POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. RekLmacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik II.	V Ljubljani, dne 15. decembra 1922.	23. številka
Sklep II. letnika.
Z današnjo številko zaključujemo H. letnik »Poštnega Glasnika«. Nehote najrajši hi zapisal »zadnji letnik«. Ni se treba dosti vpraševati, zakaj. Kdorkoli se peča malo s casmkarijo, mu je dobro znano, s kakimi težkočami se mora v sedanjih razmerah boriti list. Stara stvar je, da je gospodarstvo, ki nima proračuna, bore malo vreano in zelo trhio. In danes za časopis sestaviti proračun je enostavno nemogoče. Vsak čas ti podraži tiskarna tisk, vsak čas ti odpadejo naročniki, na katere si računal in niti na vso zaostal» naročnino ne moreš računati. In vse to ti razveljavi proračun in primanjkljaj je tu.
Tudi pri našem listu je bilo letos tako. Iz zagate so nas sicer spravili oglasi, a tudi na te se ne more trdno računati, ako-ravno so bili objavljeni, ker tudi pri inse-ratih se izgubi.
Na drugi strani pa je Inserate dobiti zelo težko.
Predočiti hočem položaj za prihodnje leto:
Naročnina pri 1000 naročnikih bo iznašala 15.000 Din. To so edini redni dohodki, ker na Inserate ne moremo z gotovostjo računati. Stroški pa bodo iznašali 25.600 Din, ako se tisk med letom ne podraži. Pri tem vidimo primanjkljaja 10.600 Din. Kako naj ga pokrijemo? Oglasi so negotovi in tudi ne bodo toliko znesli. Zvišati naročnino ne kaže, ker je list že itak dosti drag. Izhod je le še eden, akoravno tudi nezadosten.
Kakor sem omenil, imamo sedaj pičlih 1000 naročnikov, ali če natanko povem, 948, in od teh jih okrog 120 ne plačuje redno in sigurno. Kje so drugi? bo vprašal marsikdo. Da, kje so? Imamo vendar nad 1300 poštnih uslužbencev v Sloveniji! Naročeni niso na list, dasi bi bila to dolžnost vsakega poštenega uslužbenca. Zato bi bilo brezpogojno potrebno, zediniti se v to, da naj bo vsak organizirani poštni uslužbenec tudi naročnik našega lista. Naročnina pa naj bi se plačevala skupno s članarino. Z drugimi besedami: Mesečna članarina naj bi se zvišala v toliko, da bi iz nje vsaka organizacija za vse svoje 'Člane lahko plačevala ISdinarsko letno naročnino.
To naj razmotrivajo vse organizacije
na letošnjih občnih zborih. To naj organizacije svojim članom razjasnilo, in občni zbori naj store sklepe, s katerimi poobla-ste svoje zastopnike, da bodo na občnem zboru Zveze poštnih organizacij lahko za ta načrt glasovali.
S tem bi bilo »Poštnemu Glasniku« delno odnomganao. Drugo pa bi se poravnalo fz glasov.
Drugače na je obstoj bsfa v nevarnosti in ni izkliučeno, da bi bil z letošnjim letom zaključen'zadnji letnik.
Prepričan sem, da bodo vsi naši tovariši imeli dosti razumevanja za naše stanovske interese in da bodo storili svojo dolžnost.
Pričeli bomo novo leto v trdni nadi, da se tudi obstoj našega lista zasigura.
Strokovni d@3.
Bistvene razlike med dosedanjim in no« vim poštnim redom (»Pravilnik za unus trašnju poštnu službu«, I. deo).
Razlike in napake iz I. dela »Pravilnika«.
Člen 1. Točka 11. določa, da pošte ne bodo več posredovale pri naroča* nju tuzemskih časopisov in listov. Pri naročanju inozemskih časopi* sov in listov pa bodo še zanapej posre* dovale.
Kdaj se ta vrsta poštne službe uvo* de in pa poslovne predpise, ki se na to nanašajo, bomo ob pravem času raz* glasili.
Člen 2. Točka III. ni čisto jasna, am* pak je treba za besedo »pisarna« napra* viti vejico in pripisati, »koja nisu re* dovno pošti predata«.
Člen 3. Točka 8. ni popolna, am* pak naj se za besedama »robni ogledi« pripišejo še besede: »i poslovni papiri«.
