4
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini it	-m i■
Abb. postale I gruppo	" Lidia. XUU lir
Leto XXX. Št. 31 (£>737)
TRST, sreda, 6. februarja 19T4
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
LEVA SREDINA RAZPRAVLJA 0 UKREPIH, KI JIH JE TREBA SPREJETI Zfl OMILITEV GOSPODARSKE KRIZE
Predsednik viade Rumor predložil načrt za boj proti inflaciji in za socialne investicije
Za njim so poročali tajniki štirih strank ter nekateri ministri ■ Ob zaključku redakcije je bil sestanek še v teku
RIM, 5. — V vili Madama se je danes ob 17. uri začel sestanek na vrhu strank leve sredine. Udeležujejo se ga predsednik vlade Rumor, tajnik krščanske demokracije Fanfani, tajnik PSI De Martino, Predsednik PSDI Tanassi, tajnik PSDI Orlandi, tajnik PRI La Malfa (tudi kot zakladni minister), podtajnik PRI Terrana, proračunski minister Giolitti, finančni minister Colombo, pozneje je prišel še mini-*ter za industrijo De Mita.
Na dnevnem redu so gospodar-*ka in socialna vprašanja, cene, e-nergetska kriza, naložbe na Jugu, odnosi s sindikati itd. Stranke leve sredine nameravajo na tem sestanku postaviti temelje rešitvi najnujnejših vprašanj, ki povzročajo velike skrbi delavcem, ki ,iz dneva v dan ugotavljajo, kako jim dra-Sjinja na vseh področjih odjeda kupno moč plač. Pred zaključkom redakcije je sestanek še trajal in
se zdi, da bodo pozno ponoči sklenili nadaljevati jutri.
To pomeni, da je razprava zelo obširna in temeljita in da stvari, ki so prišle na vrstni red niso lahke in jih je treba globoko proučiti.
Sestanek se je začel s poročilom predsednika vlade Rumorja, ki je govoril o vsedržavnem gospodarskem položaju povezanem z energetsko krizo in z vprašanjem cen. Dal je nekatere predloge v zvezi z načrtom za boj proti inflaciji, za
SLOVO OD SUEZA
Izraelski vojak, že pripravljen za odhod s položajev na vzhodnem bregu Sueškega prekopa, pozdravlja egiptovske vojake onkraj kanala
pomoč proizvodnji in za nove socialne investicije. Po nekaterih vesteh se zdi, da je bil Rumor zelo konkreten in da so njegovi predlogi temeljili na podatkih, ki so mu jih pripravili strokovnjaki raznih gospodarskih ministrstev, ki se u-kvarjajo z gospodarskim načrtom za letošnje leto. Med drugim je predsednik vlade govoril o naložbah na Jugu, o stanovanjskih in šolskih gradnjah, javnih prevozih, o kmetijstvu in še posebno o živinoreji. V političnih krogih menijo, da ho bili ti predlogi tako konkretno sestavljeni, da se bodo lahko kmalu spremenili v zakonodajne pobude, če jih bodo na sestanku odobrili.
Za Rumorjem so poročali minister za finance Colombo, tajnik PSI De Martino, tajnik KD Fanfani, predsednik PSDI Tanassi in tajnik PSDI Orlandi. Po kratki večerji so stranke leve sredine nadaljevale z delom in poslušale poročilo šefa kabineta predsedstva vlade Pige o nekaterih zakonodajnih vprašanjih, nakar naj bi govoril minister za industrijo De Mita o petrolejskem vprašanju in o cenah. Kot poroča agencija ANSA, se zdi da bodo sestanek nadaljevali jutri.
Med kratkim odmorom so časnikarji vprašali zakladnega ministra La Malfo, kako poteka sestanek. «Plovemo», je odgovoril. Ko so ga časnikarji vprašali, «kakšno je morje» je odgovoril: «razgibano». Na vprašanje nekega časnikarja, ali je res, da je njegovo vedenje na sestanku mimo in sproščeno, je La Malfa odgovoril: «Vi to verjamete?» Ko pa so ga časnikarji vprašali, ali je res, da so se na sestanku že dogovorili, da ne bodo uvedli političnih cen najnujnejšega blaga široke potrošnje, je La Malfa za šalo dejal: «To je izzivalno vprašanje».
Medtem ko delegacija vladnih strank na najvišji ravni razpravlja o perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih, se sindikati pripravljajo na sestanek, ki ga bodo imeli z vlado v petek. Konfederalni tajnik CGIL Scheda je dal dnevniku «Gazzetta del Mezzogiorno» iz Barija intervju, v katerem poudarja, da delavci v tem trenutku potrebujejo predvsem ukrepe, ki bodo zavarovali kupno moč plač in nizkih dohodkov. Sindikati bodo zahtevali od Rumorja. naj posreduje, da se spremenijo u-krepi na področju cen, ljudskih gradenj in za pomoč malim podjetjem, če pa bodo sindikati primorani napovedati stavko, je dejal Scheda, ne bodo tega storili «proti nekomu», temveč «za nekaj».
Seja centralnega komiteja ZKS
Priprave komunistov na letošnje volitve
V Ljubljani je bila danes 38. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Uvodno poročilo k prvi točki dnevnega reda o dejavnosti komunistov v pripravah na letošnje volitve je prebral član
sekretariata centralnega komiteja Vlado Janžič. Poudaril je, da sedanje volitve postavljajo pred organizacijo zveze komunistov največ odgovornosti, ker naj bi v delegacije izbrali takšne ljudi, ki so borci za samoupravno socialistično družbo in ki zaupajo v program skupnosti ter so se pripravljeni zanj tudi boriti.
Po Janžičevem referatu je bila kratka razprava, nato pa je sekretar sekretariata Franc Šetinc podal uvodno poročilo centralnega komiteja o dejavnosti Zveze komunistov Slovenije po šestem kongresu. Nekaj dopolnilnih misli k temu poročilu je povedal Sergej Kraigher, ki je menil, da bi morali v poročilu še določneje spregovoriti o negativnih elementih, ki so vplivali na vsebinsko uravnanost šestega kongresa ZK Slovenije.
Nato so razpravljali o poročilu centralnega komiteja o dejavnosti slovenskih komunistov med šestim in sedmim kongresom in o osnutku predloga sprememb statuta Zveze komunistov Slovenije. Osnutek so
dali v javno razpravo. Na koncu so sprejeli še sklep, da se bo sedmi kongres ZK Slovenije začel 3. aprila.
D. K.
Splošna stavka v Savoni
SAVONA, 5. — V Savoni je bila danes zjutraj splošna stavka delavcev industrije «proti zaostritvi gospodarske krize, za zaščito ravni zaposlovanja in kupne moči olač m pokojnin, za nujne ukrepe v korist dejanske gospodarske in družbene obnove». Več kot dvajset ti soč delavcev se je zbralo na manifestaciji, na kateri je v imenu federacije CGIL, CISL in UIL spregovoril zvezni tajnik sindikata tekstilnih delavcev Gavarini.
RIM, 5. — V prihodnjih dneh bodo gradbinci proglasili splošno stavko kategorije. Tako je sklenila danes federacija gradbenih delavcev, ki je pojasnila, da bo stavka po srečanju med vlado in sindikati, ki bo 8. februarja.
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V BEOGRADU
Predsednik tržaške pokrajine Zanetti o mednarodni konferenci o manjšinah
Povezava med manjšinsko konferenco in evropsko konferenco o varnosti ■ Vprašanje slovenske manjšine v videmski pokrajini Člani pripravljalnega odbora si bodo danes ogledali Novi Sad
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Tiskovna konferenca pripravljalnega odbora mednarodne konference o manjšinah je vzbudila v Beogradu izredno zanimanje, saj gre za vprašanja, ki so v ospredju sedanjega svetovnega razvoja in ki še zlasti zanimajo Jugoslavijo kot mnogonacionalno državo in državo, ki ima svoj neposredni interes v zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Zato so se danes ob 11. uri zbrali v klubu časnikarjev številni predstavniki največjih beograjskih listov, Tanjuga, televizije, ljubljanskega Dela, La Voce del Popolo, koprskega radia, Anse, prisotni so bili tudi številni beograjski dopisniki svetovnega tiska.
Tiskovno konferenco je odpri gostitelj ravnatelj instituta za mednarodno politiko dr. Mihajlo šaho-vič, ki je najprej pozdravil, poleg predsednika Zanettija, ostale prisotne člane pripravljalnega odbora Volka, Bartoleja, Gozzija, šiškovi-ča, Štoko in Zimola, nato pa člane jugoslovanskega dela znanstvenega odbora Jončiča, Jerija, Fusillija, Pi-štala, Klemenčiča in druge.
Zanetti je najprej obrazložil, ka-1 o možnosti, da se s tržaško konfe-ko je prišlo do pobude pokrajine o renco vpliva tudi na evropsko kon-
sklicanju konference o manjšinah in pri tem izhajal iz stoletnega so žitja Italijanov in Slovencev. Nadaljeval je, da smo sedaj pred napori za globalno zaščito Slovencev v Italiji, da so bili nekateri zakoni že odobreni v italijanskem parlamentu, glede drugih pa obstajajo predlogi in zahteve slovenske manjšine. Nato je prešel na širši evropski in dvostranski okvir obravnavanja vprašanj ter je podčrtal, da je važen či-nitelj odprta meja ter prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, V tej zvezi je govoril o vlogi evropske konference o varnosti, za katero je dejal, da se lahko predvideva, da bo na njej prišlo do dokončne utrditve obstoječih meja v Evropi in s tem tudi do večje varnosti za vse.
V živahni razpravi, ki je trajala dobro uro, so nato prišla na dnevni red najrazličnejša vprašanja. Tako je bil govor o povezavi med tržaško manjšinsko konferenco in evropsko konferenco o varnosti, na kateri je jugoslavija postavila na dnevni red vprašanje narodnostnih manjšin, ter
PREISKAVA 0 PETROLEJSKEM ŠKANDALI! JE V POLNIM TEKU
TRIJE GENOVSKI SODNIKI ZA GOTA VLJAJO DA BODO DO KONCA OPRA VILI SVOJE DELO
Velik odmev na poziv predsednika zbornice Pertinija, naj se eimprej ugotovijo odgovornosti - Članek v «Avanti»
RIM, 5. — Sporočilo predsedstva poslanske zbornice, ki je bilo včeraj objavljeno v zvezi z veslmA o škandalu glede dobave nafte in petrolejskih proizvodov, tolmačijo v vseh rimskih političnih krogih kot važno Pertinijevo pobudo, ki nima primere v italijanski zgodovini. Takoj po objavi tega sporočila so mnogi menili, da vsebuje predvsem poziv predsednika poslanske zbornice sodstvu, naj čimprej o-pravi svoje delo, da ne bo javnost resnično začela dvomiti o «političnem razredu».
V Genovi pa je preiskovalni sod
nik Sansa, ki skupno z dvema drugima sodnikoma vodi preiskavo o prikrivanju petrolejskih zalog in podkupovanju, izjavil časnikarjem, da sprejemajo vabilo predsednika poslanske zbornice Pertinija, da se čimprej pojasni vse ozadje o škandalu. Zavedamo se, je dejal sodnik Sansa, da naša preiskava ni samo tehnično - juridične, temveč tudi politično - institucionalne narave.
Sodnik Sansa je nadalje dejal, da hočejo čimprej opraviti svoje delo, ker ne želijo, da bi glasovi o primerih korupcije, ki naj bi prišli na dan med preiskavo, povzročili kvalunkvistično strumenta-lizacijo tega primera.
Trije genovski sodniki Almerighi, Sansa in Brusco so se vneto oprijeli svojega dela in začeli proučevati ogromno gradivo, ki je bilo v teh dneh zaplenjeno v Genovi, Rimu in Milanu na sedežu zveze petrolejskih industrijcev in v nekaterih denarnih zavodih. O dosedanjih
•....mu.....«,.,...............m...-m...n....................'...-........„.
JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK DOPOTOVAL V SIRIJO
DANES ZAČETEK POGOVOROV TITO- AS AD
DAMASK, 5. — Predsednik republike Tito je danes ob 18. uri s soprogo in ostalimi člani delegacije Prispel na uradni obisk v Sirijo. Na letališču v Damasku so predsednica Tita pozdravili predsednik Sirije Hafez El Asad, predsednik parlamenta Haledi, predsednik vlade Ajubi, minister narodne obrambe Tlas in druge visoke osebnosti. To je tretji obisk predsednika Tita prijateljski in neuvrščeni Siriji. Tito je Prvič obiskal Sirijo leta 1959, dru-8>č pa neposredno po arabsko -«raelski vojni 1967. leta. Prebival-*1 glavnega mesta Sirije, ki so se hnhožično zbrali na ulicah, so z zastavami in transparenti pozdravili predsednika Jugoslavije. Tito je hocoj opravil vljudnostni obisk predsedniku El Asadu. Ob tej priložnosti sta predsednika izrazila prva mišljenja in se dogovorila o temah razgovorov, ki se bodo pričeli jutri.
Predsednik Jugoslavije je danes dopoldne, ob 10. uri po krajevnem času, s soprogo in ostalimi člani delegacije, katere so toplo pozdravili prebivalci Katmanduja, odpotoval, z letalom preko Novega Delhija, iz Nepala v Damask, na uradni obisk. Na letališču v Katmandm ju, kjer so predsedniku Titu izkazali najvišje časti, so se od jugoslovanskega predsednika poslovila kralj in kraljica, predsednik vlade, predsednik skupščine in člani diplomatskega zbora.	. '
V skupnem sporočilu o obisku in razgovorih v Nepalu se med drugim ugotavlja, da je kralj Birendra vi-
VH||
gggppr-	^
Slika iz arhiva o srečanju med Titom in Asadom na konferenci neuvrščenih v Alžiru septembra lani
soko ocenil vlogo prédsednikà Tita v graditvi Jugoslavije ter njegove ideje in prispevek k ustvarjanju in razvoju politike neuvrščenosti. Obe strani sodita, da se , kriza ha Bližnjem vzhodu mora rešiti na podlagi resolucij varnostnega sveta ob spoštovanju zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. V razgovorih
je bilo ugotovljeno, da v sodobnih pogojih politika neuvrščenosti beleži nove uspehe in da vedno večje število držav vidi v izvajanju te politike pot, ki vodi k ohranitvi njihove neodvisnosti in stalnega napredka. Obe strani sta poudarili potrebo, da se čimprej izvedejo skle pi alžirske konference, posebno, da
se čimprej ustanovi sklad za gospodarski in družbeni razvoj neuvrščenih držav in da se prične izvajati resolucija o posebnih ukrepih, ki se tičejo posebnih potreb držav, ki imajo izhod na morje. V tem smislu je poudarjena tudi potreba tesnega sodelovanja in enotnosti vseh neuvrščenih držav.
izsledkih preiskave pa nočejo ničesar povedati. Kljub temu pa je sodnik Sansa pojasnil, da bo sedanje proučevanje zaplenjenih dokumentov trajalo le nekaj dni. Obenem je poudaril, da vse kar je prišlo do sedaj na dan potrjuje, da je genovska pretura pristojna voditi preiskavo. Zato za sedaj ni mogoče niti govoriti, da bi akte, ki so v posesti preture, poslali v Rim. Izrazil je željo, da bi ne naleteli pri svojem delu na katero koli o-viro. «Hočemo, da bo naša preiskava, v nasprotju z drugimi preiskavami, ki so bile načete v zadnjih letih v Italiji, uspešna in kmalu zaključena». Glede morebitnih zapornih nalogov, ki naj bi jih poslali nekaterim ljudem oziroma odvzema potnega lista nekaterim o-sebam, sodnik Sansa ni hotel ničesar povedati.
Iz Rima pa poročajo, da je tamkajšnje državno pravdništvo dobilo v svoje roke prve akte preiskave, ki jo vodi rimska pretura v zvezi s prikrivanjem zalog petroleja in morebitnih korupcij ministrskih funkcionarjev. Dokumentacija je sedaj v rokah prvega državnega pravdnika Siotta, ki bo v prihodnjih dneh pooblastil skupino svojih namestnikov, da začnejo s preiskavo tistega dela afere, ki spada v pristojnost rimskega sodišča. V rimskih sodnih krogih so danes zanikali vesti, da bi komurkoli, ki naj bi bil vpleten v petrolejsko afero, odvzeli potni list. Obenem pa so sporočili, da je rimska pretura odgovorila ministru za industrijo De Miti v zvezi z njegovo prošnjo, naj mu sporočijo imena morebitnih funkcionarjev njegovega ministrstva, ki naj bi bili vpleteni v korupcije, da sprejme proti njim zadevne ukrepe. Pretor Romano je ministru sporočil, da na seznamu osumljencev ni nobenega uslužbenca ministrstva za industrijo.
V rimskih sodnih krogih poudarjajo, da če bi bilo ugotovljeno, da so bile cene bencina in plinskega olja določene na osnovi prikrivanja petrolejskih zalog, bi bilo to dejanje označeno kot dejanje z «obte-žilnimi okoliščinami».
Po včerajšnjih interpelacijah, ki so jih komunistični poslanci in senatorji vložili v parlamentu na vlado in pristojnega ministra glede petrolejske afere je predsednik republikanske senatne skupine Spadolini sporočil, da bodo tudi oni vložili na predsednika vlade in pravosodnega ministra vprašanje z željo, naj jim sporočita, kaj sta doslej zvedela o sodni preiskavi, ki je v teku v zvezi z podražitvijo petrolejskih proizvodov in o njihovi razpoložljivosti na trgu.
Socialistična poslanca Caldoro in Balzamo sta poslala predsedniku vlade in pravosodnemu ministru vprašanje, v katerem želita vedeti, ali ne misli predsedstvo vlade, da bi bilo treba dati pobudo za spremembo pravil, ki urejajo dejavnost petrolejskih čistilnic; ali je ministrstvo že dalo vse primerne pobu-
de, da se ugotovijo čimprejšnje odgovornosti.
V vprašanju socialistična poslanca zahtevata, da je treba posvetiti posebno pozornost ropu težke blagajne, ki so jo v nedeljo odpeljali z rimskega sedeža petrolejske družbe «BP». Obenem zahtevata, da je treba odložiti vsako povišanje bencina, dokler se ne bo zaključila sodna preiskava, ki je sedaj v teku in dokler ne bo sestavljen in sprejet petrolejski načrt, ki ga je predlagal minister za proračun.
Glasilo PSI «Avanti» bo jutri objavilo članek načelnika socialistične senatne skupine Zuccalà, v katerem pravi, da italijanska javnost upravičeno zahteva, da se čimprej jasno ugotovijo odgovornosti v zvezi s «petrolejsko zadevo». Zuccalà pravi, da morajo glede tega vprašanja vse politične sile jasno povedati svoje stališče, da se preprečijo zmešnjave, ki lahko nastanejo, ko se vpletajo v stvar tudi «politične sile», ter da se pojasni javnosti, da so bila vsa vprašanja, ki se nanašajo na ceno petrolejskih proizvodov, proučena in poglobljena. Senator Zuccalà pravi, da bo moral parlament oceniti zbrane podatke in način, kako so bili zbrani, poglobiti in proučiti vse plati tega vprašanja in dati državljanom jasen politični odgovor. U-
dariti bo treba po vsakomur, če bo ugotovljeno, da je. kriv. poudarja socialistični senator.
Saragatova struja napada večino v PSDI
RIM, 5. — Saragatbva struja v PSDI «socialistična demokracija» je priredila danes zborovanje, na katerem so pristaši struje sprožili prvi ostri naoad na sedanje strankino vodstvo v pričakovanju strankinega kongresa. Struja, katerega glavni zastopniki so, poleg Saraga-ta, Romita in Ferri, očita vodstvu, da je zgubilo stik z delavskimi množicami in da zavira razvoj notranje demokracije.
BEJRUT, 5, — Romunski predsednik Ceausescu bo od 7. do 9. februarja uradno obiskal Libanon. Po neuradnih vesteh bo po obisku v Bejrutu odšel še v Damask
RIM, 5. — V Rimu je bilo danes ustoličenje novega predsednika računskega dvora Cataldija. Svečanosti sta se med drugim udeležila predsednik republike Leone in predsednik vlade Rumor.
ferenco o varnosti. Dopisnik našega lista je vprašal koordinatorja jugoslovanske delegacije dr. Jerija o pripravah na konferenco, nakar je Jeri odgovoril, da so priprave v teku in da usklajujejo razne prispevke med republikami.
Zanimivo je bilo vprašanje dopisnika Unità Bariolija, o odnosu centralnih oblasti v Rimu do konference. Zanetti je odgovoril, da gre predvsem za avtonomno pobudo Trsta oziroma za pobudo dežele Furlanije - Julijske krajine, da se ta vprašanja postavijo na dnevni red in da pobudo podpirajo vse stranke ustavnega loka. Konferenca skratka uživa zelo široko krajevno in tudi vsedržavno politično podporo in ima zaradi tega tudi tak značaj. Glede geografske opredeljenosti konference pa je Zanetti pojasnil, da še ne vedo, kakšen bo odziv, da pa so povabili predstavnike iz vzhodnoevropskih socialističnih držav.
Dopisnik Dela iz Ljubljane Štular je vprašal, kakšne bodo neposredne posledice za slovensko manjšino, nakar je predsednik Zanetti odgovoril, da pričakuje, da bodo vsekakor koristne, saj se bodo na ta način politične sile, ki so konferenco pripravile, bolje usposobile za reševanje teh vprašanj. Nadaljeval je, da upa, da se konferenca ne bo končala s petdnevnim zasedanjem, temveč, da bo za to pobudo ostalo nekaj trajnega. Dopisnika La Voce del Popolo Lettisa je zanimala udeležba italijanske skupnosti, ki živi v Jugoslaviji, na konferenci. Zanetti je odgovoril, da bo prisotnost italijanskih predstavnikov manjšine prav gotovo dragocena, kot je bil to že primer pripravljalne konference, na kateri je bil prisoten prof. Fusilli, saj ima italijanska manjšina v Jugoslaviji zelo dragocene izkušnje, ki so važne za vse. Podčrtal je, da bo konferenca izljajMa iz notranjega razvoja vsake države in da gre zato za zanikanje vsake teze o recipročnosti, ker je treba gledati na vprašanje manjšin z zornega kota dežele, v kateri neka manjšina živi. Zelo važno je pri tem tudi načelo o vlogi manjšine kot povezave, o njeni funkciji mostu in vsestranske obogatitve. Prav zaradi tega je tudi logično, da bo italijanska manjšina na konferenci prisotna
Dopisnik koprskega radia Vižintin je zastavil vprašanje oriznanja slovenske manjšine v videmski pokrajini in to še zlasti v zvezi z zadnjimi dogodki, ko so prepovedali pouk slovenščine. Zanimalo ga je, kakšen bo prispevek konference k priznanju te manjšine. Zanetti je odgovoril, da meni. da bo tudi pri tem konferenca lahko prispevala in da se bo v tem vprašanju na konferenci govorilo. Nadaljeval je, da se slovenska manjšina v videmski pokrajini dolgo ni izjasnila in da je — po njegovem mnenju — šele se-dalj prišlo do tega procesa, ko zahteva svojo specifično zaščito.
