PROLETAREC JE I) E A V S K I L I S T ZA MISLEČE Čl T ATELJE
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve«
o L \ J I L O
PROSVEfN»2 MATICE
Jf • S« Z«
$T. — NO. 1681.
'•«*r« m m«M«-s4ass -.»t« ».. «. 1M>7. ai IM psst atttM al Cfttaa*. IM.. sa«sr ibs 4s* at Ciay.it al Mars* ), iti«
CHICAGO, ILL., 29. NOVEMBRA (November 29), 1939 p-mu W..kl, a, 2joi So. u»»dalo A v«. ^ LETO—VOL. XXXIV.
DELAVSKE ZMAGE NA SODIŠČIH IN INDUSTRIJI
Kakšen bo mir, ki bo narekovan po sedanji vojni?
"HITLERIZEM MORA PASTI!" — MOŽNOSTI ZA REVOLUCIJO V NEMČIJI. — STRAH PRED PRODIRANJEM RUSKEGA VPLIVA.—PREDLOGI ZA ZEDINJENJE EVROPSKIH DR2AV
Dies zo odpoklic ameriškega poslanika iz Moskve
Oemu pravzaprav se sedanja t .rupska vojna še nadaljuje? To -ta skupno vprašali po okupaciji Poljake Nemčija in Rusija. V svoji noti sta rekli Angliji in Franciji, da ako vojno nadaljujeti v ebrambo Poljake, je to zdaj nesmiselno, ker Poljska ni več, zadeva glede njenega o/emija pa je izključno stvar Nemčiie in Rusije. Poza-
za vztrajanje v vojni z Nemčijo enake argumente.
"Imperialistična vojna"
Po teh izjavah Chamberlainr in Daladierja je Hitler svetu oznanil, da če je temu tako, s' borba z zapadnimi velesilami šele prične. Oznanil je. da se ne umakne, ker ima zaupanje nemškega ljudstva in ga bo vo-
bili sta. da je to stvar tudi Po- di! v zmago, kakor ga je do
ljakov.
Zagata Anglije in Francije
Pariz in I^ondon sta bila res v zadregi. Poljska obramba je bila takoj prvi teden vojne v kaosu. NemAki militarizem jo je z bliskovito ofenzivo porazil tako hitro, da je presenetil vse vojaške kroge po svetu. Na za-padni fronti pa je bilo mirno, razen male francoske ofenzive, ki pa je odnehala po prvem rednem nemškem odporu. .
Opozicija v angleškem parlamentu je od vlade zahtevala, da naj pove, kaj so njeni namerni v sedanji vojni, oziroma pod kakšnimi pogoji je pripravljena skleniti mir, ki ga je ponudila Nemčija, oziroma Hitler v god dobro vedo, da Hitlerjev n jenem imenu.
slej.
Sovjetski komisar vnanjih zadev Molotov pa ga je podpri z argumentom, da če se smatrata' angleška in francoska vlada njuno vojno za borbo proti ideolortji (v tem slučaju nacijski ideologiji), se trudita zaman, kajti z armadami se idej ne uniči. Sicer je Rusija do pakta z Nemčijo sama klicala v ideologično vojno proti hitle-rizmu, a ob tej priliki jo je Molotov proglasil za prevaro, vojno Francije in Anglije pa označi! za "imperialistično vojno".
Pravilna označba
To tudi je, toda pričela jo je Nemčija. V Moskvi kakor dru-
Korj.esn k Dies preti s govorniško tvro prsti RmmhII« t« njegovemu cabinetu če •• ne bo jasno tsrokol, ali jm mm nadaljevan je, ali sa ukinjenje '»»f!pretakava "neameriških aktivnosti". Termin Ji poteče jannnrja. >omdmj Jm pmtrosil« $125,000. Diea pravi d« ako bi vlada t njim sodeloval«. • Mssto da skriva "rdačkarjo" ••» "••polaiVe" komunistov, bi pmiakava la' kbm davršil veliko bitreje ia stala bi la kalub $50,000, a v sedanjih okalttiaah »otroku js im $200.000 do $300.000, ako kač« devriiti od kongr««a dano mu nalog« Uvaja, ca ja njegova komisija ja«no dognala, da ja ameriška komu--iatična stranka stoodstotna slniabaica Moakv« in riaaaelrsa« od savjatsk« 'Uda. Zahtava, da naj aovj«tak« vlada naha • smoisvanjam * amariška raa-P» «•!• »tmri, naj avasaa vlada prakiaa diplamatična odnašajo Rasijo Browderjev« stranka ja ras v slviki Maskva, ampak res je tudi. a ja kongresn.k Diea Ijukljonoc «m«riak» raakcija in ialaraaov velekapital« Na sliki sta kongresaik Dies (na kset) ia W«, C. MeCuistan e Usn aasli
Koncert "Save"
Spored koncerta "Save" pro-šlo nedeljo v dvorani SNPJ je bil zelo dobro predvajan, enako tudi speyoigra "Piknik v gozdu". Udeležba je bila obilna. (Daljše poročilo o tem koncertu bo v prihodnji številki.)
Eksekutiva soc. stranke bo zborovala v Milwaukeeju
Eksekutiva soc. stranke bo imela svojo prihodnjo sejo 9. in 10. decembra v Milwaukee-ju. Sklepala bo o konvenciji, ki jo skliče v prihodnjem letu in o drugih važnih strankinih zadevah. V decembru je za kritje konvenčnih stroškov razpisan izredni asesment.
Filmi o Mehiki
V nedeljo 17. dec. ob 4. pop, bo v Chicagu predvajal bivši tajnik soc. stranke Clarence Senior filmske slike o Mehiki, kjer je živel nad leto dni. — Vstopnina 50c. Spored se prične ob 4. pop. na naslovu 3932 S. Lake Park, rear house.
Župan Hoan bo še kandidiral
Miluauški socialistični župan
-----------------------x------ .. ^ MCUVIIMR „ «*«„ MUh Daniel W. Hoan. ki ima župan-
<«v«aja odbornikov unij« pomorskih in pomalskih delavcev, o kateri Dies ! «Ki Urad milwauškega mesta Že trdi da U ^	^ ^ ^	^^
je razvidno iz indorsiranja wis-consinske progresivne farmar-ske delavske federacije.
trdi, da Jo pod kontrola Moskvo
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Hitler i sem mora paiti
In tako je Chamberlain končno vsaj površno navedel, kaj hoče Anglija s sedanjo vojno. Predno bo pri volji stopiti z Nemčijo v mirovna pogajanja, mora odstraniti hitlerizem in ga nadomestiti z vlado, ki ji bo svet lahko zaupal, z vlado, ki bo držala besedo in se ravnala po pogodbah; ki jih bo sklenila 7. drugimi deželami. Poljska mora dobiti nazaj svojo neodvisnost, enako tudi češka. In v Evropi morajo zavladati taki odho^aji, da bodo dežele živele v miru med seboj, ne pa se neprestano bale novih imperialističnih vpadov. Dokler bo pretil Evropi hitlerizem, ne more biti miru, in pogodbe, sklenjene z Nemčijo, so vsled njenega bitlerizma brez veljave.
Francoska vlada je navedla
ka Roosevelta. da naj prekine diplomatične stike s Sovjetsko
apetit po osvajanjih ni ie ute-	k*r je Polomila svojo
šen Vse male dežele v Evropi °blJju^da ne bo »P^arila v se zavedajo, da so v nevarnoati Zed. državah Dalje nanj ape-
Matthew Woll, podprtdaed- j ti obrat v Detroitu a stavkoka-nik AFL, je pozval predaedni- zi. Republikanski kongresnik
V TEJ ŠTEVILKI
Na drugi strani v tej številki je članek o. zagovarjanju in grejenju tedanje taktike Sovjetske Rusije.
Poročilo o sodnih odlokih, ki so za delavstvo velike važnosti, in o zmagah v industriji, je na prvi strani
Kaj hočete Francija in Anglija, ake cmagata v sedanji vojni? Ali je možno, da »e končno vse sile obrnejo proti Rusiji?
za svojo neodvisnost, toda ne od strani imperialistične Anglije in Francije, pač pa preže po njih totalitarne države.
Vojna Anglije iti Francije z Nemčijo se ne vrši za ideale, za demokracijo in take reči, pač pa sta bili potegnjeni vanjo vsled njunega fiaska pri pogajanjih za zvezo z Ruaijo, in^pa ker sta Poljski jamčili, da ju*bosta branili v slučaju, če bo napadena. To jamstvo sta ji dali v prepričanju, da bo Rusija na njuni strani. Ko j?a je koncem avgusta bušknila v svet vest o sporazumu med Stalinom in Hitlerjem, je slednji par dni pozneje udaril po Poljski, Anglija in Francija pa nista več mogli vzeti nazaj dane obljube.
Borbe sa premoč v Evropi
Ako je bila ta vojna prvotno v obrambo Poljske, se zdaj razvija v dvoboj med Nemčijo in Anglijo za premoč v Evropi, če bo Anglija tepena, bo z njo vred premagana tudi Francija, ako tudi nemške armade ne
(Nadaljevanje na 3. strani.)
lira, da naj pod vzame potrebne odredbe za varovanje koristi te
Clare E. Hoffman pa je pozval governerja Dickensona, da naj tistim delavcem, ki bi se radi vrnili na delo, preskrbi zadostno varstvo pred napadi stav-karjev. Governer je odgovoril, da je pripravljen poslati v ta
dežele pred komunističnimi ak- namen državno policijo, ako bo
cljami. Isto je nedavno zahteval tudi kongresnik Dies. Zelo verjetno je, da bo v tej deželi kmalu zavalovel reakcionarni plaz pod masko patriotične borbe proti komunizmu. Komunisti sami pa prilivajo reakciji olje na ogenj.
Jugo-Pamuk se imenuje družba, ki bo v južni Srbiji napravila velike bombažne nasade. Jugo-Pamuk so osnovali nemški industrijski krogi, med nji--ni Kruppova municijska dru-Iba. Polovico bombažnega pridelka v Jugoslaviji bo dobivala Nemčija. Jugo-Pamuk ima
detroitska občina ali pa šerifo-va oblast vprašala zanjo. Za stavkarje ne zahteva protekci-je noben oblastnik, četudi so vse izvolili delavci in farmarji.
V To ledu so vsled pomanjkanja sredstev vzeli relif okrog 20.000 ljudem. Policija se boji izgredov lačnih ljudi, kot so se dogodili v tem mestu pred dve-mi leti.
Ameriški Čehi so imeli v svojih naselbinah minule dneve velike protestne shode proti brutalnostim, ki jih uganja Hitlerjev režim nad češkim na-
3d jugoslovanskega ministrstva rodom. Usmrtil je mno^o če-
VS nKr4 i rt	4«.	X____ i	.	•	.
zk obrt in trgovino ter za šume in rude dovoljenje izvažati tudi mineralije. Tako si Nemčija v Jugoslaviji polagoma utrjuje svoje gospodarske interese na stroške jugoslovanskih delavcev in kmetov, ki morajo garati za tuje dobičkarje.
Chryslerjeva družba je pro-šll pondeljek poskusila obnovi-
hov, nedavno posebno študentov. jim zaprl univerzo in nekaj drugih višjih šol, tisoče ipa jih pognal v koncentracijske tabore.
Rusija je obljubila Angliji
potrebni les, toda vsled nemških min v Severnem morju so
(Nadaljevanje na 5. strani.*
Moskva in Washington
Do sklenitve Stalinovega pakta s Hitlerjem je bil ameriški predsednik Roosevelt izrazit prijatelj Sovjetske Unije. Skoro vsako leto 7. nov. ji je čestital na uspehih. Letos tega ni storil, a o komunistih ima zdaj mnenje, da so zavratni, kakor fašisti. Vsled nove linije komunisti v Zed; državah po navodilu iz Moskve ne smejo več propagirati za Rooseveltov tretji termin, pač pa ga napadajo. In listi v Moskvi imenujejo Roosevelta za "vojnega zdražbarja", ker je izposloval v kongresu ukinjenje embarga. Kar pomeni, da je čisto pravilno za Rusijo zalagati z municijo Hitlerja, ni pa pravilno, da bi Zed. države prodajale vojne potrebščine Franciji in Angliji. Kakor med moralisti, velja tudi med komunisti dvojna mera.
Rumunija v škripcih
Nemški generalni štab zahteva, da Rumunija pošilja vse olje, žita, razne druge pridelke in rude Nemčiji po najnižji ceni, in v ta namen naj bi znižala vrednost svojemu denarju, da bi ga bilo v izmeni toliko več za nemške marke. Rumunska vlada se je uprla, toda v tako nevarnih okolščinah, da je re-signirala. Rumuncem prete iz Berlina in Moskve, da se igrajo, kakor so se Poljaki...
_ex
Zloba nacijske cenzure zadavlja češki tisk
Silovit udarec ne ponosni, dolu uredniške članke bodisi ie kulturni češki narod je tudi na- v češčini ali pa v nemščini. V cijska cenzura. Vsakemu de- slednjem »lučaju jih morajo
ikemu listu je dodeljen eenaor v njegovo uredništvo in v tiskarno. Tega censorj* ae tma-Kaj se lahko tra aa člana lutovega uredni-*Rodi v »lučaju civilne vojne ikega štaba. On je torej v res
mci
V Nemčiji? članek o tem je na 1. strani.
Poleg tek je v tej številki mnogo drugih važnih člankov in dopisov. Ko jo preči-j® te, ponudite jo prijatelju •n mu priporočite, da naj tudi
"glavni urednik". Pcleg tega mora vse gradivo čeških listov ie skoai tri druge cenzorske urade. Vsi štirje ao seveda del nacijske vladne maline.
, Z "uredniškimi" članki in on postane naročnik Pro- raznimi poročili zalaga češka
le tarča.
■ ■ ■
liste cenzorski in nacijski propagandni biro. Vodilni češki dnevnik "Narodna Politika"
njeni uredniki prevesti v češki jeaik. V teh "editorialih" mora "Narodna politika" napadati osvobodilno gibanje Čehov v inozemstvu in podtalno gibanje Čehov doma, blatiti bivšega predsednika Beneia in druge češke voditelje, smešiti Anglijo in Francijo in poveličevati red in napredek Nemčije. Za češko je torej prava sreča, da je postale Hitlerjev "protektorat".
Ostali češki listi so dnevno obveščeni, katere uredniške člank* In druea poročila naj ponatisnejo ia "Narodne politi-
ke ' in tako ao vsi urejevani po t Kadar pišejo o sovjetski arma-enem kopitu in prinašajo eno m di, je ne smejo označevati za isto gradivo, ki je vso prilogo- "rdečo armado", nego "ruska d eno v korist nacijske propagande. Ni Čuda, ako Čehi nočejo čitati čeikih listov. Dnevnik "čeake Slovo" je imel prod na-cijsko okupacijo 80,000 naročnikov, zdaj jih ima samo še 1.S00, toda oblast lastnikom ne pusti, da bi ga nehali izdajati, dokler ne bo njihova imovina toliko zadolžena, da pride vsa v posest upnikom.
Vsem češkim listom je ukazano, da kadar omenjajo kaj o poročilih angleškega ministrstva za propagando, naj ga označujejo sa "ministrstvo laži".
armada". Pisati morajo o silnem višanju cen življenskih potrebščin v Franciji in Angliji, ne smejo pa jamrati o cen na češkem in v Nemčiji, niti ne omeniti, da so se na češkem in Moravskem dvignile ža vcČ kot 100 odstotkov.
Ameriški oboževalci diktatur —tlcvenski in drugi—bi okre rali takoj čim bi jim bilo ukazano, da naj gredo tudi okusiti blagoslov terorja in diktature, ne jo samo hvaliti z varnega ve vetja v senci demokracije in civilnih svobodičin.
IZKORIŠČEVALCI DOBIU NAUK, DA IMAJO ZAKONI LAHKO TUDI ZANJE "ZOBE", NE SAMO ZA DELAVCE!
MOČ POLITIČNE AKCIJE. — OBE UNIJI PREMOGARJEV V ILLINOISU ZA SKUPNO NASTOPANJE V POGAJANJIH Z DRUŽBAMI. — RAZVELAVLJENE ORDINANCE
Delavstvo je minuli teden iz-vojevalo na sodiščih in v industriji nekaj zelo važnih zmag, ki bodo koristile milijonom ljudi, posebno najbolj izkoriščanim.	----- -—
Zakon o plačah ustaven
Ena najpomembnejših pridobitev je bila izvojevana v tožbi, ki jo ie vložila velika korpora-cija Montgomery Ward proti postavi, katera določa minimalno plačo in maksimalni delavnik v industriji. Odvetniki kor-poracije so s pomočjo "pravnih talentov" drugih družb na zveznem sodišču v Chicagu dokazovali, da je omenjeni zakon neustaven, češ, da kongres nima pravice določati privatnim podvzetjem. po čem naj plačujejo svoje delavce, ali jim predpisovati dolgost delavnika.
Sodnik William H. Hollv je odloČil, da ima zvezna zbornica popolno pravico skrbeti za blaginjo prebivalstva in ga ščititi pred izkoriščanjem. Omenjena družba je bila svoječa-sno pozvana, naj predloži svoje rekorde o uposlevanju in mezdah svojih delavcev v Kansas Cityju. ker je bila od delavcev zatožena. da krši zakon o mezdah in delavniku, pa je to odklonila z izgovorom, da so rekordi njena svoji na. mezde njenih delavcev pa njihova zadeva. Nastala je tožba, v kateri je družba izgubila in je s tem sponala, da je zakon tudi zanjo veljaven.
Druge obsodbe
Radi kršitve iste postave je bila v Chicagu obsojena Allied Golf Corporation, ker je po-tvarjala rekorde, s katerih je razvidno, po čem plačuje svoje delavce. Mezda mnogih je bila za nadure nižja nego jo določa zakon, a družba jo je v svojih knjigah beležila višjo kot jo je plačevala, da bi se v slučaju preiskave ognila kazni. Pa so to njeno prevaro dognali in sodišče jo je kaznovalo na $20,-000 globe, ki pa ji bo znižana na $5,000, ako plača delavcem
*5,000 za nadČas, kolikor jim je protizakonito odtrerala.
Zvezni sodnik Ch. E. Wood-ward v Chicagu je obsodil Mil-ler-Gebhardt kompanijo, ki o-bratuje delavnice za umetne rože. Veliko dela je oddajala na domove otrokom, ki zaslužijo povprečno 8c na uro. Minimalna plača po zakonu je zdaj SOc na uro. Predsednik in tajnik korporacije sta bila kaznovana vsaki na $2,000 globe in potem še na dodatne vsote za druge prestopke. Tudi ta kom-panija je potvarjala svoje rekorde, da ji bi zakon ne mogel do živega.
Opozicija razumljiva
Ni čudno, da so privatni interesi dvignili proti tej postavi, ko je bila sprejeta, toliko prahu in jo skušali uničiti na sodiščih. Posebno v južnih državah so se drli. Delavstvu pa je to nauk, kako važno je, v čigavo korist se postave sprejemajo. Bilo je mnogo borbe, predno je kongres glasoval za ta zakon, in Ae to je storil edino ker Roosevelt ni hotel odnehati, nego je vztrajal pri predlogi do zadnjega in zmagal. Zakon je sicer pomanjkljiv, ker je v njemu vsepolno izjemnih določb, toda začetek je bil z njim storjen, in ako se hoče delavstvo brigati za politično akcijo, bo s časoma izboljšan.
