Komuiioliii zovod za zoposlovanle Ciiis prosta učna me$tq Službe pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje V Ce­ lju so opravile popis prostiji učnih meSt za mladinb po stanju 4. junija 1966. S podatki o razpoložljivih učnih mestih so seznanjeni vsi sodelavci zavoda na vseh izpostavah, tudi v Sevnici in v Brežicah. Mladini in staršem iz sevniške in brežiške občine so naši sode­ lavci na voljo za razgovor o poklicnem posvetljevanju in informiranju vsak teden, v Brežicah vsako sredo od 8. do 12. ure, v Sevnici pa vsak četrtek od 8. do 12. ure. V nadaljnjem objavljamo učna mesta v delovnih orga­ nizacijah in pri zasebnikih, ki so bila na področju Komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje prosta 4. junija 1966. RAZPIS GOSTINSKA ŠOLA CELJE Gostinska šola, Celje, Titov trg 3, bo sprejela v I. letnik 120 učencev, od tega za strežbo 60 in Icuiiarstvo 60. Potreben je zdrav­ niški pregled za živilsko stroko. Vpisni pogoji: preizkus znanja iz slovenščine in matematike, učna pogodba oz. štipendijska z določeno gostinsko delovno organi­ zacijo je zaželena, vendar ni obvezna. Posebej opozarjamo na prost vpis (brez pogodb)! KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER CELJE živinorejska šola Šentjur pri Celju, Bezovje 10, bo vpisala 30 učencev. Šolanje traja 2 leti, prijave za vpis pa morajo učenci vlo­ žiti do 31. julija 1966. Poljedelsko-hmeljarska šola, Celje, Ljubljanska 93, bo vpisala 30 učencev. Prijave za vpis morajo učenci oddali do 31. julija 1966. Vrtnarska šola Celje, bo vpisala 50 učencev. Prijave za vpis morajo učenci oddati do 31. julija 1966. ŠOLSKI INDUSTRIJSKO-KOVINARSKI CENTER ŠTORE Šolski industrijsko-kovinarski center Store, bo vpisal 108 učen­ cev. Učenci morajo opravili psihotehnični test in event. preizkus znanja iz slovenščine in matematike. Predložiti morajo štipendijske pogodbe. ŠOLSKI CENTER BORISA KIDRIČA, CELJE Šolski center Borisa Kidriča, Celje, Ljubljanska 17, bo predvi­ doma sprejel 325 učencev. Vpisni pogoji: učna ali štipendijska po­ godba, zdravstveno spričevalo. Rok prijave za vpis je 1. september 1966. Komunalni zavod za zaposlovanje Celje SLOVO NAPREDNE UČITELJICE Prav ob svoji 60-letnici se od šole poslavlja Iva Župančičeva. Rodila se je v Zgornji Ponikvi nad Žalcem kot hčerka tamkaj­ šnjega šolskega upravitelja Jan­ ka Kodermana. Po maturi na mariborskem učiteljišču je svojo prvo službo nastopila na šoli v Šmartnem ob Paki. Kot sokolsko delavko jo je tedanji režim pre­ gnal v Odrance v Prekmurju. Le­ ta 1928 je prišla na šolo v Litiji, kjer se je poročila z učiteljem in znanim publicistom Jožetom Žu­ pančičem. Z možem, hčerko in sinom jo je okupator julija 1941 izselil v Varvarin ob srbski Moravi. Po­ leti 1945 se je vrnila na svoje sta­ ro službeno mesto na osemletko v Litiji. Od tu — zadnje leto kot upraviteljica šole na Savi — po 41 letih šolske službe odhaja v pokoj. Župančičeva uživa sloves od­ lične učiteljice in vzgojiteljice, ljubeznive z mladino in vnete za njen napredek. V okviriVšole iri naprednih organizacij je pripra­ vila številne mladinske