KNJIŽNA IN DRUGA POROČILA IV . mednarodni kongres INQA (Rim — Piza od 30. avgusta do 10. novem bra 1953. Na m ednarodnem geološkem kongresu v Kopenhagnu leta 1928 na predlog poljskih geologov ustanovljena m ednarodna organizacija INQUA (Association Internationale pour TÉtude du Q uaternaire), katere nam en je bil proučevanje vseh problem ov k v a rta rja v Severni Evropi, je že tedaj pritegnila v svoje delovno področje tudi glacialno alpsko območje. Na kon­ gresih, ki bi se vrstili vsako četrto leto, naj bi prišlo do izraza vsakokratno stan je in napredek štu d ija k v artarja. Že na II. kongresu v Leningradu in Moskvi leta 1932 se je n jena delavnost razširila na ves svet, kar je d e­ jansko, čeprav še ne form alno, prišlo do izraza na III. kongresu na D unaju le ta 1936. Zaradi vojne in povojnih hom atij je preteklo 17 let do IV. kon­ gresa (1953), k aterega izvedbo so prevzeli člani INQUA v Italiji. P redsednik kongresa prof. G. A. Blanc je v blestečem uvodnem govoru na K apitolu dne 30. avgusta 1953 historično prikazal vsa v Italiji se raz­ vijajoča strem ljen ja po pridobitvi resnične slike kulturnega razvoja člo­ veka v zvezi z njegovim naravnim okoljem , vsa prizadevanja po tesnem sodelovanju p rah isto rije s prirodoslovnim i vedami, ki so se zaključila leta 1927 z ustanovitvijo Italijanskega inštituta za paleontologijo človeka v Rimu. V tem nacionalnem znanstvenem središču je v Italiji osredotočen ves študij telesnega in kulturnega razvoja človeka ter vsega ta razvoj sprem ljajočega zunanjega okolja. Y njem sodelujejo v sekcijah pra- historiki, paleontologi, geologi in glaciologi, paleogeografi, pedologi, klim a­ tologi idr. K sodelovanju so pritegnili tudi še razne inštitute univerz, kot n. pr. Fizikalni in štitu t in Inštitut za geokemijo v Rimu, od katerih slednji že uspešno uporabljajo nekoliko poenostavljeno radiokarbonsko metodo za ugotovitev absolutne starosti najdb. Inštitut za paleontologijo človeka potem takem v polnem obsegu zasleduje iste cilje, kot si jih je nadela INQUA; proučuje geološki potek k v arta rja in njegove odnose s paleantro- pologijo in paletnologijo. Za kongres se je prijavilo 583 članov iz 50 držav vsega sveta, dejansko pa se ga je udeležilo okrog 300 članov iz 38 raznih držav. N ajštevilnejši so bili zastopniki Italije, kj r se je vršil kongres, večje skupine so poslale F rancija. Nem čija. ZDA. A vstralija in Španija. Iz Jugoslavije je poslal A kadem ski svet FLRJ v Beogradu na kongres tri delegate (prof. M. Milan- kovič in P. Stevanovič iz Beograda ter S. B rodar iz Ljubljane). Iz SZ in iz držav pod njenim vodstvom je bilo sicer i ekaj prijav, toda prišel je le en udeleženec iz vzhodnega Berlina. Delo kongresa je obsegalo 136 referatov s področja prazgodovine, antropologije, paleontologije, glaciologije, tektonike, m orfologije itd. O bravnavali so se problem i, ki se tičejo m editeranskih obal. razm ejitve plio-pleistocena in zlasti pleistocenske kronologije. Zaradi velikega števila referatov so m orale delati tri sekcije istočasno. Toda ker je kongresno vodstvo izdalo še pred pričetkom kongresa knjigo z izvlečki prijav ljen ih predavanj, ki so sm ela tra ja ti največ 20 m inut, se je vsak udeleženec lahko odločil za referate, ki so ga najbolj zanimali. Kot uradni jeziki so bili določeni po francoskem abecednem redu nemščina, angleščina, španščina, francoščina, italijanščina in ruščina, vendar španski in ruski jezik p ra k ­ tično nista prišla v poštev. P redavanja, ki so jih pogosto sprem ljali z dia­ pozitivi a li episkopskim i slikami, so s spretno uporabo m ikrofonov sproti prevajali v angleški, francoski in nem ški jezik te r so bila tako vsakom ur razum ljiva. M orda največ zanim anja je vzbudilo pri udeležencih vprašanje razčlenitve pleistocena, ki je tudi