Jutri si bodo člani pripravljalnega odbora ogledali Novi Sad, kjer se bodo kot gostje konference Socialistične zveze delovnega ljudstva spoznali z načinom zaščite madžarske in drugih manjšin, ki živijo na tem področju. BOGO SAMSA
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiniiiuiiiiiuuminnnn^
OB ROBU ER0NI1K0VEEA ORISKA V MSHINETONU
Zanikane vesti o možnosti zbližanja med ZDA in Kubo
V ospredju ameriško sovjetskih razgovorov položaj na Rližnjem vzhodu
WASHINGTON, 5. - Pričakovanega zbližanja med ZDA in Kubo očitno ne bo, kot so danes zagotavljali predstavniki ameriškega državnega departmaja. Vesti o morebitni ponovni navezavi stikov so se razširile ob obisku sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki je prišel v Washington takoj potem ko je spremljal Brež-njeva na Kubo. Gromiko se je včeraj sestal z Nixonom in s Kissingerjem, nakar so številni listi zapisali, da je bil govor tudi o ameriško-kuban-skih odnosih. Danes so poluradno potrdili, da je bila tudi Kuba predmet pogovorov, po drugi strani pa je državni departma zanikal možnost skorajšnjega zbližanja. Odnosi med Washingtonom in Havano so namreč danes takšni — pravi zunanje ministrstvo — kakršni so bili pred desetimi leti. Državni departma je tudi sporočil, da «ameriško-sovjetski razgovori zadevajo važna vprašanja, Kuba pa ne sodi v to kategorijo».
Gre za dokaj drastično formulacijo demantija, ki ne dopušča dvomov. Dejstvo je, da se ameriško-sovjetski razgovori sučejo okrog bolj kočljivih vprašanj, kot so Bližnji vzhod, dvostranski odnosi in v tej zvezi tr-
govinska izmenjava ter pogajanja o razorožitvi in o zmanjšanju čet v srednji Evropi, kot tudi evropska konferenca o varnosti in sodelovanju. Uradnih vesti o poteku pogovorov skorajda ni, razen onih, da so bila srečanja «koristna, obširna in konstruktivna». Po neuradnih vesteh je bilo v ospredju vprašanje Bližnjega vzhoda in razmika sil na golanski fronti. V tej zvezi je bil govor o nameravanem Kissingerjevem obisku v Damask, Američani pa so o-pozorili, da bi bilo tak obisk težko organizirati zaradi časovne stiske. A-meriški zunanji minister bo moral namreč pojutrišnjem v Panamo, da bi pripravil osnutek nove pogodbe o kanalu, nato se bo moral ukvarjati z washingtonsko konferenco držav potrošnic petroleja, 19. februarja pa se bo odpravil v Mehiko, da bi se udeležil ministrske konference a-meriških držav. Zato je padel predlog, naj bi v Damask odpotoval bivši Kissingerjev pomočnik za zadeve Bližnjega vzhoda Joseph Sisco. Prav tako je bil govor tudi o domnevnem pritisku, ki naj bi ga SZ izvajala na Sirijo, naj privoli v sporazum z Izraelom o razmiku čet. .
DANES
fe:	i.--:: ■:®:'■■ iiSsiifs!:.::*s;*s-s»
Pod predsedstvom predsednika vlade Rumorja se je sinoči začel sestanek na vrhu strank vladne koalicije. Proučiti morajo nekatera najnujnejša gospodarska in socialna vprašanja. Draginja pobira že velik del delavskih plač, obenem pa trka na vrata nevarnost odpustov z dela. Glavno vprašanje pa so cene in socialne naložbe zlasti na Jugu. Ob zaključku redakcije je bil sestanek še v teku.
Predsednik tržaške pokrajine Zaneti je imel včeraj v Beogradu skupaj s člani pripravljalnega odbora mednarodne konference o manjšinah tiskovno konferenco, na kateri je orisal pomen in obseg te pobude, ki io je povezal z napori za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V odgovoru na vprašanja časnikarjev je Zanetti omenil povezavo z evropsko konferenco o varnosti, prispevek italijanske manjšine v Jugoslaviji in vprašanje Slovencev v videmski pokrajini.
Preiskava o petrolejski aferi je v polnem teku. Trije genovski sodniki, ki proučujejo zaplenjene dokumente v Genovi, Rimu in Milanu so danes izjavili, da bodo nadaljevali z delom do konca, da menijo, da je preiskava o prikrivanju petroleja nafte in petrolejskih proizvodov, o podkupovanju in raznih korupci-jah v tej zvezi v njihovi pristojnosti in da za sedaj ni niti govora, da bi morali gradivo, ki so ga izbrali, poslati v Rim.
DEŽELNI ODBORNIK COCIANNI ŽUPANU LOVRIHI IN DOMAČINOM
Čez mesec dni prvi nujni ukrepi za izboljšanje prevozov v Dolini
Vaški predstavniki so orisali zahteve Mačkolj, Prebenega, Boljunca, Ricmanj, Loga, Gročane in Drage
Že decembra dogovorjeni sestanek deželnega odbornika za prevoze Cociannija z dolinskim občinskim odborom in vaškimi predstavniki, ki je bil včeraj popoldne v Dolini, je obrodil prve sadove. Co-cianni je namreč sprejel na znanje nujne zahteve domačinov po-samezih vasi in obljubil županu Lovrihi, da bodo prvi nujni, čeprav prehodni ukrepi, v pričakovanju u-stanovitve pokrajinskega prevoznega konzorcija, sprejeti v roku enega meseca.
«Ne bomo vas zadovoljili stoodstotno», je zaključil, «vendar želimo, da bi ob skupni dobri volji rešili najbolj pereče probleme».
Sestanka so se udeležili, poleg župana Lovrihe. podžupana Bandi-ja in odbornikov Slavca, Ote, Kureta, svetovalci Gerii (KD), Tul in Petaros (SS), Švara (KPI) ter zastopnika sindikata CGIL Josipa Lovrihe še odposlanstva prizadetih vasi. V razpravo so posegli, po županovem uvodu, Pečarič Rino (Mačkovlje) in župnik Bončina, Tul, Petaros, Klavdij Kofol (Boljunec), Ota, Josip Lovriha, Smotlak in Stojan Sancin (Log). V svojem uvodu je Lovriha opozoril, da se nerešeni problemi prevozov vlečejo že dolgo vrsto let, zaostrili pa so se pred enim letom, ko je družba SAP, ki upravlja tri proge v občini, skrčila število voženj in dejansko izolirala Prebeneg in Mačkovlje. Dolinska občina je prosila deželo naj odvzame družbi SAP koncesijo, a je pri deželi zmanjkalo odločnosti. Občinska uprava pa je medtem delala za čimprejšnjo ustanovitev pokrajinskega konzorcija za javne prevoze. Do zastoja je prišlo, ker je «preverjanje» v Trstu ohromilo upravno življenje. Kljub temu pa je odboru uspelo, da je tržaški občinski odbornik Abate obliubil, da bo ACEGAT prevzela določene proge, pod pogojem, da se družbi SAP odvzame koncesija. Zato je odborniku za prevoze pri deželni vladi ponovil svojo zahtevo izpred enega leta.
V županovem posegu, pa tudi v izvaianju domačinov in zastopnikov sindikata je bilo začrtanih več možnih rešitev, ki jih shematično obnavljamo. ACEGAT naj bi, sporazumno z dolinsko občinsko upravo, prevzela proeo od Trsta do Prebe-neea in Mačkolj. Nadalje naj hi podaljšala vožnje avtobusa št. 23
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob dnevu slovenske kulture Kulturni dom — Trst 8.n. 1974 ob 20.30
OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLA VA
Otvoritev likovne razstave ob 20. uri
od trga pred tovarno GMT do Boljunca.
Prav tako naj bi ACEGAT podaljšala do Loga in Ricmanj nekaj voženj avtobusa št. 21, ki vozi do bližnjega naselja Sv. Sergija. Podjetju «La Stradale» naj bi dovolili da vozi skozi Ricmanje.
Poleg teh nujnih ukrepov pa so prisotni omenili še potrebo, da se uredijo notranji prevozi po občinskem ozemlju in še posebej prevozi med kraškim področjem (Gro-čana, Draga, Pesek, Jezero) in Dolino, nadalje povezavo vasi z industrijskim področjem.
Odbornik Cocianni je najprej pohvalil dolinske upravitelje za način, kako rešujejo pereča vprašanja skupnosti. Dejal je, da so ga na nerešene probleme opozorili tudi drugi, da pa je rad sprejel vabilo župana Lovrihe, naj se sreča s prebivalstvom. Opravičil se je, če to srečanje ni prišlo pravočasno, je pa zato obljubil, da bo skušal, z dobro voljo vseh, rešiti vsaj minimalna vprašanja. «Nezaslišano je», je dejal, «da so vam vsilili industrijo in sodobne ftrukture, medtem ko se socialne storitve, kliub napredku, slabšajo».
Pred ustanovitvijo konzorcija, o
katerem bo kmalu sklepala dežela, a ne bo zaživel pred letom dni, je treba rešiti postavljena vprašanja. Dejal je, da bo sklical predstavnike prevoznih podjetij (SAP, La Stradale) in jim predložil zahteve prebivalstva. Če SAP teh zahtev ne bo sprejela, bo deželna uprava u-krepala in poiskala druge rešitve, verjetno z Acegatom. Vsekakor, je pribil, moramo to narediti naglo, najkasneje v enem mesecu.
V	perspektivi mednarodnega sodelovanja in sožitja ob meji, je še dodal Cocianni. bomo morali preučiti tudi možnost, da povežemo z ustreznimi avtobusnimi progami tudi obmejne prehode prve in druge kategorije, da bo pretok ljudi na tem obmejnem področju bolj urejen.
V	zaključku se je Lovriha zahvalil odborniku in zagotovil, da bo dolinska občinska uprava, skupaj z vsem prizadetim prebivalstvom, še naprej delala in spodbujala deželne organe, da bodo postavljeni roki spoštovani in rešena vsaj naj-nu-nejša vprašanja. Spomnil je še odbornika, da zakonski predlog K Pl o ureditvi prevoznih storitev čaka v deželnih predalih že od leta 1970.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Izviren gledališki pristop s premiero Lužanove monodrame
Umetniški direktor in predsednik mednarodne žirije za nagradni simfonični natečaj «Premio Città di Trieste», prof. Orazio Fiume, je v teh dneh razposlal razpis natečaja za XUI. mednarodni natečaj za simfonično skladbo 1974 - XXI. Nagrado «^Htà di Trieste» za simfonično
, , ,	, >	,	,	• j • , i	j s,„adbo brez ali s solisti (zbor je
Slovenski kiub m postregel svoje- res pa je, da je taksna oblika vred- Udjučen) v enem ali več stavkiht
mu sinoči uar številnemu občinstvu na poskusa v pristnem gostilniškem šg nj Ma objavijena in tudi ne navajenemu na običajna bolj ah vzdušju, ko so gos.je se manj pri- ,zmiana
pravljeni nanjo.	J
Poskus iskanja neposrednega stika med igralcem in gledalcem - Dovršena izvedba Aniona Petjeja
RAZPIS NATEČAJA
«Premio Città di Trieste» za simfonično skladbo
manj privlačna predar. ja, z res svojevrstnim večerom, ki je bil za marsikoga pravo presenečenje in prijetno doživetje. Že na samem začetku, ko se občinstvo običajno šele zbira, je bilo vzdušje v Gregorčičevi dvorani dokaj neobičajno. Namesto strogo razvrščenih sedežev s predavalnim pultom v ospredju, so obiskovalce Slovenskega kluba čakale po gostilniško pogrnjene mize. Le-te so obiskovalci opremili s steklenicami vina in kozarci in s tem gostilniškim vzdušjem se je pravzaprav dejansko že začela premiera monodrame Pavla Lužana «Živelo življenje Luke D.»
O takšni obliki gledališča, ki stremi k neposrednemu stiku med gledalcem in igralcem, bi lahko enostavno dejali, da če ne pride ljudstvo k odru, pride oder k ljudem. Za to gledališko formulo se je odločilo ljubljansko eksperimentalno gledališče «Glej» ter jo v izvedbi člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Antona Petjeja ter režiji Dušana Jovanoviča posredovalo sinoči občinstvu Slovenskega kluba. Kakšne so bile prve reakcije na takšen gledališki pristop delno nepripravljenega občinstva je težko reči.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||||||||l||||||l|||„,1,IU|||||n„|||l|||l|l||||||,l|||||||,||||l|||mm|||||,|||||||l|
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Letošnjo pomlad bodo začeli s preosnovo javnega prometa
Nove pobude za izboljšanje trgovske mreže. Deželni prispevek za prevzem avtobusnih prog «La Carsica»
Na posebnem sestanku v Rimu so te dni razpravljali o vlogi občinskih uprav v okviru trgovske politike. Posvetovanja, ki ga je organiziralo Vsedržavno združenje italijanskih občin, se je udeležil tudi deželni odbornik za krajevne ustanove Varisco. Na srečanju se je med drugim zvedelo, da številne italijanske občine še niso izvedle državnega zakona štev. 426 iz leta 1971 o preureditvi razpečevalne mreže. V naši deželi se zakon izvaja že dalj časa, razen tistih smernic, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj in prilagoditev trgovske mreže dejanskim potrebam prebivalstva. Pristojni deželni odbornik Stopper bp sporazumno s kolego Variscom in z voditelji trgovinskih zbornic, razposlal prihodnji teden vsem občinskim upravam v Furla-niji-Julijski krajini posebno okrožnico z napotki za izvajanje tudi omenjenih smernic.
V ponedeljek se je sestala peta stalna komisija deželnega sveta, ki jo vodi svetovalec Riguto. Komisija je odobrila dva zakonska osnutka: prvi predvideva priznanje predujmov zasebnim koncesijskim podjetjem, ki vzdržujejo redne avtobusne zveze. Za te predujme, ki se bodo stekali v sklad za izplačevanje posebnih doklad zaposlenemu osebju, je predviden izdatek __________ 550 milijonov lir. Nova norma je
OB LETOŠNJEM PRAZNOVftNJU DNEVA KULTURE
Številne Prešernove proslave po naših prosvetnih društvih
Najbolj aktivna so društva v dolinski občini - Sodelovanje s šolo
Po raznih prosvetnih društvih na i tudi šolarji in dijaki domače osnov-Tržaškem in Goriškem se v teh dneh I r.e šole ter nižje srednje šole. vestno pripravljajo na praznovanje dneva slovenske kulture. Glede na stalno naraščajoči obseg prirejanja Prešernovih proslav po naših društvih bi lahko trdili, da ta prizadevanja naših prosvetnih delavcev preraščajo zgolj meje običaja ali proslave zaradi proslave in postajajo res neke vrste preverjanja naših kulturno-prosvetnih zmogljivosti in razsežnosti. Najvidnejši znak te razveseljive stvarnosti ni toliko v številu predstav na programu, kolikor v pristopu k praznovanju našega osrednjega kulturnega praznika. Ta pristop pa se kaže predvsem v želji in volji, da bi se proslavljanja Prešerna aktivno udeležile vse komponente družbenega in kulturnega življenja v posameznem kraju, kjer se proslava prireja. Posebej je treba pri tem omeniti šolo, ki je najbolj poklicana, da vzpostavi s kulturnoprosvetnim snovanjem v posameznih krajih najtrdnejšo sodelovanje. To sodelovanje se je v zadnjih letih pokazalo že marsikje in bo stopilo letos, kot vse kaže, še za korak naprej.
• Pred časom je deželna uprava
razpisala natečaj za zasedbo šest mest svetovalca agronoma na pos-kušnjo v staležu vodilnega osebja dežele Furlanije-Julijske krajine. Rok za izročitev ustreznih prošenj zapade jutri. 7. februarja. Za morebitne informacije naj se prosilci obrnejo na tajništvo deželnega odbora (Trst, Carduccijeva ulica 0) oziroma na (■(‘krajinske urade deželnega odbor-ništva za krajevne uprave (V Gorici: Trg Culiat 7, v Vidmu: Ul. Savorgnana 10).
bila sprejeta soglasno. Drugi zakonski osnutek nakazuje finančna sredstva (100 milijonov v letu 1974) za izdelavo tehničnega zemljevida Furlanije-Julijske krajine. Nova
Nova norma je bila sprejeta z večino glasov: svetovalci KPI so se glasovanja vzdržali.
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper se je sestal z glavnim ravnateljem ustanove ENAPI in s predsednikom tržaške trgovinske zbornice Caidassijem. Pregledali so vprašanja, ki zadevajo poslovanje tistih podjetij in tvrdk, ki dobavljajo polizdelke večjim družbam in industrijskim obratom. V tej zvezi je odbornik dejal, da bo deželna uprava, v kratkem predložila zakonski osnutek, po katerem naj bi bile male in srednje tvrdke, ki dobavljajo polizdelke večjim proizvodnim enotam, zaščitene s posebnimi pravili.
Vprašanje javnega prometa na Tržaškem je še vedno v središču pozornosti deželnih organov. Odbornik za promet Cocianni se je včeraj dopoldne sestal s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, da bi skupaj obravnavali omenjeno vprašanje in še posebej prometne zveze, ki jih vzdržuje podjetje «La Carsica». Cocianni je dejal, da je deželni odbor pred dnevi sprejel sklep o podelitvi posebnega finančnega prispevka tržaški občini, da bo slednja lahko prevzela aktivo podjetja «La Carsica» in hkrati izboljšala ustrezne promete storitve. Predstavniki sindikatov so predočili odborniku skrb osebja, zaposlenega pri zasebnih prevoznikih, glede bodoče zaposlitve in spoštovanja obveznosti, ki so bile sprejete z zadnjo delovno pogodbo. Odbornik je v odgovoru naglasil, da se dežele v skupnem dokumentu, s katerim se pri vladi zavzemajo za vrsto prednostnih naložb kmetijstvo, zdravstvo, ljudske gradnje in promet, posebej zavzemajo za poenotenje delovnih pogojev za vse osebje, zaoosleno v kopenskem prometu. Glede napovedane preosnove javnega prometa po cesti v naši deželi, je Cocianni napovedal, da bodo prvi zakonski osnutki s ustrezno vsebino pripravljeni že spomladi letošnjega leta.
ce pogledamo na posamezna društva, opazimo, da so pri proslavljanju dneva slovenske kulture najbolj aktivna prosvetna društva v dolinski občini. Proslave so že najavili p.d. «France Prešeren» iz Boljunca (8. februarja), p.d. «Valentin Vodnik) iz Doline ter p.d «Slavec» iz Ricmanj (v soboto, 9. februarja) ter p.d. «Fran Venturini» od Domja (16. februarja). Prešernovo proslavo bo do priredili tudi v Borštu, a zaen krat še niso sporočili datuma.
perle» pri Sv. Ivanu, p.d. Lonjer Katinara (9. februarja) p.d. Prosek
Kljub hitremu posegu
podlegla možganski kapi
Prejšnjo noč je v glavni bolnišnici umrla 70-letna Anna Barone vd. Semeraro iz Ul. Machlig 26. Priletno žensko so sprejeli v oddelku za oživljanje 31. januarja pozno ponoči in zdravniki se niso izrekli, ali bo preživela, ker jo je zadela huda možganska krvavitev. Baro-nejeva se je ponoči počutila zelo slabo in je utegnila samo stopiti do telefona in poklicati sestro, nato pa je omedlela. Sestra Paola, ki stanuje v Ul. Molino a Vento 23 je poklicala karabinjerje z bližnje postaje v Istrski ulici in z njihovo pomočjo je vdrla v sestrino stanovanje. Karabinjerji so nezavestno žensko odpeljali v bolnišnico: kljub vsem zdravniškim negam pa je prejšnjo noč ob 4.40 umrla.
OBČINA	DEVIN - NABREŽINA
	sporoča
da je bila	številka telefonske cen-
Itale občinskega sedeža spremenjena	
od	200112 na 200421
kakor je	že razvidno iz novega
telefonskega	seznama
načrt o hitrih cestah.
V svojem odgovoru je odbornik Lcnzar priznal, da so bile pri odnosih med občino in konzultami pomanjkljivosti, poudaril pa je. da jih bodo skušali odpraviti. V zvezi z' načrtom o hitrih cestah je predlagal, naj bi povabili na eno prihodnjih sej konzulte odbornika De Luco in se z njim o tem pogovorili.
Tržaška občina sporoča, da se morajo vsi lastniki psov do L marca 1974 oskrben s ploščicami o vplačanem davku za pse za tekoče leto. Ploščice delijo na pristojnem občinskem uradu (Trg Granatieri 2, III. nadstr., soba štev. 272). Prizadeti lastniki psov naj imajo pri sebi oseono izkaznico ali drug dokument.
SINOČI PRI SV. IVANU
Odb. Lonzar o odnosih med občino in konzulto
Sinoči se je sestala rajonska kon-zulta za Sv. Ivan, Lonjer in Kati-naro. Seji je prisostvoval občinski odbornik Livio Lonzar.	.
Lonzar je dejal, da predstavljajo konzulte demokratično decentralizacijo in le operativno decentralizacijo, s katero približujejo občino prebivalcem, objasnil pa je tudi vse tiste naloge, s katerimi se bodo morale spoprijeti rajonske konzulte v tem letu. Na konzultah bodo razpravljali o izdajanju gradbenih dovoljenj, kar predvideva novi gradbeni pravilnik, o občinskem obračunu in proračunu, o nadzorovanju petletnega načrta, o javnih delih m o drugih vprašanjih. V kratkem bodo tudi spremenili pravilnik konzuli, da bo delo bolj tekoče. Občinska uprava je pred kratkim sklenila, da bo dala vsaki konzulu na razpolago socialno asistentko.
V diskusijo je najprej posegel liberalec Alessi, ki je dejal, da je bila potrebna prisotnost odbornika, ko so razpravljali o proračunu. Dejal je. da je bilo konzultam onemogočeno delo predvsem zaradi zamud, katerimi občina odgovarja na fazne zahteve.
Sergij Pečar je načel vprašanje avtoceste, ki bo obkrožila Lonjer ga stisnila v kotanjo. Zahteval je, naj pošlje občina konzulti v pretres
• Pokrajinski zdravnik obvešča, da je razpisan rok za usposobljenostni izpit za upravljanje s strupenimi plini. Prijave je treba nasloviti na urad pokrajinskega zdravnika v Trstu, Ul. Zudecche št. 1, najkasneje do 30. marca letos.
V družini Alda in Jožice Jercog se je rodila hčerka
TATJANA
Obilo sreče v življenju ji želi PD «V. Vodnik».
Ravno zaradi tega je težko ocenjevati tudi nocojšnji nastop Antona Petjeja, ki je celo uro nosil vso težo Lužanove monodrame. Težko zategadelj, ker je ob tako neposrednem stiku in soodvisnosti igralca od nepredvidljivega razpoloženja in reakcij publike odvisna tudi njegova izvedba. Če bi Petjeja ocenjevali samo po nocojšnjem večeru ne moremo mimo ugotovitve, da je bilo njegovo poosebljenje zapitega vaškega kvalunkvista z drobcem goreče človečnosti v sebi prijetno obarvano in da je bila njegova zgodba, zdaj pikra in napeta, zdaj igriva in duhovita, na spet resnobna in otožna, res doživeta in je v tem Petje marsikdaj dosegel popolni neposredni stik s poslušalcem. V gorenjsko narečje prijetno obarvana pripoved in bogata in izvirna mimika obraza, ki je za Petjeja še posebej značilna, sta nadoknadili statičnost dogajanja.