Druge dobre vesti
Zelo važna zmaga za deiav-stvo in manjšinske stranke je odlok vrhovnega sodišča, da občine nimajo pravice zabra-njevati razdeljevanje letakov ali pamfletov na javnih prostorih (na cestah, pred dvoranami, na trgih itd.). Nekatera mesta so namreč sprejela ordi-nanco, ki tako razpečavanje letakov prepoveduje. Naperjene so zgolj proti unijam in manjšinskim političnim skupinam. Ako unijski organizatorji ne smejo deliti letakov delavcem na cesti, v tovarne pa jih ne puste, jim je s tem vzeto najvažnejše sredstvo, s katerim so la-(Nadaljevanje na 5. strani.)
PROBLEM ZDRUŽEVANJA NAŠIH PODPORNIH ORGANIZACIJ
Joseph Chesarek pravi v svojem spisu o zgodovini Slovensko - hrvatske zveze v novem letniku Ameriškega družinskega koledarja, da združenje SHZ z drugo organizacijo sicer pomeni, da je s tem ene organizacije manj, ne znači pa to nazadovanja, nego le kaže pot, po kateri je pričakovati, da pojde še več naših podpornih jednot in zvez. Njegovo mnenje je, da prihaja ideja združenja med članstvom spet čimdalje krepkeje na dan, ker so naši ljudje prepričani, da le v združenju je moč in obstanek.
Da-li ideja združenja med članstvom naših jednot in zvez rec postaja čezdalje močnejša, bo pokazala bodočnost. Vem3 le, da je problem združenja — ako ni ie danei — bc pa gotovo v bodoče, za marsikako organizacijo žhr-ljensko vprašanje.
S češarekovim tpisom je v kroniki zgodovine ameriških Slovencev oteta pozabljenju tudi Slovensko-hrvatska zveza, ki je minulo poletje prenehala poslovati kot samo-rtojna organizacija. Navedel je vse važnejše pojave v zgo devini SHZ, vzroke njenega zastoja, ki so bili vnanji in notranji, in vzroke, ki ji niso kazali drugam kakor v združenje, ali pa shirati.
V prejšnjih letnikih Ameriškega družinskogi koledarja je bilo že mnego statističnih in zgodovinskih podatke v o naših podpernih organizacijah, ki jih ni več. Zvest tej nalogi je ti it novi letnik koledarja. Razpošilja ga knjigama Proletarca.
---
-rrr-

PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
1 Finska še pripravljena na sporazum z Rusijo, toda ne na stroške svoje neodvisnosti
in nevtralnosti	,

IZHAJA VSAKO SREDO.
Isda j« Juioilovaiika Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drtavah ta celo leto $3.00; za pol 'cta $1.75.
za četrt leta $1.00. inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00.
Val rokopiai in orlasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka
popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.__
PROLETAREC
Published every Wedneaday by the Juuoalav Workma^»'s Publishing Co.,
Inc. Katabliihed 1»06.
Editor.................................................-.......Frank Zaiti.
Busineaa Manager...........:...........................Charles Pogoralea.
Asst. Editor aad Asst. Business Manager-----Joaeph Drasler
SUBSC.RIPTION RATES: United StaUs: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
Telephone: KOCKWELL 2S64
CHICAGO, ILL.
Kaj je Sovjetska Unija danes?
Ali se je Sovjetska Unija v svoji vnanji politiki res spremenila iz Savla v Pavla (ne iz Pavla v Savla)?
Nikakor ne, kakor trdijo oni, ki so * njo na podlagi gesla, "my country, may it be always right! But my country right or wrong."
Zanje je bil krmar USSR v pravem, ko je klical v vojno zoper Hitlerja, in zanje je v prnvem zdaj, ko ga skuša oteti tz vojne! To je tako kakor z verniki. Karkoli gospod župnik »tori, je po božji volji. Bog že ve, kaj dela.
n
Ker se dogodki dandanašnji naglo vrše, bo — če med večino ljudi že ni — kmalu pozabljeno, kaj je govoril Hitler o Stalinu in o Rusiji in kaj mu je odgovarjala kominterna ter klicala nanj ves demokratični' svet.
V paradah komunistov v Parizu, v Londonu ali v New Yor-ku je plapolal napis, "Uničimo hitlerizem!" Vsakdo ~ vsaka "marela" ki je ščitila hitlerizem, je bila tedaj v očeh kominterne izdajstvo nad demokracijo, civilizacijo in človečanstvom. Toda za javno spremenitev tega mnenja je zadostovalo kominterni samo 24 ur. Zdaj hitlerizem ni več sovražnik civilizacije, pač pa imperialistične sile (Anglija in Francija). Kar iznenada je Nemčija "pacifistična" država. To trdijo isti ljudje, ki so še pred štirimi meseci klicali nanjo ogenj in žveplo.
Nekateri, ki ugibajo, kaj se bo jutri razpletlo v glavi krmarja Sovjetske Unije, pravijo, da je bil njegov pakt s Hitlerjem res senzacija, da pa so dogodki izpričali to, kar je bilo pričakovati. Namreč, da je postopal edino v interesu svoje države in jo obvaroval vojne . . .
Drugi, ki morda tudi ugibajo, pravijo, da je resnični pro-vzročitelj sedanje vojne bolj Stalin nego Hitler. Kajti če bi sovjetski diktator zaeno z Anglijo in Francijo Hitlerju povedal, v brk, da ko hitro plane na kako deželo z oboroženo silo, bo udarila ipest teh dežel tudi po njemu, bi se premislil in si rajše diplomatično kregal. A drugi spet odgovarjajo, da če je temu tako, čemu nista Chamberlain in Daladier udarila po Hitlerju v jeseni leta 1938 v obrambo čehoslovaške? Pa pojasnujeta London in Pariz: Se nismo bili pripravljeni, na Rusijo pa se nismo mogli zanesti. In tu je spet Moskva z drugim izgovorom, da se i ona ne more zanesti na demokratični (zdaj imperialistični) velesili, torej se je morala sporazumeti s Hitlerjem, ki je proti nji skoval protikomunistični pakt.
To so izgovori, opravičevanja itd. Toda kaj so dejstva?
Poljski narod je podjarmljen in v večjem trpljenju kakor je bil pred vojno bodisi pod carjem ali pod kajzerjem, ali pod Habsburžani. Rusija si je umila roke z izjavo, da je iz ipogažene Poljske otela le tistih deset ali dvanajst milijonov ljudi, ki v resnici pripadajo nji, ne pa Poljakom. Tu njen argument drži.
Toda čemu ni za komunizem otela tudi Poljakov — nad dvajset milijonov poljskega naroda, namesto da jih je prepustila Hitlerju?
Zagovorniki nove linije pravijo, da se Rusiji zaradi Poljakov ne bi izplačalo iti v vojno. Nasprotniki zatrjujejo, kakor poudarjeno že prej, da se ne bi dogodila, ako bi se Hitler bal tudi vzhodne fronte.
Branitelji sedanjega položaja v vzhodni Evropi pravijo, da je treba za pomen bodočnosti upoštevati le sovjetske, ne pa Hitlerjeve pridobitve. Kajti sovjetska Rusija je pridobila teri-torijalno, strategično in ob enem se brez večjih žrtev uveljavila prvič ipo vojni kot evropska velesila.
Nasprotniki: "Da, a komu v korist?"
Zagovorniki: "Naravno, da v prid samega sebe."
*Torej je to igra, kakor nekoč, ako ne slabša. Natumi zakon je, da morajo biti šibki žrtev velikih. Velike ribe žro male. Načelni.
Tako? Mar ni Rusija takoj uvedla komunizma v zasedenih ozemljih?
Nasprotniki: To, kar se tam dogaja, ni komunizem.
Torej kaj? Razdelili so zemljo, oziroma jo vzeli prejšnjim lastnikom in jo dali drugim. Tako se dogaja na svetu že odavna, pravijo oni, ki jim sedanja ruska politika ni po godu. Pa zopet: "Ali niste videli, kako navdušeno je ljudstvo pozdravilo sovjetske čete?"	» |T|
"Seveda! Mar Hitlerjeva propaganda ne trdi isto in to dokazuje s slikami in storijami?"
Tako bi šli lahko z ugovora na ugovor.
Dejstvo je, da je Stalin s svojo novo politiko pridobil za Rusijo, kakor je pridobil car Peter Veliki in drugi, ki ao v zgodovini označeni za "veliki" ali "grozni".
Druffo dejstvo je, da ni civilizacija s sporazumom med Nemčijo in Rusijo pridobila ničesar, ako hočemo smatrati ljudske množice za kaj boljšega kakor za hrano topovom. Tudi je neiskreno, ako imperialisti vpijejo proti imperialistični vojni, kakor je nepošteno, ako tat na svojem begu vpije mimoidočim, da «o tisti, ki ga pode, tatovi, torej "primite jih!"
Nekaj sličnega je sedanja situacija v Evropi.
Sovjetsko časopisja v Moskvi vodi proti Finski, oai-roma njenemu "vladajočemu sloju" ostro kampanjo, čai, da iaaiva Rusijo v oboroien konflikt prati volji večino finskega prebivalstva, ki ioli mir a sovjetsko Unijo. Finska vlada na to kampanjo odgovarja, da ja priprav I jonn obnoviti pogajanja a Rusijo kadarkoli, toda no na etroike svoja neodvisnosti in toritorijalnik dajatev. Nedvomno b« Rusija vatrajaln prt svoji aahtovi aa najem finskih strategičnik luk aa sovjetsko vojno mor-
P0LPETNAJSTI MILIJON VOJAKOV POD OROŽJEM V EVROPI
Ob začetku sedanje evropske vojne, ki je sedaj stara skoro tri mesece, je bilo, kakor so precenili tedaj v Londonu, več kakor 14,500,000 mož pod orožjem v Evropi. Ti so bili razdeljeni takole:
Poljska 2,500,000, Francija 2,500,000, Anglija 800,000, Skupaj 5,800,000 mož.
Nemčija 2,500,000, Italija 1,600,000. Skupaj 4,100,000 mož.
Rumunija 850,000, Turčija 300,000, Grška 200,000. Skupaj 1,350,000 mož. Tem deželam sta Anglija in Francija obljubili pomoč.
Druge dežele, ki so še neob-vezane: Sovjetska Rusija 2,-000,000, Ogrska 200,000, Španija 160,000, Jugoslavija 300,-000. Bolgarska, Belgija, baltiške države. Nizozemska, Portugalska in Švica 400,000. Skupaj 3,250,000 mož.
Ker je Nemčija porazila Poljsko, je sedaj poljska vojska razkropljena in se ne more več vpoštevati. Vsaj v celoti ne. V gornje številke niso vštete niti mornarične, niti letalske sile.
Evropa zapravi 61 milijonov na dan v sedanji vojni
Kakor poročajo iz Londona, se zapravlja ogromna vsota svetovnega bogastva v vojni, ki sedaj besni v Evropi.
Angleži računajo, da valja na podlagi sedanjega proračuna, ki se v okroglih številkah suče okoli dva bilijona funtov ($8,000,000,00), vojna že sa-
žejo, da je znašal vojni račun za Anglijo od 1914 do 1918 več kakor 40 bilijonov dolarjev po sedanji valuti. Razdeljen je bil takole: Štiri bilijone za
Klubom J. S. Z.
Naše naloge na decemberskih (letnik) sejah
V	klubih JSZ ni podpor, nego le delo za aktivne člane — delo, s katerim so stroški nameato zaslužka, kritike nameito priznanja.
Tako je v delavskih organizacijah te vrate bilo in ni verjetno, da bo v bodoče drugače.
Klubi JSZ — ako go AKTIVNI, ao v naših naselbinah TRDNJAVE napredka. Klubi JSZ go glavni centri delavske agitacije med našim ljudstvom. Čimveč jih je, več je med ljudstvom delovanja za resnični napredek. Čim pojenjajo v aktivnostih, ie ae pczna stagnacija med narodom, ki jo izrabijo sebi v prid razni politiki in drugi ambiciozni ljudje, kateri žele plezati kvišku po hrbtih drugih na ljudske stroške.
Naši klubi go torej POTREBNI ne polju napredka in za širjenje delavfke zavednosti med ljudstvom.
V	klubih ao potrebni — ako hočejo pravilno vršiti svoje naloge, delovni, požrtvovalni člani in odborniki.
Ako hočejo klubi tvoje naloge pravilno in učinkovito vršiti, »o v njih potrebni delovni, požrtvovalni člani in odborniki. Meseca decembra bodo volitve odkorov. Kako sijajno in
i^v^čn.	^»0«bi.o»	* «»»m«
svojo mejo več ducatov kilometrov od Leningrada. Fin- razna odborniška mesta VSI, ki so pri volji DU A I I.
imi: tTm iT?	Sodrugi in todruiice, izvršimo na letnih sejah vsak svojo
dinavskik dežel, vlado Lod. driav tn amertiko javnost,	* , . « .
južnoameriških republik »n mnogih dmgih deiol. Am-	dolžnost s tem, da ae ne bomo brandi mandatov v odborih nego
pak simpatije sama na *ebi nič ne pomagajo, aato se	jih ne Mmo SPREJELI, MfO naloge, ki nam bodo dane, tudi
jo Finska pripravila braniti svoja mejo v slučaju na-	|ZVR4EVAU po svojih najboljših »očeh.
pada. Nn sliki so finsko čota ob ruski maji.	; , . » , - .
ggr^^r^^	Ce to storimo, bomo na prihodnjem našem zboru leta 1940
culi o klubih JSZ ne kako žalostno statistiko, pač pa VESELO
Ako otroci ne morejo v šolo,	0 „jihnem NAPREDOVANJU.
ker so bosi, pozovejo očeta na	, . , . w ...	. , . . . pnTDr
zagovor, te mu morejo doka-I	» ^	T '^iAi* iT1
z a ti, da kaj po nepotrebnem BNO' k*>U *k<> «* n* ^T0 vršil, mi SOCIALISTI, ga nebom-
zapravi, je obsojen v globo ali I	namesto nas. Torej odločimo se, d« morajo b.t. <1.
v zapor petih dni, ako ni- cemberake seje živahne, sprejmimo odbore in pripravimo se v
čim plačati
pa
ma s Cim plačati določene	prihodnjem letu na kampanjo za VEČJO J. S. Z., za razširjenje
vsote.	Proletarca in za proslavitev njegove 35-letnice na najsijajnejši
Ker je vohunstvo jako raz-preženo, si tudi v nevarnosti, ■ ,,,>__^^====-1--i-n---5=b=ss--n---
1914. osem bilijonov za 1915. da te očrnijo pri višjih, če vidi-	Murobvia D0qreŠ0m0? brez de,a svoji krivdr- Re*
10 bilijonov za 1916, enajst bi-! jo* da w shajaš ali srečavaš z	19 lijonov za 1917 in osem bilijo- njim nepriljubljenimi ljudmi, nov za 1918. Najprvo te kdo v njih imenu
Anglija je šla v vojno 1. 1914.1 p<KSVari Pa. kdo <?ru*\ 7f'	Detroit, Mich. — Kako veli-
z narodnim dolgom, ki je zna- preti a odalovitvijo. čes, od tebe	kejra p0mena je, na kateri stra-
Politična zaslomba za delavce velikega pomena
šal okoli $2,600,000,000. V sedanjo pa je vstopila z narod-
je odvisno.
Leta 1933 je tod zaplapolalo
nim dolgom v znesku po $32,-	da zdaj ne bo več "poli-
000,000,000 na plečih.
Nad delavci čezdalje boljša kontrola
Greensboro, Pa. — Najprvo o delu. Iz poročil je razvidno, da so razmere menda povsod enake. To je, da zaposleni ne poznajo brezplačnih počitnic, brezposelni pa nimajo drugega kot počitnice brez plače, toda tudi to niso počitnice, ker tavajo od majne do majne, a vse zaman. Dela ni za vse. Kdor ga dobi, je zdaj izprašan, čenfu ni zaposlen, kje je zadnjič delal, kaj so njegove sposobnosti in če al toliko srečen da te najamejo. moraš iti s posebno izpolnjeno polo k svojemu prejšnjemu bossu, da naj potrdi, ako so tvoji podatki resnični. Sele ako dobiš povoljno potrdilo, boš sprejet v delo, za katerega si vprašal. Ampak treba je nato še k zdravniku, od katerega je tudi veliko odvisno. Lahko te
priporoči, lahko tudi zavrže, mo njo 21 milijonov dolarjev Rečem pa, gorje onim, ki so na
tike", kajti vsakemu se bo moralo dati delo in priliko do zaslužka, nikogar ne bo smel nihče preganjati radi unije, nihče ne bo odslovljen zaradi spada-nja v unijo — toda vzlic "vsem takim obljubam je ostalo po starem* Unijski lokali so brez moči, ker pogodba določa, da kompanije lahko same uposle ali odslove kogar hočejo. Vendar pa so družbe pri odstavljanju previdne. Pošljejo te na "dopust", z naročilom, da te pozovejo nazaj čim bo več dela. Tako je navidezno močna pogodba jako rahla. Kadar se bo delodajalcem zazdelo, jim bo treba napram UMWA le nekoliko suniti, pa bo organizacija * svojo pogodbo na tleh.
Posebno neprijetno je delavcem zaradi vohunov. Ko jih za-£utijo,"se prijatelj boji prijatelja. delavec svojega tovariša, pri delu vsi pazijo na besede. To je mučno, a rečem pa, da je tukaj opisano stanje razmer živa resnica. Johana Pečjak. •
čem, da je bil Murphy najboljši governer, kar smo jih imeli, posebno za organizirano delavstvo. kajti on jih je protektiral, sedanji governer pa jim grozi z milico, stavkokazom pa jo je ponudil za protekcijo. — R. P.
Najboljši odgovor na slab argument je, Če molčiš nanj. — Sydney Bmith.
Tisti ljudje, ki lahko drugim vse pritrgajo, so slavni, ker sebi ničesar ne odrečejo. — Leigh Hunt.
na dan.
Polovica kolosalnega proračuna v znesku $8,000,000,000 se bo dooila z davki, a (polovica pa s posojili. Številke francoskega vojnega proračuna kažejo, da potroši Francija približno $12,000,000 na dan za vojno.
Nemški in ruski stroški Nemške vojne postavke se dajo težko preceniti, ali ekonomi menijo, da mora biti nemška vojna mašina prav tako draga kakor francoska, in sicer $12,000,000 na dan.
Se teže je dognati ruske vojne izdatke v številkah zapadne veljave. Ali vendar ipa se lahko reče, da znašajo kake štiri milijone dolarjev na dan.
Vrh tega so Belgija, Holand-ska, Švica, Švedska, Norveška, Finska, Jugoslavija, Bolgarija
črni listi. Zanje ni dela nikjer. Ste Ameriški družinski kole-niti pri VVPA ga jim ne dajo. dar ae naročili?
LJUDSTVO V SLOVENIJI V TRAJNEM STRAHU PRED NOVO VOJNO
Skrivanje resnice povzroča sušljanje
ni je politična moč in zaslomba, ima delavstvo priliko okusiti posebno v stavkah, ^a primer v tukajšnji stavki pri Chry-sler korporaciji, ki se je pričela prvi teden v oktobru. Okrog 58,000 Chryslerjevih delavcev je v stavki direktno prizadetih. Ti se namreč bore za izboljšanje delovnih razmer in mezde, kakih 40,000 delavcev pa je moralo nehati z delom, ker je obrat njihovih to-varen, v katerih izdelujejo avt-ne dele, navezan na obrat Chryslerjevega podjetja.