Č1 e n 4. ni nov, temveč sta v njem dosedanja dodatka 1 in 2 poštnega reda in natančneje obrazložena.
Člen 5. Točka IV., drugi odstavek, drugi in tretji stavek, odreja, da se vrne pošiljatelju, če zahteva, pristojbina, ki jo je z znamkami plačal na spremnici ali na ovitku pisma, asamotedaj, če paket ali denarno pismo ni še vknjiženo, in sicer po odbit* ku 10 % vrednosti znamk. Spremnica ali pa ovitek pisma ostane na pošti.
Če pa je bda pošiljka (paket ali de* namo pismo) že vknjižena, pa se ugo* tovi, da se ne uiema s predpisi in da se mora vrniti pošiljatelju, potem pošilia* tel j nima pravice do povračila plačanih pristojbin.
Po točki V. morajo prejemati stranke svoje pošikke le pri onih poštah, v čijih dostavnem področju stanujejo.
To določilo velja tudi za imetnike predalov, na kar je treba posebno paziti.
Drugi odstavek te točke natančno razlaga, kaj je ožji dostavni oko* 1 i š n o š t e.
Člen 6., točke IV—VI. Pošte smejo daje'- "odnim in policijskim oblastim v kaze kih stvareh, finančnim oblastim pa, kadar gre za zaščito in zavarovanje državnih dohodkov, podatke o poštnih nošiljkah samo na pismeno zahtevo, obratnih in drugih listin pa ne smejo brez dovoljenja poštnega mi»
nistrstva nikomur izročati.. Kot priče smejo poštni uslužbenci pred sodiščem izpovedati o poštnih pošiljkah samo tedaj, če jim oblast, kateri so pod* rejeni, to dovoli. Tudi kot izvedenci ne smejo biti zaslišani brez tega dovo* ljenja.
Člen 7., točka I. Blagajne se zaklju* čujejo pri poštah, ki opravljajo to službo do is. ure, že ob 17. uri 30 min.
Člen 8. Po točki III. se povrnejo preveč plačane pristojbine pošiljatelju ali naslovniku samo tedaj, kadar pismeno to zahteva. Predmet, na katerem so znamke nalepljene, ostane na pošti.
Člen 9. V točki VI. je treba drugo besedo »opštinske« prečrtati in nad njo zapisati »poštanske«.
Točka VII. Znamke, ki so nalep* Ijene na ovitke in druge vre/Jnotnične celote, pa so nepokvarjene, se proti odbitku 10% nominalne vred* n o s t i lahko zamenjajo.
Člen 10, točka III. Pristojbine za
predane pošiljke se smejo v gotovini za*
računati samo tedaj, če presega pristoi* bina za posamezno pošiljko znesek 6 0 dinarjev.
Točka VIL Znamke, s katerimi se^ frankirajo vrednostna pisma, se ne smejo dotikati niti pečatov, niti roba ovit* k a, niti se ne smejo nalepljati preko kril ovitka.
Točka X. določa, da se morajo raz* veliaviti (opečatiti) vse znamke, tu* di tiste, kar jih je na kaki pošiljki odveč.
Člen 11. Točka II. določa količino bankovcev in kovanega denarja, ki ga je pošta dolžna od stranke sprejeti kot vplačilo, in obratno, koliko ga je dolžna stranka sprejeti od pošte.
Točka III. Stranka, ki vplača več k o t 3 0 0 dinarjev in ima več kot 5 ban* kovcev, mora imeti na posebnem listu natančen spisek denar« j a (število, vrsto, vrednost in skupno vsoto. Ta spisek mora stranka podpisati.
To velja tudi za pošto, kadar izpla» čuje.
Č 1 e n 12. K točki XI. pripominjamo, da bomo glede uporabe vseh vmt dobro* delnih kolkov, vinjet itd. objavili nadalj* nja navodila.
Člen 23., točka VIT., 6. V sprejemni list vsake vknjižene pošiljke se mora vpisati plačana pristoi bin a. Po točki 8. je sprejemni list, na katerem ni poštnega dnevnega pečata in na katerem ni podpisa sprejemnega uradnika, n c* veljaven. Lastnik takega snrejemne» ga lista nima pravice do odškodninske zahteve.