Še težje je spregovoriti o Jovanovičevem režijskem pristopu, kjer tudi prihaja na dan predvsem vprašanje statičnosti. Lužanovo delo samo na sebi pa je nekakšen veristični dokument nekega življenja, enega izmed tolikih na kmetih, kjer se življenje odvija po strogo začrtanih kalupih, ki jih je težko prekoračiti, ne da bi pri tem človek tvegal še večjo osamljenost. Gre za pripoved o raznih etapah življenja človeka od začetka stoletja do danes, o človeku brez posebnih iluzij in pretenzij, a vendar nezadovoljen s sabo in s svojim položajem, ki se zdaj v rahlo ciničnem ali razposajenem, zdaj samopo-milovalnem tonu ozira nazaj in na koncu vdan v usodo pripominja: «Dosti sem doživel, a če bi še kaj, bi bilo tudi dobro.»
d. k.
Obvestilo Kmečke zveze lastnikom na Hudem letu
Vodstvo «Golf kluba», ki uporablja ua Hudem letu zemljišča, ki so last Lonjercev in Padričarjev, je te dni razposlalo lastnikom poštna nakazila, s katerimi bi jim hotelo izplačati tudi za naprej smešno nizke najemnine, kot so jih plačevali prejšnja leta.
Ker so že dolgo V teku pogajanja za višje najemnine, Kmečka zveza poziva vse prizadete, naj nikar ne vnovčijo prejetih poštnih nakazil ampak naj jib vrnejo
Le tako ne bodo pokvarili skupne akcije za dosego pravičnih najemnin.
Tajništvo Kmečke zveze
Družino Ane in prof. Cvetka Grgiča je razveselil prihod male
MATEJKE
Srečnima staršema in mali Matejki želi vso srečo kolektiv Glasbene matice.
SKLEPI ZADNJE OBČINSKE SEJE
Miljska občina se sooča s celo vrsto problemov
Občinski svet se je odločno izrekel proti nameščanju novih ' naftnih objektov
Za natečaj so — kot doslej — predvidene tri nagrade, od katerih znaša prva 2 milijona lir z izvedbo, druga 750.000 lir z izvedbo ter tretja 250.000 lir z izvedbo. Žirija bo lahko posebej omenila še drugj skladbe.
Na natečaju lahko sodelujejo glasbeniki vseh narodnosti ne glede na starost, izključeni so le dosedanji zmagovalci prve nagrade.
Skladbe morajo biti dostavljene tajništvu mednarodnega natečaja «Premio Città di Trieste» pri konservatoriju «G. Tartini» v Ul. Ghe-ga 12 — 34132 Trst, najkasneje do 7. septembra 1974.
Johnny Dorelli v Rossettiju
Imena kot so Johnny Dorelli, Paolo Panelli in Bice Valori so prav dobra vaba za gledališke dvorane, če pa jim dodamo še malce pikanten naslov komedije «Niente sesso, siamo inglesi», je to samo še razlog več, da je bilo gledališče Rossetti sinoči zasedeno do poslednjega kotička.
«Niente sesso, siamo inglesi» je angleška komedija, ki sta jo italijanska prirejevalca Garinei in Gio-vannini	postavila	na	mejo burke,
kar je njeno vsebinsko plehkost samo še povečalo, a sta ji po drugi strani dodala nekaj več tiste sočnosti, kakršne si današnja povprečna publika želi, pa čeprav so je polna cenena filmska platna.
Dejanje sproži klasičen nesporazum po katerem	so	mladima	za-
koncema začele prihajati na dom namesto pošiljk kristalov cele gore paketov s pornografsko literaturo, slikami	in filmi,	za	nameček	pa
še mikavni sprehajalki. Zakonca (Tozzi in na pol gola Alida Chelli) sta se nevšečnih pošiljk hotela znebiti s pomočjo nerodnega in malce trknjenega blagajnika v moževi bančni	podružnici	(Dorelli), ki	pa
je bil pri tem tako neroden, da je policija kmalu prišla na sled temu nehotenemu razpečevanju pornografije. V dejanje posežeta še moževa mati in direktor (Bice Valori in Gianni Bonagura), policijski agent in policijski inšpektor (Paolo Panelli) in cirkus je, zlasti še s prihodom obeh sprehajalk, kmalu kompleten.
Kaj več o vsebini je težko reči, ker je ni, zato pa je komedija toliko bolj polna situacijske komike, v kateri že kòt figura prednjači vsestranski Dorelli. ob njem pa tudi Bice in Paolo, pa seveda še drugi in z njimi vred tudi seks, ki ga na odru ne manjka. Pri vsem lahko delu štejemo spričo njegove očitne «konsumnosti» v dobro tudi to, da nikoli ne zdrkne v vulgarnost.
Skratka gre za komedijo, ki živi na dobri igri svojih akterjev in ob kateri se v marsikaterem prizoru lahko tudi od srca nasmeješ.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Jutri, 7. t.m. ob 20. uri gostuje s predstavo A. P. Čehova «češnjev vrt» v Piranu.
V	petek, 8. t.m. ob 15. in ob 20. uri s predstavo F. Bevka — B. Grabnerja «Kaplan Martin Čedermac» v Tržiču; v soboto ob 19.30
Kranju: v nedeljo, 10. t.m. ob 10.30 uri v Celju.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v
Trstu gostuje s satiričnim kabare-tcr-j «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. rtustje, S. Verča in A. Kiaija
v soboto, 9. februarja ob iC 30 v ortopedski bolnišnici v Valdoltri v nedeljo, 10. februarja ob 16. uri -:a «Tednu slovenske drar-e» v Piešernovem gledališču z Kianju
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74 Danes ob 2P. uri premiera opere Pedereckega «Diavoli di Loudun». Dirigent Piero Bellugi. NOVOST ZA ITALIJO.
Zaradi posebnega značaja opere vodstvo gledališča odsvetuje, da bi predstavi prisostvovale posebno občutljive osebe in mladina izpod 18 let.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
ROSSETTI
Danes ob 20. uri izvenabonmajska predstava komedije «Niente sesso siamo inglesi» z Johnnyjem Dorelli-jem in Bice Valori v glavnih vloaah.
Zaradi izrednega zanimanja bodo predstavo «Niente sesso, siamo inglesi», ponovili v nedeljo dvakrat: ob 16. in ob 20. uri. Pri blagajni bodo od danes na razpolago vstopnice tudi za nedeljsko večerno predstavo.
AVDITORIJ
Od petka. 8. do nedelje, 10. t.m. bo Stalno gledališka za F. - J. k. imelo v gosteh v okviru revije «Teatro oggi» reško skupino italijanske drame, ki se bo predstavila v režiji Giuseppa Maffiolija z Ruzzantijevim delom «La Fiorina» ali «LTsta e inverno».
LITERARNE SOBOTE
V	soboto, 9. t.m. bo gost literarnih sobot pisatelj Giuseppe Berto, ki bo spregovoril o «Krivdi očetov» (od Vittorinija do Paveseja). Govornika bo predstavil tržaški pisatelj Stellio Mattioni.
Miljski občinski svet, ki se je sestal prejšnji teden, da bi razpravljal o proračunu za finančno leto 1974, je sprejel vrsto resolucij o raznih vprašanjih. Kakor smo že obširno poročali je med drugim sprejel tudi resolucijo, ki jo je predložil slovenski svetovalec Kilian Ferluga v zvezi z nezaslišnim u-krepom šolskih oblasti iz Humina, ki so prepovedale poučevanje slovenskega jezika v pošolskem pouku v Brdu in Teru v Beneški Sloveniji. V resoluciji je miljski občinski svet obsodil to ravnanje ter pozval vse napredne sile, naj si z vsemi močmi prizadevajo, da bo to vprašanje čimprej rešeno. Beneškim Slovencem, ki jim oblasti že več kot sto let kratijo najosnovnejšo pravico, da bi se učili v materinščini, pa je občinski svet izrazil vso svojo solidarnost.
Občinski svet je poleg tega razpravljal še o vrsti drugih problemov, ki zadevajo miljsko občino ter sprejel ob tem nekaj sklepov in resolucij. V prvi vrsti se občani v teh dneh soočajo s pretečo nevarnostjo nameščanja novih naftnih objektov v tem območju. Kot je znano sta družbi Aquila in SNAM zaprosili nove koncesije za gradnjo velikega pomola ob ustju potoka Ospa, ob katerem bi lahko pristajali tudi 250 tisoč tonski tankerji. Občinski svet je glede tega sprejel stališče, ki nasprotuje vsakršnemu poskusu nameščanja novih tovrstnih objektov.
Glede raztegnitve metanovodske mreže v miljski občini je občinski svet izrazil zahtevo, da bi dežela s posebnim ukrepom finansirala občine. ki bi na ta način lahko uresničevale svoje načrte glede meta-nizacije. To pa še predvsem zato, ker je miljska občina že zdavnaj odobrila takšen načrt ter ga posre-
dovala deželnemu odborništvu za javna dela.
Posebej se je občinski svet zavzel za čimprejšnjo ustanovitev deželne ustanove za javne prevoze z ustanovitvijo takoimenovanih medobčinskih konzorcijev. Ta potreba, ki so jo že večkrat iznesle tudi sindikalne organizacije, je med drugim rečeno v resoluciji, ki so jo svetovalci soglasno sprejeli, potrebuje res takojšnjo rešitev.
Glede zdravstvene reforme je občinski svet osvojil sklepe zadnjega zasedanja Zveze italijanskih pokrajin, na katerem so posebej o-bravnavali položaj na psihiatričnem področju.
Na koncu je občinski svet soglasno prisvojil tudi zaključni dokument vsedržavnega sveta ANCI, ki se zavzema za rešitev problema krajevne finance ter za okrepitev struktur krajevnih ustanov, ki naj bi uresničile nov razvojni model. S tem v zvezi je potrebna reforma, ki bi podelila krajevnim avtonomijam novo vlogo ter novo vsebino in cnstojnosti ker bi s tem dejansko odražale potrebe sedanje družbene stvarnosti.
Urnik tržaških občinskih muzejev
Tržaška občina je objavila urnik vseh svojih muzejev, za katere so, kot znano, določili, da bodo odprti tudi ob nedeljah. Naravoslovni muzej (tako razstavni prostori kot knjižnica), pomorski muzej ter muzej za zgodovino in umetnost so odprti vsak dan (tako ob delavnikih kot ob nedeljah in praznikih) od 9. do 13. ure. Mestni akvarij ter botanični vrt sta tudi odprta vsak dan od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure. Občinski muzej «Revoltella» je odprt vsak dan od 9. do 13. ure, likovna šola, ki spada pod muzej pa je odprta ob delavnikih -od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Mestna knjižnica je ob delavnikih odprta od 8.30 do 13.30 ter od 15.15 do 17.15 (razen sobote), ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Občinska umetnostna galerija je ob delavnikih od prta od 10. do 13. ure, ob praznikih pa od 16. do 19. ure. Razstava «Trst od 18. stoletja do bodočnosti» pa je ob delavnikih odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure (razen ob ponedeljkih), ob praznikih pa od 9. do 13. ure.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 10. febru a rja avtobusni izlet na Krvavec Av tobus bo peljal mimo Doline, Boršta, Boljunca, Opčin, Proseka, Križa in Trsta. Vpisovanje v UL Ceppa 9/1 pri gospe Miličevi do 8. t.m. (od 9. do 14. ure). Ceno izleta je treba poravnati takoj v Ul. Ceppa ali pri vaških poverjenikih (tako kot za smučarski tečaj).
Najdeni predmeti
Tržaška občina sporoča, da so v januarju našli naslednje predmete: italijanski in tuji denar, denarnice, torbice, ure, verižico, prstane, zlato srčece, majico, rokavice, jopič, kape, volneni jopič, dežnike, fotografske proizvode, torbo s tesarskim orodjem, torbo z radiotehnič-nim materialom, album znamk, motocikle, otroški dežnik, blazinico, cucelj in otroški voziček. Lastniki lahko dvignejo predmete v občinski palači, soba 110 ob uradnih urah.
wsm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE , TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL K FIIZI 10 n. 3B-101, 38-045
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	694,50
Funt iterling	1575.—
Švicarski frank	217.—
Francoski frank	138.—
Nemška marka	252,25
Avstrijski šiling	34,30
Dinar: debeli	41 —
drobni	41 —
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
Kino
Koncerti
«TRIO D’ANCE IZ TRSTA» v CCA
Jutri ob 20.30 bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 koncert «Trio d’ance iz Trsta» — novega tržaškega ansambla, ki ga sestavljajo mladi instrumentalisti orkestra gledališča Verdi: klarinetist Renato Fusco, oboist Luciano Giovino in fagotist Gilberto Grassi. Poleg'tlžuoih skladb’ je na vrogra-mu tudi prjia izvedba suite tržaške-ka skladatelja Fabia Vidalija z naslovom «Honny soit qiu mal y pense«. komponirana prav za ta ansambel. Vstop prost.
Krožek za družbena vprašanja «H. TUMA» priredi
danes, 6. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje o stališču slovenskega delavstva do narodnostnega vprašanja v času obstoja avstro-ogrske monarhije. Predaval bo: prof. Benjamin Slavec
Udeležite se!
La Cappella Underground 19.00—21.00 Madžarski film «Szindbad». Igrajo Zoltan Latinovits, Margit Dayka, Eva Ruttkay. (1972)
Nazionale 16.00 «Un rebus per fassas-sino». Richard Benjamin, Dyan ( an-non, James Mason, Raquel 'Velch. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Un modo di essere donna». Venantino Venantini, Stefania Casini, Marisa Berenson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «America 1929. sterminateli senza pietà». Igrata Barbara Hershey in David Caradine. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Paolo Turco, Ugo D’Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film.
Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00 «Polvere di stelle». Igrata Monica Vitti in Alberto Sordi. Za--bavni barvni film.
Aurora 16.00 «L'agente speciale Ma-chintosh». Igra Paul Newman. Barvni film.
Capitol 15.30 «Lo chiamavano Trinità». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Due contro la città». Igrata Alain Delon in Jean Gabin. Barvni film.
Impero 16.30 «Tarzan e il cimitero degli elefanti», črnobeli film. V. glavni vlogi igra Johnny Weiss-muller.
Filodrammatico 16.30 «Giochi d’amore di un'aristocratica». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan.
Moderno 16.00 «La lunga pista dei lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Igrajo Doug McClaure, Angelica Ott. Roberto Blanco in Harold I^ipnitz.
Vittorio Veneto 16.00 «La ragazza di via Condotti». Kriminalka. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Tarzan e i cacc i bianchi». Johnny Weissmulle n Brenda Joge ter opica Cita.
Abbazia 16.00 «Rebus». Detektivka. Igrata L. Harwey in Ann Margaret Barvni film.
Astra 16.30 «Snedge». Laura Anto-nelli in James Gamer. Barvni film.
Radio 16.00 «La cripta e T incubo». I-gra Christopher Lee. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ariston Zaprto do vključno četrtka zaradi popravil.
Prosveta
GLASBENA MATICA — TRST
V četrtek, 21. februarja 1974 do v društvenih prostorih, Ul. R. Manna 29/ii’ — ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Prečitanje poročil. 3. Diskusija. 4. Volitve. 5. Razno.
Prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu priredi v petek. 8. t. m.-, ob 20.30 v prostorih vaške osnovne solè Prešernovo proslavo.
člani in prijatelji društva tor vsi vaščani vljudno vabljeni.
Pevski zbor PD «Valentin Vodnik» ■'z Doline priredi v soboto, 9. februarja ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini celovečerni koncert.
Včeraj > danes
Danes, SREDA, 6. februarja DORA
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.18 — Dolžina dneva 9.57 — Luna vzide ob 17.02 in zatone ob 6.38. Jutri, ČETRTEK, 7. februarja KSENIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura IC.S stopinje, najnižja 6.6, ob 13. uri 8.3 stopinje, zračni pritisk Ì005.9 mb, stanoviten, veter 13 km na uro jugozahodni, vlaga 87-odstotna, nebo pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRT!
Dne 5. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 83-letni Antonio Pa-vini, 87-letna Klena Ranchi, 88-let-na Luigia Reggio vd. Velari, 73-letni Luigi Oliosi, 79-letna Rosa Be-acco vd. Cleva, 26-letni Luciano Conni, 55-letna Lidia Turel por. Can-ciani, 70-letna Luigia Gregori vd. Andreassi. 87-letna Modesta Vittori vd. Pirottini, 57-letni Giuseppe Trovato, 83-letna Giuseppina Skarlavai vd. Bemardis, 67-letna Nunzia Men-nuni vd. Dibenedetto, 76-letna Caterina Babic por. Babic, 67-letna Nikolaja Novak - Slavec, 84-letna Natalia Bonmarco vd. Montenero, 67-letni Emilio Sodomaco, 69-letna Anna Barone por. Semeraro, 65-letna Santina Pupini por. Lunardis.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.3«)
A. Barbo. Trg Garibaldi 4; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 8; Chiari Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Zavije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124)
SPD «IGO GRUDEN»
ŠD «SOKOL»
sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek, 8. februarja v dvorani I. GRUDEN ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Vabljeni člani in prijatelji društev.
Šolske vesti
Srednja šola Fran Levstik na Proseku — z oddeljenimi razredi v Sv. Križu — priredi oddajo «Pokaži kaj znaš* danes, 6. t. m., ob .7.30 v šolskih prostorih. Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine.
šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 4. t.m. objavljene stalne lestvice, sestavljene v smislu 10. člena min. uredbe z dne 30. januarja 1973 za sprejem habilitiranih profesorjev srednjih šol prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v redni stalež, kot predvideva 7. člen zakona štev. 1074, z dne 6. decembra 1971. Lestvice bodo na vpogled 10 dni na sedežu šolskega skrbništva v Ulici Duca d'Aosta 4.
Razstave
V	galeriji Cartcsius v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma.
V	prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo trajala do 18. februarja in je občinstvu na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12.. ter od 16. do 19, ure, ob sobotah od 17. do 19. ure.
V	tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja.
Sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi stric
Alojz Mokole
rojen v Slivnem pri Nabrežini.
Pogreb bo danes, ob 15.30 na pokopališču v Kopru.
Nečak Herman z družino m drugo sorodstvo
Koper, 6. februarja 1974

OBJAVUEN SEZNAM RAZPRAV PRED POROTNIM SODIŠČEM
Aprila bodo sodili skupini šestih Goričanov zaradi pokola karabinjerjev pri Petovljah
Proces bo verjetno trajal mesec dni, saj je najavljenih nad 160 prič
Včeraj sta predsednik prizivnega sodišča Renzi in generalni državni pravdnik Pontrelli podpisala seznani procesov, ki bodo med spomladan-sko «sežono» tržaškega porotnega sodišča. Prvi proces bo 20. marca, vendar pa vlada največje pričako-vanje za proces, ki se bo pričel 1. aprila: na zatožni klopi bo skupina Goričanov, ki so obtoženi strahovitega pokola karabinjerjev v Petovljah.
Kot je znano je pozno ponoči 31. roaja 1972 karabinjerska izvidnica padla v zasedo: neznanec jim je P° telefonu sporočil, da je parkiran na cesti pri Petovljah fiat 500. Ko 80 karabinjerji prihiteli na kraj in so odprli prtljažnik, je nastala strahovita eksplozija, pri kateri so trije karabinjerji umrli, častnik pa je Pil ranjen. Izkazalo se je, da je v avtu bila skrbno pripravljena past, eksplozivni naboj, ki je počil v trenutku, ko so odprli prtljažnik.
Po daljši preiskavi so karabinjer-J1 21. marca lani nepričakovano a-retirali pet Goričanov in jih prijavni pod hudo obtožbo pokola, posesti eksploziva, tatvine avta v obte-sunih okolnostih in sodelovanja pri hhdpvoljenem prenašanju eksploziva sodišču. Obtoženci so 23-letni študent Enzo Badin, 32-letni natakar Romano Resen, 27-letni pleskar Gianni Mazzorana, 40-letna natakarica Maria Mazzorana por. Goriup tsestra Giannija Mezzorane) in 26-ietni avtoličar Fulvio Larocca. Pozneje so še prijavili 22-letno Annama-n.o Scopazzi, ki je obtožena skrivanja enega izmed glavnih obtožencev Romana Resena.
. Proces se bo po vsej verjetnosti čredno zavlekel, saj je samo tožilstvo že najavilo nad 80 prič. Treba bo med drugimi zaslišati izvedence, ki so ugotovili na podlagi magnetofonskega traku kdo je «neznani glas», ki je poklical karabinjerje. Ravno okoli tega se bo vnela zelo ostra razprava, saj branilci trdijo, da spoznanje sploh ni gotovo in zato bodo tudi samo predložili naj-hjanj še toliko prič. Predsednik Renki je zato določil samo za ta proces cel mesec dni in sicer od 1. aPnla do zaključka pomladanskega zasedanja 30. aprila.
Od 20. marca, ko se bo zasedanje Pričelo, pa do 1. aprila, bodo sodniki in porotniki morali opraviti še Pet drugih manjših procesov. Prvi so na vrsti Mauro Mercadante, Lucio Pangos in Sandra Biscotin (vsi na svobodi), ki so obtoženi, da so 5. novembra 1972 žalili vojsko. Naslednjega dne se bodo morali za-govarjati Ferruccio Tamburini, Mario Bortone m Carlo Matta, ki so obtoženi, da so 15. avgusta 1972 napadli in oropali 55-letnega Oscar-ja Plesničarja iz Ul. Cappello, hiu iztrgali 30 tisoč lir in ga močno udarili po obrazu. V zaporu je samo Tamburini, ki naj bi pri ropu imel glavno vlogo. 25. marca bodo sto-PiH pred sodnike znani tržaški fašist Enzo Pangos ter dva njegova Pajdaša - Giovanni Mastromauro in Mario Musizza - ki so obtoženi ropa v obtežilnih okolnostih zaradi napa-ua, ki so ga izvedli v Gradežu lan-skega 30. septembra. Vsi trije so v zaporu. Po dveh dneh bodo sodili sestim obtožencem, ki naj bi opra-v'li roparski napad pri Vidmu lanskega 28. januarja, 29. marca pa bodo stopil; pred sodnike dva turska državljana, iraški državljan •h alžirski državljan, ki so se decembra 1972 sprli in se stepli ^ nekem tržaškem hotelu zaradi u-kradenega avta in raznega drugega “*kga. Posegla je policija, ki pa je bdkrila njihove... grehe in jih are-urala.
in predsednik ministrskega sveta Rumor.
• Tržaški župan je odredil uvedbo dneh prebodov za pešce v Škedenj-ski ulici v višini rikreatorija in pokopališča.
• Vozniki, ki bodo vozili po Ratto della Pileria, bodo morali dati prednost z obveznim ustavljanjem (znak STOP) ob izhodu v Ul. Valmaura in ob izhodu v Škedenjsko ulico ter Ulico Carpinete.