£e dostikrat v zadnjih par tednih so trdili, da je sporazum že dosežen, le ae nekaj podrobnosti je treba izgladiti, pa bo podpisan. A nastale so vselej nove ovire. Ko to pišem, traja stavka ie 50 dni. Kompanija se je zmerom izgovarjala, da noče prepira z delavci in jim je pripravljena ugoditi v vsem kar more, nikakor pa ne bo podpisala takega dogovora, ki bi na- narodnimi ljudmi,'in nastala je pravil um jo, ne pa lastnike, za veHka brezposelnost, vsled katere je naše gibanje jako trpe-
Iz Barbertona, Ohio
V naši naselbini je bilo nekoč mnogo naprednjaštva. Imeli smo tudi deloven socialistični klub. Nekateri člani so se izselili. par jih je umrlo, drugi pa sO umrli le v aktivnostih.
Pred leti je imel Proletarec pri nas in v Akronu (Kenmo-ru) precej več naročnikov kakor sedaj, ker je v Barbertonu in Kenmoru deloval klub JSZ in tndi posameznikov, ki so agi-tirali, je bilo mnogo. Potem smo dobili župnika, o katerem so začeli praviti, da je socialist (?) in so njegovi govori v cerkvi zagovarjanje socializma. To je pri naivnih ljudeh vleklo, ker jim ni bilo treba v "grešni" socialistični klub ali se naročiti na Proletarca. Prišla je še kriza, dogodili so se prepiri med
ma mobilizirane. Računa se, da porabijo te dežele najmanj dodatnih $12,000,000 na dan, da ali branijo svojo nevtralnost ali pa se pripravljajo za napad.
61 milijonov na dan
Po tem je vojni račun za tiste, ki se dejansko udeležujejo vojne, in pa za one, ki se je ne, v skupnem znesku 61 milijonov dolarjev na dan.
Koliko ipožre vojni moloh na Iraškem, je prav težko reči, ker ni prav nobenih podatkov pri rokah..
Ta vojna se je začela v velijo dražjem obsegu kakor pa zadnja. Angleške številke ka-
V nekem pismu iz Ljubljane, datirano 5. novembra, pravi pisec, da ljudstvo nič ne ve pri Čem da je in je v silnem strahu, da udari na Slovenijo bodisi Nemčija ali Italija, ali obe. Listi morajo sicer tolažiti, da ni vzroka za strah, toda tisti, ki so pri časopisih vposleni, pa šepetajo, da sme biti tiskano samo kar vlada ipošlje ali naroči, in pa "domače novice". Vse vesti o vojni in o odnošajih Jugosla-
vije z inozemstvom morajo najin Ogrska deloma ali popolno-[prvo skozi vladno časnikarsko
agencijo. O izgredih na Hrvatskem in vojaških uporih v Kar-lovcu časopisi niso smeli pisati, zato pa so toliko bolj vneto krožila sušljanja. ki ponavadi narede iz komarja slona in po-večavajo strah med ljudstvom da kaj.
Vaje za beg pred sovražnimi vojnimi aeroplani tudi ne vplivajo dobro na Živce. V Ljubljani kopljejo zaklonišča, da se ljudje skrijejo v nje v slučaju vaj za beg pred letali, in pa da se bodo zatekli vanje, ako res pridejo sovražni bombniki nad mesto in okolico.
Septembra in oktobra je vla-
da odredila mobilizacijo, toda časopisi so jo morali tajiti. V družinah z odraščenimi fanti in možmi pa so vedeli, da je mobilizacija tu in uradno zanikanje jih ne bi moglo prepričati drugače, ker so njihovi moški zdaj v armadi namesto doma.
Draginja je neznosna. Ker je vlada hotela obvarovati bauke in posojilnice ter hranilnice pred navali, je ukinila redno bančno poslovanje. Pismo tudi pravi, da imajo ljudje za vsak slučaj pripravljene pakete oblek in živil, ako bi jim bilo treba nemudoma bežati.
Trgovina je jako iz reda, ker je Jugoslavija dobivala pretežni del blaga iz drugih držav, posebno iz Nemčije, ki pa je dovoz vsled vojne skoro čisto ustavila. t
Ljudje bi radi mir in delali. Pobožni molijo kakor zmerom, da bi Rog vladajočo goapodo čimprej pripravil k pameti. Pisec dalje omenja, da je med ljubljanskim prebivalstvom še volja do življenja in se bi zabavali in peli, ako bi bila priložnost.
lo, posebno "Proletarec".
Mnogi tisti, ki so se v prejšnjih letih trkali na prsa, češ. da so boljši socialisti kakor drugi, so se prelevili v nazaH-njake in tako adaj nima napredni sloj pokazati ničesar posebnega razen podporna društva. Nekateri rojaki še delujejo za naše gibanje. Njihova naloga v sedanjih razmerah je težavna. Toda gotovo pridejo za delavstvo in njihov napredek boljši dnevi. V tem upanju nadaljuje-
Tole mi ne gre v glavo?
gospodarje njenega obratovanja.
Kompanija je dobila v svojem boju proti uniji avtnih delavcev CIO močne zaveznike. V .propagandi in ščuvanju ji od začetka pomaga Homer Martin, v demagogiji pa kričavi demagog "father" Coughlin. Slednji je s svojim jezikom premotil že marsikoga, in to ne šele sedaj, ampak že pred nekaj leti, v začetku svojega rjovenja v radiu, Češ, da je res "borec za delavstvo" in da govori
"bolj radikalno kakor socialisti	.. , ,	M
in komunisti". Poleg tega du- \mo 8 8V°J,m delom. — N. N. hovnika in bivšega duhovnika Homerja je prišlo kompaniji na pomoč še nekaj drugih pridigarjev.
Nevarnejši sovražniki unij nego so imenovani sedanji "ex-pristi" pa so reakcionarni politiki v državni in mestni vladi, posebno stari governer Dicken-son. Prejšnji župan, ki je bil pri zadnjih volitvah poražen, je bil sovražnik naše unije, novi pa obeta ščititi delavske pravice.
V tej stavki smo zelo občutili da nimamo takega governerja kot ie brl Muriphy. Sedanji je ponudil kompaniji milico, da bi ji ščitila stavkokaze, ako se bi odločila obnoviti obrat brez sporazuma z unijo. Prejšnji governer Murph.v pa ni hotel poslati milice niti na sedeče stav-karje, čeprav so ga odvetniki korporacij in mnogi politiki u-verjali, da je taka stavka "ne-postavna", "napad na privatno lastnino" in "upor proti oblasti".
Tudi brezposelne podpore niso dali stavkarjem, češ, da so
Kako to, da ae ljudje, ki očitajo drugim napake, iz svojih Iststnih ne iz drugih ne morejo nič naučiti?
t


PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
V Trstu sem se spomnil, da sem bil v vlaku vprašal Josipa Kopača, ako je kje v sredini mesta kak kraj, kjer se zbirajo slovenski delavci. "Da, je. Skoro tik glavnega trga je gostilna pri Petelinu. Ampak napis ni več slovenski." Napisal mi ga je v naslovnik: "Tratoria ell Gallo".
Kmalu sva jo z Angelo našla. Komaj četrt bloka ovinkov je od hotela Evropa, v katerem sva stanovala, pa do gostilne pri Petelinu. Takoj ko vstopiš, vidiš, da si v preprosti gostilni za proletarske ljudi. Gospodinja. natakarji in vsi so bili z nama domače vljudni, čeprav sva bila prvič med njimi. Večinoma so govorili mešanico, kakor Slovenci v Ameriki.
Delavci so se ustavljali tu na poti z dela, da 'počakajo cestne kare za Opčino ali kjer že žive, popijejo četrt litra vina, po-kramljajo in odidejo. Kdor malo boljše zasluži, si včasi naroči tudi kos šunke in kruha. "Kako to in ono," sva jih vpraševala, ko sva se z nekaterimi mimogrede seznanila. Pa so bili manj zaupljivi kakor nekateri izmed onih Slovencev, s katerimi sva se sešla v restavraciji Evropa. Kjer je denunciranje patriotična dolžnost, imajo tudi stene ušesa, in kjer je ovadu-stvo znak patriotizma, se je treba paziti, kaj zineš, še prijatelji si ne zaupajo, kajti morda bodo jutri vsled kakega pre-pirčka sovražniki, pa je nevarnost. da bi kdo iz maščevanja ne povedal zaščitnikom države kaj takega, kar bi zatoženega človeka obremenilo in mu povzročilo sitnosti, ali morda celo kazen.
Ako opazuješ življenje v Trstu in drugod po Primorskem le na vnanje, boš uverjen, da je okto normalno, kakor drugod. Tudi domačini sami bi se radi uverili, da je tako, kakor izgleda na videz. Žito ljM*Ije o svojih težavah in gnjevih zelo neradi govore, posebno prole-tarci, ker jim oblast lahko škoduje pri delu, na imetju, pri socialnih dajatvah, njihovim o-trokom — o, veliko načinov je, s katerimi se jim lahko ogre-njuje življenje.
Kadar ti zaupajo, posebno razumnejši krogi, ti povedo, kdo so trajno pod policijskim nadzorstvom, kje so [pokopani Slovenci, ki so bili v ječi radi prepričanja in umrli v nji, ali pa bili ustreljeni v hrbet. Ampak taki pomenki so neprijetni tudi če ne bi bili neVaroi. Pravijo, da je italijanska oblast po sporazumu z Jugoslavijo v šikaniranju Slovencev precej odnehala, a kdo ve, kdaj ga spet obnovi. Previdnost je torej na mestu.
Naslednji dan zjutraj, ko sva Ma na postajališče cestnih železnic in si kupila ljubljanska dnevnika, sva sklenila imeti zajtrk v gostilni pri Petelinu. V nji sva videla povsem drugačno družbo nego prejšnji popoldan in zvečer. Pri mizah so ščebetale kmetice iz okolice. Soči v je, kako kokoš, jajca ali kar že so prinesle na trg, so prodale, si privoščile merico vi. na 3 "štrukljem" in si pripovedovale vsakdanjosti. Vse so bi-
le že precej priletne ženske.
Govorile so tudi o Sveti gori. Mislil sem, da Slovenci v Trstu niso bili nikoli kaj prida pobožni, a zdaj menda so, ker jim to ni prepovedano. Nekatere so bile na gori prejšnjo nedeljo, druge so pravile, da se pripravljajo nanjo to ali pa nnslednjo nedeljo.
Pomenek teh žensk in njihovo božjo pot sva pozneje omenila Pavči Bergerjevi.
"Bi vidva Šla na Sveto goro? Jutri nas odide tja večja skupina. Imeli bomo dva avta. Prostora v njima dovolj tudi za vaju.'*
"Zanimalo viju bo, pa tudi vožnja je lepa," Je ipripomnil njen oče Matija. Vabilu sva se radevolje odzvala. Bilo je krasno nedeljsko jutro, ko smo se odpeljali. Dali so nama prostor v Bergerjevem avtu, ki ga je vodil njegov šofer. Matija Ber-ger in njegova soproga sta nama pojasnjevala Kraje, pu katerih smo se vozili in vrh tega smo zbijali šale. V ostali naši družbi sta bila dva visokošolca, brata Milovan in Stane Ferian-čič, ki študirata na medicinski fakulteti v Bologni. Njun oče je sodnik v Milanu. Živa fanta, izborila pevca in družabnika. Govorita lepo slovenščino, kajti te.krat, ko sta doraščala, so se jc v Italiji še smeli učiti v najem jeziku. Pavči je nama predstavljala dalje: Teta Mila. Njihova sorodnica. Delala nam je mnogo zabave. To je dr. Postelj, profesor medicine. Prišel je na obisk v Trst z avtom, ki *icer ni bil kak sijajen limozin, kakršne je včasi italijanska avtna tovarna FIAT prodajala bogatašem v Zed. državah, ampak model "miško". Majhen avto, ki pa se v njemu vendarle lahko vozi za silo pet ljudi. Teh "miškov" je v Evropi veliko več kot drugih vtov. Posebno v Parizu jih je mnogo po ulicah. Zdaj menda ne, ker ne dobe gasolina, a pfed to vojno jih je bilo več od leta do leta. Beseda "miško" je nastala med Slovenci za označevanje majhnih stvari iz Desneyjevih filmskih risb "Mikey Mouse,f, ki zabavajo ne le milijone ljudi v ameriških kinoglediščih, nego tudi v Evropi. V Jugoslaviji je bil pred par leti Desne.vev "miško" prepovedan, ker ni nastopal v smislu zakona za "zaščito države". Obiskovalcem kinogle-dišč v jugoslovanskih mestih je bilo zelo dolgčas po njemu.
Profesor medicine mi je dal vizitko. Cital sem na nji: "Dr. Teodoro Posteli, assistente R. Clinica Medica, Bologna."
Segel sem mu v roko in pri tem uzrl v njegovi gumbnici znak fašistične stranke. Zdaj pa sem jaz mislil, da bom moral biti previden v govorjenju.
Vprašal sem o njemu zelo o-prezno druge. Fin človek. Lani so mu obetali, da bo poslan kot zastopnik tega vseučilišča na medicinski kongres v New York, a dobil je to priložnost drugi. Teodorja nedvomno odrivajo zato, ker je Slovenec. Doma je blizu Vipave, kjer imajo njegovi starši trafiko.
Postrani sem skušal poizve-deti tudi radi znaka v njegovi gumbnici. Pa sem izprevidel, da je ta stvar nekako taka kot
Ameriški Družinski I Koledar za leto 1940
vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise iz zgodovine naših organizacij in naselbin, potopis o Mehiki. 9 razprav, člankov in opisov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik
in drobiž.
Obsega 224 strani in je vezan v platno.
Stane 75cf kar je za nlovennko knjigo v takem obnegu in n tako bogato rnebino izredno malo.
Razpošilja ga knjigarna "PROLETARCA", 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
v tej deželi: če ti dajo službo demokrati, moraš biti demokrat, ako pa republikanci, si republikanec. To se razume sa-moposebi. Le da v tej deželi ta politična delitev ne sega v univerze, pač pa le v ljudske in višje šole. O da, tudi v univerze, ako so državne!
Dr. Posteli me je v poznejših pomenkih nazival za "profesorja". Mislil sem, da se šali, dasi ni šaljivec. Ne, mislil je resno. Ko me mu je Pavči Ber-gerjeva predstavila, jo je najbrže napačno razumel o "moji" sarži in me zamenjal za nekakšnega zelo šolanega Človeka.
Med potoma smo se ustavili v par krajih, ki so jih nama pojasnjevali, bodisi glede bitk med svetovno vojno, ki so divjale po Krasu, ali o novih gradnjah, ali kar je že bilo zanimivega. Vožnje skozi Gorico nismo prekinili. Z Bergerjevimi sva se dogovorila, da pridemo v to mesto naslednji dan.
"Ali naj gremo z avti prav do vrha Svete gore, ali bomo nad pol pota hodili?" je vprašala Pavči. Sklenili smo soglasno, da se peljemo navkreber le kako četrtino poti, potem pa peš na vrh.
Dan je postal neznosno vroč. j Ali pa se mi je le tako zdelo. Ne, tudi drugi, ki smo jih sre-čavali, ali dohajali, so bili premočeni od znoja. Solnce se je upiralo v kraški kamen, da je postal vroč kakor lončena peč, | ko kuriš v nji. Feriančič in njegov brat sta predlagala, da gremo po bližnjici namesto po cesti. Pavči in njena sestra sta soglašali, pa tudi teta Mila je bila pri volji. Ostali nismo ugovarjali. Sli smo po cesti še prilično časa, predno smo krenili po kamenju čisto navkreber. Prosjakov ob poti je bilo toliko, kot sem jih videl nekoč v otroških letih, ko smo šli z Medvod na Brezje. Takrat se mi je zdel tisti klanec proti Brezju kakor da plezam v goro. Pa je nič v primeri z bregom, po katerem smo lezli sedaj. Matija je dal vsakemu prosjaku nekaj drobiža. Vsi so mu po slovensko ob-ljubovali, da bodo molili zanj. Ne vem, ali so ugenili, da smo Slovenci, ali pa ne znajo drugega jezika. Da, par prosjakov smo naleteli, ki so bili menda Furlani in znali samo svoje narečje. Zgodnji romarji, ali morda tisti, ki so prišli na Sveto goro že v soboto, so se v trumah vračali, dasi je bila ura šele 10 dopoldne. Le malo moških smo srečali. Vse slovenske ženske skupine, ki so šle navzdol, so pele. Prvič <po mnogih letih sem slišal peti znano bo^jepotno pesem. "Marija k tebi uboge reve zapuščeni kličemo..."
Skupine Italijank pa so se smejale, zbijale šale z moškimi, ki so jih srečavale in "flir-tale". One se ne smatrajo zapuščene ... Pobožnim Slovenkam pa je očividno hudo. Slovenske duhovnike, slovenskega škofa v Gorici, pravico moliti v cerkvi na glas v svojem jeziku in poslušati slovenske pridige so jim vzeli. Nelcaj tega jim zadnjih par let milostno vračajo. A še vedno se smatrajo za "uboge, zapuščene reve in prosijo Mater Božjo, naj jim prikliče nazaj nekdanje dneve ... Posvetna in cerkvena oblast jim to dovoljuje, kajti ljudje, ki se v svoji ponižnosti in živi veri smatrajo za uboge reve, ne morejo postati uporniki...
(Dalje prihodnjič.)
IZ POLJSKEGA PREKO NOČI NEMŠKO MESTO
Posnanj (Poten) u« Poljskem je imel pred nem.ko okupacijo ismed 260,000 prebivalcev !e 60,000 Nemcev. Novinar Don.Id Day poroča is Ri(e, da j« »d*.j večina prebivalstva v tem mestu aemika Poljske napise ulic,' trgovin, uradov in vse druge je nadomestila nemščina. Nemška oblati je Posnanj ponemčila na enostaven način, da je Poljake isgnala, njihovo imovino pa dala Nemcem, ki »e priseljujejo vanj is baltiških desel. V vojni ja Posnanj veliko trpel. Kaj »e je sgodilo s mostovi, priča gornja slika. Nemci •o sgradili sačasne hodnike preko reke in cbljubljajo, da bodo sgradili nove moderne mostove čim bo končana sedanja vojna, ako ne ie to simo.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Veselica društva "Mox-ham"
John»town, P«. — Slovensko bratsko samostojno podporno društvo "Moxham" vabi na veselico, ki jo priredi v soboto 2. dec. Prične se ob 8:30 zvečer. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, posebno pa Člani tega društva. da pridej7o na veselico polnoštevilno. Vstopnina je samo 25c. Igral bo Kaplerjev orkester, ki zna ustreči starim in mladim. John Polenta, tajnik.
Slabo za Žide v Rumuniji
Rumunska vlada je odredila popis vseh 2idov, da ugotovi, kdo so upravičeni živeti v Rumuniji in koliko se jih je vanjo preselilo po svetovni vojni. Cenijo, da je v nji okrog 1,500,-000 Židov, izmed katerih jih je tiad četrt milijona nedržavlja-nov.