Opominjamo pošte, da na to poseb* no pazijo, ker bi sicer prizadeti uslužbe* nec utegnil imeti sitnosti morda celo
pred sodiščem, neglede na to, da bi bil tudi sicer za posleoice odgovoren.
'ročka Vlil. Vse oblasti, zavodi in uradi, ki so oproščeni od poštnine, mo* rajo vknjižene pošiljke predajati s predajnimi knjigami.
V predajno knjigo mora pošta, pr e* den jo stranki izroči, na prvem listu zapisati ime oblasti, kateri je knjiga namenjena, števno listov in vse vrste pošiljk, za katere se bo knjiga uporab* liala, razen tega mora predstojnik pošte to knjigo overiti s svojim podpisom in poštnim pečatom.
Točka XVI. Ako poštni uslužbenec v prodajni knjigi ne potrdi sprejema z dnevnim pečatom in svojim podpisom, veljajo glede veljavnosti sprejema in glede odgovornosti poštnega uslužbenca določila točke VII. tega člena.
Točka XIX. določa pod 3, da je sel* ski pismonoša na svojem obhodu dolžan sprejemati od strank navadne in odkup* ne (povzetne) pakete do vrednosti 250 dinarjev in do 3 kg.
Točka XX. Vsaka stranka v šir* šem dostavnem področju sme ime* ti za predajanje in prevzema* nje pošiljk zaklenjeno torbo, katero prenaša zasebni ali poštni sel Vce tako predane in izdane pošiljke se morajo vpisovati v posebno knjižico (posebna tiskovina), zato se morajo vse pošiljke predajati in prevzemati ved* n o na podlagi te knjižice in vpriča sla, pošta pa mora prevzem pošiljk in de* narja vse-ej s podpisom in s pečatom potrditi. Vsak nedostatek mora sel pismeno potrditi
Člen 14., točka III. Ako izgubi na* slovnik poštno spremnico ali poštno na* kaznico, mora plačati novo sprem* nicoin pristojbino, ki je bila na njej v znamkah zaračunje* na, za naknadno nakaznico (izplačilno pooblastilo) pa predpisano pristojbino.
Člen 15., točka II. Ako izgubi po* šiliatelj sprejemni Ust in žeU dobiti po* trdilo o predaji pošiljke, mora napraviti pismeno, pravilno kol* kovano in na sprejemno po* što naslovljeno prošnjo. Spre* Jemna pošta zbere potem po lastni spre* jemni knjigi vse potrebne podatke in predloži prošnjo z zbranimi podatki vred poštni direkci* jb Zaprošeno potrdilo izda pošiljatelju poštna direk* c i j a.
Člen 17., točka II. Teža pisem v tuzemskem prometu ne sme pr e* segati 2 kg, njih razsežnost pa v nobeni, smeri 45 cm ozi* roma, če ima obliko zvitka, 75 : 10 cm.
Čl e n 19. V točki II. (na koncu dru* ge vrste) in v točki IV. (pod 3, prva vr* sta) je beseda »čekovni« napačna in naj se nadomesti z besedo »k r t a č n i«.
Točka IV., 13. Za tiskovino se s m a* tra tudi čekovna položnica, ki sme imeti na srednjem delu (položnici) spredaj kako črko in število, ki pa ne sme imeti več kot 5 št e* vil k.
Točka VIII. Naročila na knjige in knjižna obvestila morajo imeti naslov knjigotržca oziroma knjigarne vedno natisnjen (ne napisan).
Točka IX. Na koncu zadnjega stav* ka je treba za besedo »besplatno« pre* črtati piko in napraviti vejico, potem
pa pripisati: »odnosno plati taksu pri* maiac«.	_
Člen 20. je nov. V dosedanjem
poštnem reau ni bilo tega člena. Njegova vseorna se krije v bistvu z aoseaanjimi meapisi, razlike so pa te4e:
'r ocka iV. krošnji za pravico, da sme uprava časopisa plačevati poštnino za svoj časopis v gotovini, morajo biti priloženi trije izvodi časopisa.
'iocKa Vi. kosamezni paketi, v ka* terih se pošiljajo časopisi prodajalcem časopisov, smejo te n tati največ i v k£.
