piskom smo priključili tudi razne občin 
ske pravilnike, poslovnike, cenike, se 
zname, važnejša poročila, proračune. V 
knjižnici so našteti župani, svetovalci, od 
borniki in častni meščani iz tega časa. 
Jubilejna svečanost ob 60-letnici usta 
novitve SDSJ(k) oz. KPJ — ZKJ je bila v 
Skotji Loki v dvorani kina »Sora« dne 
25. junija 1979. Udeležili so se je poleg 
članov občinske konference ZK in dele 
gacij osnovnih organizacij ZK, njih se 
kretarjev in občinskega vodstva ter dele 
gacij družbenopolitičnih organizacij vsi 
člani z nad tridesetletnim nepretrganim 
stažem v zvezi komunistov. Po uvodni be 
sedi sekretarja Lovra Gajgerja, je tov. 
Martin Košir, član CK ZK Slovenije, ori 
sal zgodovinski pomen in vlogo izvora, 
nastanka ter razvoja KPJ — ZKJ s tem, 
da je sproti osvetljeval tudi razvoj orga 
nizacije na Loškem vse cd njenih začet 
kov do današnjih dni. Ovrednotil je druž-
benozgodovinsko vlogo KP v socialnoeko 
nomskih bojih pred vojno, v ustvarjanju 
fronte naprednih ljudskih antifašisticnih 
sil neposredno pred okupacijo, med osvo 
bodilnim bojem ter v povojni graditvi ter 
notranjih in zunanjih nasprotjih, v kate 
rih je ZK postala vodilna sila v delav 
skem razredu in skupaj z delavskim raz-
Ker je France Stukl v XXIV. letni 
ku Loških razgledov (1977, str. 71—81) po 
dal zgodovino pokopališča v Škofji Loki, 
bo za bralce zanimiv tudi zapis o staro-
loškem (prifarskem) pokopališču, ki ga 
je napisal nekdanji starološki dekan 
Franc Kramer (1800—1884. v Stari Loki 
od 1847 do 1867) in ga je po njegovi smr 
ti objavil Karol Klun v knjigi »Franc Ks. 
Kramer, Njegovo življenje in delovanje, 
popisano od njega samega«, Lj. 1893. Iz 
tega zapisa je razvidno, da so si meščani 
že v začetku prejšnjega stoletja prizade 
vali za novo, lastno pokopališče. Zapis 
razodeva precejšnja nasprotovanja med 
Oskrbite se s tem prijetnim branjem. 
Knjižica se še dobi v arhivu, ki je odprt 
za stranke vsak ponedeljek od 8.—14. ure 
in ob sredah od 8.—16. ure. 
France Štukl 
redom jedro enotne demokratične fronte 
delovnih ljudi in naroda. 
Vsem članom z nad tridesetletnim sta 
žem v ZK so bile podeljene spominske 
plakete v znak priznanja za aktivno delo 
med delovnimi ljudmi. Med udeleženci je 
bilo prisotnih tudi nekaj članov, ki so v 
delavskem gibanju aktivno sodelovali že 
v predvojnem obdobju. Spominsko pla 
keto je likovno zasnoval akademski slikar 
Ive Subic. V nadaljevanju so člani delav 
skega pevskega zbora Alpine Ziri in člani 
slovenskih narodnih gledališč iz Ljublja 
ne in Trsta recitirali v skladno zaokrože 
nem kulturnoumetniškem programu vr 
hunske stvaritve in ocene Cankarja, Krle 
že, Kosovela, Zupančiča, Bora in posred 
no skozi te vrhove tudi tov. Kardelja in 
Tita njih izvajanje pa je s smiselno iz 
brano pesmijo dopolnjeval ubrani zbor 
pevcev — delavcev iz Zirov. 
Spominske plakete je prejelo 205 članov 
občinske organizacije Zveze komunistov. 
Rado Jan 
Faro in mestom. Kramer je prav zbad 
ljivo in zaničljivo označil meščane in po 
kazal svojo vzvišenost in samovoljnost, 
ki se je pokazala tudi pri zidavi nove 
cerkve na Fari. 
Iz imenovane knjige navajam dobesed 
no poglavje »Usoda pokopališča«, str. 133 
do 135: 
Loško ljudstvo vse okolice se gotovo že 
od nekdaj pokopuje v Stari Loki, in je 
zato z dušo in telesom navezano na staro 
pokopališče. Dokler je bilo mesto oduisen 
vikarijat, ni prišlo nikomur na misel, lo 
čiti se od prifarskega pokopališča. Šele 
leta 1804, ko je Loka postala samostojna 
OB PARTIJSKEM JUBILEJU 
O PRIFARSKEM IN MESTNEM POKOPALIŠČU 
258