Cleveland, O. Bivši Detroit-čan. Frank Česen, aktiven v kulturnem in političnem gibanju med nami, se je oglasil s pismom in priložil vanj $9.05 v tiskovni sklad, ki jih je zbral med prijatelji in somišljeniki. Jennie Dagarin je poslala 11 y2 naročnin in $18.10 v tiskovni fond Proletarca, Tone Janko-vich pa 10 n&ročnm (med temi dve novi) in $13.00 podpore. (Tako ae giblje i v metropoli. Ta teden bodo naši klubi prejel! koledar in upamo, da bodo AU sodrugi in sodružice pridno na agitacijo z njim.
Detroit, Mich. Peter Bene-diet nam piše: "Zdaj, ko sem s koledarskimi oglasi končal, se bom .pa lotil kaj drugega. Želim, da sodrugi drugod vedo, da sem še zmerom aktiven za našo JSZ in Proletarca." Svoj argument je podkrepil s tem, da je zbral $16.50 v podporo Proletareu.
East Helen«, Mont. Jože Mi-helich je nabral dolar v tiskovni fond. Naročil je tudi ducat koledarjev.
Chicago. III. Pred kratkem na-< je obiskala naša naročnicji iz Ely, Minn., Frances Seliškar. To je prvič, odkar smo v svojih lastnih prostorih, ki so se ji zelo dopadli. Prispevala je dolar v tiskovni fond. Chas. Pogorelec je dobil 6 naročnin in nabral na zabavi v Waukeganu za časa konferenčnega zborovanja klubov JSZ in organizacij P. M. v tiskovni fond $6.75. Joseph Oblak je dobil 2 naročnini, Joseph Turpin pa je zbral $7.30 podpore listu na 14. obletnici društva "Pioneer" št. 559 SNPJ. Tone Putz iz Cicera je prispeval $5 v podporo listu.
Diamondville, Wyo. Anton Tratnik poroča, da sta bila na agitaciji z John H. Krzisnikom. Za začetek je poslal eno naročnino. Zbirata tudi vsoto v podporo listu.
Milwaukee, Wi». Jacob Rožič je poslal 2 naročnini in $10 podpore listu od kluba št. 37 JSZ; Christina Podjavoršek pa $3.15 in dve naročnini.
Pueblo, Colo. Frank Boltezar je poslal eno naročnino.
Sharon, Pa. Anton Zidanšek je poslal vsoto $8.50 podpore listu, ki jo je zbral na proslavah 35-letnice SNPJ v Straba-nu in Sharonu, Pa.
Meadowlandt, Pa. Martin Baje je poslal $3.40 podpore listu, ki jo je zbral med znanci in somišljeniki.
Bridgeport, O. Joseph Snoy je poslal 6 naročnin. PravJ, da bo skušal zbrati tudi nekaj v tiskovni fond. V ta sklad je poslal $3.00 Martin Kosa.
Arma, Kana. Anton Shular je poslal še eno naročnino in
prvo naročilo za 75 iztisov koledarja. To je za začetek.
Herminie, Pa. Izgleda, da bo Tone -Zornik spet odnesel krono v agitaciji za list. Poslal je do zdaj 18 naročnin, zraven pa zbral tudi $10.55 v tiskovni sklad Proletarca. Tone je še zmerom fant na mestu.
Crafton, Pa. Kar se tiče dajatve prostovoljnih prispevkov Proletareu, jih je malo, ki bi tako pogostoma prispevali kot Anton Petrovčič; to stori ob vsaki priliki, zraven pa še sam zbere nekaj dolarjev. Zadnjič je bil na veselici na Imperialu in pozneje se je še ustavil med rojaki v Cliff Mine in zbral v teh dveh naselbinah $6 za Proletarca.
Sugarite, N. Me*. Tudi daljni zapad se oglaša. Jakob Skerlj je poslal vsoto $2 v podporo listu, ki jo je zbral med člani dr. št. 154 SNPJ. Naročil je tudi 5 koledarjev.
Warren, O. Tudi Jože Jež ne
miruje. Poslal je dve naročnini.
Waukegan, III. Frances Artach. tajnica dr. št. 14 SNPJ. je poslala $1.50 v podporo listu.
We*t A Hia, Wb. Od tu so poslali v tiskovni fond Mary Mu-sich $7.50, Frank Matkovich $5.35 in Kristina Pugeij $4.35.
Kemmerer, Wyo. John H. Krzisnik je poslal 4 naročnine, provizijo $1.20 pa poklonil v tiskovni sklad.
Barberton, O. Mike Kopač je poslal dve naročnini in naročil za začetek 25 koledarjev.
Jennert, Pa. Jože Tursich je spet med nami. Poslal je 6 naročnin (od the eno novo) in $6,70 podpore listu. Pravi, da se bo ravnal po navodilih uprave in storil vse, da se list v njegovi okolici spet razširi. Ker poznamo Jožeta kot vztrajnega agitatorja za našo stvar, smo uverjeni, da bo svojo obljubo tudi izpolnil.
Bentleyville, Pa. Po navadi je Ix)ize Humar prepusti drugim, da so zbirali prispevke listu v podporo, sam pa pridno (prispeval zraven. To pot se je pa tudi on podal na delo in zbral v ta namen $6.75.
Clairton. Pa. Eden prvih, ki se je odzval opominu o poteku naročnine, je bil zadnji teden dolgoletni naročnik Proletarca Mike Cebašek. Poleg naročnine je poslal tudi $2 podpore listu.
Detroit, Mich. Katie Junko je poslala $10 podpore lifftu, ki jo je prispevalo društvo št. 121 SNPJ v priznanje za njegovo zvesto delo v prid SNPJ. Sama pa je zbrala še $2.62 med posameznimi člani društva,
Renton, Wa»h. John Shum-rov je edini naročnik Proletarca v tem kraju. Pred kratkem je prejel od uprave apel v prid
lista, pa je pobaral nekaj rojakov. Uspeh ni bil kaj posebnega toda kljub temu je dobil enega novega naročnika, sam pa prispeval 50c v tiskovni sklad.
Red Lodge, Mont. Kayetan Erznožnik pravi, da še zmerom pomalem giblje. Izgleda, da res, kajti zbral je $5.10 v tiskovni fond in naročil 10 koledarjev za začetek. Ker se jih je v tamkajšnjem okraju prejšnja leta veliko več prodalo, in ker gre z delom zdaj na boljše, bo tudi Erznožnik poskusil svojo srečo z agitacijo za nove naročnike in skrbel, da se koledarja čimveč razproda.
Piney Fork, O. Iz tega kota se je oglasil z eno naročnino Frank Završnik, naročil ducat koledarjev in .poslal $1.25 podpore listu.
//
Vaška venera" dobro uspela
Pueblo, Colo. — Komedija "Vaška venera", ki jo je vpri-zorilo društvo "Orel" SNPJ, je dobro uspela. Vse priznanje igralcem in režiserki Rose Ra-dovich, kajti svojo nalogo so izbomo izvršili. Smeha je bilo na koše.
Frank Boltezar je ob tej priliki nabral v tiskovni sklad Proletarca lepo vsoto $9.10.
Predzadnji teden so tu zaprli Louisa Tekavca iz Denver-ja, ker se je izdajal za vladnega uradnika v oddelku za dobavo državljanstva. Poiskal je ljudi, ki še niso državljani, jim obljubil državljanski papir v teku 60 dni za vsoto $50 ne da bi imeli kake sitnosti ali zasli-šavanja. Ob enem je vsakega posvaril, da če si ne preskrbi državljanskega papirja v čim-krajšem času, bo deportiran. Njegov švindel je prišel na dan, ko je neki nedržavijan vprašal pravega naturalizacij-skega uradnika, Če mu Tekavec res lahko preskrbi drugi papir v tako kratkem času. Zvezni detektivi so uvedli preiskavo in kmalu dognali, da Tekavec sle-pari. Aretirali so ga v hotelu. Ker ni mogel položiti poroštva $1000, je moral ostati v ječi.
Louis Tekavec je človek prikupne vnanjosti in ima nastop kot da je res važna osebnost. Dejal je, da je prišel v Pueblo radi seje društva Zapadne slovanske zveze, in da živi v Den-verju na naslovu 5030 North Broadway. Najbrže so mladega človeka privedle v to nepremišljeno dejanje sedanje razmere.
Slovenci v drugih krajih, ki so kdaj delali v topilnicah in rudnikih v naši državi, se gotovo spominjajo imena Guggen-heim. Ta familija si je pridobila milijone z izrabljanjem pri-rodnih bogastev in delavcev v Coloradu. Njen član Murry Guggenheim je umrl v New Yorku v prvi ipolovici novembra. Zapustil je veliko premoženje, in z njim nekaj v dobrodelne namene. Za kliniko, v kateri naj bi dobili zdravniško pomoč revni otroci v newyor-škem mestu, je zapustil pet milijonov dolarjev. Bilo bi boljše, če bi bogastva ostala v tisti državi, v kateri so bila nagrab-Ijena, namesto da imajo od njih koristi ekonomski rojalisti in morda nekaj tudi kake dobrodelne ustanove v New Yor-ku. — Poročevalec.
Za Proletarca v Wyomingu
John H. Krzišnik iz Kem-mererja, Wyoming, je poslal dve' celoletni naročnini in ob enem piše, da bosta šla s sodru-gom Tratnikom med rojake v namenu, da nabereta kolikor mogoče prispevkov v tiskovni sklad Proletarca in dobita novih naročnikov.
Dalje pravi v pismu:
"Sicer ne upam na kak posebno velik uspeh, a obupavam pa tudi ne. Slovencev tod ni mnogo, a še ti so večinoma taki, da se ne zanimajo za napredek. Ako bi prišel kdo iz Chi-ca#a, bi bili vsi okrog njega in ga prepričevali kako napredni so, ko pa pride naokrog zastopnik Proletarca, je pa izgovorov na koše, češ, nimam denarja, imam Glas Naroda, ali (pa, "berem samo angleške liste" če-Čeprav ne zna angleško."
KAKŠEN BO MIR, KI BO NAREKOVAN PO SEDANJI VOJNI?
(Nadaljevanje s 1. strani.)
prodro maginotove črte, Hitler pa postane vrhovni vladar evropskega kontinenta, kolikor ga ni pod Rusijo. Namen nem-ke strategije je oslabiti angleško vojno silo na morju toliko, da bo cesarscvo Velike Britanije razpadlo samo od sebe. V ta namen si nemška diplomacija prizadeva zbližati Rusijo z Japonsko, da bo potem Japonska imela svobodne roke v vojni na Kitajskem in posebno v njenem namenu izpodriniti imperializem Velike Britanije iz Azije. Izgleda, da ima nemška diplomacija v teh poskusih srečo, kajti napetost med Rusijo in Japonsko pojenjava in je možno, da skleneta nenapadalni pakt ter rešita sporna vprašanja radi mej, Sakhalina itd. tako, da bodo vzroki za sovražne incidente odstranjeni. Ako se to zgodi, bo kitajska vlada izgubila sovjetsko zaslombo, japonska vojna mornarica pa bo lahko brez strahu pred Rusijo pometa angleško premoč iz Azije in jo nadomestila s svojim imperializmom. Vlada Zed. držav skuša to preprečiti z gospodarskimi pritiski na Japonsko in tudi svojo vojno mornarico je poslala v svoje azijske posesti.
In kaj v slučaju angleške zmage?
Da-li je Hitler res prepričan, da je zmaga v njegovem žepu, ne vemo. Bržkone govori v tem slučaju drugače nego misli. Kajti računa na zmago s tolikšno gotovostjo kakor se dela. čemu venomer ponuja mir?
V Nemčiji jih je mnogo, ki dvomijo v zmago, kajti če bo borba nadaljevana, so proti tretjemu rajhu gospodarski zakoni. Nevtralne dežele v vzhodni Evropi se že zdaj branijo zalagati jo z živili in sirovina-mi na upanje, pa tudi ogroir na Rusija je ne bo mogla s potrebščinami oskrbeti toliko kot je nemško ljudstvo v .pričetku vojne pričakovalo. Angleška propaganda vztrajno trdi o naraščanju nezadovoljstva v Nem čiji, ki bo do prihodnje pomla-
di dovedlo do revolucije, če Hitler prej ne odneha..
Strah pred preobratom
Najbolj v skrbeh vsled te vojne so nemški posedujoči sloji. Vedo, da je njihova država bankrotna in da krušne karte za navduševanje ljudskih množic niso dobro sredstvo. Treba je računati tudi s podjarm-ljenimi milijoni Cehov in Poljakov, ki' so proti Nemčiji v vsakem slučaju. Ako se revolucija res dogodi, kakšna Nemčija pride iz nje? In ali bo to revolucija, ali civilna vojna? Ali ni možno, da bi v slučaju take zmede v Nemčiji storila Rusija isto, kakor na Poli*kem, ko je poslala svojo armado vanjo? In če se to zgodi, ali postane Nemčija bojno polje za vojno med Rusijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani?
S temi vprašanji se resno per čajo tudi v — Berlinu. Zato nemški gospodarski krogi toliko pritiskajo na Hitlerja, da naj sklene mir dokler je še Čas. Mnogo jih je, ki delujejo za sporazum med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, da se zajezi prodiranje — sovjetskega imperializma.
Evropska unija
Dalekovidnejši krogi v Evropi skušajo (pridobiti nemško in druge vlade v spoznanje, da se ne bo s to vojno ničesar rešilo, pa naj zmaga kdorkoli, ako bo zmagovita skupina spet narekovala krivičen mir, kakor ga je v prejšnji vojni. Naj se torej rajše pravočasno sporazumejo in priznajo, da je resničen mir mogoč le, ako se evropske države združijo v gospodarsko celoto in sodelujejo druga z drugo. Nekateri imajo Že načrte, kakšno ustavo naj ima bodoča evropska unija, ali združene države evropske, drugi smatrajo to še za utopijo, toda dejstvo je, da rešitev Evrope je samo v vzajemnosti. A dejstvo je tudi, da se sedanja vojna ne vrši v ta namen, je pa čisto mogoče, da bo posledica te vojne zedinjenje evropskih detel v skupno dobro.


■. • ,t *i » h . f" > i
• •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Anion Grdina v Cievelandu
se spreminja v "rdečkarja". Tega grdega preievljanja ga je obdolžil rev. Matt Jager, torej gospod, ki ve, kaj so grehi, ker jih je vajen poslušati v spoved-niei. Veliki nekdanji katoliiki steber, prvoboritelj za narod in cerkev, gospod Anton Grdina je zaiel v rdečk a rs k o mlako takole: V Cievelandu praznujejo vsako leto pod neposrednim pokroviteljstvom jugoslovanske vlade "dan ujedinjenja". Tako tudi letos. Na slavju je potrebno, da nekdo poje in nekdo vprizori kak narodni ples, dramsko skico ali kar že. Pa so odločili, da naj izmed slovenskih kulturnih druitev dobita to nalogo samostojna "Zarja" in dramatično društvo "Ivan Cankar". Sklenili ao, da ju naj v imenu pripravljalnega odbora povabi dr. Mall.v. Prečastiti gospod Jager ga je prijel vsled tega ostro v roke in ie bi mu bil greh povedal v spovednici, bi mu nalo-žil precejšnjo pokoro. A dr. Mally je po dolgem pojasnjevanju gospoda uveril, da zamisel, povabiti za zastopstvo Slovencev na dnevu ujedinjenja dva tako "brezverska," "rdečkarska" društva, ni bila njegova. Cemu se ni gospod Anton Grdina oglasil in predlagal, da se naj povabi vsaj eno slovensko KATOUSKO kulturno društvo? Rev. Jager je nato prijel Toneta Grdino, ta pa mui je baje kratkomalo odvrnil, da je treba na takih prireditvah prvovrstnih pevskih in dranv skih zborov, ki se lahko hitro pripravijo in svoje točke predvajajo tako, da jim tudi kritiki ne morejo ničesar očitati. Tako torej, katoliška pevska in dramska druStva smatra Anton Grdina za drugovrstna! V dveh kolonah ga izpoveduje radi t* ga. Odveze mu ni dal, kar priča eledeči zaključni del Jagro-vega dopisa v "Am. Domovi-ni":
"Morda »a je hotel Mr. Grdina s tem pritegniti takozvans ^napredna" društva k sodelovanju ob narodnih proslavah. Tukaj, Mr. Grdina, tukaj so "bridke fkušnje" za Vas, ne pa pri katoliških društvih! Ia po teh bridkih skušnjah z " naprednimi*' društvi bi lahko že enkrat pustili "napredna** društva pri miru in »e držali svoje strani. Seveda na hotelske parkete se gre vsak rad postavljat. In tudi h kulturnemu vrtu bi se najbrže sedaj radi prislinili "naprednjaki", sedaj ke je najtežje delo za kulturni vrt opravljeno, sedaj ko je stvar uspela. Saj te je navada "naprednjakev", da radi zlezejo po hrbtih katoličanov na površje in se toplo ugnezdijo, in neumna navada katoličanov j«, da delamo za žive in mrtve, petem pa dovršeno delo — prepustimo nasprotni-kom." Mi se tako radi pokažemo wgenth*mane," fine, v resnici —- osle.
In se moremo čuditi, če so prireditve katoliških kulturnih društev, prireditve katoliške mladine tako slabo ebiskane, prireditve protikatoli-ških društev pa tako izborno? Ni čuda, ko pa celo oni, ki se postavljajo Za voditelje katoliškega življenja, tako jittmo kažejo, da so katoliška kulturna društva — društva d rune vrste! Ni čudno, ko pa je te "voditelje" vid»»ti na prireditvah liberalnih in socialističnih druitev kaj pogosto, na prireditvah naše farne mladine pa kaj redko . . . Narod pač dela, kakor ima rglede. Torej lepa Hvala, gospodje, da ste pokazali, kaj smatrate e katoliških kulturnih društvih! To spoznanje bridko boli, pa je prav, da vsaj jasno vemo, pri čem da sme.**
Iz tega je razvidno, da smatra Rev. Jager za "socialista" ali vsaj za "liberalca" vsakega, ki ne gre vsako nedeljo v cerkev, ali ki je meso ob petkih, ali ki ne poseti vseh cerkvenih prireditev. Takih "socialistov" in 'liberalcev" je v "metropoli" kakor drugje res veliko, ampak če cerkvi niso kaj prida v korist, socialističnemu gibanju tudi ne pomagajo. Niti se ni vredno prerekati, kdo naj bo plesal ali pel na slavju "dneva uje dinjenja". Saj se v Jugoslaviji bolj razdružujajo kakor ujedi-njujejo! In slovenski socialisti de posebno nimajo vtroka sodelovati na takih slavjih, ker je njihov pokret v Jugoslaviji prepovedan. Gotovo se je Rev. Jager v svoji graji zelo zmotil, kar ve Se posebno dobro Anton Grdina. Zato svojim kritikom obljublja, da jim bo odgovoril in dokazal, da mu delajo krivico, ako dvomijo o njegovem verskem prepričanju. Tako bo metropoli vzlic adventu dovolj zabave ne le na narodni nego tudi na katoltfko narodni strani.
4 Nap rej*' de zmerom trdi, da je "nestrankarski" list -— edini nestrankarski list, ki je posvečen delavskim interesom brez rasiike na osebna prepričanja. Nu, malo šale mora biti.