'j-očka VII. Ako je posamezni izvoa časopisa težji od ooJ gr, se piaca ud njega pristojbina za tisk o* vino, ako je pa težji od 2 kg, se mora posiaa kot paket.
rocKa X. doioea pod 1, da se smejo pošiljati listi iz enega kosa papirja brez pasice, nasiov pa mora niti napisan na poseenem listku, ki mora biti cezmčez prilepljen na sam časopis.
ivauaije ooioca ta rocka pod 7. da mora oiu nasiuvni asi&ie na časopisni, ai j^iouo na zcicmusjcc nsiuzocuoc, m uus.u v m listek na sveznjin ipakwunj ca* ; s opisov, ki giouo na pioi*ajaice oa zcmz* mskm postajau, ruece uajrve, in ua mora mu na toni nsiku nad nasiovom
utiiiiotm >koiOuYor«.
Člen 22., točka I. Blagovni vzorci ne smejo imeti prouajne vreu* n o s t L
'ioeka XI. Sukneni vzorci in vzorci drugm tkamn se morajo prcu preua* j o prerezati, preiuknjau aii uzigocati, tako ua postanejo neiauni in aa itgupe prodajno vrednost
'ioeka Airl. Na koncu zadnjega stavka naj se za beseuo »bespiatnu« prečrta pika in napravi vejia, pocem pa pripise: »ounosno plati taksu primarno«.
C i e n zJ. V točki r. naj se na koncu beeeoua pod 3 za beseuo »besplatno« precrta podpičje in pripise: »i za koje piati taksu primalac«.
Člen 24. točka I. Ako se bo uvedla tudi pri pomožnin poštan tnabirainican) v področju ljubljanske direkcije nakaz* niška siuzna, bo direkcija odredbo o tem ob pravem času razglasila.
Točka VL, 5. Na oorezku poštne na* kaznice mora pošiljatelj napisali svoj popolni nasiov in nakazani znesek.
Točka Vil. prepoveduje pošt* nemu uslužbencu, da izpolni nakaznico namesto pošilja* t e 1 j a.
Točka VIII. Vsaka stranka, ki preda hkrati več kakor 2 nakaznici, pa nima predajne knjige aii skupnega pre* dajnega lista, mora izročiti uraaniku z nakazn.ico in denarjem vred na posebnem listku zapisane in seštete zneske vseh nakaz* nie, razen tega mora biti na tem listku tudi podpisan denar po številu, vrsti in vrednosti.
Ta list, ki ga mora stranka podpisati, obdrži poštni uslužbenec.
Točka IX. Na koncu besedila še* stega odstavka (za besedo »uputnici«) naj se črta pika in pripišejo besede: »ili xp v širem dostavnem području«.
Člen 25., točka III. Z enim poštno* naložnim pismom se sme odpraviti s a m o en poštni nalog.
Člen 26. točka III. Vrednostna pisma z nenavadno debelimi pečati se ne smejo sprejemati, pečati na oglih
pisma pa morajo biti od roba naj* manj 5 mm oddaljeni in se ne smejo dotikati drug drugega.
Točka IV. Pošiljatelj vred* nostnega pisma mora na na* slovni strani ovitka, in sicer! pod označbo vrednosti, napra* viti barvni odtisk sv oj ega p e* čatnika tako, da se oblika in besedilo pečatnika, s katerim je vrednostno pismo zapečatil, natanko razloči.
Če je v tem odtisku besedilo pečat* nika nejasno, se mora izpolniti s črnilom.
IfJnhp nrihiidniič).
Gospodarski in stanov* ski del.
Odpravnikom!
Na vlogo, ki je bila odposlana ministrstvu in vsem merodajnim faktorjem ter objavljena v tem kstu, nismo prejeli še nobenega oficijeinega odgovora, izvedeli smo ie, da sta v zadevi ekspedijentov intervenirala gg. minister dr. Žerjav in poslanec Reisner pri poštnem ministru, ki je priznal, da so bili naši odpravniki pomotoma prezrti pri odmerjenju višjih dra-ginjskih doklad, namenjenih vsemu osob-ju, ki dela prometno službo. G. minister je obljubil, da se bo ta pogreška popravila, ko se bodo nakazovale nove draginj-ske doklade vsemu osobju, ker sedaj nima kredita.