za kronologijo paleolitskih k u ltu r n a j­ večjega pomena. Številni referati iz raznih področij niso mogli v celoti potrditi pravilnosti tako im enovane popolne razčlem be pleistocena, ki tem elji na M. M ilankoviča krivulji sončnega izžarevanja. Pri geologih n. pr. ni enotnega m nenja, ali tako im enovani m lajšeriški sedim enti pripadajo še k riški ali že k w ürm ski poledenitvi. Še tem večja je nejasnost glede opredelitve staropleistocenskin sedimentov. N adalje se je ponovno pojavilo naziranje o enotnosti zadnje w ürm ske poledenitve. V endar večina izsled­ kov kaže na dvodelnost wiirma, ki ga vsekakor prekinja zelo izrazit in te r­ stadial w ürm I/II. V krivulji sončnega izžarevanja jasno izstopajočega wiirm a III na teren u m arsikje niso mogli potrditi. G lede na tako različna m nenja se ni čuditi, d a je bilo zanim anje za referat prof. M. M ilankoviča o vlogi eksaktnih ved pri proučevanju geoloških dob vsestransko. Ob splošni pozornosti in toplo pozdravljen je podal nasprotnikom sv o je k ri­ vulje sončnega izžarev an ja jasen odgovor. K rivulja je na tem elju astro ­ nomskih elem entov vseskozi točno izračunana, toda ne pokaže vseh tistih sprememb, ki so jih povzročili še mnogi drugi faktorji, povzročajoči klim a- tične sprem em be. Podoba k riv u lje se potem takem ne m ore u jem ati v vseh potankostih z dejanskim i izprem em bam i klim e. Potrebno bo to rej izslediti vse te fak to rje in jih prim erno upoštevati. A rheološki referati so se n a ­ našali na nove paleolitske in tudi k asnejše najdbe iz vseh delov sveta. Predaleč bi zašli, ako bi poročali o vsakem posebej. Med njim i je bil z velikim zanim anjem sp reje t doprinos S. B rodarja o kraškem paleolitiku severozahodne Jugoslavije. Z diapozitivi je prikazal stratigrafijo naše paleolitske postaje Betalov spodmol pri Postojni. V šestih horizontih, obsegajočih riško poledenitev, riss-w ürm sko m edledeno dobo in vso wiirm- sko poledenitev s sledečim postglacialom, je bilo mogoče ugotoviti n ajm an j deset kulturnih plasti, katerih kam ena in d u strija izpričuje na k rašk ih tleh tako obstoj m ousteriena v najširšem smislu kakor tudi izrazitega m lajšega paleolitika. Kras je bil kot prehodno ozem lje m ed vzhodom in zahodom v najrazličnejših fazah m lajšega pleistocena ponovno naseljen. Istočasno s kongresnim delom so tri kom isije razpravljale o stavljenih predlogih. Posebna kom isija je po želji II. panafriškega kongresa za pra- nistorijo v A lžiru razm otrivala ukrepe, ki naj bi dovedli do tega. da geologi in prahistoriki dosežejo enotno stališče glede problem a m edite­ ranskih obalnih teras (lignes de rivage). E. W egman (Švica) je predlagal izdelavo besednjaka vseh term inov, ki se upo rab ljajo v k v artarn i geologiji. I. M. van d er V lerk (Nizozemska) pa je predlagal ustanovitev kom iteja, ki naj bi koordiniral vso dosedanjo nom enklaturo. V A ntropološkem inštitutu v Rimu je S. Sergi tem peram entno in tem e­ ljito, s filmom in diapozitivi prikazal n ajd b e v Italiji odkritih neander­ talcev, katerih originale so razstavili v inštitutskih prostorih. Tu so bile razstavljene tudi paleolitske in d u strije nekaterih italijan sk ih postaj (iz jam e Romanelli idr.). V Pizi pa je bila prav posebnega p rizn an ja deležna strokovno izvrstno u reje n a prazgodovinska razstava. Iz raznih m uzejev in ustanov je bil zbran skoraj celokupni ita lijan sk i paleolitik in vsa pleisto- censka favna. V kongresno delo so bile tako v Rimu kakor tudi v Pizi vključene znanstvene ekskurzije (štiri poldnevne in tri celodnevne). V bližnji in daljni okolici obeh m est strokovno tolm ačeni profili so dali izčrpno sliko k v artarn e in tudi pliocenske sedim entacije obsežnega dela Italije. To še tem bolj, k er je vsak udeleženec p rejel že p rej za vsako