Urednik "nestrankarskega lista r Pittsburghu piAe, "da »o pri Proletarcu zelo ponosni na blagoslov, ki ga jim je dal Martin Dies". Pri Proletarcu o tem nič ne vedo in tudi Dies ne. "Nestrankarski list" je to zapisal, ker smatra, da ena laž v njemu več aH manj ne dela razlike. čemu rajše Nestrankarski list" ne pove, kdo je zdaj njegov "novi pravi urednik"? Morda bo to njegove čitatelje bolj zanimalo, kot pa da taji to kar ve.' 4 4 » '
Clevelandakega Barbiča je prekrstil pittobttriki 4Hazaj" v Barabiča. "Nazaj" torej tudi v tem oziru ritensko "napreduje". ProMo nedeljo so imeli cle-veiandski prijatelji "Nasaja"| sestanek, na katerem so se posvetovali, ako bi bilo mogoče "Nazaja" oteti ritenske hoje s preselitvijo v Cleveland. Mar nimajo v "metropoli" ie zdaj dovolj demokratskih listov?
Americaa-Yugealav Reflec-tor je priobčil v svoji novem-berski številki dopis ia starega kraja (v angleščini), v katerem avtor biča površnost in potrat-nost jugoslovanske vlade. Med dragim" imenuje režimskega politika Milana Babiča, ki ga je vlada v minulem poletju poslala za pomožnega komisarja jugoslovanskega paviljona na svetovni razstavi v Ntw Yorku, dasi ni zmožen angleščine, je brez znanja v mednarodni trgovini 1n manjka ma tudi drugih sposobnosti. Znal pa je režimu * pridobiti "glasove", kadar si je razpisal "volitve". Plačevala mu je po $60 na dan in vae stroške, enako drugim, ki jih je poslala v Ameriko To j t verjetno, kajti Jugoslavija svoje diplomatične ln druge zastopnike v inozemstvu teredno dobro plačuje.
V Angliji je več zlata kakor na Nemškem
--Anglija in njene zaveznice prednjačijo tudi v tem, da imajo kakor leta 1914 tudi sedaj več svetovne osnovne kovine (zlata) kakor njihne sovražnice.
Na Angleškem je zlata za dva bilijona in dvesto milijonot dolarjev in Francija ga ima za $2.647,000,000. Ta vsota daleč presega ono, ki jo imajo zaveznice nemško-laAke osi. Italija ima zlata za $198,000,000, a Nemčija pa samo za $94,000,-000. ftpanija je v tem oziru bogate i&a od teh dveh. Ta ima zlata za «625,000,000. Več kakor polovico denarnega zlata je v Zedinjenih državah, ki ga Imajo za 1« in pol Mlijonn do-
larjev.
V večji in boljši pregled naj od spodaj podamo lestvico, ki kaže, koliko zlata imajo posamezne vodilne evropske dežele letošnje leto:
Francija	$2,574,000,000
Anglija	2.200,000,000
Nito*em*ka	800,000,000
frHcS	598,000,000
Btllhja	549,000,000
Španija	525,000,900
Italija >	193.000,000
Japanska	164,009,000
R u murska	1*7.000,000
Nemčija	94,000,000
Poljska	84,000,000
Jugoslavija	Bt,000,000
Grftka	81,000,000
Taršks	39,000,000
<>gr«ka	24,000,000
Louia Adamk na svojih predavanjih^ o sedanji situaciji svari (kakor poročajo listi) pred antisemitizmom in anti> germanizmom. Pravi, da je v Ameriki 16 do 20 milijonov Nemcev, ki so proti nacijem in ne nasedajo hitlerskemu bun-du. Bilo bi dobro, ako bi bilo to res. Toda kdor dela ali Živi med Nemci, ve, da jih zelo veliko simpatizira s Hitlerjem, četudi tega ne priznajo in Čeprav niso naciji po preipričanju. Tudi antisemitizma* in druge protiži-dovske propagande v Zed. državah je čezdalje več.
Flnaka blazni, ker izziva v vojno t Rusijo, pravijo v Moskvi in ji obetajo naviti ušesa ter pomesti z njenim vladajočim slojem. (Finci trdijo, da je vladajoči sloj na Finskem 0-gromna večina finskega naroda). Očitno sovjetska propaganda posnema metode, 'kakršnih se je posluževal Hitler v pripravljanju napada na čehoslovaško in letos na Poljsko. Je nekako tako, kakor če bi mačka mijavkala, da jo misli miška napasti.
Kje je logika? Ljudje, ki so vpili kot jesiharji, ker nista šli Anglija in Francija lani v vojno s Hitlerjem, sedaj še bolj kriče proti, ker sta Šli v vojno. In ker na zapadni fronti ne koljejo vojakov v deseUisocih, nego dremljejo na obeh straneh, se pacifisti zelo tog6te radi tega. če pa se bi na debelo klali, bi tudi zavijali oči proti nebu. Kar priča, da nekaterim ljudem ne ustrežeš. pa delaj kar hočeš. Nikoli se jim ne bo zdelo prav.
"Dan ujedinjenja" bo pra-znovan v Chicagu 3. dec. v Pil-ženskem paviljonu na 26. cesti. Ko je brlo ujedinjanja med Jugoslovani v starem kraju še prilično mnogo, so ga uradni Jugoslovani v Chicagu proslavljali kakor da ga je malo. In zdaj, ko ga je res malo, pa ga bodo proslavljali, kot da ga je več ko kdaj prej.
Pevski sbor "Slovan" v So.
Chicagu (oziroma Pullrtianu) je bil včasi svobodomiselni pevski zbor. Zdaj sodeluje na njegovih koncertih tudi slovenski katoliiki pevski zbor "Adrija" in reklamne dopise zanj priob-čuje tudi katoliški "Amerikan-ski Slovenec".
Novi naročniki se dobe. Ampak na katoliške liste. Mary Blai jih je dobila v Waukeganu za Jeričev "Novi svet" 44. "Am. Slovenec" poroča, da se enako krepko postavlja tudi Minnesota, Pueblo itd. Zanimivo, če se pomisli na izgovore naših ljudi, kadar se gre za napredne liste 77?----~--------
Skriti svoj Icreg znajo katoličani veliko bolj kakor "napt-ed-njaki". Posebno v Cievelandu jamrajo, da obesijo vsak pre-pirček na veliki zvon. "Ave Maria" in "Amerikanski Slovenec" sta že nekaj let smrtno skregana. Ne govorita drug z drujrim, se grdo gledata in tajno strastno konkurirata drug drugemu. A katoličani v slovenskih naselbinah o tem večinoma nič ne vedo, ker oba lista svoj tajni prepir skrivata kolikor najbolj moreta, a podtalno se tepeta dalje, kakor krta.
Bazar soc. stranke v Chicagu.
Soc. strartka Čikaškega okraja priredi bazar 9. in 10. decembra v Millinery VVorkers Union Hali, 5S East Wacker Drive. Ta dvorana je znana mnogim Slovencem, posebno tistim, ki so člani te unije. Dvorano je dala soc. stranki za to prireditev brezplačno. Dvorana bo odprta od 10. dop. do 10. tvečer. Kuhinjo na bazarju bodo Imeli v oskrbi italijanski sodrugi. Lunč bo na razpolago udeležencem ves čas bazarja. Vsakdo, ki more; je vabljen na to prireditev. Naprodaj bodo razni predmeti. Ves prebitek j* namenjen strankinim aktivnostim.
uničen
Is Čeških.tajnih virov je prišlo skosl nacijsko cenzuro poročilo o mučenju dr. Frantiika Soukupa, ki je bil do padca re-
FRANTIŠEK SOUKUP
Kadar srečate razumnega znanca, vprašajte ga, Ha ae naj
naroči na ' PmletarcaV ^
publike predsednik čehoslova-ikega senata in eden izmed glavnih vodij čehoaloraške socialno demokratične (aocialiati-čne) stranke. Takoj ko ao naciji okupirali Prago, so vrgli Soukupa in druge vodilne člane delavskega gibanja v jeco, toda nekatere, med njimi Soukupa, izpustili. Soukup ni bil dolgo na prostem. . Na pogrebu enega avo jih aodrugov je dejal, da bo češkemu delavstvu ae zasijala svoboda.
Vrgli ao ga v pankracijaki zapor, kjer mučijo jetnike a-genti zloglasnega nacijakega geatapo. Ker je dr. Soukup ze v poznih letih, ni mogel prenesti mučenja. Hiral je vidoma fi-zičho in duševno. Zdravnik jet-niinice je priporočil, naj ae Soukupa premesti v jetniako bolnico, toda geatapo tega ni dovolil. Medtem ae je Soukupu omračil um. "Enako preganjanih je tiaoce drugih Cehov, katerih edini "zločin" je, da ao bili zveati avoji republiki in avo-jerau ljudstvu, ali pa vodilni člani delavskega političnega in
untjakega gibanja.
••' »♦ • ' * .v.. -----
TO IN ONO
Cleveland, O. — Tu smo praznovali. kakor vsako leto, Zahvalni dan na koncertu socialistične "Zarje", ki je tega dne žarela kakor že dolgo ne. Popoldne zaradi svojega dela nisem mogel priti, a rekli so, da je bila udeležba sijajna, enako zvečer. Zarjani so bili veseli, četudi so morali trdo delati, kajti njihov zbor je žel uspeh moralon in gmotno.
Kaj je na nji tako privlačnega. bi morda kdo vprašal? Zarja in klub imata poleg starejših tudi mlade moči, ki pridno delujejo v korist zbora in kluba št. 27 JSZ. Pridružila se jim je še dobra agitatorica Jennie Dagarin, ki je tudi zastopnica Proletarca. Veliko je storila z nabiranjem oglasov v Zarjino programno knjižico. Seveda, z Jennie je sodelovala Sophie Turkman. poleg pa še stari sodrugi Krebelj, Kocjan, Jauch, posebno Poljšak in še dosti drugih, ki poprimejo kjer je potrebno pomagati ali nadaljevati, kjer prejšnji popuste.
Tudi vreme je bilo ugodno za prireditev v dvorani, kajti dan je bil »pust in vlažen, v kakršnem nikogar ne mika. da se bi peljal na deželo. Tako ao ljudje rajše posetili koncert o-riginalne "Zarje", kateri so bili ves čas naklonjeni in je razvidno, da ji bodo v bodoče.
Dasi je na zabavah dostikrat mnogo raznega debatiranja, tega po Zarjinem koncertu ni bilo. Vsakdo je jjmatral, da na zabavi ni čas zato, pa so se rajše veseliH z drugimi vred.
Naših Girardčanov ni manjkalo, razen s. Tancka, prišel pa je namestnik Bogataj s soprogo, s katero sva plesala "beer barrel" polko, In seveda, Biz-jakova iz West Parka sta tudi prišia in iz jutrovega Lever, fceleznik, Gustinčič itd. Iz To-leda sla prišla na koncert rojak Stol f a s soprogo. Umevno, da je bil izmed-CoUinwoodčanov na koncertu tudi popotnik Jankovich, ki obeta leto« pri razpeča-vanju Družinskega koledarja pnsrkatt vse svoje prejšnje re-
korde. Naročil jih je precej izvodov direktno in sodeloval bo še s tukajšnjimi klubi, da se jih čim več razproda.
Kaj nas čaka v Collinwoodu ipri klubu št. 40 ? Prvič, v petek 1. nov. je seja. Dobro bi bilo, da be je udeleže vsi člani. Saj nas je po številu še dosti, da lahko uspešno zborujemo. In vendar nam pošiljajo pristaši pitts-burškega lista špijone, da vidijo, koliko nas je še, ker jih zanima, Če bomo kmalu skrahi-rali. Ampak mi se ne brigamo za špljone. Naš klub ni edini, ki ima težkoče. Ce ne morem vsem ustreči, ne moremo pomagati. Mi se moramo držati principov stranke in pravil kolikor se da. če niso gotovim ljudem po volji, kaj moremo zato! Ako so res kje boljši ljudje, ki bi znali čudeže delati in spretnej-še vršiti posle, naj primejo za delo in vse bo dobro. Kdor pa misli, da se le z debatiranjem vse opravi, se moti.
Drugo glavno je naša prireditev na božični dan 25. decembra v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo. Tu so tudi skrbi, kako dobiti čimveč udeležencev, kajti pričeli smo dobivati kom peticijo, pa se nam bo treba požuriti, da bo uspeh povoljen. Tu bi rabili tiste ljudi, ki nam radi kažejo, da nismo to in to prav storili. Kaj je prav in kaj se lahko pravilno stori, vedo najboljše oni, ki delajo. Gledati in govoriti je eno, delati in govoriti pa drugo.
Ae glede seje. Imamo člane, ki so dobri plačniki, ali vsled svojih poslov ne utegnejo prihajati na seje. To ao ielezni-čarji, operatorji gasolinskih postaj in trgovci. A le upamo na boljše. Pravijo, da dokler je upanje, je tudi življenje.
Frank Barbič.
0 volitvah, novem krožku in zabavah
Tiskovni sklad "Proletarca

Bon Air, Pa. — Volitve 7. novembra so prinesle pri nas kakor menda tudi drugod veliko razočaranja. Izgleda, da prihaja spet hooverizem na površje. Tod so zmagali večinoma republikanci. Zares čudno, da ljudje tako hitro pozabijo na gorje, ki smo ga preživeli pod Hooverjem.
Volikem v Conemaugh Tovvn-shipu se prav lepo zahvalim, ker so mi ponovno poverili mandat inšpektorice volitev.
Imeli smo dobre kandidate naše narodnosti v razne urade, pa ker geslo "svoji k svojim" nima več privlačne sile, so vsi izgubili.
Sedaj pa nekoliko o tukajšnjih aktivnostih. Nedavno se je nas nekaj žensk zbralo skupaj in si ustanovile Ženski samostojni krožek. Ima že lepo število Članic. Ustanovljen je na podlagi svobodnega prepričanja. Namen mu je družabnost in vzgojevanje. Vse druge, ki še niso članice, so nam dobrodošle. Katera želi pojasnil o našem krožku, naj vpraša podpisano ali katerokoli drugo članico. Prvo veselico smo imele 21. oktobra. Bila je dobro obiskana. V imenu krožka hvala vsem, ki so se je udeležili. Opozicije imamo sicer mnogo, a mogoče je prav ta pripomogla, da v Številu članic tako lepo napredujemo.
Na veselico je bil povabljen tudi Andrew Vidrich, pa se je menda zbal, da ga bomo krstili za kuma pa ni prišel.
Tu se ljudje veliko zanimajo tudi za lov. Zdaj na primer na kosmatince in rogače, ker je ravno sezona tukaj, v kateri je dovoljeno podirati to nedolžno divjačino. Lovski klub na Bon Airju priredi plesno veselico s pojedino v soboto 16. dec. Obljubili so, da nas "potreta-jo" s srnjakovo pečenko. Vabijo vse od blizu in daleč, da pridejo ta večer na skupno zabavo in gostijo.
Na Silvestrov večer priredita skupno božičnico in novoletno veselico društvi št. 162 SSPZ in druš. št. 264 SNPJ, da razveselimo naše male. Vrtec pri nas tudi dobro napreduje, samo nekaj staršev je težko orientirati na nove ideje. — Sylvia Skedel.
XXIII. IZKAZ.
Crafton, Pa. Martin Gorenc 50c; Jennie Petrovič 30c; po <26c: Frank Augustin, Luka Kokal, Joe Stokel, Louis Bogataj, Anton Polšak, Frank Vidrich. Charles Petrovič, Josepii Sladic h, Anna Gorenc, Mary Polšak, Joseph Pershin, John Rozman, Anton Kebe, John Ludvik, Vence Palčič, Matt Ušeničnik in John Suša; John Pangeršič 15c; po lOe: Frank Nagode, John Trusnovič, Joseph Lah; po 5c:'dva neimenovana, Andy Pogan, Andy Provieh, Helen Petrovič, skupaj $6.00. (Nabral Anton Petrovič na veselici v Imperislu in na obisku v Cliff Mine.)
Sufarita, N. M«*. Po 25c: Jacob Skerlj, Anton Cunja, Anton Mohorič, Richard Borga, Anton ftoln, Joseph Pintar, Richard Cuder in Stanislav Skerlj, skupaj $2.00. (Nabral Jacob Skerlj.)
Chicago, III. Joseph Bubelnik $1; po SOc: John Olip, Frank Zordani, M. C. Krueger, Donald Lotrich; po 25c: Anton AHch, Frank Groser, John Alich, Frank Carr, John Simon, Priend, John Pouhe, Frank Sodnik, Fred Narobe, Frank Vertnik, Frank Lotrich ln Luka Groser jr.; po lOc: Krnil Hrast, Julia Ziebert, Paul Vi-degar, John Kraly, Rudy Kochevar, Louis Zavertnik. Cathrine Zavertnik. Frank Habal, Mae Cerkony in Mitzi Chernich; Anton Pirman 5c, skupaj $7.30. (Nabral na proslavi Štirinajste obletnice Pionirjev 559 SNPJ Joseph Turpin.)
Chicago, III. Po $1: Anton Mesec, Dr. A. Furlan, Math Ogrin, John Za-kovšek, Frances Zakovšek in Mike Civha: Frank Mihevc &Oc; Paul Peklaj 2&c, skupaj $6.75. (Nabral na domači zabavi organizacij P. M. v Waukeganu Chas. Pogorelec.)
Milwaakee. Wi«. M. Podjavoršek 50c; Mary Camer 30c; po 25c: Frank Zajec, John Ocvlrk, John Camer, Frank Pancer, Frank Rigelnik, Joseph Juvan, Martin Rožič, Mary Er-menc, John Roje; Joe Ritonia lOc, skupaj $3.15. (Poslala Christina Podjavoršek.)
Wauk»t*n. III. Frances Civha 50c; po 25c: Anton Mesec, Frank Smrtnik, Jernej ftpacapan in Frances Artach, skupaj 51.50. (Poslala Frances Artach.)
W«»t Allis, Wu. Klub št. 180 JSZ $5; nsbrano na seji društva št. 192 SNPJ $2; po 2&c: Rudy Singer in Math Musich, skupaj $7.50. (Poslala Maiy Musich.)
Jennert, Pa. Dr. št. 503 SNPJ Je-rome, Pa., $4; John Jurca 50c; po f5c: Mary Tursich, Anton Dragar, Katarina Kresevick, Frank Krese-vich; po lOc: Joe Zidar, Frank Smay-la. skupaj $6.70. (Poslal Joseph Tursich.)
W*#t Allis, Wb. Dr. št. 104 SNPJ $2; po 50c: Anton Demshar in V.-in K. Pugelj; po 25c: Frank Jankovich, Anton Jersin. Emilia Chernelich; John Gole 20c; po lOc: Andrew Mi-klaučič, John Hochevar* John Horvat in Mary Zora, skupaj $4.35. (Poslala Christina Pugelj.)
BantlerTilla, Pa. Dr. št. 240 SNPJ $2; po 50c: Loois Humar in John Sr-vinski; Leopold Lustik SOc; po 25c: Frances Lovšin, Frances Hamsr, Frances Skrbety, Frank Cindrič, Joseph Plžin, Prima Selijen, Zimi Fru-setti, Carlo Viskach, Anton Skrbety in Joseph Skrbety; Tom Smith 20c; C. Bognar I5e; po lOc: Deni Bortacci, Matija Gračan, Mary Brsen, John Gračan, Dragica Gračan. Eno Božiče-vič, skupaj $6.75. (Poslal Louis Humar.)
W«t Allis, Wis. Po $1: V. Limoni, L. Bolskar, Fr. Kralj, Fr. Matkovich; po 50c: Fr. Candek in J. Podlojrar; Leo Mlinar 25c; J. Zupan lOe, skupaj $5.35. (Poslal Frank Mstkovich.)