V finančnem odboru je v isti zadevi interpeliral g. minister na razpoloženju dr. Kukovec g. finančnega ministra Ku-manudija, ki je pa odgovoril, da nima poštno ministrstvo dovolj kredita iz poviška poštnih pristojbin in torej lahko samo ustreže upravičenim zahtevam ekspedijentov. Nekdo ima gotovo prav. Škoda le, da bo moralo nad sto ljudi stradati toliko časa, da se dožene, kdo je tisti, ki nima prav.
Izvedeli smo tudi, da je poštno ministrstvo naročilo ravnateljstvu v Ljubljani in Splitu, da naj se nemudoma izdelajo izkazi o vseh kvalificiranih in nekvalificiranih odpravnikih in da naj se stavijo predlogi o višini poviškov. Takih predlogov in izkazaov je romalo že obilo v Beograd. a na žalost pridejo vsi iz evidence, baš tako, kakor tovariši odpravniki.
©fganlzatorScrso gibanje.
Mednarodni kongres poštnih organizacij v Berlinu.
Na tem zadnjem kongresu je podal tajnik zelo dolgo, izčrpno poročilo, čigar odlomki bodo interesirali marsikoga, ki rad pogleda preko področja domače organizacije. Poročilo objema dobo od l. novembra 1920. do 30. junija 1922.
Vsa ta doba ni prinesla za mednarodno organizatorno gibanje skoraj nič dob reva. Sile skoraj vseh organizacij so; se nekam unesle. Prejšnjim velikim, pomembnim zmagam, ki so imele mednaroden pomen, so sledili posamezni občutni porazi, ki so silno vplivali na celotne mednarodne organizatome uspehe.
Že v letu 1920. je prišlo na Francoskem do generalne stavke (1. maja 1920.). ki je dala povod procesu, po katerem sef je celotno društveno gibanje razcepilo v, dve smeri.
Na Angleškem se je obrnilo na slafv še z dnem, ki ga imenujejo črni peteK (15. aprila 1921.), ko so bili stavkujočl rudarski delavci poraženi tako, da je pri-
šlo tudi tam do društvene utrujenosti, kakor se ta pojav mednarodno imenuje.
V	Italiji je naletelo gibanje delojemalcev na reakcijo, ki nastopa v vsaki državi pod drugim imenom, in ki ji tam pravijo fašizem. Fašizem je najbolj brezobzirna izmed vseh mednarodnih reakcij.
Drugače je v deželah, kjer pada valuta, posebno v Nemčiji. Tam so organizacije v večnih bojih, ki so na zunaj zmagoviti, na znotraj pa obupni, brez izgleda. Eno dobro stran pa ima društveno življenje v teh deželah; ostalo je kompaktno, enotno; in ko te dežele ne bodo več samo objekt, marveč tudi subjekt svetovne politike, se pokaže gotovo tudi vpliv na zunaj.
V	srednji in vzhodni Evropi so nastale nove države. V vseh teh državah se razvija društveno življenje. Povsod je že tudi dana podlaga za enoten nastop vseh delovnih slojev. Dokler ne pride do tega, pa tudi ni misliti na modernejše gibanje poštnih nameščencev.
V	Rusiji se še ne more govoriti o svobodi socialnih sil in o kaki demokraciji. Ruska društva so bila vsa do zadnjega časa prisilne organizacije, šele sedaj so se te razmere nekoliko izboljšale. Najža-lostnejše poglavje tvori vsekakor Rdeče mednarodno udruženje, ki je doslej le slabo vplivalo na svetovne organizacije.
V	zvezi z vsemi temi različnimi mednarodnimi gibanji se je moralo razvijati tudi poštno društveno življenje, pa naj je odklanjalo sodelovanje z drugimi organizacijami ali pa ne.
Čeprav pa so različna udruženja doživela poraz za porazom, se to o poštni internacionali v taki meri ne more reči. V boju z reakcijo je vzdržala.
Samo v nekaterih deželah, tako posebno na Francoskem, nima poštno oso-bje niti pravice do organizatornega udruženja, v drugih deželah, posebno na Madžarskem, so se pa prave organizacije razpustile in ustanovile takozvane rumene.
