SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo INFORMACIJA o OZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti A. Organizacije, ki so leto 1982 zaključile z izgubo Z izgubo je v letu 1982 v občini Ljubljana-Šiška poslovalo 7 or-ganizacij, vse s področja gospodarstva. Dosegle so 481,550.931 dinarjev izgube, kar predstavlja 68,85% vseh izgub v gospo-darstvu Ljubljane. Od te izgube je nepokrite še 104,057.441 din oziroma 21,61%, medtem ko je to 75,97% vseh nepokritih izgub v Ljubljani. V O2D, ki so poslovale z izgubo, je bilo v občini Šiška zaposlenih 774 delavcev, kar je 25,39 % zaposlenih v OZD, ki so v Ljubljani poslovale z izgubo. Izgube predstavljajo 24% celotnega prihodka teh OZD, 66% dohodka in 2,3-krat presegajo del čistega dohodka, ki so ga v teh organizacijah namenili za osebne dohodke. Tej izgubi iz poslovanja moramo prišteti še izgubo iz preteklih let vvišini 13,744.911 din. Največ izgub je na področju energetike (74,4%), ki je tudi vsa pokrita, nato na področju industrije (22,6%) in na področju raz-iskovalnega dela (2,5%). PETROL, DO zemeljski plin — 341,703.732 din; vzroki so v obremenitvi z anuitetami. Po sanacijskem programu je bilo pred-videno 410 milijonov izgube, po kasnejših ocenah pa celo 600 milijonov. Izguba je pokrita iz nepovratnih sredstev interesne skupnosti za nafto in plin. ENERGETIKA, TOZD Plinarna — 12,965.713; izguba je nastala zaradi povečanih stroškov amortizacije. Izguba je pokrita iz last-nega rezervnega sklada in iz ostanka čistega dohodka na nivoju delovne organizacije. SAVSKE ELEKTRARNE, TOZD Hidroelektrarna Medvode je izgubo v višini 3,699.066 din pokrila z zmanjšanjem obračunane amortizacije v skladu z zakonom. Vzroki so v nižjih tarifah elek-trične energije, kot jih je skupščina ISE predlagala. Izgubo v višini 270.000 din je dosegel DEKOR — fina keramika, od katere je nepokritih še 143.841 din. Izguba je nastala zaradi zastarelih tehnoloških, proizvodnih in delovnih pogojev. Za kritje izgube bodo zaprosili sklad skupnih rezerv gospodarstva. Proble-matiko nameravajo razrešiti z združitvijo v Mercator, DO Med-narodna trgovina, TOZD Steklo. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo smatra, da situacija v teh OZD ni posebej zaskrbljujoča, čeprav morajo tudi te organizacije aktivirati lastne sile za odpravo znotraj in z notra-njimi ukrepi in rezervami vsaj omiliti stanje. Vzroki izgub v organi-zacijah s področja energetike so sistemskega značaja, medtem ko je Dekor našel pravo pot za premostitev nastalih težav. Iskra, industrija sistemov za elektrozveze, TOZD Telefonski in teiegrafski sistemi. Ugotovljena izguba v višini 108,854.527 din pri 361,313.000 dinarjih celotnega prihodka je rezultat naslednjih osnovnih vzro-kov: — omejene možnosti uvoza so ovirale kompletiranje potrebnih repromaterialov in s tem na eni strani povzročile diskontinuiran proizvodni proces, na drugi strani pa skokovito rast zalog nedo-končane proizvodnje in surovin; — prepočasno uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo in ne-skladja med razvojno aktivnostjo in tehnološko aplikacijo razvitih izdelkov; — padanje obsega proizvodnje za potrebe namenskega kupca se je nadaljevalo in je pomenilo ob kasnitvah dobav v preteklem obdobju tudi zmanjševaje naročil, zlasti novih projektov; — razdrobljenost razvojnih programov in nesorazmerja med relativno velikimi razvojnimi