nastope z igrami, plesom in petjem, mar­ sikaj tega po docela lastni zami­ sli. Prispevala je prenmoge točke na mitingih, na prireditvah or­ ganizacije Zveze borcev in v gozdnih brigadah. Požrtvovalno se je trudila v večernih tečajih za odrasle, \* AFŽ, pa tudi pri iz­ popolnjevanju mlajših učitelj­ skih kadrov v strokovnem in pe­ dagoškem pogledu. Za svoje us­ pešno delo je prejela pohvale in odlikovanja. Vedno je bila zgledna žena in mati, poleg tega pa je vzgojila več rodov mladine, ki je iz nje­ nih vrst izšla mrtpžica dobrih, naprednih, ustvarjalnih ljudi. »Še dolgo vrsto zdravih, sončnih let, ki jih bo lepšala ljubezen vdanih bivših učencev in učenk, prijateljev in znancev, a tudi hva­ ležnost naše družbe! 9 kol-nič točk v preteklem tednu so celjske od- bojkarice zopet nastopile dvakrat. V sredo so igrale zapoznelo tekmo s Pionirjiem, v jiedeljo pa so gosto­ vale v Kleku proti tamkajšnjemu ligašu Slobodi. Predvsem v prvi tek­ mi so imele celjske tekmovalke ugodno priložnost, da pridejo do pr­ vih točk v zveznem tekmovanju. Ekipa Pionirja zaseda namreč pred­ zadnje mesto in je imela do tekme v Celju le dve točki. Toda celjan- kam je ušla tudi ta priložnost, pa čeprav so pokazale dokaj dobro igro in tudi nekaj več borbenosti. Predvsem razboirljiv je bil četrti set, ko so po vodstvu Pionirja v setih 2:1, Celjanke vodile v tem setu že 14:9 pa so vendar na koncu tudi ta set izgubile in s tem tudi možnost za zmago. V nedeljo so gostovale v Kleku in izgubile srečanje s 3:0, kljub temu pa v zadnjem setu prikazale borbe­ no igro ter ga izgubile z minimal- nim rezultatom. Celjska odbojkarska ekipa se sicer ponaša z nekaterimi dobrimi posa­ meznicami, toda žal je tudi odbojka kolektivna igra, kjer se dobre posa­ meznice zgubijo v neuigranosti ce­ lotne ekipe. Morda bo tale serva od­ lične Kokotove prinesla točko, toda za zmago jih je samo v enem setu potrebnih vsaj petnajst. OBISK PRI FINOMEHANIKU DOMINIKU GROBHLNiKU Prva v stroki v delavnici na Mariborski 45, ki /g založena s pisalnimi stroji, račun, skimi avtomati, knjigovodskimi stro, jt in vsakovrstno drugo birotehniko ki Ji še imena ne vemo, smo zaglc. dali dekletce, ki je popravljalo pi. s al ni stroj! Zvonka Grobelnik, hčerka prizna, nega finomehanika, se je odločila da bo sledila očetu v poklicu. »Že oci mladega me je veselilo,« je poveda- la, »iri vedno sem skušala pomaga, ti. Toda zdaj gre zares.« Mojster Grobelnik nam je pove­ dal, da se mora sicer bojevati z raz- nimi težavami, saj pride težko do materiala in nadomestnih delov. Tu­ di s prostori je precej na tesnem, a delati je potrebno in zato ne od­ neha. V delavnici se lotijo vseh stro. jev, ki so v rabi v sodobnih pisar­ nah (razen IBM strojev!). Vsa manj. ša dela opravijo na licu mesta, k večja popravila in generalna čišče­ nja opravijo v delavnici. Stalnim strankam opravijo tudi servise brez­ plačno, medtem ko po dveh ali treh mesecih (v kolikor pride do iste okvare)^ popravijo stroj prav tako brezplačno, a ob generalnih popra­ vilih dajejo enoletno garancijo. Delokrog je obsežen. Najdaljša proga je 71 km iz