® Odbornik Varisco je bil včeraj v Rimu, kjer je v imenu predsednika deželnega odbora Comellija prisostvoval umestitvi novega predsednika^ Računskega dvora G. Cataldi-3k' Slovesnosti so prisostvovali tudi Predsednik republike Leone, predsednik ustavnega sodišča Bonifacio
VČERAJ V VIDMU
Odbornik Varisco umestil osrednji nadzorni odbor
Na sedežu deželnega odborništva za krajevne ustanove v Vidmu je odbornik Varisco te dni umestil nov osrednji nadzorni odbor, ki ga sestavljajo R. Madalozzo, N. Orlandi, F. Pascutti, G. Urli in R. Gefter-Wondrich, deželni ravnatelj za krajevne ustanove A. Faldon in predstavnika deželne uprave S. Anfuso, A. Feruglio, G. Orlando, G. Fontanella in A. Pernotta (zadnji trije kot nadomestni člani). Poleg osrednjega odbora delujejo v naši deželi še štirje pokrajinski nadzorni odbori za tržaško, goriško, videmsko in pordenonsko področje.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V	Semedeli je umrl predvojni revolucionar Alojz Mokole
V	Semedeli pri Kopru je včeraj umrl predvojni revolucionar in sodelavec Ivana Regenta Alojz Mokole. Rodil se je v Slivnem pri Nabrežini leta 1890. Že v mladih letih se je vključil v delavsko gibanje, leta 1923 pa so ga sprejeli v Komunistično partijo Italije. Mokole je bil zadnji urednik znanega tržaškega naprednega časopisa «Delo», ki mu ga je uspelo urejati kljub neprestanemu pritisku fašističnih oblasti. Leta 1926 so ga aretirali in potem je večino svojega življenja — vse do konca druge svetovne vojne — prebil po zaporih in konfinacijah. V redkih presledkih se je vračal domov, kjer je aktivno delal v partiji kot sekretar osnovne organizacije Slivno in kot član okrajnega komiteja Nabrežina. Po osvoboditvi je nekaj let delal v Kopru pri podjetju Fructus, nato pa so ga zaradi slabega zdravstvenega stanja upokojili. Pogreb Alojza Mokoleta bo danes ob 15.30 na koprskem pokopališču.
L. O.
VČERAJ MED TRŽIČEM IN NABREŽINO
BREZ HUJŠIH POSLEDIC POŽAR NA BRZOVLAKU
Zaradi kratkega stika se je vnelo lese. no ogrodje zadnjega voza «litorine»
Včeraj zjutraj je na brzovlaku Videm-Trst nenadoma izbruhnil požar. Iz zadnjega voza kompozicije, ki je štela skupno šest voz, se je začelo kaditi, ko je vlak zapuščal tržiško postajo. Ker je bil dim čedalje gostejši, je to vznemirilo nekatere potnike, ki so obvestili sprevodnika Ta je sporočil vest vlakovodji. To se je dogajalo, ko je vlak brzel proti Nabrežini.
Vlakovodja je ob prihodu na postajo Nabrežina-Križišče (Bivio) u-stavil vlak, da bi se prepričal, kaj se dogaja, čeprav vozni red ne predvideva postaje tega brzca v Nabrežini. Ko je opazil dim, ki se je dvikal iz spodnjega dela zadnjega voza, je poskusil s pomočjo pomožnega postajnega osebja pogasiti požar z ročnimi gasilnimi napravami, ves trud pa je bil neuspešen. Zato je postajni načelnik dal izprazniti zadnji voz, v katerem je bilo še precej potnikov in odredil odhod prvih petih vozov proti Trstu. Prazni voz, ki so ga zajeli plameni, pa je ostal na nabrežinski postaji.
Na kraj so okoli 8.45 prihiteli gasilci z Opčin in iz Trsta s tremi brizgalkami in 19 možmi. Ko so prišli na cilj se je izkazalo, da je bil tak alarm pretiran, saj so z lahkoto pogasili plamene. Ti so uničili del motorja (zadnji voz je bil namreč opremljen z motorjem) in lesenega ogrodja pod podom voza. Gasilci so morali zato odstraniti stol in grelec, da so odstranili tleče ogrodje, iz katerega bi se lahko ponovno razvili plameni.
Kompozicija, znana po imenu «li-torina», je, kot večina vozov italijanskih železnic, zelo stara, saj ima že kakih 35 let. Že mnogokrat smo pisali o slabem stanju italijanskih železnic in opozarjali na nujnost, da bi zamenjali dotrajane vozove in lokomotive. Tudi tokrat se je izkazalo, da bi bilo to res potrebno.
Litorina je bila včasih zelo dobra kompozicija, vendar pa je sedaj zastarela. To dokazuje tudi dejstvo, da so strukture vozov še vedno lesene in iskra, ki nastane zaradi kratkega stika, lahko povzroči veliko škode ter obenem predstavlja nevarnost za potnike. Tokrat se je vse srečno končalo, saj ni nihče utrpel škode, razen seveda železnice, ki so ocenile škodo na približno 2 milijona lir. Vendar pa bi morale biti take, nesreče, ki jih je žal preveč, opomin oblastem, naj skrbijo predvsem za varnost, potnikov.
Kljub odloku o izgonu se je vrnil v Italijo
Včeraj ponoči so tržaški karabinjerji aretirali 62-letnega jugoslovanskega državljana Milorada Jovanoviča, rojenega v Leskovcu in brez stalnega bivališča.
Jovanoviča in njegova sina, oba Roma, so prijavili sodišču v Brescii oktobra lani, zaradi tatvine. Pri njiju so našli mnogo ukradenega blaga in 11 milijonov starih dinarjev. Takrat ju je dal državni pravdnik iz Brescie izgnati iz države in jima je prepovedal povratek v Italijo za dve leti.
Med običajnim rutinskim pregledom je včeraj ponoči malo pred eno uro obhodnica karabinjerjev u-stavila avtomobil znamke opel rdeče barve z jugoslovansko registracijo. V avtomobilu je poleg voznika sedel Jovanovič. Oba so prepeljali v vojašnico na Istrski ulici, kjer so ju zaslišali in ugotovili, da je Jovanovič zaprosil voznika, ki ga ni poznal, naj ga zapelje do meje. Voznika so zato izpustili, Jovanoviča pa so prepeljali v koronejske zapore in prijavili sodišču zaradi kršitve odloka državnega pravdnika iz Brescie.
Razdejanje po požaru
Brez razloga sta ga napadla In obrcala
Prejšnjo noč se je 48-letni električar Edoardo Bonazza iz Ul. Ci-sternone 70 moral, zateči v bolnišnico, ker sta ga mlada pobalina na-nadla in brez vsakršnega razloga brcnila v obraz. Tako je vsaj Bonazza izjavil agentom letečega oddelka. Bilo je malo pred polnočjo, ko je izstopil iz bara na Trgu Bono-mea. Sleuila sta mu dva mladeniča, ki ju sicer pozna, nista pa niti črhnila besede na njegov račun. Ko je odprl vrata avta, da bi sedel za volan, sta se mu nenadoma približala in mu priselila močno brco v obraz, nato pa izginila.
V bolnišnici so mu res ugotovili podplutbo in odrgnine po licu in so mu nudili prvo pomoč. Zdraviti se bo moral 5 dni. Policija skuša odkriti mlada zlikovca in ugotoviti, zakaj je pravzaprav prišlo do pretepa.
Neprevidno je stopila s pločnika
Kmalu po poldnevu se je v Ul. Madonnina pripetila prometna nesreča: 31-letni Gianpaolo Magris De Paoli iz Ul. Tigor 23/2 je podrl s svojim fiatom 1100 81-letno Mario Deklevo. Priletna ženska, ki biva v Ul. Madonnina 35, je stopila iz hiše in se podala čez cesto. Toda stopila je s pločnika, ne da bi se ozrla in ni opazila avta, ki ji je privozil za hrbtom in jo podrl na tla.
Žensko so odpeljali v bolnišnico z rešilcem Rdečega križa. Tu so jo sprejeli v ortopedskem oddelku zaradi verjetnega zloma zapestja, leve roke, udarcev po nogah in kolenih. Če ne bodo nastopile komplikacije, bi ženska morala ozdraveti v mesecu dni.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
V RAZPRAVI NOV STATUT NOVOGORIŠKE OBČINE
Z deželnim prispevkom bodo v Lečniku S4dek,,a1“ie. *'"* "»ra 1c“rica
.»w	■	, .v z zamejskimi slovenskimi občinami
uredili zemljišče za ljudske hiše
Svetovalec Sanzin za ureditev Lenassijeve telovadnice ■ Nasprotovanje prelevmanom
Načelnik socialistične svetovalske skupine v goriškem občinskem svetu odv. Peter Sanzin je na seji občinskega sveta v ponedeljek popoldne (poročilo s te seje o ustanavljanju konzulte za Slovence smo objavili že v včerajšnji številki) vprašal občinski odbor, kaj namerava napraviti, da bi usposobil telovadnico Lenassi za potrebe društvene in šolske športne dejavnosti. To vprašanje je svetovalec zastavil na podlagi pogovora, ki ga je imel z zastopstvom trgovskega zavoda in med katerim so ga dijaki slovenske trgovske šole podrobno seznanili s pomanjkljivostmi v Lenassijevi telovadnici. Ta športni objekt slabo ali sploh ne čistijo, v njem ni telovadne opreme, zlasti ni košev za košarko in črt na podu za športne panoge, ki jih v telovadnici vadijo. Svetovalec Sanzin je dejal, da takšno stanje ne more več trajati brez škode za razvoj športa in za zdravje športnikov.
Odgovoril mu je odbornik za mladino in šport Francesco Moise, ki je dejal, da spada telovadnica pod šolsko skrbništvo, ki jo na podlagi prošenj daje na razpolago društvom. Odbornik je še dejal, da se glede čiščenja telovadnice dogovarjajo s šolskim skrbnikom.
Vprašanja ob pričetku seje so zastavili tudi ostali svetovalci. Tako je svetovalec Piani obsežno govoril o težavah v Domu počitka v Ločniku ter predlagal povečanje o-sebja. Na nekatere pritožbe svetovalcev glede slabega stanja cest je odbornik za javna dela Agati dejal, da podjetja, katerim so bila dela poverjena, del ne zaključujejo, če občina sproti ne izpolnjuje svojih finančnih obveznosti.
Odbornik Agati je nato poročal o najemu deželnega prispevka za izdelavo conskih načrtov, ki bodo služili za ljudske gradnje. V skladu z regulacijskim načrtom so v občini Gorica določili tri cone, kjer bodo gradili ljudske hiše po zakonu 167. Te cone so v štandrežu, Ločniku in v Podturnu (ob Ul. Terza Armata). Sprva je kazalo, da bodo pričeli graditi- ljudske hiše najprej v štandrežu, vendar je sedaj prevladala usmeritev na Lečnik. Z deželnim denarjem bo občinska uprava kupila zemljišča po ugodni ceni ter zgradila ceste in napeljala elektriko, vodo in plin. S takšnim posegom se bo gradnja občutno pocenila, kar se bo zlasti poznalo pri stanarinah. Za urbanizacijo ločniške cone je predvidenih 187 milijonov lir.
i .Okoli tega predloga se je razvila razprava, med katero je načelnik komunistične skupine odv. Nereo Battello predlagal, naj se občinska uprava pri izbiri krajev za ljudske gradnje usmeri zlasti na tiste predele, kjer so že izvršena primarna urbanistična dela. Takšna področja pa so v samem mestnem središču, v zgodovinski četrti itd. ludi prof. Stanislav Bratina (SDZ) je predlagal, naj bi za ljudske gradnje uporabili mestne predele. Predlog o conskih načrtih so odobrili vsi svetovalci.
Svetovalci so nato zavrnili ministrski dekret od 28. januarja letos, ki je uvedel prelevmane (posebne pristojbine) na blago proste cone. Kar zadeva bencin in ostale naftne derivate za pogon, občinski svet ni mogel ničesar storiti, pač pa je podal nasprotno mnenje za razširitev prelevmanov na ostalo blago proste cone. Goričani so morali pristati na uvedbo prelevmanov, ker je to žrtev, ki jo dajejo skupno z vsemi državljani za odpravo gospodarskih težav, vendar so goriške politične sile mnenja, da bo notrebna skunna akcija, da se zaščitijo preostali goriški interesi.
V razpravi o poročilu žunana De S-moneja je liberalec Del Neri kritiziral občino zaradi počasnosti pri ukrepanju, demokristjan Lupieri je
govoril o važnosti občinskega stališča pri zavarovanju koristi občanov glede preostalega blaga proste cone po ugodnejših cenah, medtem ko je demokristjanski svetovalec Fogar nanizal nekaj številk, kako je po novem s prodajo kave. Na prostem trgu stane kg kave 3 tisoč lir, po stari ceni proste cone 2.250 lir, če pa uvedejo na kavo 20 odstotkov takse, se bo cena kave proste cone zvišala na 2.700 lir, kar je že zelo blizu cene na prostem trgu in je zato korist, ki jo ima potrošnik, zelo majhna.
Komunist Battello je dejal, da je ministrska odločitev posledica nedorečnega stališča glede proste cone in da je ministrsko odločitev pravno mogoče izpodbijati. Predlagal je nekatere konkretne posege glede prevozništva.
Nove cene bencina proste cone
Nove cene bencina in drugih goriv proste cone so naslednje: super bencin 110 lir za liter, navadni bencin 100 lir za liter, nafta za tovornjake 76 Er za liter. Predlog za te cene je dala zveza trgov rev in neka-že uvedii je ses-
tal na prefekturi pokrajinski urad za cene in sprejel od zveze trgovcev predlo/ eni cenik.
• 11. februarja bodo v Rimu pogajanja za obnovo delovne pogodbe v vseh tovarnah koncerna Snia - Viscosa. Pri nas spada v ta koncem tekstilna tovarna v Zdravščini. Na dnevnem redu imajo sindikati celo vrsto normativnih zahtev.
Slovenska prosvetna zveza
priredi v soboto, 9. februarja ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
OSREDNJO
PREŠERNOVO
PROSLAVO
PROGRAM:
govor in nastopi gojencev Glasbene matice, recitatorjev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, moškega pevskega zbora «Oton Župančič» iz standreža in mešanega pevskega zbora «Bojan» iz Dornberka.
Vljudno vabljeni!
Statutarna uzakonitev dobrega sosedstva ob meji
V	občini Nova Gorica so razdelili prebivalcem okoli 7 tisoč izvodov predloga novega občinskega statuta. Ta dokument temelji na novem ustavnem sistemu, ki ga uvajajo v Jugoslaviji ter naj z delegatskimi odnosi (v raznih skupščinah od občinske pa do osrednjega jugoslovanskega parlamenta v Beogradu bodo namreč odločale o politiki in vseh drugih vprašanjih posebne delegacije delavcev in dru-“ih kategorij prebivalstva) in na
ruge načine zagotovi dejansko volino vlogo delavskega razreda na seh področjih življenja, na čelu z jegovo idejno in politično avant-ardo Zvezo komunistov. Osnutek rlovega statuta — slednji je osred-r ji dokument v vsaki občini, ki do-1 >ča njeno organiziranost in usmer-j i njeno politiko — pa seveda vseli uje tudi tista določila, ki odseva-ji posebne razmere in probleme v n)vogoriški občini. Spričo tega. da jf na primer Nova Gorica središče širšega območja je posebno poglavji posvečeno odnosom in sodelovanju s sosednjimi občinami. To so občine Tolmin, Idrija, Ajdovščina delno tudi Sežana. Pri tem pa novogoriška občina, razumljivo, i v prihodnje sodelovala z o-imi občinami v Sloveniji oziro-Jugoslaviji. zlasti še s pobra-o občino Otočac v Liki.
V	predlogu novega statuta je kar pet členov posvečenih stikom z zamejstvom. Prvi govori o tem, da
(en črpalkarji so le cene včeraj. Včeraj popoldne se
iiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiHiiiimiiiiiiiiiiimiiiHiiiimiiiiiittmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuilipuiiiiiiiiiimiiitiniiiHiuiiiiiitiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiM
TELEFONSKA MREŽA SE TUDI PRI NAS ŠIRI
Ob zaključku lanskega leta na Goriškem en telefonski naročnik na 7 prebivalcev
Število naročnikov je doseglo 19.000. aparatov pa je bilo 30.000 - Letos pričakuje SIP lo-odstotno povečanje
Nekoč je bilo treba v Gorici čakati tudi nekaj let na priključek telefona. Ko pa je podjetje SIP, ki upravlja telefone v vsej državi, izvedlo obširna razširitvena dela in posebno ko so se telefonske tarife jeseni 1972 zvišale, je moč telefon dobiti hitreje. Ob koncu lanskega leta so imeli v goriški direkciji SIP, ki skrbi za telefonsko službo v vsej pokrajini z izjemo Gradeža (ta je priključen Palmanovi) približno tisoč zahtev po telefonskih priključkih, to predvsem v manjših krajih, medtem ko so jih imeli leto prej več kot dva-tisoč.
V letu 1973 se je število telefonskih naročnikov dvignilo od 16.700 na 19.000, število telefonov pa od 24.300 na 30.000. V marsikaterem stanovanju so v tem času namestili poleg centralnega še kak telefonski aparat. Družba SIP si v zadnjem času zelo prizadeva, da bi telefonski naročniki nameščali v posameznih sobah telefone. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo v letošnjem letu, kljub težavam gospodarsko - finančnega značaja, število naročnikov še povečalo. Menijo da bodo lahko zadovoljili 3.490 novih naročnikov in da se bo število telefonskih aparatov povečalo za enako število.
Telefonske naprave stalno širijo. Pred kratkim so uredili podzemsko kabino v Ulici Crispi, zraven poslopja telefonske družbe. Prav tako so lani ojačili kable v industrijski coni in uredili tu naprave za večjo kabino, ki bo služila za potrebe tega okoliša, kjer bodo industrijska cona, obmejna postaja, avtoporto. V letošnjem letu nameravajo obnoviti centrali v Ma-rianu in v Fari ter zgraditi samostojno centralo v Vilešu. Naročniki v tej furlanski vasi spadajo sedaj v območje Gradišča. Ko bo-
do dela končana, bodo naročniki v Vilešu dobili nove telefonske številke.
Tudi telefonskih govorOnic so lani namestili precej. SIP je ugotovila, da ji ta posel dobro nese, zato so kabine namestili v mestu in na podeželju, kjer so le ugotovili, da obstaja za to potreba. Ponekod, kjer so kabine že delovale in tudi uspevale, so prvotni dodali še drugo. Skoro povsod so stare govorilnice zamenjal z novimi enotnega tipa. Ob koncu leta so imeli na Goriškem 70 takih govorilnic (leto prej pa 35), m pa izključeno, da bodo število teh še povečali, če bo pokazala potreba in seveda če bodo imeli od tega zaslužek. SIP si prizadeva razširiti tucji mrežo javnih telefonov v gostilnah, barih, trgovinah in v drugih krajih javnega značaja. Ker so povečali svoje zmogljivosti imajo seveda korist če ljudje čimveč telefonirajo.
Še nekaj podatkov o telefonskih pogovorih. Po uvedbi novih tarif in za nas novega načina plačevanja (prej je bilo v Gorici možno telefonirati neštetokrat na dan, ne da bi se za to tarifa povečala) beležijo aparati v centrali SIP vsak telefonski pogovor.
V lanskem letu so tako zabeležili 4.450.000 medkrajevnih pogovorov, od teh kar 4.300.000 v teleselekciji. Pričakujejo, da se bo število medkrajevnih pogovorov povečalo letos na 4.750.000 in da se bo število pogovorov v teleselekciji povečalo na 4.650.000. Ljudje se bodo torej v še večji meri kot doslej posluževali teleselekcije.
Število telefonskih naročnikov se torej tudi pri nas veča. Po podatkih iz lanskega leta ugotovimo, da imamo na Goriškem eno telefonsko številko na vsakih sedem prebivalcev. če ne bi upoštevali pisarn, podjetij, šol in trgovin, bi
lahko rekli, da ima vsaka druga družina telefon. Večja je nasičenost v mestih manj telefonov je na podeželju. To tudi ker niso bile povsod dosedaj dobre telefonske zveze.
niiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiimiiiiiiiminiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiu
Veliko mater na predavanju v Sovodnjah
V naših društvih so pričeli z vrsto zanimivih predavanj, na katerih priznani strokovnjaki iz Nove Gorice razpravljajo o vprašanjih, ki zanimajo zlasti matere majhnih otrok. Za predavanja je poskrbela Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju
z Delavsko univerzo iz Nove Gorice. Doslej so imeli dve taki predavanji v Sovodnjah, eno pa v štandrežu. Današnje predavanje v Šte-verjanu so odpovedali. Odbornik SPZ Zdenko Vogrič, ki skrbi za ta predavanja, nam je povedal, da bo-
do ta priredili tudi v Gorici (prvo bo že prihodnji teden) in v drugih krajih na našem podeželju.
Gornja slika kaže poslušalce na predavanju, ki je bilo prejšnji petek v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Pri Jesenicah odkrita šoferja z ukradenimi italijanskimi avtomobili
V	Jesenicah in na Podkorenskem sedlu je jugoslovanska milica aretirala v ponedeljek dva italijanska državljana, ki sta šofirala dva ukradena mercedesa najnovejše izdelave. Jugoslovanski varnostni or gani so opazili, da sta se šoferja sumljivo obnašala. Potem ko so ju ustavili so ugotovili, da sta imela ponarejene ključe avtomobila. Ju goslovani so oba šoferja izročili italijanskim obmejnim organom v Trbižu, načelnik trbiškega oddelka obmejne policije dr. Marra ju je poslal, po nalogu sodnika, v videmski zapor.
Avtomobila sta bila ukradena v Milanu v dneh od 25. do 29. januarja, v Jugoslavijo sta dospela po avstrijskem ozemlju. Policija meni, da gre za člana dobro organizirane mednarodne tolpe, ki krade v Italiji večje avtomobile in jih potem preko Jugoslavije vozi v Turčijo in druge azijske države, kjer jih preprodajo.
Trije mladeniči z avtom v drevo
V	ponedeljek zvečer se je v Ulici Italico Brass pripetila nesreča, pri kateri so se ranili trije mladeniči iz Gorice. Gre za 19-let-nega študenta Paola Cozzutta iz Ulice Colombini 11, za 20-letnega Giacinta Giameia iz Ulice Rabatta 10 ter za 19-letnega delavca Luigi-ja Gianellija iz Ul. Giustiniani 86. Vse tri so pridržali v bolnišnici za nekaj dni na zdravljenju.
Mladeniči so se vozili v renaultu, ko je voznik Gianelli nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v obcestno drevo.
Prosveta
Na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v števerjanu bi moralo biti drevi predavanje o «zdravju in bolezni otrok». Iz tehničnih razlogov danes predavanje odpade.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu priredi jutri, v četrtek, 7. februarja ob 20.30 na svojem sedežu, predvajanje slovenskega filma «Cvetje v jeseni», ki je povzet po znani Tavčarjevi povesti.