Tendenca, da bi se organizatorne Oblike v vseh državah izenačile, sega že v leto 1911., ko je bil kongres v Parizu. Tedaj se je poskus ponesrečil. V Bernu (1. 1920.) so se pa vendar našle enotne
1.3AX & SIN, LiublianäT
Gesncsvetska c sta	22
Pisalni stroji „ÄÖLER“ Vozna kolesa Stylria BQrkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in fianko. Priporoča svojo bogato zalogo šiva nih sfrojev za rodbino in obrt
v Uisblfani'
Ustanovljena 1900.	Ustanovljena 1<300
Delniška glavnica in rezenvni zakladi ca K 150,000 000«—
Čekovni račun: štev. 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA, Telefon št. 261 in 413.
Is priporota ara» Itaočiio široko spadajoče posle.
Obrestuje vloge najugodneje.
Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovfč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
splošne smernice, ki vodijo v splošno delavsko gibanje. Te smernice so se tudi obnesle, čeprav se poštnim nameščencem nekaterih dežel zdi, da smo šli s tem kompromisom nekoliko preveč na levo, drugim, ki jih je po štev du rnanj, pa, da smo ostali preveč na desni.
J. T.
Kazite vesti.
Za odpravnike 1 Finančni odbor je v seji 13. t. m. sprejel predlog, da se zvišajo draginjske doklade poštnin odpravnikom in pomočnikom. Za koliko se tem kategorijam prejemki zvišajo, nam ni se znano, predlagano je bilo zanje 50-,, povišanje.
Privremeni poštarji II. razreda bodo še ta mesec pomaknjeni v i. razred.
Nov poštni red. Prav kmalu bodo uradi morali pričeti poslovati po novem poštnem pravilniku. — Poštna direkcija je za enkrat izdala v svojem »Službenem listu« le bistvene razlike med starim in novim poslovanjem, ki se opirajo na izdane pravilnike, tiskane v srbohrvaščini. »Službenega lista« pa ne more dobiti vsak poštni uslužbenec za dalj časa na razpolago. Zato smo se odločili, objaviti te spremembe tudi mi v našem listu, da s tem odpomoremo našim tovarišem in obenem tudi poštni upravi. — Pričnemo z današnjo številko ter bomo v novem letu nadaljevali. Zato je potrebno, da se vsak poštni uslužbenec takoj naroči na »Poštni Glasnik«, ako še ni naročen.
Draginja raste. Vse naše tarnanje, vsi naši sestanki, vsi naši shodi in vsi naši kongresi nič ne zaležejo. Nobenega pravega izgleda ni, da se naš položaj zboljša. Kje so obljubljene malenkostne mesečne doklade namesto tako zaželje-nega nabavnega prispevka? Niti teh ni! Prihodnje budžetno leto je vendar predaleč, da bi mogli vse dotlej stradati. Za nas vladna kriza gotovo ni potrebna, prišla pa je zato, ker se je zoper nas zaklelo vse. Kakor nalašč, ravno ko so se imele izplačati prve skromne doklade. Ni čuda, da se nas polašča obup, in če bodo morale organizacije odkloniti vso odgovornost za posledice, ki so v takih razmerah neizogibne. __________________
Schneider! UeroifM
frgovina x železnino
IJnhlJeBs, Danajska cesta štev« 16,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce in Industrijo, okove za stavbe in pohištvo.
Euhisisho opravo.
Točna postrežba.
S • -S
Kje naj kupujemo? Na to vprašanje fci našim tovarišem z nasvetom odgovorili: Kupujte pri enih trgovcih, ki inceri-rajo v »Poštnem Glasniku« in nas ra ta način materielno podpirajo. Ostali trgovci in obrtniki nam najbrž niso naklonjeni, sicer bi se odzvali naši prošnji in oddali našemu akviziterju svoj glas v objavo.
Prošnja uredništva. Vse tovariše in tovarišice prosimo in vabimo k sodelovanju v novem letu. V prošlem letu se je položaj v tem oziru sicer malo zboljšal, vendar še premalo. Imamo veliko tovarišev in tovarišic, ki znajo spretno zastaviti pero. Ta v tej, drugi zopet v oni smeri. Če bi se vsi taki tovariši oglašali, bi bila tvarina zanimiva. Prosimo vse, da nam pomagajo z dopisovanjem. Vsaka stvar je dobra. Vsaka novica, vsaka želja, vsaka strokovna težnja nam je dobro došla. Tovariši, podpirajte nas! — Uredništvo.
