3.32 RABA IN PREOBRAZBA PROSTORA
Glede na obstoječe podatke je od celotne površine občine 42.074 ha 18.818 ali približno 45% kmetijskih zemljišč, 21.862 ha ali približno 52% gozdnih zemljišč in 1.394 ali približno 3% nerodovitnih zemljišč, od tega je pretežni del stavbnih zemljišč.
Zaradi neenotnosti evidenc o obstoječih površinah za posa-mezne vrste rabe je težko oceniti dejansko razmerje kmetijskih in gozdnih površin.
Poseben problem predstavljajo območja zaraščanja, ki obse-gajo po evidenci gozdnih gospodarstev približno 3900 ha oz. nad 20% kmetijskega prostora.
Za planirani dolgoročni razvoj poselitve ocenjujemo potrebo po 150—180 ha novih površin.
Ocenjujemo, da bo del teh površin mogoče pridobiti zzapol-nitvami in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij.
Pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča bodo z ureditvijo avtoceste in priključki ter z ureditvijo akumulacij-skih jezer, z gradnjo elektroprenosnega omrežja in s pridobi-vanjem kamnitih agregatov.
V veljavnih urbanističnih redih so predvidene obširne pov-ršine za gradnjo počitniških naselij (207 ha vključno z že zazida-nimi površinami).
Za zagotovitev smotrnejše namenske rabe in preobrazbe prostora moramo pri izdelavi dolgoročnega plana in pri njegovem uresničevanju upoštevati naslednje usmeritve:
—  Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij   s   poudarkom   na   prenovi  stavbnega  fonda . in kompleksnih območij.                                    ..      ,.i, i Vsi zapolnitveni posegi morajo biti predhodno preve>rjeni z ustrezno  izvedbeno  dokumentacijo,  da si  ne bii,zaradi kratkoročnih rešitev zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij.
—  Površine, ki bodo namenjene za dolgoročni razvoj naselij, morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine.
Obseg najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, katera bozaradi utemeljenih razlogov polrebno postopoma preobraziti v
stavbna zemljiŠČa, bo usklajen v okviru priprave dolgoroč-nega plana.
—  Ponovno bo potrebno preveriti upravičenost obsežnih pov-ršin, ki so v veljavnih izvedbenih aktih določene kot območja za   gradnjo   počitniških   hiš.   Preveritve   bodo   potrebne prednostno v turistično in krajinsko zanimivih območjih (npr. dolina Krke).
— Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij.
—  Zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oz. za-raščanje z gozdovi je potrebno preprečevati sstimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetij-skih gospodarstev v teh območjih.
—  Za melioracije so predlagane obsežne površine v občini., Prednostna  naloga je  uskladitev interesov in  možnosti vodnogospodarskih posegov in interesov kmetijstva terdol-očiti postopnost izvajanja melioracijskih del.
—  Za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi itd.) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rer kultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne ali kme-tijske povrSine.
—  V obdobju do leta 2000 se bo glede na predvidene posege v prostor spremenilo tako razmerje med gozdnimi, kmetijski-mi in nerodovitnimi površinami, kakor tudi kvaliteta kmetij-skih in gozdnih površin.
V okviru dolgoročnega plana moramo predvsem opredeliti površine, ki bodo trajno zavarovane za določeno rabo, varstvena in varovana območja, v katerih je omejena osnov-na raba zemljišč, postopnost preobrazbe zemljišč in način rabe teh zemljišč v obdobju do spremembe namembnosti.