stroški in tekočo ekonomiko temeljne organizacije združenega dela; — nepravočasno in neusklajeno zagotavljanje osnovnega re-promateriala je povzročilo vezavo sredstev v zalogah, ki so do-segle svojo kritično točko v tretjem kvartalu 1982; kot posledica pa se le-te kažejo tudi ob zaključku poslovnega leta; — nekontinuirano funkcioniranje proizvodnje; na eni strani kas-nijo dobave pa že sklenjenih pogodbah in ni pravočasnega finan-ciranja iz rednih prilivov, po drugi strani pa so v zalogah vezana ogromna denarna sredstva, kar je skupaj onemogočalo likvidnost temeljne organizacije združenega dela in zahtevalo najemanje izredno dragih kratkoročnih kreditov. Zaloge so v primerjavi z letom poprej porasle od 233 milijonov din na 350 milijonov din, obresti za kredite pa znašajo 43 milijonov din, kar je v precejšnji meri vplivalo na rentabilnost poslovanja temeljne organizacije združe-nega dela. Delavci TOZD bodo skupaj s strokovnimi službami DO v za-konskem roku izdelali, oziroma dopolnili sanacijski načrt, v kate-rem naj bi podrobneje analizirali vzroke za nastalo izgubo in pri-pravili načrt ukrepov, potrebnih za saniranje temeljne organizacije združenega dela. Za pokrivanje izgube so predvideni naslednji viri: 1. sredstva rezervnega sklada delovne organizacije 12,748.756,10 din 2. sredstva rezervnega sklada SOZD ISKRA 55,000.000,00 din 3. sredstva sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Šiška 41,205.771,36 din PAP, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj, TOZD Plastika in TOZD Trženje. Izguba TOZD Trženje v višini 13,744.911 din izvira iz preteklih let in jo je ugotovila inšpekcija SDK ob naknadni kontroli poslo-vanja delovne organizacije Tehnocommerce, ki se je združila v PAP. Druge TOZD so izgubo pokrile iz lastnega rezervnega sklada. TOZD Plastika je poslovala z izgubo 1,842.058 din, zaradi pre-majhnega obsega proizvodnje, katerega je povzročilo pomanj-kanje surovin. Izgubo so druge TOZD pokrile iz lastnega rezervne-ga sklada. TOZD Inštitut je uvedel sanacijski postopek. Od celotne izgube 12,965.713 din je ostalo nepokrito še 7,707.828 din, medtem ko so ostalo pokrile druge temeljne organizacije PAP. Zaradi vseh nakopičenih problemov in neenotnosti glede načina reševanja problematike znotraj delovne organizacije je izvršni svet zahteval, da organizacija izdela kompleten sanacijski pro-gram. DO PAP je predložil izvršnemu svetu analizo in pripravo izhodiščnih predlogov ukrepov reševanja poslovne problematike, ki v posnetku ugotavlja organizacijske nedorečenosti in slabosti v organizaciji in nalaga vrsto nalog, ki bi jih bilo treba izvesli v letih 1983—1985. Ker bo po oceni komiteja za družbeno pla-niranje in gospodarstvo organizacija zašla v letu 1983 v hude likvidnostne in tudi poslovne težave (6 TOZD od 10 posluje na meji rentabilnosti) ter zaradi že nakopičenih problemov, je le-ta predlagal, da izvršni svet prouči možnost uvedbe ukrepa druž-benega varstva. B. Organizacije, ki poslujejo na meji rentabilnosti Za kriterij rentabilnosti uporabljamo kot kazalec razmerje med akumulacijo (del čistega dohodka za poslovni sklad, del čistega dohodka za rezervni sklad, del dohodka za pospešeno amorti-zacijo) in dohodkom. Organizacije, ki dosegajo manj kot 10% akumulacije v dohodku, štejemo med tisle, ki poslujejo na meji rentabilnosti in jim je potrebno posvetiti več pozornosti. Po zaključnih računih za leto 1982 je poslovalo na meji renta-bilnosti 66 OZD. Po izločitvi TOZD skupnega pomena (Donit, TOZD Komerciala, TOZD Storitvene dejavnosti, LEK, TOZD Trženje, TOZD Inženiring, TOZD Invest servis) in OZD s poseb-nim statusom (Bayer Pharma, Prod, Zavarovalna skupnost Croatia, POZD Kanu), je dejansko poslovalo na meji rentabil-nosti 55 OZD od skupno 202 gospodarskih organizacij združe-nega dela v občini, kar predstavlja 27 %. 