Slovenska prosvetna iveza priredi v soboto, 9. februarja v Prosvetni dvoi\ni v Gorici Prešernovo proslavo. Na sporedu so priložnostni govor, nastop zborov «O. Župančič», «Bojan», recitatorjev in mladinskega zbora iz Gorice, Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in solistov Glasbene matice.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan tn ponoči le dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo I-talija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Centrale, Trg RepubUke, tel. 72341.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
«občina s sodelovanjem in navezovanjem prijateljskih stikov z u-streznimi tujimi in mednarodnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi v zamejstvu pospešuje idejo mirnega sožitja in sporazumevanja med narodi». Drugi člen poudarja, da občina spričo svoje obmejne lege razvija vzdušje dobrega sosedstva zlasti z občinami v Italiji in Avstriji. Ta člen navaja dalje, da «pri tem posveča posebno pozornost in daje prednost tistim občinam, v katerih živi slovenska manjšina». V neposredni soseščini Nove Gorice so to občine Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan.
V	naslednjem, četrtem členu, je rečeno, «da s tujimi občinami, s katerimi je sodelovanje posebno u-spešno, zlasti pri uresničevanju i-deje prijateljstva med narodi, miru in vsestranskega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem, prosvetnem ter na drugih področjih, občina lahko izmenja listino o pobratenju. Na tej osnovi je novogoriška občina že pobratena z občino San Vendemiano v Italiji». Zaključni, peti člen o tej problematiki pa pravi, da občinska skupščina vsako leto snrejme program sodelovanja s tujimi občinami. Vsaj enkrat letno pa obravnava rezultate tega sodelovanja.
Predlog novega statuta novogoriške občine so dobile posamezne družine, družbeno - politične organizacije in sindikalne organizacije. S tem se je o tem osrednjem dokumentu občinske skupnosti dejansko začela široka javna razprava.
Novi predsednik pokrajinskega nadzornega odbora nad krajevnimi upravami dr. Eldere Bon je včeraj zjutraj obiskal goriško ' županstvo, kjer se je sestal z županom De Simonejem in generalnim tajnikom dr. Palinom. Z dr. Bonom so bili še nekateri člani nadzornega odbora.
V	prijetnem pogovoru so si zastopniki nadzornega odbora in občine izmenjali misli o upravlianju krajevnih uprav. Izrazili so željo o tesnem sodelovanju.
Nemščino in furlanščrna dovoljeni ■ slovenščina ne!
Skromni videmski dnevnik FRIULI SERA. ki ga prejema naše u-redništvo v zamenjavo za naš dnevnik že več let, poroča v svoji številki od L t.m. pod naslovom «FURLANSKI JEZIK V SREDNJIH ŠOLAH» med drugim:
«Mons. prof. Pietro Londero, znani furlanist, poučuje že več let furlanski jezik (kot brezobvezen predmet z odobritvijo ministrstva za javno izobrazbo) v nekaterih razredih videmske Državne srednje šole "E. F. Bellavitis" v zadovoljstvo učencev, družin in kolegov.»
V	nadaljevanju obvešča člankar G. Z. bralce videmskega dnevnika, da je v teh dneh izšel tudi nrime-ren učbenik na 80 straneh. Člankar izraža željo, da bi čimorej izšla še nadaljnja dva napovedana učbenika, ki pa naj bi bila hkrati tudi boli obsežna.
Torej, furlanščina je dovoljena, slovenščina v Brdu in Teru in v Rablju (kjer je dovoljena nemščina kot neobvezen jezik) pa ne!
Klub «Simon Gregorčič» vabi na filmski večer, ki bo danes, 6. februarja ob 20.30 v dvorani na Verdijevem korzu 13. Predvajali bodo znani slovenski film
CVETJE V JESENI
Vabljeni!
Razna obvestila
Občina Doberdob sporoča, da bodo v občinskih uradih v četrtek, 7. in petek, 8. februarja od 14. do 17. ure razdeljevali nakazila za sladkor in kavo proste cone. Trgovci, ki nameravajo dvigniti nakazila za več družin, morajo dostaviti seznam kupcev v dveh izvodih.
Kino
Gorica
VERDI 20.00 Nastop gledališke skupine z delom «Beneški trgovec».
CORSO 17.00-21.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Igra R. Moore. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Storia de fratelli e de coltelli». M. Arena in T. Aumont. Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.30 «L'anonimo è al telefono». A. Heywood in R. Sovla. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Una rolls-royce gialla». A. Delon in S. Me Laine. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto
EXCELSIOR 16.00 «Le tombe dei resuscitati ciechi». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «La prima notte di quiete». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Lova na izsiljevalce», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Skrivnost črne rokavice», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Eden je osamljena številka», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVACINA Prosto.
TEČAJ IN DOSEDANJE IZKUŠNJE ŠOLE S CELODNEVNIM BIVANJEM
l& slovensko šolo je zelo pomembno da ne ostane zaprta v svojem krogu
V	t
Osem ur naj bo otrok v šoli - Sola pa naj bo odprta otrokom, učiteljem in tudi staršem, ki ne bodo prihajali v šolo le na obisk, pač pa kot aktiven dejavnik
Od 19. do 26. januarja t.l. je bil v Trstu tečaj za učitelje, ki poučujejo na eksperimentalnih osnovnih šolah s celodnevno zaposlitvijo v naši deželi. Tečaj je organiziral Državni center za študij in dokumentacijo iz Firenc. Obiskovali so ga tudi nekateri učitelji slovenskih osnovnih šol s celodnevno zaposlitvijo s Tržaškega in z Goriškega. Na tečaju je bil govor o problemih in perspektivah šole s celodnevnim bivanjem s posebnim poudarkom na dopolnilne izraze dejavnosti.
Profesorji, ravnatelji in specializirani učitelji so govorili o smotrih in nalogah tako organizirane šole, o grupni dinamiki, o šoli in njenem socialnem okolju, o sodelovanju družin in drugih družbenih ustanov, o razvijanju produktivne miselnosti v učencih, o strukturalizmu in o skupnem programiranju dela na šoli. Predvsem so bile zanimive praktične ure o teh-nikah in smotrih likovne vzgoje, o glasbeni vzgoji z Orffovim inštru-mentarijem, o seksualni vzgoji na osnovni šoli, o metodi poučevanja branja in pisanja po tehniki Frai-net (tisk), o ritmični telovadbi, o raznih tehnikah branja, o dramatizaciji, o fotografiji, filmu in rabi video registratorja na šoli.
Tečaj je bil zanimiv in koristen, vendar ne bi govorili o njem, ker je bil bolj strokovnega značaja, ampak bi malo premislil o šoli s celodnevno zaposlitvijo kot taki, o njenih nalogah, o njenem delu in omenjenih ciljih.
V	tržaški pokrajini so samo štiri tako organizirane osnovne šole, dve italijanski in dve slovenski. Dve sta bili ustanovljeni že lani, dve pa z letošnjim šolskim letom. Te šole so eksperimentalne in bodo delovale nekaj let. Če bo eksperiment uspel, se bodo lahko razširile na vse osnovno šolstvo v državi, drugače jih bodo ukinili.
Šola, ki jo imenujemo «s celodnevno zaposlitvijo», zaposluje u-čence osem ur dnevno. Poleg standardnih šolskih predmetov nudi o-trokom tudi posebne dopolnilne dejavnosti, s katerimi razvija v učencih poleg intelektualnih tudi ročne, tehnične, umetniške in podobne sposobnosti.
V	drugih državah v Evropi ni tako organiziranih šol, ker že družba sama nudi otrokom izven šolskih prostorov razne športne, kulturne in tehnične dejavnosti, v katere se otroci prostovoljno vključujejo in se vsestransko razvijajo. V Italiji je ta izvenšolska izobrazba prepuščena, možnostim in uvidevnostim posameznih družin. Ker takih dopolnilnih dejavnosti družba ne predvideva, naj bi torej nastala taka šola, kjer bi z osemurnim bivanjem otrok v šoli nudila tem celotno vzgojo, jih spremljala v svet kulture, športa, tehnike, rekreacije in predvsem v spoznavanje življenja in okolja, v katerem živijo. Kajti šola s celodnevno zaposlitvijo mora biti povezana predvsem s starši, ki naj ne hodijo v šolo samo kot gostje, ampak kot aktivni člani, ki šoli pomagajo in ki jo dopolnjujejo, šola mora torej postati skunna učencem, učiteljem in staršem; biti mali center vzgojne in kulturne dejavnosti.
S šolo naj bi sodelovale vse družbene organizacije v tistem kraju, kjer je taka šola ustanovljena, ker naj bi ta postala kot končni cilj, odraz družbe, v kateri živi in dela. .Zato mora biti naoredna, moderna, odprta za vse aktualne probleme doma in v svetu. U-čenci naj se učijo in naj živijo z okoljem, v katerem bivajo in naj tudi okolje vpliva na njihovo vzgojo in izobrazbo. Taka šola bo dala učencem manj nocionizma, a bo bolj življenjska, demokratska, in bo posegla globlje v vsak problem, ter bo vzgojila v učencih kritičnost, bolj jih bo socializirala in vzbudila v njih večjo ljubezen do dela in do učenja, na kateremkoli področju človeške dejavnosti.
V tako šolo naj ne bi hodili učenci več s strahom in tesnobo, vanjo naj bi prihajali vsi srečni, z občutkom in z zavestjo, da so vsak dan sami nekaj ustanovili, vsak dan nekaj pridobili, iskali in reševali probleme in ze veseljem ter z voljo hoteli in želeli vedeti m delati čim več.
Da se to doseže, morajo učitelji, starši in vsi, ki imajo s šolo opravka, popolnoma menjati odnos do učencev in do šole nasploh. Na taki šoli je vse delo ekipno delo in ne več delo posameznika. Avtoritete ne pridobimo več s strahom, s slabimi redi, z osipom, ampak z osebnostjo, z znanjem, s človečnostjo, z odprtim, naprednim gledanjem v svet, z demokratičnim ravnanjem. Taka šola odpravlja tradicionalno redovanje, odpravlja strogo formalnost razre-
dov s skupinami otrok, ki se družijo po interesih.
Logično je, da take prevzgoje bodisi učnega osebja kot staršev in ustanov, ki so sedaj nujno povezani s tako organizirano šolo, ne moremo doseči v kratkem času. To je dolgotrajen proces, ker je vzgojni proces vseh tistih, ki imajo o-pravka s šolo, ker smo komaj na začetku in je vse še eksperiment, ker se moramo vsi prepričati, da je taka šola boljša, ker morajo uspehi, oziroma neuspehi, nekaj šolskih let dokazati vsem, ali je ta pot pravilna ali ne, ker mora čas pokazati, v kolikšni meri je šola posegla v družbeno življenje in kako jo je družba sprejela in nanjo vplivala in ker se okoli tako organizirane šole vrtijo različni interesi in precejšnji pomisleki.
Mislim pa, da ni treba poseb-
no poudarjati, da je za nas, v razmerah in okoliščinah, v katerih živimo, zelo važno, da ne ostane naša šola zaprta v svojem ozkem krogu, ampak, da stopi iz šolskih stavb med ljudi, da živi z življenjem staršev in okolja, da se spoprijema s problemi, ki jih srečujemo vsak dan, da postane popolnoma naša šola, odraz naših čustev, naših teženj, naših problemov in naših upov.
Morda bi bilo prav, da bi se za šolo s celodnevno zaposlitvijo zanimalo več ljudi, da bi se seznanili s prednostmi in s problemi take šole in da bi jih v krajih, kjer so dane možnosti, tudi ustanovili, ako bi začutili, da je potrebna in ako bi bili vsi pripravljeni zanjo delati, da postane resnično taka šola, kakršno si sami želimo.
NERINA ŠVAB
Znana ameriška črnska pevka Diana Ross, ki je angažirana tudi v ameriškem črnskem gibanju
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ZVEZI Z NAJNOVEJŠIMI UKREPI FRANCOSKIH OSREDNJIH OBLASTI
Tudi Bretonci že dolgo zahtevajo reč svobode in avtonomnih pravic
Francija je z Bretonci bila vedno v sporu - Med zadnjo vojno se del Bretoncev ni lepo obnašal - Industrializacija je Bretoncem več škodovala kakor koristila
V	preteklih dneh smo se ustavili pri nerazumljivi politiki francoskih oblasti do nefrancoskih nacionalnih skupnosti, ki živijo v mejah Francije in sicer pri Korzičanih in Baskih. Danes bomo stopili na severozahod Francije med Bretonce.
Danes teden, preteklo sredo, je francoska vlada sklenila razpustiti «Bretonsko osvobodilno fronto» in njeno «Bretonsko revolucionarno vojsko», ki nosita skupno ime «F LB - ARB» ter «Bretonsko osvobodilno fronto za nacionalno in socialno osvoboditev dežele», ki nosi naslov «FLB-LNS». Kot vidimo, imajo Bretonci dve avtonomistični organizaciji, od katerih je prva izrazito nacionalistična, druga pa kaže tudi sodobnejše, naprednejše tendence.
Francoske oblasti pa se niso zadovoljile le s tem, da so razpustile ti dve organizaciji, pač pa so aretirale tudi kakih 20 njunih aktivistov, ki jih bodo postavile pred sodišče in sicer pod obtožbo, da so kovali zaroto proti deželi.
Razpustitev neke tovrstne organizacije pa v Franciji ni prva. Že 1969. leta so francoske oblasti «zrušile» podobno bretonsko organizacijo, ki pa se je kmalu «spet obudila k življenju». Še več, neki voditelj nacionalistične «FLB -ARB» pravi, da se je po aretacijah, do katerih je prišlo, tudi 1971. leta stališče organizacije «še razčistilo», tako da se je organizacija «okrepila in razživela». Da bo sedanja razpustitev prav tako «zdravilna», je bolj ali manj logično. To se bi videlo tudi sedaj, kajti «bodočnost bo to potrdila», kakor je dobesedno rekel bretonski avtonomistični aktivist duhovnik Aimè le Breton.
V	dokaz, da so njegove trditve utemeljene, Aimè le Breton navaja celo vrsto, okoli 40 atentatov, ki so jih aktivisti «FLB -ARB» napravili v zadnjih mesecih proti javnim poslopjem in proti zasebnim stanovanjem svojih nasprotnikov. Nadalje navaja tudi dejstvo, da se je med Bretonci pojavila nova organizacija, «politični urad FLB», ki naj bi združeval vse tiste organizacije Bretoncev, ki težijo k avtonomiji. Resnici na ljubo pa je le ta «politični urad» izključno desničarska formacija in je nastal v zadnjem
času zato, da bi preprečil «beg» mladine «na drugo stran» k napredno usmerjenim bretonskim organizacijam, ki se prav tako borijo za avtonomijo svoje dežele, ki pa ne utemeljujejo svojih programov izključno na nacionalizmu, pač pa hočejo priti do večjih pravic in avtonomije v konstruktivnem sodelovanju in sožitju z drugo narodnostjo v deželi.
Severozahodna pokrajina Francije Bretanja je bila priključena Franciji pred skoraj 450 leti. Bilo je to 1532. Čeprav bi v davni dobi, pred stoletji, še ne mogli govoriti o nacionalni zavesti Bretoncev, je imela Francija z njimi vedno težave. Nikoli se Bretanci niso mogli «utopiti» v francosko stvarnost. Tako so jih pred sto leti, v času vojne s Prusijo, sicer poklicali pod orožje, vendar jih niso poslali proti Nemcem, ker vanje niso imeli zaupanja. Izrazitejše avtonomistično gibanje pa se je med Bretonci razvilo leta 1911, ko so ustanovili «Bretonsko nacionalistično stranko». Njihov avtonomizem je v času prve svetovne vojne nekoliko pojenjal, ker je bila Francija v vojni z Nemčijo in so Nemci zasedli pol dežele. Bretonci tedaj niso ubrali poti «k sovražniku», pač pa so šele poldrugo desetletje po končani prvi svetovni vojni, leta 1932 izpeljali celo vrsto velikih manifestacij, pa tudi atentatov, s katerimi so «proslavljali» 400-letnico priključitve k Franciji.
Težnja po avtonomiji je v veliko hujši obliki prišla do izraza med drugo svetovno vojno. Precejšen del Bretoncev se je opredelil e-nostavno za Nemce in nacisti so izkoristili njihovo nerazpoloženje do Francije za to, da so organizirali močno separatistično gibanje, ki naj bi pripeljalo nekega dne do «bretonske republike». Toda do tega ni prišlo, kajti celo francoskim kolaboracionistom je bilo to preveč in vodja tedanjih bretonskih avtonomistov Yann Goulet je moral zaradi tega po vojni v izgnanstvo in živi sedaj na Irskem, od koder skuša ščuvati Bretonce proti Franciji, kar mu pa ne uspe preveč, kajti Bretonci so sicer odločeni, da se bodo borili za avtonomijo svoje dežele, «za neposredno demokracijo, za osnovne nacionalne in socialne pravice»,
vendar pa samo «v okviru francoske države».
Francoske oblasti, kot smo ugotovili, nimajo posluha za to in so sedaj razpustile njihovo organizacijo, misleč da bodo s tem zadušile bretonske avtonomistične tendence. Hkrati skušajo francoske osrednje oblasti rešiti ta problem z industrializacijo dežele, ki so jo v določenih bretonskih krogih sprejeli kar z navdušenjem, pa so se nato premislili. Ker je njihova dežela bila do nedavna izrazito kmetijska in je bila do pred nedavnim malone brez industrije in celo tercialne dejavnosti, tako da je veliko mlajših Bretoncev iz leta vieto moralo «s trebuhom za kruhom», saj se je od 1954 do 1962 vsako leto število delovnih mest v deželi krčilo, so z navdušenjem sprejeli načrte pariških osrednjih oblasti, ki so nekoč izključno a-grarno področje začeli spreminjati v industrijsko, tako da se je v času od 1968 do 1971 število delovnih mest večalo za 5000 do 6000 na leto. Toda prvotno navdušenje med Bretonci se je koj ohladilo, kajti industrializacija je imela za logično posledico tudi «rušenje bretonske bitnosti», kar je tudi razumljivo, ker je nova industrija
pritegnila v deželo ljudi iz drugih krajev, torej nebretoncev. Vtem ko je prej odšlo na leto po 1000 do 2000 Bretoncev v svet, je sedaj od tri do štiri tisoč «tujcev» prihajalo v deželo z ustreznimi posledicami, ker so «tuje delovne moči» pripeljale s seboj svoje družine ali si ustvarile tu nove družine, vendar ne bretonske.
In vendar Bretonci ne odjenjajo. Posebno zadnje čase je opažati, da narašča število tistih mladih in tudi ne več tako mladih Bretoncev, ki obiskujejo tečaje bretonskega jezika. Opaža se nekakšen preporod v domačem bretonskem slovstvu, oživela je ponovno bretonska folklora. Skratka, Bretonci se nacionalno osveščajo še bolj kot doslej, tako da jih je prihod «tujcev» še bolj prebudil k aktivnejšemu nacionalnemu in zato tudi avtonomističnemu razpoloženju.
Samo ob sebi se razume, da francoske oblasti ne bodo mogle trajno zanikati Bretoncev, podobno kot ne morejp zanikati Baskov, Korzičanov ali tudi nemške skupnosti na svoji vzhodni meji v Alzaciji in Loreni. Toda to je že problem za sebe, pri katerem se bomo ustavili kdaj kasneje.
.............m...................*...*.......
Spet rekordna letina bombaža
Bombažna letina bo v letu 1973-74 še bogatejša kot je bila rakord-na letina 1972. Kakor računajo v ameriškem ministrstvu za kmetijstvo, bodo v letošnji letini nabrali za 900 tisoč bal bombaža več kot so ga nabrali v rekordnem letu, saj letos računajo, da bo znašala letina 59.7 milijona bal.
Med velikimi pridelovalci bombaža so seveda ZDA, kjer pa računajo, da bo letošnji pridelek nekoliko manjši od lanskega, kajti letos predvidevajo 13,12 milijona bal. v lanskem letu pa so ga pridelali 13,70 milijona bal. ZDA so pravzaprav edina dežela med pomembnimi pridelovalci bombaža, kjer računajo z manjšo letino, kajti po količini drugi pridelovalec. Sovjetska zveza, računa letos z 11,50 milijona bal, kar je za 300 tisoč bal več kot lani. Vsa sociolistič-na vzhodna Evropa pa računa s pridelkom 18.608.000 bal. kar je za 806 tisoč bal več kot v zadnji letini. In tudi Kitaiska letina je boliša kot lanska, sai so lani nabrali 6,5 miliiona bal bombaža, letošnja letina pa znaša 7 milijo nov bal. V vsem ostalem svetu na računalo z neka! mani kot “ri milijoni bal, kar je za 62 tisoč bal več kot sicer.
Če smo za ZDA rekli, da je e-dina med velikimi pridelovalci, ki beleži manjši pridelek, moramo svoje poročilo nekoliko popraviti s podatkom, ki velja za Pakistan in Mehiko, kjer je letošnja letina slabša od lanske, le da ti dve deželi ne spadata med največje pridelovalce bombaža, vtem ko računajo v Indiji z malo manj kot petimi milijoni in pol bal bombaža, medtem ko so lani pridelali 5,14 milijona. Tudi Južna Afrika je imela boljši pridelek.
Ker je pridelek tolikšen, računajo, da bo poraba sicer nekoliko višja, vendar pa ne tako visoka, da bi ne ostalo tudi nekaj bombaža za «sušna leta».
Madžari zadovoljni z lanskim obračunom
BUDIMPEŠTA, 5. - Poročilo madžarskega osrednjega statističnega urada zatrjuje, da se je lansko ekonomsko leto dobro končalo, ker da je bila proizvodnja
v deželi celo višja kot je bilo načrtovano. Tako se je nacionalni dohodek povečal za 6,5 odst., v tem ko se je predvidevalo, da se bo povečal kvečjemu za 5 odstotkov. In tudi potrošnja je bila večja kot so predvidevali. Osebni dohodki so se povečali za 4,5 do 5 odst., vendar to le v zvezi s povišanjem mezd ter plač, kajti zaradi dviga cen se je dejanski osebni dohodek dvignil le za 2,5 odst. Le v gradbeni industriji se je osebni dohodek dvignil za 6,5, ker so se toliko več dvignili osebni dohodki.
Omenili smo že dvig stroškov. Ti so narastli v letu dni za 3,5. kolikor so pač načrtovalci tudi predvidevali. Le v nekaterih primerih so šle cene preko predvidenih meja.
Kar zadeva industrijsko proizvodnjo, se je ta povečala za 7,2 odst., pa čeprav so računali, da se bo povečala le za 6 odst. Največ se je povečala proizvodnja električne energije, nadalje proizvodnja glinice in aluminija, nadalje že omenjena gradbena dejavnost, pa tudi kemična industrija ter proizvodnja potrošne-ga blaga in predelava prehrambnih artiklov.
V FILMSKIH KROŽKIH
Manuel Ilerrera:
«GIRON»
La Cappella nam je pred kratkim predstavila kubanski dokumentarec o napadu, ki so ga leta 1961 organizirale ZDA na Prašičjo obalo (Plaga Girón). Film z naslovom «Girón» (1972 - 73) je režiral Manuel Herrera, scenarij pa sta pripravila Herrera in Julk) Garcia Espinosa.
