavljenih živali v živalski sistem, literatura za podrobnejši študij, kazalo latinskih in posebej kazalo slovenskih imen. To je prvi ucbenik gozdne zoologije v slovenšcini. Opisi živali so razporejeni po njihovi taksonomski uvrstitvi tako, da so najprej opisane znacilnosti višjih taks on o v (debla, poddebla, razredi, dužine itd.), nato pa sledijo opisi vrst. Ti so razlicno obsežni, zelo so podrobni pri vrstah, ki so pomembne za delovanje gozda ali za njegove gospodarske koristi. Zaradi tega je vecji del knjige namenjena žuželkam. Posebej pomembna so poglavja, v katerih spoznamo notranji ustroj in delovanje živali. Strokovni izrazi in tujke so razloženi s pojasnitvijo pomena v izvornem jeziku (latinsko ali grško). O namenu knjige avtorica pravi: »Upam, da bo ucbenik študentom gozdarstva omogocil boljše poznavanje živalstva Slovenije, hkrati pa bo tudi GOZDNA ZOOLOGIJA .\i \l"• 1• 1:( • dober pripomocek in vodnik za tiste, ki delajo v gozdu in gozdarstvu. Gotovo pa bo povecal zanimanje navdušencev ter obcudovalcev narave za varovanje in ohranjanje lepot Narave.<< Knjigo lahko kupite v pisarni Oddelka za goz­darstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, Ljubljana. Nižjo ceno za študente so omogocili: M -PLUS iz Maribora, BASF The Chemical Company, Gozdarstvo Grca d. d. Kocevje, Gozdno gospodarstvo Novo mesto d.d. in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Cena: 5.999 SIT za študente ter 13.377 SIT za ostale. Franc PERKO: Trpeli so naši gozdovi -Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svetovni vojni Ob Tednu gozdov 2005 jo je izdalo založništvo Jutro d.o.o. Crnuška cesta 3, p.p. 4986, 1001 Ljubljana; telefon: 01-561 72 30; o31-521 195; 041-698 788; e-naslov: jutro@siol.net Moto knjige na 328 straneh z vec kot 30 foto­grafijami iz tistega casa, preko 100 arhivskimi viri in uporabljeno literaturo iz 78 virov lahko na kratko strnemo takole. Minister za gozdarstvo in lesno industrijo Tone Fajfar je leta 1948 takole dramaticno nagovoril poslance Ljudske skupšcine LR Slovenije: Tovariši poslanci. Gozdarstvo in lesna industrija pomenita v naši republiki v neki meri najvažnejša panogo našega gospodarstva. Pretežni del slovenske zemlje je pokrit z gozdovi. Od tega je danes 28% v državni, 72% v zasebni in deloma zadružni lasti. Les zavzema v celotnem izvozu Slovenije okrog 80% ... Obseg naše eksploatacije je prilagojen potrebam izvoza in notranje potrošnje. Poskusi držav ljudske demokracije, da nam spodnesejo izgradnjo petletke, nas silijo k povecanju deviznih sredstev posebno za intenzivnejšo izgradnjo naše težke industrije. Zaradi tega leži na gozdarstvu in lesni industriji posebna in izredna odgovornost za zagotovitev sredstev v petletki. --,-..:;; . Knjiga obravnava obdobje, ko so bili za slovenske gozdove res težki casi: najprej obnova porušene in izcrpane domovine, nato industrializacija države. Zaradi boljše odprtosti, vecjega deleža iglavcev in ... so bili slovenski gozdovi mnogo bolj obremenjeni kot v ostalih republikah. Poglejmo si le še glavna poglavja iz knjige: Delovna brigada Bohinj, 10. september 1945. Mladinci nosijo drva v skladovnica. Foto: Leon Jere. Last: Muzej novejše zgodovine Slovenije. GozdV 63 (2005) 1 O ---. -. ­ Kn'iževnost .... ~-1 -;-r Splošne politicne in gospodarske razmere po koncu druge svetovne vojne Kratka predstavitev gozdarstva in gozdov Sloveniji pred drugo svetovno vojno Gozdarstvo v med vojnem casu Gozd in gozdarstvo leta 1945 Gozd in gozdarstvo leta 1946 Zakon o petletnem nacrtu za razvoj narodnega gospodarstva LR Slovenije v letih 1947 do 1951 Mrzli studenec -Pokljuka. S hladi naložen tovornjak OM­8. september 1948. Foto: Zvone Mahovic. Last: Muzej novejše zgodovine. Pohorje, 17, marec 1949: vozniki vozijo les v dolino. Foto: Jože Mahovic . Last: Muzej novejše zgodovine Slovenije. V slovenske gozdove so prihajali boljši casi Gozdove izkorišcajo LIP Kako je bilo v desetletju po vojni organizirano gozdarstvo Gozdarsko zadružništvo Kako so dobila gozdove kmetijska posestva Gozdarsko izobraževanje Cena knjige je 4.950 SIT z dostavo in DDV. Narocila sprejema Založništvo Jutro. • r,;--:r . ­ •• 1_ • Književnost ... . Maks SUŠEK: Pahernikovi gozdovi. Biografija rodbine Pahernik Izdal Pahernikov sklad, Radlje 2005. Naklada 400 izvodov. 83 strani, 39 fotografij (med njimi številni posnetki iz arhiva rodbine Pahernik), številni kartni prikazi. Knjiga je posvecena gozdarskemu inženirju Franju Paherniku (1882-1976), pionirju sonaravnega gozdarjenja v Dravski dolini. V knjigi se najprej srecamo z biografijo rodbine Pahernik, potem pa so predstavljeni Pahernikovi gozdovi (nastanek Pahernikovega posestva in nacrtno gospodarjenje s temi gozdovi). Prikazano je strokovno, gospodarsko, politicno in drugo delo gozdarskega inženirja Franja Paher­nika. Po drugi svetovni vojni je Pahernik.ova gozdna posest prešla v državno lastnino, kjer je ostala do vrnitve v jeseni leta 1992. V knjigi je predstavljen tudi Pahernikov sklad (okoli 550 ha gozdov).Takole o njem zapiše avtor knjige: Gospa Vida Ribnikar, hcerka Franja Pahernika, zelo ceni ocetovo ljubezen do gozda. Tudi sama ga jemlje kot naravno združbo, ki ima velik pomen pri ohranjanju ravnotežja na zemlji. Ta naravnanost k naravi ji je že bila položena v zibelko, saj vemo, kako je bila Pahernikova rodbina vpeta v pohorski gozdnati svet. Tudi sama je svoje otroštvo preživela v tem okolju. Prepricana je, da je potrebno z gozdom gospodariti sonaravno. Zato ceni vsako prizadevanje, ki razvojno vodi tudi njen gozd k cim naravnejši tvorbi. Videla je veliko sveta in spoznala velike clovekove zmote ob unicevanju gozdov in drugih naravnih dobrin. Zacutila je, da tudi sama prispeva k streznitvi cloveštva . Zato namenja po njeni smrti vse svoje gozdove v znanstvene in dobrodelne namene z ustanovitvijo Pahernikovega sklada. Letni cisti izkupicek te ustanove naj bi bil namenjen štipendiranju študentov gozdarstva na Slovenskem. Avtorjev naslov: Maks Šušek, Malgaj eva ulica 6, 2360 Radlje ob Dravi.