Detroit, Mich. Dr. št. 121 SNPJ $10; Joseph černe 50c; po 25c: Nick Kastelic, A. Naprudnik. J. Virant, Frances Mezgec, John Rajkovfch in K. K rain*; po 15c: Frank Padar in Boško Fadich; S. Saponja 12c; po lOc: Joe Koršič in John Caizer, skupaj *12.«2. (Poslala K. Junko.)
J&hnatown, Pa. Steve Koren $1,25; Ilija Bubalo SOc; po 25c: John Bmn-bach in Nickola Spanovich, skupaj $2.25. (Poslal Ilija Bubalo.)
RmI Lod**, Mont. Po $1: John Krop in K. Erznožnik; po SOc: Rudolf Krivtz in Frank Podlinšek; po 25c: Martin Rihar, Ch. Kolarich, Mary Polk, Neimenovan, John Petrich, Joe Maycr Jr., Joe Mayer Sr. in Joe Ko-tar; Bl. Snaider lOc. skupaj $5.10. (Poslal K. Erznožnik.)
ClcveUnd. O. John Metelko $10; Dom. Loušin $2; po 50c: Anton in Cilka Jankovich^skupaj $13.00. (Poslal Anton Jankovich.)
Kommoror, Wyo. John H. Krzisnik
Murrajr, Utah. Neimenovan 25c.
Oakland, Calif. Anton Tomsich $1.
Clairton, Pa. Mike Cebašek $2.60.
Willard, Wis. Po 50c: M. Malnsr in Mike Krultz, skupaj $1. (Poslal M. Krultz.)
Herminie, Pa. Msry Voger 30c; Tom Pivk 25c, skupaj 55c. (Poslal Anton Zornik.)
Itenton, Wask. John Shumrov 50c.
Cleveland, O. Po $5: Prijatelj Proletarca in Leo Poljšak; po $1: John Boštjančič, Fr. Klemene in M. Cvel-bar; Anna Pollark SOc; Cecilija Subel lOe; po 26c: Nick Fumič, A. Franct-skin, Frances Candon, Kati Bradač, Helen Mikuš, Mary Marn, Neimenovana, Josephine Močnik, Jennie Dagarin; po 15c: Urška Mulej in Anna Ažman; po lOc: Anton Colarič. Frances Gorahe, Mrs. Geršan, Mary Mahnich, Louise Kosan, Frances Spik, Josephine Gregorich. Josephine Tratnik, Mary Konestabo, Mary Zak, Josephine Zakrajšek. Danica Hrvatin. Anna Svigel, Jennie Poklar, Dve neimenovani in Rose Petrovič; Neimenovana 5c, skupaj $18.10. (Nabrala na seji Progresivnih Slovenk krožka št. 2 in izven nje Jennie Dagarin.)
Pmejr Fork, O. Mrs. Fr. Završnik SOc; po 25c: Frank Robnik, Frank Koran in Nace Žlemberger, skupaj $1.25. (Poslal Fr. Završnik.)
East Helena, Mont. Po 2&c: Marv Rupert, John Smith, Jos. Mihelich in Anton Mihelčič, skupaj $1.00. (Poslal Jos. Mihelich.)
Bridgeport, O. Martin Kos« $3.00
Brownton, W. Va. Frank Klemene $1.68.
Skupaj v tem izkazu $121.85, prejšnji izkaz $1,188.69, skupaj 25. novembra 1939 $1,310.54.
Mike Keber pozdravlja
Sodrug Mike Keber, ki živi v Oregonu, 111., sporoča pozdrave članstvu kluba št. 1 ter se jim zahvaljuje za darilo. Piše, da ga je razveselilo, ker vidi, da se ga sodrugi in sodružice Še zmerom spominjajo. Star je 82 let in pravi, "da ga ne bo še vrag vzel." Kdor utegne, naj ga obišče. Mestece Oregon, kjer živi s. Mike Keber, je samo 80 milj od Chicaga.
Težave Belgije
Belgija je vsled sedanje vojne in blokade gospodarsko prizadeta kot če bi bila tudi ona v vojni. Brezposelnih je čezdalje več. Živil ji primanjkuje toliko, da je morala uvesti krušne karte.
Beautiful, Special
icember Number
edmatKinal «»<!	rial tc.unrc* IS
|\(U\ iN I II! I Kt	- - «r».i-tl-i t.
ke witS««»!»	i h«	«• imfnilar iihI
aidrtv acr'xitnnl	i>ul»m-*tM>n.
American-Yugoslav
ki:iij:itoii
SUBSCRtBE NOW
4M0NTftS ^ | FOR ONLY OR FULL YEAR FOR ?2.50
htl«. t vir n «1 I1.il Un<l mu 11 ii tod«)
l.itt to > OO NO I
>>ir IrUct UKI.AN t
American-Yufotl*v Rrflector Gary. Ind.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
i NAROČITE SI DNEVNIK
i -PHOSVETA"
M1LLER'S CAFE I
5208 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak p«, tek ribja večerja, ob sobotah kokošji. — Fina postrežba. Dobra godba.
Stane sa pol
celo leto $6.00, leta $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset Č)anov(tc) je treba za novo društvo Nasl za list in «• za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
»♦»»♦»»♦HM I »Ml f
*...............................................n
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 K HALSTED STREET, CHICAGO, ILL-
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
k
KiijiK^iii vtvsinik
"Cankarjev glasnik", novembrska številka, vsebuje med drugim izboren uvodnik o demokraciji in vojni. Napisal ga je urednik revije Etbin Kristan. Ivan Jontez ima v nji črtico "pruga osvojitev", Louis Zorko ie napisal članek o demagogih, K. K. nadaljuje v nji povest "Julkina zmota" in pesnitev "l)r*\jčetova pot", poleg tega pa so v nji Članki "Modrost, ljubezen do bližnjega", "Velika Britanija", "R*»odetja svetlobo", "Začetki zdravilstva", •fleinrich von Treitschke in njegova nacionalna filozofija", in \a razne krajce stvari. — Cankarjev glasnik stane $3 na Uto. Naslov 6411 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
"Mladinski list." V decem-
ht rski številki te revije, ki jo izdaja SNPJ za člane svojega mladinskega oddelka, ima u-rednik Ivan Molek zaključni članek o zgodovini in razvoju jednote od počet ka do danes. Pisani so bili v angleščini, 11 člankov vsega skupaj v namenu. da mladino na poljuden način seznanijo o delu in bojih ir>»ania—v kateri so člani. Angleške spise imajo v tej Številki Mary Jugg, Betty Yartz, Ernestine Jugg. Mary Turk (pe^em) in pa mnogi mladi do-
dovlada (Frank S. Tauchar), in "Za ob-itanek" (Frank Česen). Pesmi imajo v tem letniku Ivan Vuk, I. J., Tone Maček čulkovski, Oto Zupančič in Fr. Zaitz. — članki in razprave: Boljševizem po 22 letih (Anton Garden); Poglavje o inflaciji (Math. Petrovich); fogreza-nje sveta v nov barbarizem1 (Frank Zaitz); Židje, njihove težave in problemi: angleški članek Second Generation Slovenes (Joseph Drasler).
V informativnem delu ao podatki o spremembah v slovenskem ameriškem časopisju tekom leta; o ameriških in metri-ških merah ter vagah, o konvencijah jugoslovanskih organizacij v letu 1939 in razne druge zanimivosti. Ilustracij je okrog 70. Koledar, ki je 26. letnik, je uredil Frank Zartz. Posamezen izvod stane 75c.
American-Yugoslav.. Reflector je revija v angleščini, tiskana na finem papirju, in bogato ilustrirana s slikami jugoslovanskih krajev, ljudi in njihovih običajev ter s portreti u-metnikov, politikov in osebnosti iz jugoslovanske zgodovine. V novemberski številki ima tudi par kritičnih Člankov o razmerah v Jugoslaviji, oziroma o taktiki vlade. Urednik k njima
I I . . j,» * i v rm izjavlja, da ju priobcuje, ker puniki (člani ml. oddelka). Za- mora biu R*flector Uraz vseh. nimiv je tudi informativni an- ne pJ| kake skupine, ki bi du-
mnenja vseh drugih. Posamezna Številka stane 25c. Naročnina za celo leto je $2.M). Naslov, H10 \Vaahington St,
! Gary» Ind.
PONAŠANJE SOVJETSKI UNIJE S SVOJO 0BQR02EN0 SILO
Kleški članek pod "Hirthdays of the Great Men ki opisuje slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prispevke \ slovenščini imajo Katka Zupančič, Ivan Vuk, M. A. in dopisniki. Lepa je rizba "Breze" (K. Z.). Poleg nje imajo risbe v tej številki Joseph Zupančič J PaJjL Dorothy Dermotta (Avella, Pa.)7 Valentin Pakis in Milton Laurencic, Cleveland, 0., Eugene Skoff, Chicago in Frank Padar jr., N. Y. To je zaključna številka letošnjega letnika, ki vsebuje bogato zbirko gradiva v slovenščini in angleščini ne le za mladino nego zav^akega čitatelja.
"Novi »vet", mesečnik, ki ga izdaja katoliška tiskovna družba "Edinost" v Chicagu, razpravlja v novemberski številki o "evangeliju komunizma". Ta članek je napisal nedvomno u-rednik I. Trunk, ki svoje nazore o Rusiji, komunizmu fit pan-slavizmu spreminja skoro tako hitro kakor se spreminja "uradni" komunizem. Drugi urednik I. Jerič opisuje slovenske
Sovjetska Rusija je na slavju ?2-ktnice boljševiške revolucije s poudarkom razkazavala svojo vojaško silo na vso moč in vojni komisar Klement Voroši-liv je opozoril narod na to, da morn biti Rusija pripravljena, čeprav je nevtralna. Voroiilov je imel kratek govor na Rdečem trgu, na katerem je bila silna vojaška parada.
"Sovjetska vlada opazuje mednarodno situacijo in hoče reagirati na vsak dogodek," je izjavil Vorošilov potem, ko je ipohvalil delo sovjetskih čet na Poljskem in v Vnanji Mongoliji.
Na stotisoče civilnega prebivalstva je gledalo, kako se je ta vojaška procesija pomikala po ulicah, okrašenih z rdečimi prapori.
Sovjetski uradniki so stali nad mavzolejem Nikolaja Lenina ter s ponosom zrli doli na tisoče vojakov, mornarjev in delavcev.
"Največje evropske in azijske sile so zapletene v vojno skušaje'rešiti nerazrešljive probleme kapitalizma z vojno. Toda Sovjetija se je je izognila t svojo uspešno mirovno politiko," je rekel Vorošilov,
Molotov napovedal konec kapitalizma
Zvečer, tik pred dnem proslave, je imel vnanji komisar Molotov glavni govor ter napovedal v njem konec kapitalizma. Obenem je pa tudi nami-govaje pozval komuniste po tujih deželah, naj gredo za tistim ciljem.
"Imeni Lenin in Stalin vzbujati lepe upe vsepovsod po svetu ter odmevati kot klic na boj za mir in blaginjo med narodi, na boj za popolno osamosvojitev izpod kapitalizma," je dejal Molotov.
Gledena gospodarsko krizo od 1929 sem, pri čemer je po-
zadosti potrebi izpopolnjevati Ameriški družinski koledar zgodovino našega ljudstva v tej
letnik 1940. je zanimiv posebno deželi, nego v korist večje agl-
naselbine in ljudi, ne toliko da !	imenoval Zedinjene dr-
žave, Anglijo in Francijo, je
dejal Molotov takole:
"Ali je treba še kakega več-
vsled zgodovinskega spisa o pr-\e\x\ slovenskem podpornem društvu v Ameriki (Ivan Molek), o zgodovini Slovensko-hrvatske zveze (Joseph Chesa-rek), o Mehiki in njenih ljudeh (Joško Oven), o Forest Cityju (Anton Zaitz), o slovenskih zadrugah (Frank Zaitz), o grozotah vojnih žrtev (Zvonko Novak), o Američanih slovanskega rodu in vsled drugih informativnih spisov. V leposlovnem in povestnem delu so črtice in slike iz življenja, kot Mehurček iz milnice (Ivan Jon-tez). Mali upornik (Jack Lon-don-Milan Medvešek), Strta življenja (Zvonko Novak), Hitnna svobode (Viktor Zivic-Ivan Vuk), Mir v smrti (Anton "SlaVi, Blaznost in genijal-nost. "Hog Ben" (Anton Shular). Moji otroci plačejo (Ivan Vuk), Ulice brez sonca (N. To-kunagi-Ivam Vuk), Vzorna lju-
tacije za svoj mesečnik. V tej številki nadaljuje z opisovanjem VVaukegana, oziroma slovenske župnije v tem mestu. Tehnično je revija Novi svet dobra, vsebinsko pa urejevana poljudno za tisto maso, med katero jo je mogoče razširiti. Smer revije je kajpada propa-gandistično klerikalna. Naslov, 1849 W. Cermak Rd., Chicago.
"World Without End" je knjiga v angleščini, katere avtor je Stojan Pribičevič. Opisuje borbo narodov v jugovzhodni Evropi, njihovo vztrajanje v borbi tudi v dobah najhujšega podjarmljenja m izraža nado, da se bodo ti narodi nekoč zdrjžili v podonavski zvezi v korist sebe, miru in Evrope. Ameriški kritiki njegovo bogato informativno delo pohvalno ocenjujejo. Knjiga stane $3.50 in se jo dobi v vseh večjih knjigarnah.
jega dokaza temu, da ao notranje zadeve po kapitalističnih deželah v sila slabem stanju, da se nezadovoljnost naravno nabira med njihnimi izrabljenimi in zatiranimi množicami in da vse napeljuje vodo novim in neizbežnim izbruhom proti
sili kapitalizma na mlin?"
Zvračanje krivdo za vojno mod Japonci In Kitajci, kakor tudi v Evropi na kapitalizem je Molotov rekel: "Neki načrti za raztegnftev vojne z zapletom Sovjetije vanjo so se izjalovili. Mi sovjetski ljudje smo iznova pokazali, da ne maramo plesati, kakor nam godejo drugi."
Molotov ni naredil nobenega namiga, da bi mogla Nemčija pričakovati kako vojaško pomoč-od Sovjetije. Pomaga le gospodarsko in s propagando proti zaveznikom, češ, da vodijo imperialistično vojno.
V starem kroju je tudi humor doma, ne samo jamranje
Koncem julija to leto sta prišla na svetovno razstavo v New Yorku ht pri tem tudi na druge obiske po Zed. državah Vinko Pirt iz Upnice pri Podnartu in Ivan Hubad iz Škofje loke. Iz New Yorka sta šla v Buffalo, DetroK, Chicago, Salt Lake City, Los Angeles, San Franci-sco in od tam po drugi poti nazaj v New York. Videla sta torej velik del dežete od Atlantika do Pacifika in obratno.
• V Detroitu sta se ustavila pri Rudiju Potočniku in bila njegova gosta en dan. Dlje nista u-tegnila ostati. Jako sta se zanimala. kako živimo v Ameriki in se čudila, kako je vse poceni! Za silo znata tudi angleško — toliko, da sta se lahko zgovori-la, kolikor jima je bilo na potovanja potrebno. K Potočniku sta prišla sama in se vozila do njega s karo poulične železnice. V Pirčevem pismu, ki ga priobčujemo spodaj, je omenjen tudi Potočnikov bratranec Lojze Jarm, s katerim sta bila pred leti skupaj v Ameriki, zdaj pa Živi blizu tam ko Vinko Pire. '
R. Potočnik je nam poslal PirČevo pismo zaradi humorja, kajti dandanes iz starega kraja le redkokdo piše kaj drugega kakor jamranje. Tam. kjer v pismu Omenja "Ljubljančanko", misli zamorko. Zelo se mu je namreč dopadlo, ko je čul, da pravijo Slovenci v Ameriki črncem mnogokje "Ljubljančani". Eno "Ljubljančanko" je v Detroitu slikal.
Pfrc pozdravlja v pismu tudi
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
"restavraterja iz Martinovega vtha". To je Peter Beaedict. fino stran pisma je napisal bfv-ši Američan R. Potočnikov bratranec'Lojze Jarm. ki pa se tiče le ožjega družinskega kroga.
Pismo Vinkota Pirca, datirano 29, oktobra t. 1., torej mesec po sedanji vojni, se glasi:
V Lipnici, 20. oktobra 193». — Dragu kom pa in (<>*|kmI Potočnik! En lep tu* sem ie dema. »am in tudi ljudje ho ie pueafciH, da aeni Ml en lm tudi ''Amerikanec".
Sedaj počasi zbiram spomine iz Amerike. «— Napravil sem veliko število različnih »lik. Tudi v Detroitu tem jih prerej posnel. pa kakor ie ta reč ie: niso vse tako dobre kakor bl si ielel. Nekaj od teh, ki sem jih snel t Detroitu in kjer ste tudi VI g. Potočnik gori hi moj sopotnik Hubad Vam Jih v prilogi pošiljam. Imam ie slike ed velikega globusa, ki se vrti V tisti ekrugli Fordov) palači, potem imam •liku iz iivalskega vrta tam pri Vas, potem eno hiio, lu je popisana t reklamo od vrha do tal. Ljubljančanko Vam poiiljam, pri tej sliki se vedno po*mejam in te spomnim na Vas. Ja, selo lepi časi to to bili, samo prehitro •o minuli. Če bi človek imel denar in čas kakoi ga ni, samo okoli bi hodil In obiskoval dobre ljudi in vedno bi bilo lepo na svetu, tako se pa včasi tudi malo pritoiimo, da ljubi Bo« ni vsega prav napravil.
Ja, neizrečeno lepo je v Ameriki, farno veste če Vam po pravici povem: cvička Vam manjka. Tega sem zelo pogreial in mojm igoča ielja je bila nazaj grede — prva reč ko pridem domov mora biti ena polna mera cvička. Ali je ie kaj boljicga na celem svetu? To so misli! Vaie pivo je pa pre-jej boljše od nafegs in koliko vrst ga imate. Zelo tem ce ga navadil
Z Jarmom, pravzaprav Vi boste bo Ije razumeli, Vaiin bratrancem Loj setom se večkrat meniva o Detroitu in o Vas. Za to pismo ie dalje *ata govoriva, da ga je treba napisati, po časi se pa le skupaj spravi nekaj. Večkrat se oglasim pri njem, stan Ijadji* sicer previja, 4a je e birtom najbolje biti skregan, jas pa tega ne morem, se preveč poetreiljivi ljudje. Vaie*a gostilničarja Rudija te večkrat spomnim, ene karto mu bom pisal. pa aH nisem ljubil naslov, tele Hubad me bo reiil iz te zagate, on je iretevo buljit spravil karto, ki mu jo je dal. M«i res ni vedel • čim naju naj pustreie. Selo sva se sadolaila tam v Ameriki, kaj ie te vti Amerikami enkrat pripelje je k nam aa obisk, skrile te Vam bova!