ekskurzijo po­ sebno brošuro, dobro oprem ljeno s slikam i in risbam i ter z obsežnim tekstom . P rav izredno je uspela ek sk u rzija k m orski obali pod Monte Circeo južno od Rima. N udila je podroben vpogled v stratig rafijo več jam skih.paleolitskih postaj, med njim i tudi jam e Q uattari, k je r so odkrili ob posebnih sprem ljevalnih okolnostih lobanjo neandertalskega človeka k ar na površini jam skih tal. Pri drugi ekskurziji, ki je prekoračila Apu- an sk e Alpe, pa je bil poleg užitka izrednih pokrajinskih lepot največji interes za dobro o h ran jen e pleistocenske ledeniške morene. O rganizacija je bila vseskozi brezhibna in je tudi v turističnem smislu popolnoma uspela. Ves potek kongresa so sprem ljale številne prireditve, sprejem i in pozdravi pokrajinskih oblasti. Že pred pričetkom kongresa pa tudi po njegovem zaključku je bilo prirejenih več daljših neobveznih geološko- arheoloških študijskih potovanj, tako n. pr. na Sicilijo, v A bruzze te r po italijansko-francoski rivieri. Na kongresu se je jasno pokazala zam otana in obsežna problem atika k v artarja. Številni problem i so ostali nerešeni in pojavili so se novi. Ven­ d ar je zaključno tre b a priznati, da je IV. kongres v polni m eri izpolnil nalogo, ki si jo je zadala INQUA. Po toliko letih so bile obnovljene in vzpostavljene nove zveze med strokovnjaki raznih področij, kar se bo gotovo že v bližnji bodočnosti izkazalo kot zelo koristno. Le tesno sodelo­ vanje arheologov in zastopnikov raznih prirodoslovnih ved m ore dati resnično sliko prazgodovine človeka. Zato bi bilo želeti, da bi se prihod­ njega kongresa udeležilo tudi čim več jugoslovanskih znanstvenikov, ki na raznih področjih razisk u jejo naš kvartar. K ajti tudi mi smo dolžni, dati svoj delež k naporom in prizadevanju ostalega znanstvenega sveta. K je bo prihodnji kongres, n e moremo poročati. Jugoslovanski udeleženci so nam reč m orali odpotovati še pred zaključno sejo, k er je poteklo dovoljeno bivanje v Italiji in niso mogli dobiti podaljšanja. g g r0(jar NOVOSTI IZ EVOLUCIJE ČLOVEKA Leto 1953 je prineslo nekaj zanim ivih novih najdb, predvsem p a iz­ reden o b rat v v prašanju eoantropa. O dkar je pravnik Dawson pred prvo svetovno vojno odkril p ri Pilt- downu v južni A ngliji znam enito najdbo, ki jo je antropolog Smith W oodward krstil v čast n ajd ite lju z imenom Eoantliropus damsoni, je bila ta >lady« (kajti im eli so jo za žensko) zelo skrivnostna in je povzročala nenehne prepire m ed strokovnjaki — ali je ali ni, ali je sploh to, k ar n aj bi bila itd., podobno kak o r rezonira Zlodej v D olini Šentflorjanski. V endar se je večina antropologov v teku desetletij odločila priznati jo za to — k a r ni! N ajdbo — v glavnem štiri dele n eu ro k ran ija in desno stran zlom ljene m andibule ter n ek aj zob — so rekonstruirali razni antropologi; končno je b ila razstavljena rek o n stru k cija sir A rth u rja K eitha v British Museumu (Natural History). O d vsega začetka je bilo k aj čudno, da je bila lobanja očitno m odernih oblik, medtem ko je spodnja čeljustnica sum ljivo spo­ m injala na šimpanzovo. Toda — najdiščne okolnosti, kakor sta jih podala D aw son in Smith W oodw ard (1913 in kasneje), niso dopuščale dvoma, da gre za zelo staro najdenino iz začetka pleistocena; še artefak ti so to po­ trjevali. In ko so m ed prvo svetovno vojno odkrili še en zob in dva od­ lom ka druge podobne lobanje, so skoraj vsi strokovnjaki nehali dvomiti o tem, da je pač nekoč v začetku pleistocena živela tudi oblika hominidov, ki je združevala značilnosti človeka in opice. P red kratkim um rli, zelo uspešni raziskovalec australopitecin R. Broom je še leta 1950 zapisal v svoji knjižici, da n ek ateri pač radi verujejo v čudeže; on pa ne verjam e, da bi se isti čudež ponovil na istem kraju.