8 Od teh 55 organizacij jih je: 19 s področja industrije, 1 s področja kmetijstva, . 1 s področja vodnega gospodarstva, 8 s področja gradbeništva, 5 s področja prometa, ¦ ¦ 4 s področja trgovine, 6 s področja drobnega gospodarstva, 3 s področja gostinstva in turizma, 2 s področja stanovanjsko-komunalne dejavnosti, 6 s področja finančno-tehničnih in poslovnih storitev. Kljub navedenim ugotovitvam smatramo, da ni problematična usoda temeljnih organizacij iz Litostroja, Iskra Industrije elemen-tov, Mikroelektronike in Avtomatike. Te temeljne organizacije so udeležene bodisi na skupnem proizvodu ali pa opravljajo naloge, ki so skupnega pomena za ostale TOZD. Problematiko TOZD Uniona, KIT KZ Medvode, organizacij s področja gradbeništva, prometa, trgovine in gostinstva je treba vzeti predvsem kot odraz razmer v tem trenutku. Posebej moramo opozoriti na nekatere organizacije, ki so tre-nutno v težjem položaju kot OZD, ki poslujejo z izgubo. Med te štejemo zlasti naslednje primere: 1. Integral, DO LPP, TOZD MPP in TOZD Obmestni potniški promet. Obe temeljni organizaciji v preteklem letu nista oblikovali ustreznega ostanka čistega dohodka za poslovni sklad in sklad skupne porabe, obenem pa je še TOZD Taxi (sedež v občini Ljubljana-Center) zaključil že drugo poslovno leto z izgubo. Orga-nizaciji spadata po svojem pomenu med dejavnosti posebnega družbenega pomena in bo njuno problematiko potrebno reševati v okviru celotne Ijubljanske regije. 2. Unitas — Delovna organizacija leta 1982 ni ustvarila izgube, a tudi ni fomnirala sklada skupne porabe. Programska orientacija OZD je področje sanitarnih armatur, za katere nima težav pri plasmaju na domačem trgu, čeprav obstaja strahovit razkorak med prodajnimi cenami in cenami surovin in materialov. Ker gre pri reprodukcijskem materialu za izrazito deficitarne barvne kovine, za katere je treba zagotoviti devizno participacijo, mora OZD tudi izvažati. kar še bolj pritiska na njen ekonomski položaj. Ker je v preteklosti investirala pretežno z lastnimi sredstvi, ima zelo malo lastnih virov za obratna sredstva, kar ji ob neugodnih likvidnostnih gibanjih (predplačila za material, kreditiranje prodaje. zavlače-vanje izplačila izvoznih stimulacij) z visokimi obrestmi obremenjuje dohodek in še slabša situacijo. Proizvodni program, zlasti njegov zahtevnejši del, še ni do podrobnosti osvojen in zato OZD oce-njuje, da lahko leto 1983 zaključi z izgubo do 100 milijonov din. Za to OZD je potrebno poiskati rešitev v okviru povezovanj in dopolnitvi proizvodnega programa. 