Na bojiščih. Na 11a 1 ij anskem bonščo srno zoptt Josegli uspeh, in sicer na dveh mestih : ob izlivu Piave in na črti zahodno od Piave v smeri moata A3iage. Ob spodnjeni tokn Piave so Boroevičive čete prodrie na zahodni breg retee io so se utaborile ob reks Si e (oe: izUva Piave) v feližini kraja Capo di Siie. — Na severni točki, t. j. rned Piavo in Brento prodiramo prott jugo. Hecendorfove čete so zavzeie celo vrsto važnih višinsk»h postojaak. Vsled tega se je začela, rahljati laška fronta med Brento in Piavo. Na laški strani eo stopile v boj že prve angleško francoske čete. — V noči od 9. na 10. decembra je bila z angleškim iorpednim strelora v Adriji prtopljeoa avstrijska bojaa ladja »Wien.« Posadko so večinoma rešili. Ladja je bila dolga 93 8 m, široka pn 17 m. Posadka je štela 441 mož, — Pri mesiu Karrbr6 na francoskem bojiSču so Nemci Angleže in Francoze potisnili nekoliko nazaj. — Sicer pa razau padca Jernzaiema na nobenem bojišču nič posebaega. Premirje z Rumunij). Orožni mir z Rusijo, Ko je Rusija stopila z Avstrijo in Nemčijo v pogajanja za premirje, je Rumunija uvidela, da se mora vdati v neljub položaj in je sa|ma — kar seveda kralju Ferdinandu ni ljubo — zaprosila za premirje, ki se je te dni že tudi sklenilo. Naše uradno poročilo z dne 10. decembra namreč porofea, da se je med rusko-rumunskimi in naišimi četami, ki stojijo v prostoru med Dnjestrom in izlivom Donave, sklenilo premirje. Za Čete, ki stojijo severno od Dnjestra do iSeverneiga morja, pa je komisija, ki se posvetuje o premirju, sklenila samo orožni mir do 17. decembra. Pogajanja za premirje na ruski fronti ugoclno napredujejo in se bodo prihodnje dni nadaljevala na nekem kraju za rusko bojno Šrto. Do sedaj so se pogajanja vršila na nemški strajii. ludi to ku-onijo prepUbUu An-^lttem. T/.ko je Nemoija izgubiia vse koiunije do zadujega kosa. Kitaj i in Japonci korakajo proti Kusiji. Tz StoMiolma brzoiavljajo 'dlne 8. 'decembra, da so kitajske čete vkorakale v rusko mesto Charbin v Mandžuriji, japonske pa v znano rusko pristanišče Vladivostok. Še en sovraž iik Nemčije. AmeriŠka ljudovlada Ekvador je pretrgala diplomatifine zveze z Nemčijo. Ekvadorska vlada je dala zapleniti nemške ladje, ki so bile zasidrane v ekvadorskib lukah. Vstaja zia Portu^alskem. Dne 5. deoembra ,je na Portugalskem izbruh%ila vstaja. Središfie vstaje sta bili mesti Lizbona in Opnrtn. Preku^uške čete so v 48urnem bo]u pred me6tom Lizbona priNiagale vladne čete. Dosedanja vlav]a, ki :e bila sesta-vljena deloma iz monarhistov — pristašev stranke, ki se zavzema za zopetno upostavitev kraliestva — je ndstnpila, Novo vlado so sestavili pristaši struie, ki je za zvezo z Anglijo. Izdah so oklio na portngalsko 1'udstvo, v katerem pravijo, <la se hoPejo boriti za obstoj portugalske ljudovladk in ob strani stare zavnznico Portugalske — Angljje. Nem^ija izguhila vse kolonife. Nemška posadVa, >i je dosedai branila zadnji del naselbine NemSWa Vzbodna Afrika. se je ttio irala umakoiti pred sovražno premofijo ter taki