Zdi se, da je «Girón» med vrhunci političnega dokumentarca. čeprav bi se film lahko zdel na prvi pogled propagandističen, je v resnici ta značaj tako diskreten, da gre v glavnem za delo, ki raziskuje vse človeške motivacije bojevnikov, ki so branili Kubo, ne zaradi aprioristič-ttega junaštva, temveč zato, kar so jih napadalci prisilili k temu. Film namreč odkrito ironizira stereotipno junaštvo, kakršnega večkrat prikazujejo filmi. Predstavlja nam realnost boja in fizičnega trpljenja brez vsake i-dealizacije. Kot je pravilno rekel Louis Seguin, se iz filma odraža kolektiven junak, o kakršnem je doslej socialistični film veliko govoril, a mu ni skoraj nikdar uspelo ga preko filmskega izraza samega tudi prikazati.
Kaže, da je «Girón» pravi vzorec za vse kinematografije, ki stremijo k temu, da bi prikazovale in poveličevale ljudski boj. Kubanski film se je s tem filmom (in z drugimi, ki smo jih videli zadnje čase) postavil na avantgardni položaj za filmsko proizvodnjo v socialističnem svetu.
Kubanska kinematografija se morda dotika ekskluzivno določenih tem (medtem ko nas manj prepriča, ko posnema druge — npr. v Solasovem filmu «Un dia de noviembre»), toda je edina, ki ji uspe realizirati politične in narodnoobrambne filme brez vsake retorike. Kubanski film je morda odkril pravi značaj socialističnega realizma, ki so ga doslej uradno napovedovale, dejansko pa ovirale birokratske direktive. Socialistični realizem je predvsem odkrivanje realnosti v vsej njeni kompleksnosti, ne pa aprioristič-no vsiljena ideologizacija, na katero so nas navadile prej sovjetska, nato pa kitajska in še kaka druga kinematografija. Različna oblika teh socializmov daje pač včasih zelo podobne rezultate tudi na nivoju filmske proizvodnje.
Prizor Iz komedije «Niente sesso, siamo inglesi», ki jo te dni uprizarjajo v gledališču Rossetti z Dorellijem in Bice Valori v Klavnih
vlo gah
NA FILMSKIH PLATNIH
Tonino Valerii:
«Il mio nome è Nessuno»
Znani režiser italijanskega toc-sterna Sergio Leone je proizvedel in v veliki meri tudi režiral ta film, ki ga je podpisal Tonino Valerii «H mio nome è Nessuno».
Film je, žal, malo povezan «collage» Leonejevega westerna, ki se povezuje z zgodovino ameriškega westerna, in pa nove oblike italijanskega westerna, ki jo je zadnje čase uveljavil režiser E. B. Clucher z igralsko dvojico Mario Girotti - Carlo Pedersoli, ki sta bolj znana s psevdonimoma Terence Hill in Bud Spencer.
Od prve komponente, Leonejevega westerna, se tu ohranja ves del s Henryjem Fondo, poleg raznih mežikanj poznavalcu westerna, npr. ko na indijanskem pokopališču protagonista odkrijeta na grobu ime ... še živečega režiserja indijanskega izvora Sama Peckinpaha. Od druge komponente pa je tu seveda ves del s Ferencem Hillom.
Žal med eno in drugo komponento ni in ne more biti prave povezave. Vrzel skušata Leone in Valerii prekriti s pretencioznim, a praznim razmišljanjem o heroju, o zgodovini itd.
Pelcr Vat e s:
«The Hot Rock»
«The Hot Rock» (La pietra che scotta, 1972) je ameriški film Petra Yatesa, ki smo ga videli šele pred nedavnim zaradi slabe distribucije podjetja 20th Century Fox.
Gre za «običajno» zgodbo ropa nekega diamanta, ki pa vsebuje marsikateri inteligenten in celo politično zanimiv element. To morda ne toliko po zaslugi režiserja Petra Yatesa, ki se tudi tu (po filmu «Bullit») izkaže le za spretnega obrtnika, temveč po zaslugi scenarista Williama Goldmana (podpisal je scenarij Hillovega filma «Butch Cassidy») in protagonista, morda največjega današnjega ameriškega igralca Roberta Redforda. Poleg njega se izkažeta tudi George Segal in komik Zero Mostel v izvirni vlogi pohlepnega očeta. Prijetno glasbo je sestavil Quncy Jones. S G
Prejeli smo
FORUM, december 1973, časopis razreda za sodobno književnost Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte preveč tveganim načrtom sodelavcev. Podrudite se, da bi razvedrili družinsko vzdušje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte se postaviti po robu najbolj nevarnim nasprotnikom. Nova poznanstva.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nudile se vam bodo nove finančne priložnosti. S svojim značajem ne boste dosegli pomirjenja.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne bojte se sprejeti odgovornosti. S svojim razpoleženjem ne boste rešili pro-
blemov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite potrpežljivi glede nekega dela. Pokažite sprejemljivost za umestne kritike.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojim delovnim uspehom si boste pridobili zaupanje. Vaše razumevanje bo nekomu v oporo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Določite si delovni načrt in pazite, da se od njega ne oddaljite. Izpolnite obljubo.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11 ) Ne dajajte prenagljenih ocen. I-
mejte zaupanje vase in otresite se kompleksov.
STRELEC (od 23.11, do 20.12.) Zaradi pomanjkanja poguma se vam lahko zgodi, da zamudite priložnost. Spori v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pretirana naglica utegne pokvariti vse. Bodite zmernejši v odnosih do ljudi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na petost v odnosih med družabniki. Privoščite si prijetno potovanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se lotite podviga, si zagotovite pogoje. Predolgo bedenje je škod Ijivo za vaše ravnovesje.
SREDA, 6. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 šola
12.30	Poljudna znanost
PROFILI PROTAGONISTOV: HRUŠČOV Drugo, zaključno nadaljevanje 12.55 Anketa o poklicih
Poklici bodočnosti: kemik
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Sodobni vzgojni problemi Otrok in okolje
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Oddaja za najmlajše
17.45	Program za mladino ZAROTA
Nevarnost poklica
18.10	Tedenski program za najmlajše
18.45	ILUZIJA ODRA
19.16	Ital. kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	SUHE KRAVE
Prvo nadaljevanje oddaje, ki govori o krizi živinoreje v Italiji. Danes bosta Roberto Bencivenga in Riccardo Vitale govorila o «krizi živinoreje» in «o oskrbovanju Italije z mesom». Problem je skrajno aktualen, saj Italija porabi izredno veliko deviznih sredstev za nakup mesa v tujini. Glede teh številk bomo takoj dodali, da se nanje ne moremo v celoti zanesti, kajti v določenih krogih pravijo, da nabavi Italija v tujini mesa za tri milijarde lir na dan, to bi bilo približno tisoč milijard na leto, drugi trdijo, da znašajo ti stroški 1500 milijard lir na leto in spet so najbolj «pesimistično» razpoloženi strokovnjaki, ki trdijo, da kupi Italija v tujini mesa za tri tisoč milijard lir. Ni naš namen, da bi v tem primeru polemizirali, dejstvo pa je, da je v Italiji meso iz leta v leto dražje, da živinoreja upada, da pa ni poti iz sedanjih razmer, če se ne_ uredijo številna osnovna vprašanja, kot n. pr. naglo naraščanje cene krme, velike marže grosistov in hkrati nizka cena mesa pri vzreji
21.45	športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.30	V evroviziji
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju:
VELESLALOM ZA MOŠKE
18.45	športni dnevnik
19.00	Večer posvečen Juli de Palma Orkester pod vodstvom Giannija Ferrija
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	IL MARMITTONE
Film v režiji Georgea Marshalla, v glavnih vlogah igrajo: Jerry Leviš, Davin Wayne, Peter Lorre, George Dolenz, Joe Mantell, Gene Evans in Libane Montevecchi Bixby ni za «soldata», vendar ga pošljejo v vojašnico, da bt se tu izvežbal. Major - psihanalitik bi moral iz njega napraviti «dobrega soldata». Toda major ni major, pač pa majorka, vrhu tega celo lepa. In ona se trudi na vse pretege, da bi iz Bixbyja kaj napravila, toda rezultat je porazen, še več, Bixby postane pravo zlo vse vojašnice. Po vojaški logiki ga predstojniki dajo «v varstvo» dvema «kaproloma», ki da bosta prav gotovo bolj «prepričljiva». Toda tudi podčastnika nista neumna, zavesta se, da bi mogel Bixby služiti tudi njima, vsaj za nekakšno kritje njunih izpadov proti vojaški disci-, plini. In tako nastane «tercet», ki ga morajo po kazni poslati v severno Afriko. Tudi tu ni veliko bolje, ker se tu vsi trije «zatrepajo» v eno žensko, v lepo plesalko iz nočnega lokala. 0’;Ker pa služi nočni lokal tudi za zbirališče trgovcev z mamili itd., se Bixby kmalu znajde v težavah, iz katerih pa ga rešijo lepo dekle in tovariša.
Če vemo, da igra v filmu več dobrih igralcev, da je film v rokah Georgea Marshalla in da je vsebina dokaj vesela, je skoraj gotovo, da bomo pred ekranom prebili prijetno uro
22.35	Filmske premiere
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 10.50 TV ŠOLA:
Od Jesenic do Kobarida, Matematika, Ribe, Varnost pred e-lektriko, Elektrika in elektroliti, Marksizem, Zimski šport itd.
16.10	Svetovno prvenstvo v' alpskem smučanju:
VELESLALOM ZA MOŠKE
Barvni posnetek iz St. Moritza (Švica)
17.40	Poly in črni diamant
Drugi del francoskega serijskega filma za otroke
18.10	Obzornik 18.25 Na sedmi stezi
19.00	Srečanje v Karlovcu 19.20 Ne prezrite
Beneško slikarstvo 18. stoletja
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.35	ROPARJI Film
21.50 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Otroški kotiček: barvna risanka 20.15 DNEVNIK
20.30 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju:
VELESLALOM ZA MOŠKE
TRST A
7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 19.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami;
13.30	Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora;
20.00	šport; 20.35 Simf. koncert 21.35 Knjižne novosti.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-go-vomi spored; 16.15 Wolf-Ferrari: «Il Campiello»; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba:
8.30	Mali umotvori velikih moj-
strov; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček: «Nepozabna noč» Mire Mikeličeve:	12.00 Glasba
po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Simf. skladbe:
17.00	Gojenci sežanske glasbene
šole; 17.20 Tržaški narodni ansambel:	17.45	Poje Marjetka
Falk; 18.00 Progresivna glasba;
19.00	Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Spomin na Franceta Prešerna; 22.00 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 11.30 četrti spored; 14.40 Radijska nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 15.10 Program za mladino: 16.00 Sončnica;
18.00	Pisan glasbeni spored s kvartetom Cetra: 18.45 Kronike Juga; 19.25 Plošče: 19.50 Bellini-jeve skladbe; 20.20 Ponovno na
sporedu z Mino; 21.15 Radijski oder; 22.15 Koncert.
II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka,
9.50	Popevke; 12.40 Opravljivci;
13.50	Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori; 20.00 Sestanek petih.
m pRCGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sopran in mezzosopran; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas;
15.15	Havdnova simfonija; 16.30 Razne dobe v glasbi: 17.25 E-notni razred; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Bachove skladbe.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9 05 Ne-
navadni pogovori ; 9.25 Otroške igre: Svetlana Makarovič-Marjan Vodopivec:	Snežni mož; 9.40
Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik;
11.15	Z nami doma in na poti;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...:
14.10	Beethoven: «Fidelio»; 15.40 Mezzosopranistka Alenka Dernač-Buntova; 16.00 «Loto vrtiljak»;
17.10	«Naj narodi pojo»; 17.45 Prof. dr. Jože Toporišič; 18.00 Aktualnosti, 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Reprodukcija koncerta Simf. orkestra; 22.15 S festivalov jazza: 23.05 Sodobna čilska lirika; 23.15 Jug. pevci.
SPORT SPORT SPORT
SMUČANJE
VČERAJ V VELESLALOMU V SL MORITZU
Gustav Thòni svetovni prvak pred Hinterseerjem in Grosom
Kar štirje «azzurri» v prvi šesterici ■ Jugoslovan Gorišek na 41. mestu
ST. MORITZ, 5. — Italijanski smučarski šport je slavil danes na svetovnem prvenstvu alpskih disciplin pravo zmagoslavje. V moškem veleslalomu je namreč postal juž-notirolski smučar Gustav Thoni svetovni prvak, za Avstrijcem Hinterseerjem pa se je na 3. mesto uvrstil Piero Gros. Velik uspeh italijanske reprezentance v tej disciplini je še podkrepilo dejstvo, da so med prvimi šestimi tekmovalci kar štirje «azzurri».
Thoni si je zagotovil zmago predvsem z izredno vožnjo v prvem spustu. Na dokaj zahtevni in zahrbtni progi je vozil brez napake, izredno odločno in zanesljivo. Dosegel je najboljši čas med vsemi. Od ostalih dveh favoritov za veleslalom je bil Gros za več kot sekundo slabši, Hinterseer pa še več. Lestvica prvega spusta je bila namreč taka:
1. Thoni (It.)
Schmalzl (It.)
Gros (It.)
Pargaetzi (Švi.)
Zwilling (Švi.)
Hinterseer (Av.)
Očitno je torej, da je imel Hinterseer izredno težko nalogo v drugem spustu, saj je moral najprej nadomestiti izredno velik zaostanek
2.
3.
4.
5.
6.
r36”71
1’36"95
1’37”85
1’38”10
1’38”25
1’38”47
KOLAJNE		
Francij'a	1 0	1
Italija	1 0	1
Avstrija	0 1	0
ZRN	0 1	0
iz prve vožnje. To mu je sicer v veliki meri uspelo, saj je bil v drugi vožnji med vsemi najhitrejši, Vendar pa to ni zadostovalo. Lestvica 2. vožnje:
L	Hinterseer (Av.)	r30”37
2.	Gros (It.)	1’31”06
3.	Thòni (It.)	1’31”21
4.	Stricker (It.)	1'31”50
5.	Rieger (ZRN)	T33”21
6.	Schmalzl (It.)	1’33”42
Borba za 1. mesto je bila torej
izredno ostra. Vsi .trije najboljši smučarji so povsem opravičili svoj sloves in tudi napovedi, saj so vsi trije	prišli do kolajn.
Končna lestvica veleslaloma za svetovno prvenstvo je taka:
1.	Gustav Thoni (It.)	3'07”92
2.	Hans Hinterseer (Av.)	3’08"84
3.	Piero Gros (It.)	3’08”91
4.	Helmuth Schmalzl (It.) 3’10”37 5 E. Pargaetzi (Švi.) 3’H”58
6.	Erwin Stricker (It.)	3’H”59
7.	Josef Pechtl	(Av.)	3’12”39
8.	Max Rieger	(ZRN)	3’12’ol
9.	I. Stenmark	(Šve.)	3T3’'53
10. Franz Klammer (Av.)	3’13"89
H. Sepp Heckelmiller (ZRN) 3T3”91
12.	W. Junginger (ZRN) 3’14”72
13.	A. Bachleda	(Polj.)	3’15”00
14.	G. Adgate (ZDA)	315' 75
15- C. Perrot (Fr.)	3 17 29
Jugoslovanski smučarji so imeli precej smole in so skoraj vsi odstopili. V obeh vožnjah je prišel na cilj le Dušan Gorišek, ki je zasedel 41. mesto.
Svetovno prvenstvo se bo nadaljevalo z ženskim smukom, ki bo na sporedu čez dva dni.
NOGOMET
V trening tekmi v Novi Gorici
Vozila-SRS (mladinci)
9:1 (3:0)
Kandidati za mladinsko nogometno reprezentanco Slovenije so ob zaključku šestdnevnih skupnih priprav v Novi Gorici, imeli izbirno tekmo in to proti 1. moštvu ZCNL NK Vozila.
Na mestnem stadionu se je zbralo okoli 1000 ljubiteljev nogometa. Sodniku Pejoviču iz Nove Gorice (stranska sodnika Pahor in Vasiljevič) so se prijavili tile igralci:
SRS: Poklar, Pirjevec, Pobega, Lasič, Kariž, Štravs, Mihelič, Jo-vičevič, Škrinjar, Drevenšek, Man-dec; igrali pa so še Dolinšek, Rijavec, Vanek in Gašpar.
NK VOZILA: Velišček (Vuk), Kogoj (Klemenčič), Žižmond, Mavrič, Bučan (Forčič), Pikula (Šturm), Marušič, Korpar, Gulin (Komel), Kravos (Pini), Leban (Komac).
Rezultat je sicer nekoliko visok, vendar so mladi reprezentanti pokazali na zelo težkem igrišču kar dobro tehnično igro posameznikov, ne pa zadovoljive skupne igre, ker še niso uigrani. Prav posebno se je odlikoval mladinec Olimpije Joviče vič.
Pri Vozilih je bil najboljši hitri Damjan Marušič in pa povratnik od Merkatorja Dean Mavrič, ki bo tudi v bodoče izpopolnil dosedanjo praznino v sredini igre Vozil. Gole so dosegli: Marušič (kar 3), Kravos, Leban, Pikula, Korpar, Gulin ter Pini. Častni gol za mladince je dal Škrinjar.
Tekma je služila tudi ocenjevanju za ožji izbor mladinske reprezentance Slovenije za nadaljnje priprave. Trenerji iz vse Slovenije (32 zbranih na seminarju ta dan) so praktično ocenjevali - testirali mladince. Istočasno pa se je enajsterica Vozil prvič letos v pripravah za spomladansko prvenstvo (31. marza) pokazala svojim številnim pristašem.
Moramo reči, da so bili navijači navdušeni nad dobro prikazano i-gro. Trener Mladenovič je izdelal nov koncept igre: enostavno;, po najkrajši poti do gola ter hitro in borbeno igro. Če btìdo Vizila tako nadaljevala (in če bodo igralci res-disciplimrani), potem bodo jeseni že nastopali V, višji SNL. Tega se nadejajo številni ljubitelji nogometnega športa na Goriškem.
Na koncu naj poudarimo še to, da je bilo strokovno vodstvo mladinskega tečaja prav zadovoljno s pripravami v Novi Gorici.
R. Varl
CERVINIA, 5. — Na evropskem mladinskem prvenstvu v dvosedežnem bobu je na poskusnih vožnjah
dosegla najboljši čas prva italijanska posadka pod vodstvom Soravie. Na skupni lestvici pa vodi druga avstrijska posadka.
JADRANJE
PRED NOVO SEZONO
Slovenski «pomorci» se pripravljajo na poletne mesece
Pred dnevi se je v Trstu sestal odbor slovenskega pomorskega kluba Čupa. Odborniki so obravnavali naloge, ki stoje pred klubom v letošnjem letu. V prvi vrsti so obravnavali vprašanje društvenega sedeža ter jadralnih tečajev, ki bodo na sporedu v organizaciji tega kluba letos poleti.
Odbor je na seji tudi določil datum za svoj 2. redni občni zbor, na katerem bo položil obračun o-pravljenega dela ter na podlagi izkušenj in dela v prvem letu nakazal pot, po kateri bo morala ta naša edina slovenska zamejska športna pomorska organizacija hoditi v prihodnjem delovnem obdobju.
NAMIZNI TENIS
PO TURNIRJU V KANALU
Salonit napreduje v višjo ligo
Prejšnjo soboto in nedeljo je bila telovadnica osnovne šole v Kanalu prizorišče drugega, zaključnega dela ekipnega namiznoteniškega prvenstva Slovenije (3. skupine).
Ekipa Salonita, ki je po prvem delu prvenstva bila v vodstvu, je na zaključnem tekmovanju igrala slabo, tako da je ob koncu pristala na drugem mestu. Drugi primorski predstavniki, Idrija pa je bila (podobno kot na prvem turnirju) poprečna ter je obdržala 5. mesto.
V	Kanalu je bilo najbolj uspešno moštvo Partizan iz Sodražice, ki je dobil vseh 6 dvobojev in se je presilo z drugega na prvo mesto.
V	višje tekmovanje sta se tako u-vrstili ekipi Partizana iz Sodražice in Salonita. Ligo pa zapuščata moštvi Zaloga in Žabnice.
Rezultati primorskih predstavnikov:
Salonit - Godešič 5:4, Steklar -Idrija 5:3, Idrija - Sodražica 2:5, Zalog - Salonit 1:5, Salonit - Steklar 4:5, Idrija - Godešič 5:3, Salonit -Idrija 5:4, Salonit - Sava 4:5, I-drija - Zalog 5:0, Sodražica - Salonit 5:2, Sava - Idrija 5:4.
KONČNA LESTVICA:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Sodražica
Salonit
Steklar
Sava
Idrija
Godešič
Zalog
Žabnica
14
14
14
14
14
14
14
14
13
11
10
7
6
4
3
0
1
3
4
7
8 10 11 14
26
22
20
14
12
8
6
0
E. Hvalica
V zadnji januarski ligaški tekmi z Edero je Vesna doživela poraz (zgoraj), Primorec pa je na tujem iztrgal Sampvitu obe točki (spodaj)
■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||,,,l,l,||^llll|||||j|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||I|UII||||||||||||||||||||llllll|||||||lllllllllllllllllllllllll
ODBOJKA
V DEŽELNEM FINALU DEKLIC
Sloga na tretjem mestu
Nastopila je namesto Brega, ki se je zaradi sodelovanja v C ligi temu tekmovanju odrekel
ODBOJKA
V 1. JUGOSLOVANSKI MOŠKI LIGI
V	nedeljo je bil v Pordenonu deželni odbojkarski finale prvenstva deklic. Udeležile so se ga ekipe, ki so uspešno zaključile to prvenstvo v posameznih pokrajinah. Prisotne so bile naslednje šesterke: Torriana za Gorico, PAV Dormisch za Videm, Don Bosco za Pordenon in nazadnje slovenska ekipa Sloge, ki je nadomestila Breg, ker je ta odstopil. Če bi namreč Breg sodeloval v finalu deklic, iste igralke ne bi smele nastopati v C ligi. Tako je bilo sodelovanje v finalu prepuščeno Slogi, ki se je na Težaškem v tem prvenstvu uvrstila na drugo mesto.
Torriana — Dori Bolsčo PD 2:0 (15:9, 15:2)	m
■ »g
Goričanke niso imele prevelikih težav v tej tekmi. Don Bosco se jim je namreč požrtvovalno upiral, a zaradi dobre obrambe, dobro prestrezanih žog in učinkovitega napada, so domačinke osvojile skupno le enajst točk.
Sloga — PAV Dormisch 2:0 (15:2, 15:5)
V	tej tekmi slogašice niso imele na drugi strani mreže enakovred-
' |
è *	* ;
v.

I \š > i M
' , |



nih nasprotnic. Prvi set se je odvijal v premoči «rdečih». Lepo so dvigale prve žoge in so premišljeno ter organizirano napadale. V drugem delu igre se je ta podoba v glavnem ponovila, poleg tega pa so nasprotnice zgrešile cel kup servisov in tako je bila naloga sloga-šic znatno olajšana.