3. Delovna organizacija Dežnik, ki ima zaposlenih 56 delavcev in je njena akumulativnost padla od 15,3% v letu 1981 na 2,4%. Ob tem je trenutno njen proizvodni program dežnikov neperspek-tiven, ker je vezan za uvoz ogrodij, izvoz pa je praktično nemogoč zaradi nizke produktivnosti in hude konkurence. Program konfek-cije je sicer tržno interesanten, vendar obstajajo velike težave pri zagotavljanju reprodukcijskega materiala. Posamezni obrati so razdrobljeni, delo je uvedeno le v eni izmeni in glede na nizek obseg proizvodnje je število režijskih delavcev sorazmerno veliko, čeprav ne pokriva vseh nujnih funkcij. Za organizacijo obstaja rešitev v preusmeritvi dela proizvodnje, uvedbi dvoizmenskega dela in zagotovitvi reprodukcijskih materialov. Takšno usmeritev bo delovna organizacija težko izvedla sama, zato bi bilo potrebno iskati rešitev v povezovanju z drugo, močnejšo organizacijo. 4. Iskra, Industrija sistemov za elektrozveze — Poleg TOZD TTS se pojavljajo v tej delovni organizaciji še tri temeljne organi-zacije s področja naše občine, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Medtem, ko je TOZD Usmerjene zveze posloval v letu 1981 z izgubo in leto 1982 zaključil z akumulacijo 2,6% od dohodka, kar je praktično le izpolnjevanje zakonskih obveznosti za formi-ranje rezervnega sklada, je akumulativnost v TOZD Proizvodnja mehanskih delov močno padla, v TOZD Komerciala in Inženiring pa ostala na predpisani ravni oblikovanja sredstev za rezervni sklad. V sklopu delovne organizacije je potrebno še dopolniti sanacijski program in ga tudi dosledno izvajati. 5. SOZD Slovenija avto — Čeprav nobena od temeljnih orga-nizacij v SOZD ni poslovala na meji rentabilnosti. se v vseh orga-nizacijah postavlja vprašanje financiranja zalog oziroma osiroma-šenja izbora zalog glede na rast cen. Iz tega vidika bo potrebno temu vprašanju posvetiti posebno pozornost in proučiti možnosti širjenja prodajnih programov s proizvajalci in vključevanja v po-slovno sodelovanje z obstoječimi trgovskimi organizacijami. Pro-blematika presega okvire TOZD, delovnih in sestavljene organi-zacije ter jo bo mogoče razrešiti ob aktivnem sodelovanju vseh delavcev in v sodelovanju z medobčinsko, po potrebi pa tudi z Gospodarsko zbornico SRS. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je v svojem poročilu zboai združenega dela zajel le problematiko tistih OZD, ki je po njegovem mnjenju najbolj pereča. Tem organizacijam bo posvečal vso pozomost in po preteku polletnih periodičnih obra-čunov poročal zboru združenega dela. Stališča izvršnega sveta: IS skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 52. redni seji dne 30. 3. 1983 obravnaval informacijo o OZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti in sprejel naslednja stališča: 1. IS sprejema informacijo in ocenjuje, da je v gospodarstvu občine preveč izgub, saj dosegajo kar 2,5% ustvarjenega do-hodka gospodarstva občine. Tudi v primeru, da izgube Petrol, DO Zemeljski plin ne upoštevamo, je znesek izgub zaskrbljujoč. 2. IS smatra, da je princip pokrivanja izgub SEL, TOZD Hidro-elektrarna Medvode ekonomsko nesprejemljiv, ker pomeni raz-vrednotenje vloženih sredstev. 3. Delovno organizacijo Iskra, Industrijo sistemov za elektro-zveze zavezuje, da dosledno izvaja začrtani program ukrepov in v zakonskem roku dopolni sanacijski program. 4. Za DO PAP bo izvršni svet predlagal skupščini občine uved-bo ukrepa družbenega varstva. 5. Izvršni svet smatra, da je situacija v DO Integral, Ljubljanski potniški promet zelo resna, zlasti glede na reprodukcijsko nespo-sobnost z obnovo voznega parka. Izvršni svet bo predlagal ostalim izvršnim svetom Ijubljanskih občin in izvršnemu svetu SML, da razrešijo navedeno problematiko. 