Društvo poštnih uradnikov in uradnic naznanja svojim članom, da se je na zadnji odborovi seji sklenilo zvišati članarino, počenši s 1. januarjem 1923. Do tega koraka ga je prisililo slabo blagajniško stanje, ki pa še vedno pada vsled obveznosti, ki jih imamo do osrednjih organiza-. cij. Včlanjeni smo namreč pri poštni Zve-, zi, pri Osrednji zvezi javnih nameščencev, pri poštnem Savezu in pri Savezu javnih namještenika. Zvišana članarina bo izna-; šala 3 Din na mesec. Odpravniki in uradniške pomožne moči bodo plačevale še; vedno le po 2 Din vse dotlej, da jim bodo zvišane draginjske doklade. Pristonnina je zvišana na Din 5. Začetkom meseca, januarja bo prejela vsaka pošta položni-' co, na katero se plača članarina za tri me-, sece vnaprej. Pošte, pri katerih je vsluž-beno več članov, naj navedejo na zadnji f strani položnice natančne naslove plačnikov. Vsak bodi član društva, ki ga bomo, kakor vse kaže. potrebovali boli kakor kdaj prej. Uspehov se smemo nadejati le v strumni organizaciji.
Odgovorni urednik Ivan Benčin, Ljnbf:ana. Izdaja Zveza poštnih orranizadj za Slovenija
v Ljubljani.
Tiska „Narodna Tilkama" v Ljubljani.
Teleton št. 426.	Telefon št. 424
Stavbeno podjetje	, .
Ivan Ogrin, Uileio Mtiefc štev. 8;
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
I
©
*
SEMENA
na debelo !n drobno za polje in »>rt priporoča
Sever & Kemp.
Ljubljana Pišite po cenovnikt -V£-
V zalogi Imamo vedno
im\ M tež. (»j
“rS
o c'-'
iS I
IZ •
« G-«
Zzi
5 g« !|a:
-“t
«s»
S?0*
žsa
«^3
Pripsrsča ss zaloga pohištva
IVAM ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta
(13)
28.
Mi) iKip h) 18. Ss.s'iS"Si.p.ii,h7
strojev v vseh opremah, materija! kot pred vojna. Igle, olje in vsi posamezni ded. Galanterija, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji.	(15)
Tnarfnf ^nrn LJUBLJANA, Poljanska cesta 8. Tele-IBulSÜl [lufll fon 14. Stavbeni in galanterij» ski klepar. Pokrivač streh vsake vrste. Upeljava vodovodov, kopalne sobe, kloseti itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela in popiave no nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno.	(2J)
121J1M PUH! ti UiHJiSill 1.1.1 D. j.
sedaj poleg nunske cerkve.
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi c. poieg hotela .Union* — Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbi ka rentnega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4/2°/o. —• Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po
na dobo pol leta po 5*2o/o.	(2.
9 • • •
Trgovina «sssja
mm Künste!
0 0 0 0
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št 4 priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki množini.
Cene solidne in nizke.	(3)

Jadranska teka, Beograd
Delniška glavnica: Din 60,000.009-— Rezerva .... Din. 30,000.000-—
PODRUŽNiCE:
Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovf, Jelša Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič Zagreb.
Amerlkanskl oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliiranl zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien, Zadar FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street82 New York City.
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso. Anto-fagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. (24)
„MERAKL“
Medlc9 Sak@¥c 1 Zank!
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor.
Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL.
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajini laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse .vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mi-i*arski klej, pleskarski, sl karski in zidarski čopiči, j	drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
P. SICÄFÄi, Rimska c. 11
Vuikaaiz raije gami a za avtomohils. motarja ja kolssa. (35)
JOŠiPBElEK
---= stavbena ključavničarstvo . - ——.
LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 6. (63)
Zahtevajte cenikzastonj m poštnine prosto. fiajvsEit zaloga or, zlatnine in sraMna. Ustna protokolnana
KIOOMA TSaaVIHA
Ä. SINÜOiriC nas!. K. Soss
Ljubljana. Mastni trg 19.