Torriana — Sloga	2:1
(15:7, 7:15, 15:12)
Ta je bila nekako odločilna tekma za naše predstavnice. Torriana je bila namreč glavni favorit tega turnirja. Po slabi igri Sloge v pr-vetfi 'setu se je v nadaljevanju slika popolnoma obrnila Slogašice so lepo prestrezale močne servise in s tem ustvarile . učinkovit napad, zlasti po zaslugi mlade Mire Grgičeve, ki se je izkazala na mreži tudi z blokiranimi žogami. V tretjem setu so se pa moči izenačile in po dolgi igri je Torriana zmagala predvsem zaradi večje umirjenosti. Sloga se je namreč zavedala važnosti tekme in živčna napetost je pripomogla k porazu.
Don Bosco PD — PAV Dormisch 2:1 (12:15,15:6,15:10)
Sloga — Don Bosco PD 1:2 (15:12, 8:15, 12:15)
Ta tekma je bila popoldne in v nekoliko nenavadnih okoliščinah. Ker so morali v športni palači odigrati fantje domače Ginnastico pr^ venstveno tekmo D lige, so morali odigrati zaključni del finala v drugi, bližnji telovadnici, ki ni bila najprimernejša za deželni finale. Ponekod je v telovadnico ceto kapljala voda, ker je deževalo. Poleg tega pa sploh ni bila ogreta. Vse to je vplivalo na igralke Sloge, da so odigrale to tekmo na zelo nizki ravni. Tudi ob tej priložnosti moramo pohvaliti Grgičevo, ki je s požrtvovalno igro bodrila soigralke, bi ji pa niso sledile in tako so bile tudi premagane.
Torriana — PAV Dormisch 2:0 (15:6, 15:9)
LESTVICA je torej naslednja: Torriana 6, Don Bosco 4, Sloga 2 in PAV Dormisch 0.
Za ekipo Sloge so igrale naslednje igralke :Mira in Suzana Grgič, Sonja in Gracijela Kralj, Anica čuk,
Gabrijela Busletta, Ticijana Križ-mančič in Suzana Benčina.
L. K.
BOLOGNA, 5. — V petek, soboto in nedeljo bo v Bologni na sporedu polfinale mednarodnega moškega odbojkarskega tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov. Nastopile bodo štiri ekipe: Lubiam (Bologna,) Rebels (Antwerpen), Ra-diotehnik (Riga) in Traktor (Schwe-rin) iz Vzh. Nemčije.
Prvi dve ekipi s tega turnirja se bosta uvrstili v finalni turnir.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Danes v Dolini Bor-Scrvolana
Drevi ob 21. uri bo v telovadnici v Dolini prijateljska trening tekma med Borom in Servolano, ki nastopa v D ligi. Servolana uspešno nastopa v D ligi, pod vodstvom bivšega trenerja Bora Maria Maria. V dveh dosedanjih prijateljskih srečanjih je Servolana premagala Bor s 120:70 in 102:73.
Mlnlbasket: Breg — Bor
Jutri bo v telovadnici v Dolini prijateljsko srečanje v minibasketu med Bregom in Borom. Srečanje se bo pričeto ob 15. Uri in bo v okviru priprav obeh moštev na bližnje prvenstvo v minibasketu.
b. 1.
NOGOMET
Italijanska in jugoslovanska nogometna reprezentanca se bosta srečali 28. septembra v prijateljski tekmi, ki bi morala biti v Jugoslaviji. Srečanje bi moralo biti že pred svetovnim prvenstvom, vendar pa so italijanski predstavniki predlagali, da tekmo prenesejo, da ne bi prišlo slučajno do dvoboja med dvema finalistoma svetovnega nogometnega prvenstva.
AVTOMOBILIZEM
BRASILIA, 5. — Brazilec Emerson Fittipaldi je zmagal na avtomobilski dirki formule ena pred Scheckterjem in Merzariom v brazilski prestolnici.
Crvcna zvezda jesenski prvak
Odbojkarji Crvene zvezde iz Beograda so jesenski prvaki letošnjega 30. državnega prvenstva. Prvih trinajst zavrtljajev je pripadlo prav tej šesterki, saj ni zgubila niti tekme. Najhujšega nasprotnika je imela v mestnem tekmecu Partizanu, ki brani lanski najvišji državni naslov. Tudi končna trideseta zvezdica bo slej ko prej pripadla eni od teh dveh ekip, ker imajo vse ostale še precej zaostanka. Crveno zv. točita samo dve točki razlike, ker je prvi derbi pripadal Crveni zvezdi. Na naslednjih dveh mestih sta Spartak iz Subotice in Bosna iz Sarajeva, ki imata po 18 točk, kar pomeni, da zaostajata za prvim za osém pik, za drugim pa šest. Potem pa imamo tri tekmece s 16 točkami: prvaka izpred dveh let GIK Banat iz Zrenjahina, pred leti odlično šesterko in večkratnega državnega prvaka zagrebško Mladost ter končno letos ne preveč dobri Kvarner z Reke.'Vsi ostali pa imajo še manj točk. V nevarnosti pred izpadom iz lige so Modriča, Jedinstvo - Slavonski Brod (ki i-mata po 6 točk), Metalac (dve manj) in slabi Željezničar iz Beograda (ki je še vedno praznih rok).
G. F.
BILBAO, 5. — Kolesarska dirka po Španiji bo letos od 23. aprila do 12. maja in bo razdeljena na 19 etap (2.915 km).
NOGOMET
V ZA0STAU TEKMI
MLADINCI GAJE PODLEGLI CGS
Gaja je zaključila prvenstvo na predzadnjem mestu
Gaja — CGS	1:4 (1:3)
GAJA:	Malalan	V., Stojkovič,
Brass, Milič, Grgič, Kralj D., Milkovič, Kralj M., Malalan A., An-gelucci. Davanzo in Guštin.
CGS: Massi, Colonna, Purini, Sartori, Dalle Aste, Milani, Bucci, De Carlo, La Fata, Marini, Dagnalut, 12 Brandmays.
STRELCI: v 10. min. Dagnelut, v 37. min. Bucci, v 38. min. La Fata, v 15. min. d.p. Colonna (11-metrovka), vsi CGS; v 27. min. p. p. Davanzo, Gaja.
GLEDALCEV: približno 30.
V zaostali in obenem tudi zadnji tekmi mladinskega prvenstva, ga-jevcem na domačem igrišču ni u spelo zaustaviti zmagovite poti do prvenstvenega naslova tržaški ekipi CGS.
Tržačani so zaigrali na zelo blatnem padriškem igrišču res mojstrsko, kajti zavedali so se, da lahko samo z zmago spodrinejo dvojico Campanelle — Aurisino s prvega mesta lestvice. Poraz Gaje proti prvakom je bil bolj ali manj pričakovan, ker je stopila na igrišče zelo pomlajena ekipa. Slabo pa je vplivala na soigralce odsotnost vratarja Kalca, ki zaradi izključitve ni mogel nastopiti. Nadomestil ga je novinec V. Malalan, ki se mu je poznala predvsem neizkušenost ter trema.
Za visoki poraz je bil usoden prvi gol, ki ga je Gaja dobila že v deseti minuti igre, čeprav po «zaslugi» sodnika, ki je nesrečno žogo odbil v kazenski prostor domačinov. Zadetek je popolnoma spremenil taktični načrt «zeleno-rume-nih», ki so želeli z zaprto igro ter dolgimi podajami umrtviti nasprotnikov ritem. To je domačim delno uspelo, ko so sredi polčasa nepričakovano izkoristili zmedo nasprotnika in izenačili. Gajevsko veselje je, žal, trajalo samo nekaj minut. Branilci niso zadostno pazili na tehnično boljše napadalce, ki so v zadnjih minutah zmedo izkoristili in zaključili polčas z dvema goloma prednosti.
Po odmoru so domačini zaigrali bolj odtočno v obrambi, tako da so gostje spravili rezultat na varno le z 11-metrovko.
Mladinci Gaje so letošnjo sezono zaključili na predzadnjem mestu lestvice, z desetimi točkami. Samo trikrat so zmagali in štirikrat remizirali. Naj omenim, da so najbolj odtočno zaigrali v derbijih z Bregom in Primorjem, obenem so si najvišjo (in tudi prvo) zmago priborili prav proti Prosečanom z visokim izidom 7:3.
Za drugo mesto lestvice sta ekipi tržaške Costalunge in Aurisine odigrali na Padričah odločilno tekmo za vstop v finalno koto. Po lepi in hitri igri so zasluženo zmagali Tržačani z edinim golom, ki
OBVKSTILO
Ob priliki odbojkarske tekme ženske C lige Monselice Padova — Breg organizira ŠD Breg v nedeljo, 10. februarja avtobusni izlet v Monselice.
Vpisovanje pri vaških zastopnikih in v občinski telovadnici.
so ga dosegli v prvem polčasu. S to zmago so se Tržačani uvrstili v višje finalno kolo mladinskega prvenstva skupno z enajsterico CGS.
Darko Grgič
Anton Troha šestdesetletnik
Vsi ljubitelji šahovske igre v Idriji in širom po Primorski poznajo Antona Troho, ki je prve dni novega leta dopolnil 60 let. obenem pa praznoval 25-letnico aktivnega dela na šahovskem področju. Kot vedno je tudi ta življenjski jubilej praznoval skromno in le vodstvo šahovskega kluba «Rudar» se ga je spomnilo in mu izročilo spominsko plaketo za njegovo požrtvovalno delo v klubu.
Že kot 6-letnega dečka ga je za šahovsko igro navdušil oče. Med šolanjem na gimnaziji v Tolminu pa se je bolj navdušil za nagomet in ga je igral 28 let, tako da se je leta 1952 poslovil od žoge.
Posebno zanimive trenutke je kot nogometaš doživel med 2. svetovno vojno, ko je bil v taboriščih v Afriki in je igral proti Angležem in Francozom. Med NOB je Troha sodeloval v borbah 1. tankovske brigade in je bil tudi odlikovan.
Po končani vojni in študiju v Beogradu se je Troha zaposlil kot jamomerec v rudniku živega srebra v Idriji, kjer je delal do upokojitve leta 1971.
Antona Troho poznamo tudi kot velikega ljubitelja in poznavalca umetnosti in zgodovine. Ogledal si je številne znamenitosti po svetu, v Italiji, Franciji, Španiji, Grčiji, Turčiji, Egiptu in lani ga je pot zanesla v Sovjetsko zvezo, tja do Taškenta. Njegovo stanovanje krasijo številni spomini s teh potovanj, prav tako pa je ponosen tudi na slike, ki jih je napravila njegova spretna roka.
Poleg nogometa se je rad ukvarjal tudi z orodno telovadno in je bil vrsto let aktiven član TVD Partizana v Idriji.
Vendar pa je že četrt stoletja zvest privrženec šahovske igre. Čeprav se ni nikoli spuščal v resen študij šahovske igre je svoje znanje in bogate izkušnje posredoval mlajšim rodovom in iz številnih generacij so po njegovi zaslugi zrasli novi privrženci te plemenite igre v Idriji. Nikoli ni prenehal z delom, čeprav se v delu kluba srečuje s številnimi težavami. Prav po njegovi zaslugi je ŠK «Rudar» dosegel v zadnjih letih lepe rezultate, saj je bil prav Troha med redkimi entuziasti v Idriji, ki so bili večkrat pripravljeni tudi materialno pomagati, da so se mlajši igralci lahko udeležili tekmovanj.
Tako mu v imenu idrijskih in primorskih šahistov želimo še na mnoga leta in izpolnitev skrite želje, da bi idrijski šahisti dobili svoje prostore ter si tako ustvarili boljše pogoje za napredek šahovske igre v Idriji.
Silvo Kovač
Šah je med našo mladino še vedno preveč zapostavljen. Goje ga samo v nekaterih društvih, pa še tara bolj rekreacijsko. (Na sliki: srečanje med šahisti Krasa in Kontovela)
TONE
SVETINA
Zagledal je trop gamsov. Potuhnil se je k viharnemu macesnu in jih dolgo občudoval, kako brezskrbno mulijo travo. Sele ko se je sapa obrnila in so ga zavohali, so se umaknili v Pečine.
Šel je naprej. Po robovih prepadov so rasili od strel raziti macesni, nekaj pa jih je ležalo okostenelih na tleh.
Spoznal 'je, da se je ujel v past. Ni mogel najti izstopne Police. Utrujen je sedel na podrto drevo, da bi se odpočil. Potolažil si je lakoto s kosom kruha in sirom. Komaj je Pojedel, se je v ostenju, kjer so izginili gamsi, sprožilo karanje.	Mislil je,	da	se živali vračajo, pa ni bilo	nič. Kamenje
Pa se	je kar trkljalo, šele	čez kakšne pol ure	je zagledal v
Policah nad stometrskimi prepadi žensko. Počasi je lezla po °zki gredi skozi gladko skalovje.
Kmalu je priplezala v bližino. Videl je, da je obuta v krive	cokle. Ko	je	polica	povsem izginila, je	ženska snela
cokle,	jih dala	v	bisago	in bosa preplezala	izpostavljeno
gladko skalo, ki jo je ločila od travnih jezikov.
Zagledala ga je in šla naravnost k njemu.
«Kdo si?» je vprašala s čemernim obrazom. Huda je bila O* tujca, ki je nevabljen vdrl v njen svet.
Povedal ji je, da se mu je zahotelo strmin pa se je izgu-
bil. Drug drugega sta zvedavo in nezaupljivo ogledovala Ženska je bila oblečena po pastirski navadi. Obraz ji je bil ožgan od sonca, naguban in razbrzdan kakor gorovje, v katerem je bivala. Le oči je imela mlade, žive in prodorne. Kar naprej so tipale vanj.
«Kakšna je!» je pomislil, «če bd jo postavil za strah v koruzo, najmanj tri leta ne bi bilo vanjo ne vran ne jazbeca, še medved bd se je ustrašil.»
«Kdo pa ste, gospa?» se je končno opogumil.
«Kakšna gospa!» je osorno odvrnila. «Tu smo samo ljudje. Tu je trava, drevje, kamenje, divjad in živina. Kaj ti še nisi slišal zame?» Bila je malone Užaljena.
«Ne! Za vas pa še nisem slišal, šele drugič sem v teh hribih.»
«Vsi vedo zame. Vahica sem.» šele sedaj ji je izginil z obraza osorni izraz. Potem se je zasmejala. Videl je njena koničasta podočnjaka. «Pasem ovce na tej in na oni strani pod stenami. Nekaj se mi jih je izmuznilo, pa sem šla za njimi pogledat pod vrh. Te živali so tako neumne, da same ne vedo, kam jih zanese ta sočna trava in dobra paša.»
«Saj ne zanese le ovc. Tudi človeka zanese.»
«Ja, ja, tebe je že. Takoj ko sem te zagledala, sem pomislila, da si eden od tistih mestnih izgubljencev, ki ne vejo, za kaj se klatijo po gorah.»
Bil je skoraj malce užaljen.
«Vahica, ali vi veste, zakaj ste tu?»
«O, vem! Tu sem, ker moram biti. Pa ne misli, da sem komu za deklo. Svoje ovoe imam. Posestnica sem, v dolini. Pa ne le da pasem. Tudi gamse gonim gospodi, kadar je lov, pa še kaj drugega, kar pa seveda tebe ne briga...»
«Kaj bi me brigalo, saj imam sam s seboj dosti opravka.»
«Vidim, da ga imaš. Sicer se ne bi zaplezal. Sam do noči ne prideš v dolino. Vedno več vas srečujem ...»
«Koga srečujete?»
«Takšne, ki iščejo po hribih svoje izgubljene duše. Ni še štirinajst dni, odkar sem enega takšnega, kot si ti, prinesla kar na rami mrtvega izpod stene. Pa ni bil edini. Od tod jih Prskin vozi s svojim belim konjem v Dovje, da jih župnik Aljaž pokoplje...»
«No ja,» je nadaljevala, «ker si mi všeč, bom tudi tebe spraviia od tod, da te ne bo mrazila noč.»
Zahvalil se ji je. Če je ne bi videl bose v gladkih plateh nad prepadom, bi ga bilo sram, da ga stara baba rešuje iz skalovja.
ženska je sedla na skalo, on pa je odvezal nahrbtnik in vzel iz žepa stekleničko z žganjem.
«Vahica, ga boste?» Češnjevo je!»
«Seveda ga bom, če ponujaš!»
Pogled se ji je raznežil. Nekajkrat je krepko nagnila, da se je steklenička naglo praznila. Šele potem se ji je jezik razvezal.
«Fant, poštene oči imaš in nič zlega v glasu. Zato si mi všeč. Če boš hodil v gore, se boš moral marsičesa naučiti. Posebno če se boš bratil s skalo. Kdor jo pozna, je krotka. Kogar vzame za svojega, je njen. Kogar ne, ga uniči. Ali veš, da ima tua skala dušo?»
«Kakšno dušo? Tega pa res ne vem.»
«Vidim, da nič ne veš. Takšno dušo ima, da jo je treba poznati, če' hočeš plezati. Mlad si še, pa ne razumeš. Skala je kakor ženska. Vsakemu se ne vda. Tistega, ki zna, pa sprejme za svojega.»
«Vi že veste, Vahica.»
«Seveda vem. Trideset let hodim v te gore z odprtimi očmi. Poglej,» je pokazala z roko v severno steno Cmira. «Šestnajst let	mi	je bilo, ko vsa s	prijateljico	v 'coklah gnali
gamse čez to	steno. Na oni strani	so se lovci	križali, ko	so
naju za gleda! 1	na	vrhu, in pozabili	streljati na	gamse. »
Potem ga	je	ženska peljala k	steni, kjer	je že sam	za-
man iskal prehod. Po ozki gredi sta plezala v grapo, zalizano s snegom. Po njenem robu sta se spuščala streljaj navzdol in se kmalu znašla v razkošnih policah, poraslih z macesni, še nekajkrat sta dvignila gamse, preden sta prišla pod steno, kjer se je pasla stoglava čreda njenih ovac.
«Bec bec bec,» se je oglasila ženska svojim živalim. Vse je drlo k njej in kmalu sta bila obkoljena od volnenih kožuhov. Segla je v bisago in ponudila ovcam sold. «No, še ti jim daj, da te bodo imele v boljšem spominu!»
Ovce so jima lizale sol z obeh rok in kaj kmalu je je bilo premalo za toliko poželjivih jezikov.
ženska se je zasmejala.
«Poslušaj, fant! Ovce so neumne kakor ljudje. Samo da nekatere stegnejo jezik v sol, pa vsa čreda drvi za njimi, ki hočejo še in še. S pestjo soli jih odvedeš pod vrh Škrlatice. Kamor hočeš! Kakor ljudi... če znaš, jih lahko vlečeš k vrhu nebes ali v dno pekla. No, ali sedaj veš, zakaj je bil Kristus pastir?»
«Zdi se mi, da vem ...»
«Ne vem, če veš. že dva tisoč let gremo za njegovo soljo, pa prav nič ne vemo, kam.»
Napotila sta se navzdol, na mejo gozda, kjer je Vahica imela v macesnih svojo bajto. In vse ovce so šle za njima.
«Vahica, vidim, da uživate, ko vas ovce tako ubogajo.»
«No, dobro je, da me samo ovce. Ljudi sem sita, zato pa raje vse poletje prebijem v Vratih.»
Odklenila je bajto in zakurila ogenj. On pa je sedel na klop In gledal v steno. Dal ji je stekleničko z ostankom češnjevca, ona pa mu je zavrela mleka. Prisedla je k njemu. Gledala sta ožarjeni del triglavskih prepadov.
«Te stene se boj! Vem, da te bo potegnila nase! Nekaj jih je že vrgla dol in še jih bo. Glej, da ne bo tudi tebe! Jaz sem že plezala v njej. Tam, kjer plezajo trentarski divji lovci!»	(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.i.
Stran 6	februarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska
PO PREKINITVI POGAJANJ Z VLADO
V soboto opoinoči začetek stavke britanskih rudarjev
Hud udarec šibkemu angleškemu gospodarstvu Britanski rudarji najslabše plačani v Evropi
LONDON, 5. — Voditelji sindikata britanskih rudarjev, ki so se danes sestali v svojstvu izvršnega odbora, so napovedali splošno stavko te kategorije, ki se bo začela v soboto opolnoči. Kriza, ki že dalj časa pretresa Veliko Britanijo zaradi radikalizacije spora med vlado in sindikati, je tako dosegla višek in že resno ogroža bodočnost britanskega gospodarstva.
Zakaj pa je prišlo do sedanjega spora? Odnosi med vlado in sindikatom rudarjev so že nekaj let zelo napeti. Z ozirom na britanski življenjski standard so plače rudarjev zelo nizke. 125.000 delavcev, ki dela najgloblje pod zemljo, zasluži 52.000 lir na teden; rudarji, ki delajo še vedno v rovu, toda bližje zemeljski površini (teh je okrog 70.000) zaslužijo 37.600 lir na teden; 85.000 delavcev, ki ne dela v rovih, zasluži okrog 35.000 lir na teden. Če nizkim plačam prištejemo še dejstvo, da so rudarji kljub modernizaciji rudnikov, še vedno izpostavljeni velikim nevarnostim in da proizvajajo s svojim delom velika bogastva, je razumljivo, da terjajo večje razumevanje od britanske skupnosti, ki jo zastopa vlada.
Sindikati so zahtevali poprečno 32-odstotni povišek plač, medtem ko Heath ponuja le 16-odstotni povišek. Odtod spor, ki se je postopno radikaliziral do prekinitve pogajanj in do prvega ukrepa rudarjev: ukinitev nadur. Že s tem ukrepom so delavci spravili britansko gospodarstvo v hudo stisko, ki jo je petrolejska kriza še pospešila. Poudariti pa gre tudi, da je ministrski predsednik Heath delno sam umetno zaostril krizo da bi prisilil rudarje k sprejemu vladne ponudbe.
Ker pogajanja se niso premaknila z mrtve točke, je sindikat radarjev prejšnji teden razpisal med svojimi člani volitve, na katerih so se morali delavci izreči za stavko ali proti nji. Rezultat posvetovanja je bil, da se je za stavko in brezkompromisen boj proti vladi izreklo 81 odstotkov delavcev, kar je še podkrepilo sindikat. Edino upanje, da bi lahko pravočasno preklicali stavko, je bilo v snočnjem sestanku med vlado in sindikalnimi voditelji. Kot so povedali sindikalisti pa je bil sporazum nemogoč, ker vlada ni odstopila od svoje ponudbe. Predsednik sindikata ru darjev Joe Gormley je izjavil, da bo v zvezi s stavko stopil v stik z vodstvom enotne sindikalne zveze TUC in z vsemi včlanjenimi sindikalnimi organizacijami s prošnjo, naj podprejo pravične zahteve rudarjev. To praktično pomeni, da bodo prosili delavce električnih central. ki uporabljajo premog, naj proizvajajo čim manj energije, pri-staniSčnike, naj ne raztovarjajo ladij, ki dovažajo tuj premog; šoferje, naj ne prevažajo premoga do central. Gormley je nadalje nouda-ril, da bodo rudarji zastražili električne centrale, da bi jim onemogočili oskrbovanje s premogom.