6. Delovni organizaciji Unitas in Dežnik izvršni svet zavezuje, da proučita svojo programsko usmerjenost, preverita možnosti dopolnitve programov in eventualnega povezovanja za odpravo kritičnega stanja. O rezultatih sta obe organizaciji dolžni poročati izvršnemu svetu v roku dveh mesecev. 7. Izvršni svet se bo povezal z medobčinsko gospodarsko zbor-nico za proučitev problematike SOZD Slovenija avto in predlaga delavcem v SOZD, da aktivno pristopijo k pripravi ustreznih usmeritev za izboljšanje poslovanja in za zagotavljanje trajnih osnov za rentabilno poslovanje. 8. Izvršni svet zadolžuje vse organizacije, ki so poslovale na meji rentabilnosti, da v skladu s 17. členom zakona o sanaciji in prenehanju OZD sprejmejo program ukrepov in o njegovem izva-janju pismeno poročajo ob sprejemu periodičnih obračunov za prvo polletje 1983. 9. Izvršni svet naroča komiteju za družbeno planiranje in gospo-darstvo, da redno spremlja poslovanje vseh OZD, ki posiujejo na meji rentabilnosti, oceni realnost njihovih programov ukrepov za odpravo motenj v poslovanju in ga o tem tekoče obvešča. Izvršni svet SEZNAM ORGANIZACIJ, Kl SO V LETU 1982 POSLOVALE NA MEJI RENTABILNOSTI OZD AK/DOH. v % 1. PIVOVARNA UNION, TOZD EVDS 2. PIVOVARNA UNION, TOZD Kvasarna 3. PIVOVARNA UNION, TOZD Proizvodnja 4. PIVOVARNA UNION, TOZD Pdnilnica 5. PIVOVARNA UNION, TOZD Distribucija 6. ISKRA IEZE, TOZD Keramika 7. ISKRA IEZE, TOZD Naprave in orodja 8. ISKRA IEZE, TOZD Magneti 9. ISKRA, Mikroelektronika 10. UNITAS 11. LITOSTROJ, TOZD Proizvodnja obdelovancev 12. LITOSTROJ, TOZD Montaža 13. LITOSTROJ, TOZD IVET 14. LITOSTROJ, TOZD TVN 15. LITOSTROJ, TOZDNabava 16. LITOSTROJ, TOZD Prodaja 17. LITOSTROJ, TOZD Zunanja storitvena enota 18. ISKRA Elektrozveze, TOZD PMD 19. ISKRA Elektrozveze, TOZD UZ 20. ISKRA Elektrozveze, TOZD Kl 21. ISKRA Avtoelektrika, TOZD Tov. žarnic 22. ISKRA Avtomatika, TOZD Trženje 23. ISKRA Avtomatika, TOZD Razvojni institut 24. INGRAD, TOZD Mobilia 0ZD AK/DOH v % . ___________________________________________________I—XII 81 I —XII. 82 25. INGRAD, TOZD Grad. operativa ni primerljivih podatkov 2,8 26. TAPO 24,7 6,7 27. DEŽNIK 15,3 2,4 28. KZMedvode 18,9 8,5 29. NIVO Celje, TOZD Projektinženiring 6,0 5,1 30. GP OBJEKT 3,8 2,9 31. SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa 7,5 3,4 32. GIP VEGRAD, TOZD Gradnje .2,2 7,6 33. PAP TOZD Telekomunikacije ¦ 4,1 3,6 34. PAP, TOZD Gradnje 5,6 4,8 35. PAP, TOZD Avtoservis BMW • 3,4 4,6 36. PAP, TOZD Inženiring 2,6 4,7 37. USLUGA, TOZD Zaključna dela v gradbeništvu 12,0 9,0 38. USLUGA, TOZD Mizarstvo 22,6 9,5 39. SGP GRADBINEC KRANJ, TOZD gradbena operativa 6,1 2,4 40. KOMPAS, TOZD Avtobusni promet 6,0 3,0 41. SOZD Integral DO LPP, TOZD Obmestni promet 2,5 0,1 42. SOZD tntegral DO LPP, TOZD Mestni potniški promet 24,6 9,9 43. SOZD Integral DO LPP, TOZD Delavnice 0,5 1,0 44. SOZD INTEGRAL DO VEKTOR, TOZD Izredni prevozi 2,5 4,3 45. SOZD INTEGRAL DO GOLFTURIST, TOZD Gostinstvo 2,9 2,5 46. SOZD GIPOS DO Inženiring, TOZD Trgovina 17,6 5,1 47. SOZD GIPOS DO Inženiring, TOZD AZA 4,1 4,4 • 48. METALKA, TOZD Skladišča 10,6 3 5 49. ISKRA COMMERCE, TOZD Zastopstva tujih firm 27,6 7,0 50. MERCATOR-HOTELI-GOSTINSTVO, TOZD llirija 4,4 4,8 51. AVTOEMONA 1,5 4,3 52. AVTOTEHNA, TOZD Servisi ..,„.'¦ 1,3 0,1 53. Čevljarsko obrtno podjetje Šiška 7,3 9,2 54. Standard — operativa 9,7 5,6 55. Varnost — TOZD Fizično varovanje premoženja 2,5 5,4