NečuveDO postopahje z našim eksistenčnim vprašanjem. Še ko sta došla naša delegata od seje Glavnega Odbora UJU v Beogradu, ki se je vršila istočasno z uradniškim kongresom v Novem Sadu, sta na naše vprašanje izjavila trdno prepričanje, da se si*urno s 1. januarjem 1924 izplačajo predujmi v znesku 1500 do 2000 Din, kakor so jima to zagotavljali krogi, ki stoje blizu vlade. Par dni na to, ko je dal tako izjavo minister na pot svojim zaupnikom, da poročajo o tem na uradniškem kongresu, je fsti minister izdal vsem finančnim delegacijam naredbo, da se izplačajo državnim nameščencem na račun novih plač, ki po zakonu tečejo od 1. oktobra v treh obrokih: januarja, februarja in marca sledeči predujmi: 1. za prvi draginjski razred (Beograd, Zemun in Sušak) višjim uradnikom skttpno 1500, nižjim 1200 Din. 2. Za drugi draginjski razred (vsa ostala mesta) višjim uradnikom skupno 1350, nižjim 1050 Din. 3. Za tretji razred (mala mesta in vasi) višjim uradnikom skupno 1200. nižjim 900 Din. Za isto dobo se v treh obrokih izplača vsem zvaničnikom skupno 600, služiteljem pa 300 Din. Na sejah ministrskega sveta na božični dan in 26. decembra 1923 je bila tudi daljša razprava o izplačilu predujma na povečane plače uradnikom. Na božični seji se je to vprasanje le kratko razmotrivalo in niso bili storjeni nobeni definitivni sklepi. Na seji 26. decembra 1923 ministrskega sveta je bilo v bistvu odlo<_ eno: Vsem državnim uradnikom, nameščencem in uslužbencem se ima v času od 1. do 15. januarja t. 1. še pred pravoslavuiml božičnimi prazniki izplačati predujem na račun povečane plače za čas od 1. oktobra do !. januarja. Ta predujem se izplača v treh enakih mesečnih obrokih, in sicer 1. januarja, 1. februarja in 1. marca 1924. Minister je izjavil, da more te predujme izplačati le v treh obrokih, ker nima kritja. Po teh vesteh bi dobil manjši del učiteljstva v Sloveniji 1050 Din in večina učiteljstva 900 Din predujma. Prvi bi dobili po 350, drugi po 300 Din na mesec. Nimamo dovolj besedi, da bi dovoljno ožigosali brezvestno in lahkomiselno izigravanje in izrabljanje prosvetnih delavcev in celokupnega uradništva s strani vlade, sanio eno primero imamo: da nam je vlada vrgla te predujme, kakor se vrže izstradanemu psetu oglodano kost. Delitev predujmov po navedenih skupinah ima pa še drugo temeljno zlo. Ono deli predujme po onih nesrečnih draginjskih razredih proti katerim se mi borimo že od njih početka. Draginja nas pritiska vse enako in najsi so to »višji« ali »nižji« uradniki, v kakršne nas je vlada sedaj razdelila še poleg draginjskih razredov. To je zlo, ki reže v naše meso in nam pije našo kri: onim, ki imajo že itak več, dati več ter napraviti in pokazati razliko proti onim, ki imajo že itak manj — to reže v našo moralno zavest in ustvarja odpor... Tretje zlo, ki je učinjeno z izplačilom v obrokih je to, da nam je s tem vlada pokazala, da do aprila absolutno ne misli izvesti in uveljaviti uradniškega zakona. To je tretja perspektiva, ki nam jemlje zaupanje, in ki nam ustvarja prepričanje, da je postopanje sedanje vlade sramotno in škodljivo državnim interesom, ker ubija avtoriteto zakonov, ki naj jih spoštujemo in uvažujemo mi, ko jih vlada sama ne spoštuje. Največje zlo pri vsem pa je to, da s tem postopanjem vlada sama utrjuje pozicijo separatističnim in avtonomističnim elementom.