Premier Heath je v zvezi z napovedano splošno stavko danes v parlamentu odgovoril na razna vprašanja in izjavil, da gre krivda za prekinitev pogajanj delavcem. Poudaril pa je tudi,'da bo vlada sprejela poseg arbitražne komisije, če bodo sindikati na to pristali.
Stavka rudarjev pomeni za britansko gospodarstvo veliko krizo, v katero je Heath pahnil državo s svojo nepopustljivostjo. V sami vladi in v večinski stranki so mnenja o možnosti sporazuma z rudarji deljena. Na eni strani so Heath in njegovi pristaši, ki menijo, da v tem trenutku ne smejo popustiti, na drugi strani pa so minister za delo Whitelaw in njegovi somišljeniki, po katerih je kompromisni sporazum možen. Tudi vladni urad za cene in plače je pred nekaj dnevi priznal da so rudarji plačani manj kot druge kategorije delavcev, po anketi londonskega lista «Times», pa imajo britanski rudarji najnižje plače te kategorije delavcev v Evropi.
Kriza, ki v teh dneh pretresa Veliko Britanijo, izpodjeda že itak krhke temelje britanskega gospodarstva, ki izkorišča le 50 odstotkov svojega proizvodnega potenciala. Da bi varčevali z energijo, je vlada že pred časom uvedla tridnevni delovni teden, ki bo skrčen na dvodnevni zaradi napovedane stavke rudarjev. Posledice tega ukrepa bo občutilo britansko gospodarstvo v prihodnjih mesecih, zlasti če se bo spor vlekel tako dolgo kot se je leta 1972, ko so rudarji stavkali dobra dva meseca. To bo pomenilo vedno večje število brezposelnih, manjšo proizvodnjo» in torej manj izvoza ter istočasno večji uvoz. propad manjših in šibkejših industrij in torej zaostritev hude finančno - go spodarske krize, s katero se država otepa že nekaj let.
Kljub napovedani stavki pa nekateri opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi v zadnjem trenutku prišlo do kompromisa. Razpisen je namreč vtis, da sta obe stranki ori-pravljeni na sporazum, čeprav se je spor tokrat zaostril do skrajnosti. Kompromis je tokrat zelo delikatno vprašanje, ker zahteva po eni strani delen odstop vlade od svoje gospodarske politike, ki temelji na nadzorstvu nad plačami, po drugi odščipne sindikatu del moči, ki
jo je politika nadzorstva nad plačami že nekoliko ohromila.
Prejšnji teden je kazalo, da se je vlada povsem odpovedala načrtu, da bi razpisala predčasne politične volitve. Po zaostritvi spora med Heathom in sindikati, pa je vprašanje prišlo spet v ospredje. Kdor zagovarja predčasne volitve, poudarja, da bi bila vlada znatno krepkejša, če bi se izkazalo, da ji ljudstvo še vedno zaupa. Nasprotniki predčasnih volitev, in med temi je baje tudi ministrski predsednik Heath, pa poudarjajo, da bi tak vladni ukrep pomenil, da vlada zvrača na volilce svoje odgovornosti. Poleg tega pa ugotavljajo, da bi bile za večinsko konservativno stranko te volitve najtežje od leta 1945 dalje in dvomijo, da bi se v v činska stranka lahko okrepila oziroma, da bi lahko ohranila oblast.
Nixon ne bo odstopil
WASHINGTON, 5. — Ameriški predsednik Nixon je še enkrat urad-
no potrdil, da ne bo odstopil s svojega položaja, dokler mu ne zapade mandat. Njegov glasnik pa je izjavil, da Nixon ne bo pričal na procesu proti nekdanjemu svetovalcu Bele hiše, Erlichmannu, ki se vodi v Kaliforniji, čeprav ga je tamkajšnji sodnik uradno pozval na sodnijo. Še več, sodnik Ringer, ki je podpisal ukaz, naj se predstavi na sodišču, mu je poslal tudi ček za 790, 48 dolarjev za potne stroške.
Etna še vedno bruha
CATANIA, 5. — Vulkansko žrelo, ki se je odprlo na pobočju vulkana Etne v višini 1.680 m, je vso noč bruhalo kamenje in pepel. Zaradi izbruhov se je v nekaj dneh holmec, v katerem je zazevalo žrelo, dvignilo za 50 metrov. Nenehne eksplozije so povzročile tresljaje zemlje, ki pa so bili šibkejši kot v prejšnjih dneh, ker jih seizmografi sploh niso zaznali.
Predsednik sindikata britanskih rudarjev Gormley med tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil sklep sindikata, da napove stavko rudarjev
V ZVEZI Z INTERVJUJEM TEDNIKU «IL MONDO»
Višji sodni svet zaslišal dr. Carmela Spagnuola
Oster protest rimskih sodnih kronistov, ker so jim zabranili izstop v dvorano, kjer je bilo zasliševanje
RIM, 5. — Višji sodni svet je danes zaslišal rimskega generalnega pravdnika dr. Carmela Spagnuola v zvezi z izjavo, ki jo pravdni-ku pripisuje tednik «H Mondo» m ki je dala povod za ostre polemike zaradi ostrega napada proti policiji in nekaterim sodnim krogom. Pravdnika je poklical na zasliševanje svet, a tudi sam dr. Spagnuolo je izrekel željo, da razčisti svoj položaj. Svetu je predsedoval podpredsednik senator Bosco, ker se predsednik Leone ni udeležil seje.
Zasliševanje se je začelo ob 17.30 in se je zavleklo pozno v noč. O pogovoru med dr. Spagnuolom in člani višjega sodnega sveta ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Agenti javne varnosti so zastražili palačo, kjer ima svoj sedež upravni organ sodstva in časnikarjem je bil prepovedan vstop. Tudi protest ni zalegel. Edini rezultat je bila ponudba Ernesta Del Buona, ki je zadolžen za stike s tiskom in ki je poudaril, da dovoli časnikarjem vstop le pod {»gojem, da se zaprejo v eno sobo in da nimajo stikov z nikomer. Pribil je, da je to izrecna želja podpredsednika Bosca.
Tak nastop je izzval ogorčen protest sodnih kronistov in zveze rimskih kronistov, ki je poslala protestne telegrame predsedniku republike Leoneju, ki je tudi predsednik višjega sodnega sveta, in podpredsedniku Boscu. V telegramu protestirajo zaradi težav, ki jih imajo sodni kronisti pri iskanju vesti pri višjem sodnem svetu in zahtevajo odpravo vseh zaprek v imenu svobode tiska. Prizadeti kronisti so poslali podoben telegram tudi vsedržavni časnikarski zvezi z zahtevo, da poseže in odpravi take diskriminacije.
Endemična kriza, ki pretresa italijansko sodstvo in ki zadeva ves ustroj sodnega sistema, je zajela tudi Milan, kjer je že dalj časa položaj zelo napet. V prejšnjih dneh se je večkrat sestal koordinacijski odbor namestnikov državnega pravdnika, da bi razpravljal o vrsti dogodkov, ki bi lahko okrnili samostojnost posameznega sodnika. Gre za zamenjavo nekaterih sodnikov v preiskavah izrazito političnega značaja in za okrožnico načelnika milanskega državnega pravdništva dr. Micaleja o kriteriju za dodelitev preiskav.
Različno tolmačenje okrožnice je zaostrilo napetost ki sta jo disciplinska ukrepa proti dr. Riccardel-liju in dr. Sinagri še zaostrila. Prvi naj bi bil obtožen nezadostne vneme pri izvrševanju svoje dolžnosti, drugi pa (enkrat je bil že obtožen, da je kršil tajnost preiskovalnega postopka, a je bil oproščen), da se ni ravnal po navodilih.
Generalni pravdnik dr. Paumesu naj bi bil za postopek proti Sinagri, a naj bi se uprl postopku proti Riccardelliju. O vprašanju bo moralo vsekakor razpravljati generalno pravdništvo pri kasacijskem sodišču in odločiti, če arhivirati zadevo ali poročati višjemu sodnemu svetu.
WASHINGTON, 5. - Ameriški obrambni minister James Schlesin-ger je sporočil, da bodo ZDA znat-
no okrnile svoje protiletalske obrambne sile, ker je nevarnost, da bi sovjetski bombniki napadli Ameriko znatno manjša.
Minister je poudaril, da bodo nemudoma skrčili število eskadrilj lovskih letal od 27 na 20, v teku leta 1975 pa celo na 12. Dodal je nadalje, da bodo do junija 1975 odpravili štiri raketna oporišča za rakete tipa nike-hercules in 48 protiletalskih raketnih oporišč.
Luksemburški zunanji minister
Thorn v pogovoru s svojim francoskim kolegom da n ju zunanjih ministrov EGS v Bruslju
Joberiom (desno) na zase-
Vodnikftva hiša bo spomenik
LJUBLJANA, 5. — Včeraj je imel svoj prvi sestanek akcijski odbor za ureditev rojstne hiše Valentina Vodnika v šiški. Udeležili so se ga predstavniki organizacij občine šiška ter Društva pisateljev in Slavističnega društva. Sprejeli so sklep, da bodo uredili spominsko sobo prvega slovenskega pesnika in odkupili celotno Vodnikovo rojstno hišo.
nuni.............................................................................
ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV GOSPODARSKE SKUPNOSTI V BRUSLJU
Nasprotja med Nemčijo in Francijo o skupnem stališču EGS na skorajšnji konferenci o energiji
Francoski zunanji minister zagovarja stališče, po katerem mora biti vsaka država prosta, da ločeno sklepa sporazume z državami proizvajalkami
BRUSELJ, 5. — Zunanji ministri devetih držav članic EGS so nadaljevali danes zjutraj pogovore o najbolj perečem vprašanju na dnevnem redu sedanjega zasedanja, se pravi izdelavo skupne politične linije, ki naj bi jo članice EGS zagovarjale na mednarodni konferenci o petroleju, ki bo 11. februarja v Washingtonu. V ameriškem glavnem mestu se bodo sešli zastopniki vseh industrializiranih držav potrošnic petroleja, da bi proučili energetski položaj. V zvezi s to konferenco so Američani predlagali naj bi razširili predmet razprave, ki naj bi obsegala tudi možnost ustanovitve stalnih posvetovanj med velikimi potrošniki energije na raznih področjih, ki so bolj ali manj odvisni od položaja na petrolejskem področju.
Evropsko skupnost bosta predstavljala v Washingtonu (poleg zunanjih ministrov držav članic) tudi predsednik ministrskega sveta EGS Nemec Scheel ter predsednik izvršnega odbora Ortoli.
Na današnjem zasedanju so predložili ministrom dokument, v katerem je rečeno med drugim, da je sodelovanje med potrošniki vsekakor potrebno, da pa ne bi smeli sprožiti pobude, ki bi lahko otež-kočile dialog z državami proizvajalkami, ki je prav tako nujen. Tre-
.....................................................................................................................................................umil................................................................................inllllll......ima
V ZVEZI S PREISKAVO O POKOLU V AVTOBUSU
Britanska policija odkrila veliko skladišče orožja
LONDON, 5. — Britanska policija je odkrila veliko skladišče orožja v neki hiši v Accringtonu. Skladišče pripada protestantski skrajni organizaciji UDA, katere pripadniki se vadijo v okolici. Policija je aretirala osem oseb, v hiši pa so dobili več brzostrelk, veliko število pušk in streliva ter številne uniforme. Glasnik te teroristične organizacije je takoj objavil izjavo, v kateri pravi, da UDA nima nobene zveze z včerajšnjim krvavim atentatom na vojaški avtobus, v katerem je zgubilo življenje 11 oseb.
Policija medtem išče sedem oseb. ki so jih baje včeraj onazili pn prtljažniku avtobusa, ko je ta bil šc odprt. V prtljažniku je namreč bila bomba, ki je povzročila pokol. Britanski dnevniki danes pozivajo via do, naj nikar ne popusti izsiljevanju in naj uvede tudi v Angliji ostre var nostne ukrepe, ki veljajo v Belfastu.
Po pomoti pritisnil na petelina brzostrelke: umrl zaradi prestrelit ve lobanje
BARI, 5. — Danes zjutraj je pri Bariju izgubil življenje 51-letni o-rožniški apuntat Angelo Saracino, ki se je po pomoti sam ustrelil s svojo brzostrelko.
Saracino se je peljal skupaj z drugimi orožniki z džipom v vas Gravino di Puglia. Med potjo je verjetno zaradi tresljajev nehote pritisnil na petelina in sprožil kroglo, ki mu prebila lobanjo.
ŠE EN OZEMELJSKI SPOR ZARADI PETROLEJSKIH VRELCEV
Kitajski protesti ob podpisu japonsko-korejskega sporazuma
Peking obtožuje japonsko in južnokorejsko vlado kršenja kitajske suverenosti nad celinsko ploščadjo v Vzhodnem kitajskem morju
PEKING, 5. — V teku nekaj ur je kitajsko zunanje ministrstvo objavilo dve izjavi, v katerih govori o kršitvi kitajske suverenosti pri njenih južnih in vzhodnih obalah, namreč v Južnem in Vzhodnem kitajskem morju. Prva izjava zadeva o-točje Spratly, ki so ga zasedli južni Vietnamci, druga izjava zunanjega ministrstva pa je naperjena proti Japonski in obravnava sporazum, ki sta ga 30. januarja podpisali vladi Tokia in Južne Koreje o skupnem izkoriščanju petrolejskih vrelcev na področju celinske ploščadi v Vzhodnem kitajskem morju.
Gre za pobudo, pravi izjava pekinškega zunanjega ministrstva, ki krši kitajsko suverenost. V izjavi u-gotavljajo nadalje, da si bosta japonska in južnovietnamska vlada morali prevzeti odgovornost za morebitne posledice tega nezakonitega izkoriščanja.
To nenadno poslabšanje odnosov med Kitajsko in Japonsko ne zadeva, po mnenju diplomatskih opazovalcev, zgolj teritorialne kršitve, temveč mnogo resnejša vprašanja, kot so bodoče zedinjenje obeh Ko-rej itd. Treba je sicer reči, da doslej niso točno določili do kod sega suverenost posameznih držav na celinski ploščadi. Stališče Pekinga je, da bi bilo treba določiti suverenost v dogovoru z drugimi zainteresiranimi državami. To vprašanje so na primer že rešili v Severnem mor-
ju, na področju Vzhodnega kitajskega morja pa je to vpračanje mnogo bolj zapleteno. Pogovora bi se morala udeležiti Severna Koreja, čemur pa bi nasprotovala Južna Koreja, obenem bi bilo treba rešiti vprašanje Tajvana. Kitajska je že v preteklosti večkrat protestirala zaradi sporazumov, ki sta jih Tajvan in Južna Koreja podpisala z velikimi petrolejskimi družbami za raziskave na področju spornih o-zemelj.
Severna Koreja se popolnoma strinja s Kitajsko in v svoji izjavi pravi, da je sporazum, ki ga je Južna Koreja dosegla z «japonskimi militaristi» neveljaven.
Vsé kaže, da je tokijska vlada obvestila kitajsko, da bo podpisala sporazum, ostaja pa dejstvo, da dogovor resno ogroža odnose med Kitajsko in Japonsko. Po mnenju o-pazovalcev je Japonska izbrala pot, ki nikakor ne prispeva k novi politični ureditvi tega področja temveč zaostruje stare spore. Gre o-čitno za odločitev japonske vlade, ki nasprotuje kitajskim upanjem, da bi končno prišlo do normalizacije odnosov med obema državama. Ti odnosi se bodo vsekakor poslabšali. V izjavi kitajskega zunanjega ministrstva ni govora o «japonskem militarizmu», o čemer pa je v prejšnjih dneh večkrat pisal kitajski tisk. in sicer prvič po obnovitvi diplomatskih odnosov med Pekingom in Tokiom. Za vsem tem ti-
čijo ameriški petrolejski interesi, kar so neuradno potrdili tudi japonski diplomati, kar prispeva k zaostritvi odnosov med Kitajsko in ZDA.
Prav v času, ko je Kitajska v sporu z Južnim Vietnamom zaradi otokov v Južnem kitajskem morju, so v Washingtonu sklenili povečati kredite za vojaške stroške saigon-ske vlade. Tudi v Kitajski sami pa so v teku notranji politični premiki, ki prispevajo k nepopustljivosti Pekinga v zunanji politiki.
Japonska vlada doslej še ni komentirala kitajske izjave o nezakonitosti sporazuma, ki so ga 30. januarja podpisali v Seulu med Južno Korejo in Japonsko. Zunanji minister Ohira je samo poudaril, kar bi sicer lahko imeli za posredni odgovor kitajski vladi, da je Tokio obširno obvestil Peking o sporazumu. Da so sporazum podpisali je japonski diplomatski predstavnik v Pekingu obvestil tamkajšnje oblasti, istočasno pa je kitajskega pred stavnika v Tokiu obvestilo japonsko zunanje ministrstvo. V kratkem bodo vsekakor objavili uradni odgovor japonske vlade na kitajske kritike. Stališče japonske vlade je, da korejsko - japonski sporazum sloni na mednarodnem pravu in da ne krši kitajskih pravic, poleg vsega pa trdi Tokio, da je podmorska celinska ploščad v nevtralnih vodah. Japonska vlada je vsekakor vedno pripravljena razpravljati o tem vpra šanju s kitajskimi oblastmi.
ba bo med drugim upoštevati tudi potrebe držav v razvoju, ki jih posledice petrolejske krize resno o-grožajo.
Francoski zunanji minister Jobert ni skril svojega nasprotovanja do ameriškega predloga, da se razširijo pogovori na skorajšnji konferenci čez ozke meje energetskega problema. Po mnenju francoskega zunanjega ministra se EGS mora udeležiti washingtonske konference,
ZADEVA WATERCL0SET
Politični škandal, na katerega je že poldrugo leto osredotočena pozornost ameriškega in svetovnega javnega mnenja, je navdihnil italijanskemu režiserju scenarij za film «Zadeva Watercloseti). Film bo prikazoval v satirični obliki raznlet vohunske afere, ne da bi zaradi satire omilil dramatičnost dogodkov ter njihovih političnih in socialnih posledic.
R'E INVESTIRAJTE V EVROPSKE... BORDELE!
Oglas, ki sta ga pred nekaj dnevi objavila «New York Times» in «Los Angeles Times» je bil v resnici zelo mičen: «Podvojite vaš kapital z investicijami v Evropi!» Oglas, ki ga je plačala nemška družba «Globus Anlagevermittlungs Ge-sell-Shaft , pa ni pojasnjeval, da gre za investicije v nemške bordele, oziroma «Eros-centre» kot jih bolj fino imenujejo danes.
Zaradi oglasa se bo moral ravnatelj omenjene družbe zagovarjati pred ameriškim kazenskim sodiščem. Morda zaradi izkoriščanja prostitucije? Nikakor ne. Pristojni zvezni u-rad dolži nemške podjetnike goljufije, češ da ne morajo zajamčiti Američanom dobička, ki jim ga obljubljajo. Državni' funkcionarji namreč ugotavljajo, da v Evropi povpraševanje po «ženskih telesnih uslugah» znatno peša, tako da so morali znatno znižati (res edinstven primer v tej dobi inflacije) tarife: od 20 na 12 dolarjev za četrt ure.
MODNO TEKMOVANJE
Libijska vlada je razpisala med krojači vsega sveta natečaj za skrojitev državnega libijskega oblačila, ki bo moral istočasno upoštevati islamsko moralo, duh modernega časa, zahteve delavcev in arabske značilnosti.
Zmagovalcu bodo podelili nagrado v višini 10.000 libijskih dinarjev (22 milijonov lir), drugouvrščenemu nagrado 7 tisoč 500 dinarjev (14 milijonov lir), tretjeuvrščenemu pa 5.000 dinarjev (11 milijonov Uri-
ne da bi pri tem razširila predmeta razprave in predvsem ne da bi sprejela sklepov, ki bi bili preveč obvezujoči. Šef francoske diplomacije je s tem v zvezi strnil svoje pomisleke v štiri točke: konferenca naj bi obravnavala vprašanja zelo na splošno, na njej ne bi smeli ustanoviti nobene nove strukture za mednarodno sodelovanje, ker te že itak obstajajo, v Washingtonu se ne bodo smeli dotakniti mone-
tarnih vprašanj, o katerih lahko razpravljajo v ustanovah, ki so odvisne od mednarodnega monetarnega sklada in, končno, bo treba zajamčiti posameznim državam E GS, da svobodno sklepajo sporazume z državami proizvajalkami, ne da bi se morale prej posvetovati z drugimi državami potrošnicami.
Italijansko stališče je obrazložil zunanji minister Moro, ki je dejal, da po njegovem mnenju washing-tonska konferenca ne predstavlja nevarnosti za evropsko samostojnost. Moro je dejal, da se vsi strinjajo z dejstvom, da je treba poiskati povezavo med državami potrošnicami petroleja. V tem smislu bo skorajšnja konferenca izhodiščna točka. Washingtonska konferenca bo nudila priložnost udeležencem, da si izmenjajo ideje o tehnološkem sodelovanju, o boljšem izkoriščanju obstoječih energetskih virov ter o znanstvenem raziskovanju novih oblik energije.
Italijanski zunanji minister je o-pozoril na dejstvo, da se bo treba izogniti temu, da bi dali državam proizvajalkam petroleja občutek, da se države potrošnice hočejo združiti v neki blok, ki bi imel do njih antagonistično funkcijo. I-talija meni, da je v interesu vseh čim tesnejše sodelovanje z bližnje-
vzhodnim svetom, še zlasti z arabskim. Sporazumi na svetovni ravni, je zaključil Moro, nikakor ne izključujejo možnosti sklepanja sporazumov ožjega značaja, kot bi lahko bil sporazum med EGS in arabskimi državami.
Tudi predsednik izvršnega odbora EGS Xavier Ortoli je poudaril, da se je treba izogniti temu, da bi washingtonska konferenca vzpostavila novo obliko odnosov med gospodarsko razvitimi državami.
Skupno stališče EGS je dejal za-hodnonemški zastopnik Scheel bo moralo biti dovolj prožno, da se bo lahko prilagodilo sklepom, ki bodo izšli iz razprave v Washingtonu. Stališče Zvezne republike Nemčije se nekoliko razlikuje od stališča, ki ga je nakazal francoski zunanji minister Jobert v svojih štirih točkah. Po mnenju Nemcev bo morala konferenca obravnavati tudi gospodarske in monetarne posledice nove cene petroleja. Med drugim bo treba govoriti o ukrepih, ki jih bo treba sprejeti ob zelo verjetnem velikem dotoku finančnih sredstev iz držav proizvajalk petroleja na tržišče evrodolarja. Nemci zagovarjajo tudi potrebo po dialogu s proizvajalci ter zavračajo predlog, ki so ga pred časom dali Francozi, da bi o tem razpravljali pod pokroviteljstvom OZN.
Skupina «črnih mnslimanov» je vdrla v brooklinsko mošejo, kjer je ubila duhovnika In nekega vernika. Prisotni so odgovorili na streljanje, pri čemer je bil ubit tudi eden od napadalcev. Slika je posneta neposredno pred vstopom policije v mošejo, na tleh med vrati vidimo truplo ene od treh žrtev