Priporoča svojo 2 -.toro; perila, pletenine, svite, modal nakit, galanterija, kožuhovina, parfumerija.
Cene priznano nizke.	(72)	Cene prznano nlztre,
MaaHfaamriiä trgavia* na ven«3
Hedžel tk Koritnik
...Ljubljana ...............
Frančiškanlka ul. 4.
Te'e fon int. 75.	(70)	Brzojavi: Hedžet.
Jugo-Mo mm ö. 10. l Tel.
Začasno: Poljanska 3. Po 1. IX. 1922. Dunajska 38.
Trgovina z avtomobili, motorji; kolesi, pneumatiko, bencinom oljem in sestavnimi deli, mehan. delavnica, avtotaksa, garaže Zastopstvo tvrdk:
AVTOMOBILI:
.Steyr“ Oesterrekhlsche Waffentabrlks-Oesellschalt Wien.
MOTOCIKLI BICI LI:
B. S. A. Cycles-Limited Birmingham, Great - Britian.
PNEUMATIK A:
Michelin & Cie. Manufacture de caoutchcue, Clermont-Ferrarid France.	vM
M. KUŠTRIN
Llubljana
Tehnično in elektrotehnično podjetje. Trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in auto-mob.lske pneumatike Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiskamica za de montiranje že eznih in namontiranje gumijas ih obročev. (29;
Centrala: Ljublana. Rimska cesta št. 2. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
feimSfe UMJASJl, Danabti«. 21. tal. 9. 470. NABim Jartikn d- I. M 9.131 mm. Sizz Kitajta ma linj 3.
Slovenska banka
LJUBLJANA	(69)
Stritarjeva ulica 9 (v lastni palači)
Delniška glavnica: K 30.000.c00-—
Kezerve: K 6,000.000-—
Podružnice: Dolnja Lendava, Ljutomer, Maribor, Novisad, Vrhnika.
Telefon štev.: 567, 597. Brzojavi: Slovenska. Sa pripomb za izvrii e/ vali v baotno sfmio spadajoHih poj o».
Tipiia D. BernalinJ KSÄtSWflS
najcenejših oblek za gospode, dame in otroke.
Ljubljana, Mestni trg št. 5—6.	(14)
Kdor hoče imeti dobro in po času primerni ceni ličen in oblazinjen voz, naj se obrne na
seli Jerneja Jelovška
Ljubljana, Rimska cesta 11.	(39)
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko
TO! »Lij, pMiar in IH Uj3U.1I
Ljubljana, Kolodvarska ulisa št. 6.	(31)
„ S i N T A **
Splošna Industrijska in trgovska dmžbazui Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. dobavlja iz skladišča ali tovarne:
Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in druge potrebščin® za mlekarstvo. Nosilce, betonsko železo, lite cevi, žico, strežn® lepenko. V^e vrsie železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseli vrst za pogon z bencinom, sirovim oljem in paro. Cele naprave za izdefovanje plina in briketov. Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine in iniustr. železnic. Cevi za vodovode in plin, ter vse tozadevne armature.	(7ti)
Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrijce po tvorniški ceni.
Henjalnica
Slovenske eskomptne banke UU&UANA
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah.
Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posK».
Telefon štev. 3 in 451.	(49)
Poročni prstani
o
m «
c S
OJ
3
£»
C
C
tS
N
cS S c ta c
OJ OJ
Ki Z*
^ VI
cT
co
OJ
c
ro
Jopslnl! Ha tl!. JÄ’S
Dein, glavu. K 200,000.000.	Centrala V Oslj6kll.	Rezerve K 50,000.000
Podružnica) Beograd, Brod na Savi, Crikvenica, Karlovac, Novi Sad, Osijek, Su-(54)	boiica, Varaždin, Vukovar, Zagreb, New York.
Kupuje in prodaja devize in valute najkulantneje. — Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun, po naj višji obrestni meri.	Telefon štev. 583,
Delniška glavnica:
K 60,000.000 —
Trgovska banka
^ Rezervni zakladi:
okrog K 10,500*000
Podrgnite:flowirt.RakelT LJUBLJANA, Selenburgova Ul. t. Telefon 139.
Sloveajpdet, Saii&ar. Izvršuje vse bančne posle naltožnele in najkulantneie. Inojaito: IfiHOTSU.