Celja. Segajo v kraje Brežice, Slovenska Bistrica, Prebold, Velenje, Šmraje, Rogaška Slatina. Z mojstrom Grobelnikom so zadovoljni povsod, saj jamči s prak­ so, ki si jo je pridobil v Zagrebu, Beogradu in Nemčiji ter z dolgolet­ no prakso. Zanimivo je le to, da mnogi nosijo fotoaparate in filmske kamere v po­ pravilo v Ljubljano, medtem ko bi jih mogli popraviti tudi pri finome- haniku Grobelniku. Verjetno bo v prihodnje drugače. Ce bo le mogoče dobiti boljše prostore in več nado­ mestnih delov, potem bo dela do­ volj. Tudi za Zvonko. Zazvonil je telefon. »Da, vaš stroj je popravljen. Cez pol ure vam ga pripeljemo.« Dosledno in ob dogo­ vorjenem času ter po ustrezni ceni — to je vodilo finomehanike Grobel­ nik. Šmarska arheologija Šmarje pri Jelšah |je znamenit kraj s čudovito okolico. Tu je tekla zibelka kar trem slovenskim arheo logom: Francu Lorgerju, Jaru Šašlu, Veri Berce-Kolškovi. Tu je živel ne- 'kaj let pesnik Anton Aškerc, ki je imel sestanke s pesnikom Gregorči­ čem. V Šmarju je več let deloval kot notar slovenski pisatelj Ivo Šorli. V enem svojih del je prikupno opisal šmarsko krajino do Boča in Donač- ke gore. Skozi današnji trg je potekala! rimska cesta, bližnje naselje Korpti- le izpričujejo rimski izvor krajevne­ ga imena. Pred leti je izkopaval do­ mačin prof. Lorger arhitekturno pre- ostalino v Grobelcah. Izkopal je krasne fragmente barvne stenske dekoracije, katerih vzor so freske v Pompejiii. Anhitekurhe člene (kapi- tel, baza in drugo) dalje fragmente plastične dekoracije v štuku za zid­ ne vence in talni načrt arhitekure. Vse to priča o bogatem prebivalcu, ki si je nekoč dal tu zgraditi pode­ želsko vilo. Izsledke je poibliciral v Časopisu za zgodovino in narodo­ pisje, predm.ete pa hrani Pokrajin­ ski muzej v Mariboru. Temu muze ju je pred 50 leti poklonil trški tr­ govec A. Stupica manjšo zbirko rim­ skih kovancev, najdenih pri Sv. Ro­ ku nad Šmarjem. V svojih deških le­ tih sem v okoliških kmetijah videl več kamnitih sekir, ki so služile kot utež na stenskih urah. Sekire z iz­ vrtano luknjo potekajo iz časa ne- olita. S tem pa je izpričano, da je bil kraj naseljen že v davnini pred rimsko oiviMizacijo. Okoliš Celeie je bil verjetno mimo Šempetra goste­ je naseljen, kot je danes znano. V bodoče bo nujno arheološko raziska­ ti Šmarje z okolico. Morda pride na dan to ali ono, iki utegne biti važno za znanost, vsekakor pa zo lokalno zgodovino. Najditelji slučajnih najdb naj se zglasijo pri tov. S. Ci- glineokiju, fotografu v Šmarju ali pa oibveste o najdbi celjsiki muzej- Vsak, še tako neznaten drobec davnine, opeka al\ kamen, lončarski izdelek ali stdklo, novci ali kovinski predmeti, tudi okrnjeni, imajo sta­ rinsko ceno za naše izročilo. Končno vrednotenje pa prepustimo stroko^V" njakom v muzeju, če je predmft pomemben, ga bo muzej rade voljf odkupil, sicer pa bo darovalec zapi; san v knjigi najdb. Za najditelja ni v nobenem silučaju predmet praktič­ no uporaben, ima pa lahko mirn^ vest. da ie pomagal ohraniti kar i^ vredno. Kraj, v katerem živi. bo la"^' ko postal bogatejši in zinan širom po domovini. A. S.