To Vam moram povedati Ko ste naju peljali s Vašo karo aa But ter minal je lati ie pretegnil za Ckkago Midva sva pričela mahati in upiti naj počaka. Potem sva ila ie v bolel po kufre. Malo ava bila, moram priznati v rtiča h. Precej smo ga rukniii piva in inopaa. K tanje ga pije aa vsako bolezen. Ali ste dobili kakien pozdrav od policije? Gospa Vas je takrat večkrat opomnila: počasi, bos dobil ti cket! V Nevr Yorku sem kupil "Dinner chimes", to jt muzika, ki smo jo vidoM v mestu, kjer je Vaš Rudi itu-diral. Tako mi je bil vieČ ta inštrument, da sem *t moral kupiti Teiko sem ga dobil, ker nisem mogel povedati, kaj hočem. Potem sem pa narisal na papir tista itiri bube s itirimi jeklenimi ploičicami, potem so me pa ie razumeli. Imeli pa ga niso nikjer, samo v New Torku v največji trgovini glasbi! m sveta. To je moj edini in drag speminčete iz Amerike. Kadar zadeni ta instrument, se spomnim vsetra. — Vinko Pire.
a % mečem v eni in s križem v drugi roki. Dosledno smo bili v pravem, da smo podpirali vojno, Čeprav smo prezrli načela, program in pravila socialistih ee>ni gibanja. Kajti uverjeni smo bili, da zavladata demokracija in svoboda po celem svetu, če pride do poraza mo-
Klub it. 1 JSZ priredi Silvestrovo zabavo
Chicago, IU. — Ze kakih 25 let prireja klub it. ! JSZ vsakega 81. decembra svojo novoletno, ali kakor rečejo v staram kraju, Silvestrovo zabavo.
Tako jo priredi tudi letos, in sicer v dvorani SNPJ, v nedeljo
narhlstfčnlh dinastij.	. . . V I ■
Dejansko je bil po vojni od- 81- ^cembra. Imeli bomo dva pra vije n ruski, nemški in av- orkestra O drugih pripravah strijski carizem. Ali namesto za tu vellko zaba™ bomo
C
li
I
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI $
PODPORNI JEDNOTI 5
«
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTN/5 ^
g — Is
99 %
NAROČITE SI DNEVNIK
•PROSVETA
Naročniap trn Združene države (lavta Chicaga) in Kanado $« 00 na leto; $3.00 sa pol lota; $1.50 sa čotr« lota; aa Chicago in Cicero $7.50 aa colo loto; $3.75 aa pol |«ta: aa inoaematve $9.00.

Naslov za list in tajništvo je;
^ 2<».»7 Sik Lnundale Avenue S €1hieagOo Illinois



(Nadaljevanje s 1. atrani.) prfrr.iki, naloženi % lesom iz Rusije, ostali na Norvežkem.
Italija an Ogrska sta sklenili
novo trgovsko pogodbo. Ob e-nem je Italija pridobila vlado v Budapešti za pakt podonavskih dežel v korist miru. Berlin je madžarski vladi namignil, da mu to ni všeč, pa se je umaknila.
Brazilija potrebuje denarja in več prebivalcev. Naseljencev se sicer brani, hoče pa pomnožiti rojstva. V ta namen je naložila samcem občuten davek, v nadi, da jih bo s tem primo-rala v ženitve. Obeta, da bo ta davek porabila za podpiranje revnih družin. Brazilija ima na podlagi zadnjega 1 ljudskega Štetja 32,000,000 prebivalcev, izmed teh je 21.000,000 neporočenih.
Turčija je daleč od Nemčije. Ampak se je mora vseeno bati.
Ker so začeli turftki listi pisat? nekam svobodno o Nemčiji in se včasi s Hitlerjem celo ponor-Cevali, je vlada v Berlinu sporočila turški vladi, da bi tako pisanje utegnilo " prijateljskim" odnoAajem med obema deželama zelo škodovati.
Poljaki narod, ki je priAel
pod nacije, je inročeu stradanju. Njegove zaloge živil, živino in večino imovine je vzela Nemčija. Okrog 20,000,000 Poljakov je že zdaj V pomanjkanju, ki se spreminja v glad. Ako jim ne priskoči na ipomoč mednarodni Rdeči križ, ali Zedinjene države, kakor so pomagale Sovjetski Rusiji v času njene velike sufte, bo poginilo vsled stradanja to zJmo stotisoče Poljakov,
Prosperiteta te vrača. Dohod-
ki ameriških železnic so bili septembra to leto iestkrat višji kot isti mesec lansko leto. In-land Steel je dala $1.50 izredne dividende na vsako delnico. Du Pond kompanija bo dala koncem leta &e $3.25 dividende na vsako delnico. In tako po-vrsti. Ampak milijoni brezposelnih dobivajo čezdalje manj podpore.
Ameriški poslanik v Moskvi
je Šel 19. nov. k zdravniku v Stockholmu na dvedskem. Kar pomeni, da zdravnikom v Moskvi ne zaupa, aH pa da morda ne zaupa vladi v Moskvi, pa je hotel ameriški vladi kaj sporočiti iz takega kraja, kjer depeše diplomatov smatrajo za nedotakljivo tajnost.
Earl Browder je prišel na zatožno klop zaradi potovanja s pot vor j enimi potnimi listi pro-111 pondeljek. Njegova stranka je a brala v njegov obrambni f&nd nad $100,000, ki bo zanj tudi porabljen.' V drugih o-brambnih akcijah se komunisti niso ravnair po tem pravilu.
Turčija ni še v vojni, zato namesto armad vrši razdiralno de Id v nji potres. Porušil 'Ji je v nekaterih mestih veliko hiš in tudi človeAklh fcrtev je bilo precej: ' * *
Rusija dolii Finsko provoka-cij? kr jih'#dvjett«ne bodo trpeli.- Minuli teden so po moskovskih zatrdilih pobili finski top-ničarjf nekaj ruskih vojakov in mnoge ranili. V Skandinavskih deftelah tolmačijo to sovjetsko otodolžKev za pripravljanje ruske armade na udar po finski republiki, ker se noče prostovoljno podvreči ruski nadvladi. .
Anton Jurca o vojni, o vprašanju taktike z ozirom no vojno in drugo
Detroit, Mick — Danes smo takorekoč v vojni, ki je katastrofalnega pomena. Koliko časa lio trajalo to mesarsko klanje, je teiko reči. Kaj lahko pričakujemo? Kakšen bo preobrat, kakšen konec tega blaznega početja, to so važna in jako potrebna vprašanja za nas vse delavce. Ali nam je vojna potrebna, ali ne? Ameriška socialistična stranka je danes z vso svOjo močjo proti vojni in o tem je treba razmišljati stvar no in preudarno. Kakšne korake naj storimo v vojnem času? V naši JSZ se še nismo spustili v razpravo o tem važnem problemu.
Ali se naj Zveza pridruži A-meriški socialistični stranki, ali se pa naj zopet odcepimo od nje ter gremo svojo pot v vojnem vprašanju?
!z zadnje svetovne vojne bi se lahko nekaj naučili. Tedaj je bila Ameriška socialistična stranka proti vojni na podlagi svojih načel in socialističnega programa, dasi so bile vse narodne zveze zanjo. In tako tudi JSZ.
Narodne zveze iz evropskih držav so dobro poznale evropsko tlranstvo monarhističnih vladarjev, dočim Je bila ameriška uprava socialistične stranke nianj poučena v tem. Tedaj smo bili vsi evropski napredni delavci in vse napredne manjšine za to, da naj Amerika podpre vojno ter pomaga demokratičnim državam poraziti monarhistične vladarje, monar-histične tirane in dinastije, ki so vladali nad ljudstvi tiaočlet
tega smo dobili na Ruskem dik-atorfčni boljševizem pod av-spicijo Nikolaja Lenina, v Nemčiji se je pojavila demokratična republika z Ebertom na čelu, a v Avstriji se je izluščila iz tistih zmešnjav na pol demokratična republika, ki se ji je postavilo več različnih fanatičnih reformatorjev na Čelo razen na Dunaju, kjer so bili socialisti v vodstvu.
Oglejmo si sedaj posledice in poznejše dogodke v vseh treh omenjenih državah!
Na Ruskem vlada danes še vedno diktator Jožef Stalin. Vseh dvaindvajset let se je poudarjalo in se še trdi, da je ta dežela delavska država. Toda *e danes nima ruski delavec tamkaj nobene svobode. On nima nobene besede. Pritožiti se nima nikamor. Kakšne koristi ima od delavske revolucije in kaj je dosegel v dolgi dobi dvaindvajsetih let? Tega ne bom opisoval na drobno. Kdor čita in le malo misli, pride lahko do pravega zaključka. Dejstvo je, da mora biti ruski diktator na sila slabih nogah, če uči in izobražuje svoj narod ie ves ta ča.4, pa mu še ne zaupa, da bi mu dal demokracijo in svobodo. Upam in želim, da se ruski delavec že enkrat* izpametuje, zdrami in pošteno obračuna s tem tiranskim diktatorjem. Toliko o Rusiji.
Po vojni se je Nemčija organizirala v demokratično republiko, ki ji pa je versajska mirovna pogodba zadala smrtni udarec že kar ob njenem rojstvu. Naložili so ji tako ogromno vojno odškodnino, da nemškemu narodu ni bilo mogoče zmagovati tistih pretiranih obveznosti. Namesto da bi ji zavezniki po porazu monarhije pomagali na noge, so jo popolnoma uničili s tem , da so povzročili v Nemčiji finančni polom ter vsilili inflacijo nemške marke nemškim bankirjem v korist, a nemškemu narodu pa v pogubo. Ves mali trgovski sistem je bil izničen, a srednji nemški sloj pa je prišel na be-raško palico in ob vso svojo volilno moč, ko se je pojavil Hitler s svojimi obljubami in svo jim nesrečnim nacizmom. Nastali so boji za kontrolo v vladi med socialisti in komunisti in to je tudi največ pripomoglo k temu, da je zmagal nacizem s Hitlerjem na čelu, ki se je kaj hitro dokopal do diktature nad nemškim narodom. Uničil je vso nemško demokracijo, raz pustil vse delavske ustanove in unije ter zatrl sploh vse delavsko gibanje. Raztrgal je versaj sko mirovno pogodbo, zavrgel vse vojne obligacije, podjarmil avstrijsko državo ter s tem porušil najmočnejšo socialistično postojanko v Evropi. Cesar nista dosegla Dollfuss in Schusch-nigg, to je dovršil in dognal Hitler. Proti komunizmu je organiziral blok. Vanj je zvabil Italijo in Japonsko. Ta je osvojila Mandžurijo in sedaj se bolj in bolj zajeda v Kitajsko. Italija pa je napadla Abesinijo ter podjarmila njo in Albanijo na Balkanu.
Pa Hitler se še ni zadovoljil. Njegova sla še ni bila utešena. Napadel ln pobaral je še čehoslovaško ter vpadel v Poljsko, ki jo je potem lepo razdelil ruskim diktatorjem Stalinom. In danes je ogromna armada zbrana na zapadni fronti meri Nemčijo in Francijo.
(Dalje prihodnjič.)
čali pozneje. — P. O.
"i
Big Tony" ne obupuje
Naš stari znanec .MBig Tony" Tomsich piše iz Oaklanda. Ca-Hf., da so skušali njegovi so-prugi pospešiti okrevanje s tem, da *o jo poslali v najbolj slovito bolnišnico, zvana University Hobpital. Po treh tednih so zdravniki ugotovili, da ji ne morejo pomagati iz paralize. A vzlic temu — tako piše Tony — ne obupavata. '
Upamo, da ju bo tako koraj-žno razpoloženje opremljalo zmerom.
Izkoriščevoki dobili nauk, da imajo zakoni lahko tudi zanje "zobe'1! ne samo za delavce!
(Nadaljevanje s 1. strani.) iko dosegli vse delavce. Enako je bila s temi ordinancami otež-kočena politična kampanja manjšinskih skupin. Z odlokom vrhovnega sodišča so postale vse take prepovedi avtomatično razveljavljene.
Zmaga CIO pri Armourju
Dobra vest za delavce je tudi zmaga unije klavmških delavcev CIO pri Armourjevi družbi v Chicagu. Volitve so se vršile v torek minuli teden, v katerih se je velika večina delavcev izrekla, da naj jih pri kolektivnih pogajanjih zastopa omenjena unija. Vseh skupaj je uposlenih pri Armourju v tem mestu nad 7,000..
Zbližanje premogartkih unij
Zelo razveseljiv pojav je tudi sporazum med unijama UMW in PMA v'lllinoisu za enotno nastopanje pri kompa-nijah v prid izboljšanja živ-ljenskih razmer premogarjev v tej državi. Ako se pomisli, kako strhsten boj se je vršil med njima, ki je povzročil silovito sovraštvo med delavci, poboje, izgrede In veliko gmotne škode delavcem in družbam, tedaj je ta korak res vzrado*tijiv. Želeti je le, da storita še korak dalje — namreč v združenje obeh unij v eno.
ZA BOŽIČNA DARILA
svojcem in prijateljem naročite bodisi slovenske ali angleško knjige ia Proletarčeve knjigarne.
Listen /o and A4vtriise t*t>*r
PJUJHDEOfS TUGOSLAV RADIO
Folk Song g and Music Tamburitza Orchestra
Station WWAE, Kverj Sunday l to 2 536 S. Clark St, Chicago — Har. 3006
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. imimhmmm»mmimm4
Ste naročnino na "Proletar-
ca" Še obnovili ?
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFF«ICK HOUHS: 2:0C—4:00; 7:00—*:*ft Dnily At 3724 W. 261 h Street
Tol. Crewferd 2112
At 1858 W. Cermak Rd
4:*0—6^00 p. m. Dnlly Tol. Canal 1100
Wednesday and Sundav hy appolntments onlv
Reaideflce Tol. t CtsvftH 0410 tf ao ansvror — Call Aneti« 5700
T
•	Prva slovenska prtflillca se priporoča rojakom v Chicagu, *
'	Ciceru in Berwynu.	•
m	■
! l*arkvicw Laundry ( o. !
•	FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika a ■ r	.m
t Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno ■
•	Telnfoni: CANAL 7172—7178	■ I 1727-1731 W. 21 tt Street CHICAGO, ILL. ■
A *uKo.slav Wcekly Devoted to the
lntereet of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yutfoalav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONWEALTH J
NO. 1681.
Published We«kly at 1301 So. Lavrndalr Atr o.
CHICAGO, ILL., November 29, 1939.
VOL. XXXIV.
H0W SHALL WE PLAN OUR
Formation of a centralized controlling body, composed of | veiou^pt^fonnTnce^ito"^* 3-
con-
Hearty rounds o! applause greeted th«* singers after every number. As usual, the Pluth Sisters did encores while the golden-voiced aongstres* from Gary, Louiae Keleminic, held the audience entranaed. The infec-tioua picnic špirit of the musical
1 the large crowd into a group of joy-makera
representativea from Chicago, Milvvaukee, NVaukegan and Urained chorus alone, "SavaV other cities in which numerous Slovene fraternal and cultural,cert at tha SNPJ Hali laat 8uaday
organizations exist. functioning in conjunction and cooperation
vvith the secretary of the JSF Edueational Bureau, was one of ft.ature« and gueat performancea of
the nlans proposed by the delegate* to the JSF Conference in j the afternoon, and the program at
1	H ^ , / ... ....	_______ _ttJ,nia it. once become« one of the mont spee-
Waukegan recently, by which activity among our people m the ^^ Jn Mgjm|„ hUto y
edueational, cultural and dramatic fields could be rendered
more effective than at present.
Chief intentions of the pLn vvould be: to arrange far in advance a program of dates and cities which a labor play, once produced, could follow vvithout conflicting with other affairs; avoid conflicts in dates in cases vvhere they repeatedly appear jcom«dy "Izlet "v gozdu" caught on _JSF Conferences, Song Festival«, etc.—affairs in vvhich I with the audience and transformed
groups from a number of different cities participate; and, to combine our activities and even our organizations in cities in vvhich tvvo and even three groups of a kind are struggling for existence under a erushing financial burden. Among fraternal organizations, particularly, termendous savings in finances and began to break up, the voice« of Sa-
enervrv could be affected, and vvith combined forces and de- vaaa and others could be heard in
« .	_ i . .	*m round after round of hearty vocal
creased expenses the aim of these groups could be at far, endwivor
greater endeavor and successful fulfillment vvould be more certain.
Fraternal organizations didiTt enter into the discussion directly, but mention of them is made because it is vvell nigh im-poasibk to speak of cultural and edueational vvork among our people vvithout taking into account the fraternal organizations in vvhich they are organized.
Without further delay, these consolidating and centralizing movements must be affected, because here lies the only hope of retaining and -perhaps strengthening our vvork in the cultural, dramatic and edueational fields.
high-spirited for the re-mainder of the evening.
The singing vvas not confined en-tirely to the stage, either, for, until a late hour, when the party finally
Consumer Notes
A Column of Uieful Household Information
Vou and Ihe
Securitv Lans
Are You A Home Cenner?
Home canners vvhose operations are kept dovvn to a »mali scale usu-aliy find it more economical to can in glasa jars than in tin cans. Econo-my come« in tin cans for the canner who »tackes her shelves with hundreds of canned fruits and vegetables each yeav.
Glas« jars can be used year after year so long as they are not cracked
AFL-CIO Unity Talks to Open Jan.
That peace nagoti«tions between the American Federation of Labor and the Congress of Industrial Organizations may be reaumed next Janu-iry is now taken for iranted, foliow< ing conferences by President Roosevelt with President Green of th« A. F. of L. and Chairmun John L. Lewi* if the CIO.
It ia understood that Roosevelt prepared the ground for this before calling the labor chiefs into co^fer« ence and it is reported that Leari« and Sidney Hillman had conferred on this matter deapite Levvia' statement at the 'Frisco convention thst the CIO would continue independent for five years.
The A. F. of L. haa a strong moral advantage on thia issue as it has held the door open to reneared negotiations. This has made it difficult for the CIO to justlfy its opposition to renearal of the peace parleys before the public in general and before those members of CIO affiliates who are also anzioua to end the strife.
Another element is involved in closing the breach between the two organizations and it presents many difficult problems. The Commun-ist who have penetrated that organ-izatkm are not likely to aelcome a return to the A. F. of L. because of the latter'« uncompromiaing attitude tovvard them. Since the alliance be-tween Nazism and Communism aras contracted in Moscovv the CIO chiefs have also been anzious to get rid of the pests. Thc problem is hoar to ac-complish this with the least frietion and loss of members and it will re-quire atatesmanaiiip of a high order
//
Madame Curie
//
Questions and An$wers on the Federal Social Security. - ^ti^T^ Act, Includina thc Ncw Amendments, as Supplied by counsei division of the aaa. bui
if it is to form a stable part of a •jreater federation.
The Communist termites also bored into the CIO Canadian Seamen'« Lnion with consequent embarrass-nent to two .oca^ tn llslifaz when 'hev appeared b'.foic the Premier the Minister of Labor and his deputy and esked assistance in obtaining union recognition.
This was refused on the ground that three national officials are Communists. The accused denied this, but whother true or false the incident in-dicate* the barrier to union progress which even suspicion of Communiam raisen against unioniam. 4
Meantime it ia reported that members of the United Mine VVorkers have been notified of two assessments of a dollar each per member for the CIO which ahould bring in ov«r $300,000.
Tht A. F. of L. weekly news service runa a long Chicago Tribune story H vvhich the correspondent declares Lewis* tTireat to oppose President Roosevelt for a third tgrm waa intended to "force Mr. Rooaavelt to cease his demands for peace between the CIO and the A. F. of L.
"Levvis does not want the A. F. of L. to awallow the CIO,M the correspondent continues, "because hia position in the combined organization vvould subordinate to that of President Wm. Green. In fact, he arould be president of the United Mine VVorkera, and nothing else."
Since the Tribune carried this story, of course, President Roosevelt conferred vvith Green and Lewia and it appears that Learis has finally yielded to hold a peace conference In
A Noblc Character—A Great Book
Social Security Board
III—OLD AGE SURV1VORS' INSURANCE
Q.—What ar« tke reqairements for receiving monthlj benefits beginnin« in January, 1940?
A.—To receive auch benefits as soon as they become payable nezt year, a vvorker must have reached 65 and retired; he must have been em-ployed in vvork covered by the ayatem for siz calendar quartera sfter 1936, and in each of these quarters hia covered vrages muat have come to at least $50.
Q.—W»ll the social security board continae to authorise tke peyment of "lump-sums" lo workors reaAini tke aige of €5?
A.—No. The payment of lump-sums of this nature stopped arhen the amendments arere signed. With the removal of the "stop-date" at age 65, all vtorkers in covered employment, regardless of age, noar have an op-portunity to build up enough wage credits to qualify for monthly retire-ment benefits. Many arho arould have received a lump sum under the act before it vvas changed can qualify under the amendments for monthly benefits beginning Jan. 1, 1940, provided they retire from covered employment, on the basis of the vvages they have earned under the program since 1934.
Q.—Take tke cose of a man wko kos been earniag $75 a month re* fularljr since 193«. He will be 65 en Doc. 31, 193». Wkat vrould ke kave received nnder tke old plen and wket wtll ke get ander tke amendments?
A.—If the act had not been changed, he could have received only a lump sum of 3M per cent of his total wages of $2,700, or $94.50. Under the amended program he can get $23.17 a month for the rest of hia life, beginning vrith Jan. 1, 1940, provided he retires on reaching 65; in addition, if hia wife ia 65 she vvill receive $11.58 a month, making a monthly total of $34.75.
Mmj Continae to Work /- Q.—If a maa working tkronfhont 1937 reached «5 in Janaary. 1938, and received a Ivmp-snm pajment bat kept on vrorking at $75 a montk, coald he qaalif)r far benefits nnder tke amendments?
A.—Yea. Wagea earned in covered empioyment after Dec. 31, 1936, and before a person became 65 noar count townrda old-age monthly benefits, regardless of the payment of a lump
aum. After Jan. 1, 1939, employment after age 65 also counts toward benefits. Although the vvorker in the čase cited vvould not get credit for the vvages he earned during the year
remember to sterilize them thorough-ly before each csnning.
You can identify jars by the caps they vrear. The oiiginal mason jar has a porcelain-lined metal «crew cap. The lightning-type modlfied mason jar has a glass disk cover held in
to stnar the CIO through this peri! 1 January.—New Leader.
Of Men and the World
The Hemlock for John Steinbeck
Once i Greece, there .
B, ART HOPtCINS
upon a time fhere
betvveen hia foth birthday and Jan.	. »>y a wire clamp. The third
Proletarec Sustaining Fund-Help Needed
Altkengk donalions have been coming in regnlarl?, to make tke present campaign for Proletarec's Snstaining Fand, lannch«d about a montk age, a sacceaa that will wipe eat onr paper's preseat debt, every reader and friend wko has not jret reached into kis pocket fer a nickle or dime, skonld do so nov. In tkoco lodges vrhere no eollectiens kas been made, take tke initiative apen yoarself. There are many comrades and friends «rho kave not boen approacked. Appeal to tkem.
1939, he vvould stili have enough wa#e credits to get a monthly benefit Jan. 1940, provided he retired.
Q.—In tke event tkat a man who kas received a Inmp-snm payment qualifies for montkljr bonefiis, wkat adjnstment vrill be made vritk re-spoet to tke monejr paid kim?
A.~The amount of thc lump-sum payment arill be deducted from his immthly payment.s._ This is a matU>r of regulationa to be made hy the bureau of old-age insurance.
Q.—A man earning $40 a montk bera me 65 in April* 1936, and received a Inmp sum. He tkan stopped vrerk. But if ke goes back to tke same jok in Jan«ary 1940, can he gat montkljr benefits?
A.—rYes. With the wage credits earned before he quit arork in 1938 h« arill, if he goes back to work, have enough credits to get a monthly benefit before the end of 1940. The lump sum he received in 1938 vvould be deducted from his monthly benefits.
Q.—Must a vrorker retire in order to receive kis mootklj benefits?
A.—Yes. But under the revised lavv his 65th birthday does not ne-cessarily mark the end of hia parti-cipation in the insurance plan. He arill continue to accumulate wage credits as long as he vvorks in a job covered by the program, no matter hovv old he is.
Q.—Majr a person receiving old-age benefits return to kis job at anjr time?
A.—He may; but he arill not receive monthly payments for the month he vvorks in employment covered by the plan for vvhich he recieves $15 tr more a month.
Q.—VVhat vrould be tke average montkljr vrage of a man wko vrill be 65 in Januar?, 1937, if ke kas been steadil? employed and kas earned $1,200 a jrear for 10 fears?
A.—Forty quarters arill have elaps-ed betvveen Jan. 1, 1937, and the time this man reaches age 65 and retire*. His average for the 40 quarters total $12,000. His average monthly vvage vvill be $12,000 divided by 120 montha, or $100.
• Q,—-Take tke čase of anotker vrorker who is 17 in 1939. He earn« verp little in 1939, fettinc one week'a vrork in a montk at $10 a vreek. VVhen ke is 16, ke gets a job at $12 a vreek and vritk only occasional loss of trn-plojrment keeps on vrorkin« in indas-try until ke retires in 1990 at tke a|* of 66. VVhat vrould his average montkljr vrage be?
A.—His total vvages must first be determined. This vrould include «very-thing he earned, beginning urith his very firat job. When he wa* working at the age of 17, he made les« than $60 a quarter; therefore, those qusr-ters are not counted in figuring the total number of months. Betareer. the a gen of 18 and 68- when he retires, 200 quarters arould have elaps-ed. Assume that hi« arage record shovrs that his vvages total $72,000. This figure, divided by 600 months, gives an average monthly arage of $ 120.
(To be eontinued)
type is the automatic-, self-, or vac-uum-sealing jar that seals automst-ically arhen cooled.
Chief difftculty vvith the cap of the mason jar is that it is hard to clean, and the porcelain lining may break or become loose. If this happens, or if the metal part of the cap becomes bent or dented, replsce the top.
The lightning type of lid is easily eleaned and sterilized. If it becomes iovsoned adjust it by tightening the arire clamp. " ................ „, _
Automatic sealing lida suit most needs, but csn be used only once.
Rubber rings should be of top qusluy to arithstand high temper-aturea, and should be bought nevv each year. To test a rubber ring do this: double it together and press the fold arith the fingers. A good one woii*i erack. It should also streteh to tarice its length and return vvithout change of shape.
For canning, pint and quart jars are best; half-pint jars are common for fruit preserves, jams, or similar produets. No matter whatyou choose, dook for simplicity of construction, snd avoid jars thst are chipped or that have air bubbles in the glass.
Facts For Coat Bujrers
Examine the arorkmanship of a cost as well as the quality of ita material if yc»u vvant one that arill give good service.
First, examine the aray the coat is cut and seaed together. A coat that keeps its shape has each part cut accurately vvith the right grain of the cloth. The parts are then care-fu!ly matehed before being seared together. If the eloth is not cut arith the grain and the parta not matehed properly, the coat arill soon lose its fit, and arill sag and hang unevenly.
Next, look at the coat lining in the back. A urell-made coat has a genuine pleat in the lining at least three-quartera of an ineh deep and eztend-ing th« full length of the coat from thc neck to the hem. Bearare of a coat arhose lining merely has a seam in plače of this pleat. A pleat ia a check for "give" in the shoulders, and will prevent tearing or puding out of the lining at the armholes due to over-atrain.
Third, check on the aide scams and armholea. Kvery senm should be tsp-•d inside to prevent streteh ing. Other-wise, the fit of the coat arill be lost.
As a final check on the arorkmanship, ezsmine the hem of the lining snd of the coat itself. A well-made coat never ha« the lining snd outside mat« risi seared together st the bot-tom of the cost. They should be hem-med sepsrately, arith the lining finish-«d about one ineh shorter than the coat. Otherarise, the "hang" arill be apoiled.
The Bureau of Home Economics has prepared s picture book illustrst* ing the ppints to look for in buying a coat from fabrie snd fur to pocketa and buttonholes. lt's calleti "When A Woman Buvs A Coat," and csn be ««• cured from the Superintendent of Documenta, VVashington, D. C.
a time rnere lived in man . . . he aras bom reared . there . . . edu-cated there . . . and murdered there. He hsd s bad habit of wandering around the toarn of Athens. ask-ing questions . . putting a špirit of revolt in the minds of those he confronted . . . moat of his qucstions aerc put to the yoath . . . speaking to them ... disctitofng arith them ... he gathered aboot himself in the course of time a group of students and scholars vvho arould continua!ly diseuss questions of importance amongst themselves . . . immoral questions, thcy vvere: What is jup-tice ... VVhat is virtue? . . . Must one obey? Why obey? . . .
®ach a man is dangeroua to thc status quo, to iu aphoiders . ; . "he corrupts the mo rals of the young," cried out the PuriUns of that day. So, Soc rates. the educator, loved and honored by his študenta, vvas forcer to drink the hemlock brevv. The S^te had declared thst Soc rates "corrupts the morals of yoothM and therefore must be done aaray arith.
Socratea is Dangerous
Socrates drank the hemlock ... but his ideas, his špirit lived on ... his students carried on... the morals of youth were "corrupted."
An Associated Press dispateh car-rying the dateline "East St. Louis, Illinoia, Nov. 15,° reads: "If you're on the public ltbrary'a araiting list here for John Steinbeck's 'Grapes of Wrath,' you might as vvell forget about th« book.
"The llbrary board. holding the author'a language to be 'objeetion-able* and 'not fit for anyone'a daugh-ter to read,' aa one member put it, ordered Chief Libmrian J. Lyon Woodru^f to burn the inatitution'a three copies."
The hemlock for John Steinbeck, corruptor of the morala of youth!
How About Ckicago?
This incident reminds one of the aetion- some time ago, of the Near Deil Major of Chicago, arho found it neceasary to stop the shoaring of "Tobacco Road" in the Windy City, because it was indecent. Swear words, cuss wo**ds vvere employed on thf stage. The morals of youth vvere st stake, and thc mayor could not slloar theni to bc corrupted.
Vet that same mayor if he attended the burlcsques on South State Street or West Madison Street; or if he ever walkcd by any of those shovs^snd savr their nnnouncements, their pie-tures . . , aw. we!l, that doesn't cor-rupt the morals of youth bccause s . ign in the box-office reads: "Adults only."
YOlTRE TELLINC ME !
Many fine reviears have been arrit-ten in tribute to Ev« Curie'a book, "Madame Curie," s biography of a great snd sdmirsble woman and scientist. Msrie Sklodovska Curie deservedly dravvs unlimited homage and respect, ezpressedor ailent, from everyona vvho has read and shared the pagea of her lifa.
It is some time since 1 hsve been deeply engrossed in perusing the thousands of arords depkting the vital existence of so rsre snd gifted a person, yet the gloaring account of the almoat inhuman efforts reappear in my mind again and again, and humbly I want to teli others about "Madame Curie." To me she is not only a famous scientist, diseoverer of rsdium, but s symbol of true, human achievement.
Her perseverance, her courage, her selflessness, her love of science, and truth, reveal s priceless, yet unaf-fected, gracioua character. Aa one lesrna of Marie Curie'a life, uncon-aciourly the obsUclea that hover over one's aspirations, hopes and ambi-tions, are humanly dvvarfed, over-ahadoared, and one is instilled arith a reneared and strunger will to pur-sue the psrticular objeetive of life, vvhich cauaes ao much joy, yet so much heartache, disappointment and disillusion, in the elusive, quest and ususl unattainment. Stili, this pursuit in itself makes life se«m worthwhile.
Thc Polish Msnys Sklodovska, con-aumed arith unquenchable thirat for kmmledge, undervvent all conceivable harJship to possess it In collabora-tion arith her French huaband, Pierre Curie, s brilliant scientist, she ezer-ted every possible means, all her strength and knoarledg«, and diseo-vered s nevv alement, arhich emitted the potent po ne rs to cure the dresd-ed, <deadly disease. cancer. Unattach-ed vvith pstent-rights or any desire fer profit-making, they generously, whole-heartedly, preaented this near discovery to the people, in the name of science and humsnky—of progress. She dedicated tbe discovery, crested through the boundless effort« of her life, to msnkind.
' ■."■■■■, 'i ■ =
Her gift arss great—but her char-srter, vvhich made possible thia gift, vvas even greater. If vve were to glean but a apark radiated from her life, vve aould endeavor to aeek truth, and the understanding of it, and attain the courage to pursue one's ideala: an inspuation TO DO...—A. A.
Slovene Center Social Club Husy With Plans For "Domača zahava"
CHICAGO.—There vvill be muaic. dancing, and fun galore st the Slovene Labor Center on December 9th, yea sir, for the grand party vvhich the Labor Center Social Club ia aponaoring, vvill then be in full svving. The ceremoniea of the evening vvill com-mence around 7 o'clock. About the vvind-up time vve intend not to talk.
Primarily, the party is intended as a aocial get-together in which it ia hoped all members will fraternize. Therefore, no more than a nickle arill be charged for refreshmenta, and I can promise that you vvill be vvell content arith what shall be purveye<l over the mahagony that night.
There vvill be no admission charge.
Remember the date—it's fast ap-proaching—Saturday night, Dec. 9, at the Center. — Joseph Drasler.
Exceptionally »elected cotton seed for u?e in China has been developed and acclimated in Korea from original American seed.
A motor trailer built for a Nevv York sdvertising man a'ho travels constantly includes all the convenien-ces of home and office.
A semi-automatic camera has bec-n invented that delivers a finished nho-tograph two minutes after a sensitiz-ed blank is exposed.
Cotton plants that produce seed plentifully but only little fibre have been bred at Texas Agricultural and Mechanical College.
r J Bjr WILLIAM RITT
One thing that has us arondering about those European metropolitsn blarkouts: Are fireflies executed for revcaling information' to the enemy? a
Some tribes of Africa make fscea when meeting strangers. The Influence of European diplomacy ia, in-deed. far reaching. — VVilliam Rltt,
I Schcnectady (N. Y.) Gaaette.
There is no such thing aa an in-evitable war. War comea from the failure of human vvisdom.
e
Many speeders dig a grave,
As payment for time they "save." . a
Wipcrs to cleanse rear vvindovva of automobiles of rain and snoar have been invented that are controlled by a dashboard button.
OUAINT OLD U. S. CUSTOM
ti
Whilc it hsa been no secret to s ^ood msny people, thst the arorid wsr aras caused by commercisl rivalry and he need of foreign markets of the kapitalist ayat«m, s good msny Američana do not know that th« United ^tstes went to arsr in ozder to save
the ocean, in the North Sea and the
Enp-lish Channel with their new mineš and caused wholesale destruc-tion ot ships. Now the important thing is that the capitalists of ne ther England or Germany nor anv other country could possiblv spend one
the AmeHcan bsnkers snd csplUlists. tenth of uhat is noar going to aaste
The American Ousrdisn, arhich ia re-printing some of Oacar Ameringer's
and to the bottom of the ocean to benefit mankind. Yel, they are will-
storiea sbout the wsr, brings out the i ing to spend billiona of dollars more official documenta vvhich plunged , for aetual aastes. Why do the work-America into the arar. These had ab- J ers allow this? What a paradiae we
solutely nothing to do arith the aink-ing of American ahipa. There aras no dsnger of the enemy coming to our shores. BUT, there wss a much greater dsnger thst the allies, meaning KnglSnd snd France ia particular. vvould go bankrupt snd that, ss s result of out supplying of srms, am-mtfnition, snd food-stuffs to England ind France, we vvere deatined for the arorat economic catastrophe or de-^reaaion the country haa ever k n ovvn. Thst, in eaaence, was the content« of \ cablegram sent to President VVilson ->n March 5th. 1917 by Ambsssador Psge. He went further to suggest hst the only remeciy aras for the United States to get into the vvar. Then, the bsnkers could flost foreign osns arith the back ing of our government, keep the industry moving at its ?apscity, snd . make money for the financiers snd induatrialista. We didn't go to wsr to asve democrscy. We went to arar rather to save the financiers and industrialists from going bankrupt. Kr^ovving all this, every American should utilize every effort and means to prevent this country from going into another European arar for the benefit of the capitalists and their financiers.
The Gtrmans ara taking full advantage of their skill snd sbility to dsmsge the prestige of the British aea pnwer. Britain Is sunpoaed to be the mistresa of the sea, but the Germana have gone one better and sre •inking ships left snd right to prove thst aimply relying on the old prea-tige and honor csn mske i thing very disastrous.' Yea, the English have a big navy snd they have a lot of ships because they need to transport most of their cotnaioditiea from abroad. It wa«n't until the Germsna challenged the poarer of England on the aeas with their aubmsrinsa and iater arith their magnetic mine« tkat the arorid hsd to concede the might of the Ger-man mind in outclaaaing the haughty British. With the big navy, Britain thought it arould be easy to blockade Germsny snd prevent neutrsl ships aa arell as the enemy ships from fly-ing back and forth and supplying the needs of the people and the arsr machine. In s desperSte aRuation, the Germana took the offenahre and re* fuhed to be atarved out. With their aaual bold stroke, they arent out on
could have on this earth if only half of the money vvhich has pone to pav for the vvar machines of the past and present and vvhich is to he .tppronriat-er for future vvar machines. could be divided up among the vorking peo-nle. Can anyone denv that it i« the money men vvho rule the uorld? Does anyone believe that these same monejr men vvill give up their loot lingly?
a
Last Sunday I wss in Kansas Citv for an SNPJ celebration. While there. I had an opportunity to speak with a number of our people. I found out that a good many Slovenes and Jnpo-sla^-s live in Kansas Citv. Further, that thev do not have anv organized orogressive movement vvhich could he termed as such, outside of the SNP.T lodges. and that aa a result. the peo-rle are very indifferent to the ines«-age of the average Soeialist or ra-dical. However, if I mav say so. there is a field for a Socialist movement there. True, the church aields its usual povverful influence over th«> vast majoritv of the people, but n nucleus could be gotten tocether to instill the rest vvith thc that they should arork for themselves vvhile they are on this earth and for a cooperative Socialist movement. The at-tendance at the affair vvas excellent. snd the program very gopd. The sing-ers in particular, sh^w cvoellent promise and the plav, "Wnr Prideš." \vas verv oppropriate. execedinirly mean-ingful, and edueational.
JSF JUNIOR GUILD VVILL MEET FRIDAY
CHICAGO. — Headlinin? the JSF Junior C.uild Meeting at the Slovene Labor Center, Friday, Dir. 1, arill be a discussion on current topics and their relation to youth.
One of the groups neweat members, Dorothy Ivansek. vvill lead the diaoussion on the selected topics. Re-freshments after the meeting aill be provided by the refreshmenta committee arhich has prove d Its abililics so aell on many prevlous occsaions.
Members of the Junior Guild. let not a single one be absont from this meeting.' Every meeting so far hss been an interesting one full of edueational value, hut this one promises to tep them sli.
k