Kamniški občan
LETO XXXII
KAMNIK, 9. SEPTEMBRA 1992
Od 11. do 13. septembra Dnevi narodnih noš
Narodne noše, kamniški sejem in znani ansambli
Letošnja osrednja kamniška turistična prireditev Dnevi narodnih noš bo že dvaindvajseta po vrsti. Pokrovitelj prireditve bo Skupščina občine Kamnik.
Program prireditev se bo začel v petek, 11. septembra, s sejemsko prodajo na kamniških ulicah, zvečer tega dne pa bo odprta razstava Ljudska likovna tvornost v Razstavišču Veronika.
Naslednji dan, v soboto, bo dopoldne promenadni koncert Mestne godbe, zvečer ob 19. uri pa bodo na Trgu prijateljstva pesmi in plese slovenskih pokrajin predstavili plesalci Folklorne skupine Primskovo.
V nedeljo, 13. septembra, bodo v gosteh pri naših godbenikih godbeniki iz Šentjerneja, ki bodo dopoldne igrali na Titovem trgu.
Tega dne se bodo v Kamniku predstavili tudi izdelovalci narodnega blaga, kot so idrijske čipke, gorjanske cedre in podobno.
Osrednja točka prireditve bo tudi letos tradicionalna povorka narodnih noš, ki bo letos prvič krenila od izhodišča pri Titanu na Perovem do Trga prijateljstva. Torej bodo narodne noše šle skozi Kamnik samo enkrat, in ne več v obe smeri kot doslej. Zato se bo sprevod začel ob /5. uri.
Za zaključek bo ob 17. uri na Trgu prijateljstva nastopil s posebnim programom znani kantavtor Vlado KRESLIN z Beltinško bando.
Prireditelji so letos poskrbeli, da bodo vse dni prireditve za zabavo in ples igrali najboljši domači ansambli: Krt, Nagelj, Poljanšek in Slovenski kvintet.
Ob dobri hrani in pijači, ki jo obljubljajo kamniški gostinci, se bodo obiskovalci lahko zabavali in zaplesali na terasi Kavarne Veronika, na Titovem trgu in na Trgu prijateljstva. Organizatorji pričakujejo, da se bo letošnje prireditve udeležilo precej večje število narodnih noš kot lani.
Upajmo, da bo tako prirediteljem kot obiskovalcem tudi letos vreme naklonjeno.
F. SVETEU
/© ljubljanska banka
POSOJILA ŠTUDENTOM
Ljubljanska banka d. d. Podružnica Kamnik Agencija Kamnik nudi svojim strankam posojilo za vpisnino ali šolnino na višji in visoki šoli za podiplomski študij in za nakup študijske literature. Posojilo lahko najamejo izredni in redni študentje, ki imajo reden dohodek, ali zanje njihovi starši ali skrbniki.
Banka posojilo odobrava:
- brez pologa,
- z odplačilno dobo 3 do 12 mesecev,
- po 12% letni realni obrestni meri. Posojilo je namensko. Za že plačane obveznosti izplača banka posojilo tudi v gotovini.
Kredit lahko zavarujete z zastavitvijo deviznih sredstev ali vrednostnih papirjev, s solidarnim jamstvom dveh porokov alt s plačilom zavarovanja.
O vseh podrobnostih vas bomo obvestili v banki.
Ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve
/O ljubljanska banka
Pravi naslov ta denarne zadeve
Seja občinske skupščine odpadla
Prve seje občinske skupščine po skupščinskih počitnicah 2. septembra ni bilo. Odpadla je zaradi nesklepčnosti, saj je bila v zboru združenega dela navzoča le tretjina delegatov. Skupščinski zbori bi morali tokrat obravnavati in sprejeti pomemben odlok, na katerega komaj čakajo številni graditelji hiš - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik.
To se ni zgodilo, čeprav je predsednik občinske skupščien Maks Lavrinc že 27. julija po sklepu predsedstva poslal potrebno gradivo vsem delegatom in jih opozoril na predvideni datum seje. Kljub dobremu namenu in prizadevanjem predsedstva in IS bodo morali zaradi neresnega odnosa nekaterih delegatov graditelji še kar nekaj časa počakati, da bodo dobili lokacijsko in gradbeno dokumentacijo.
F. S.
Str. 2
Nevarnost graditve blokov v Novem trgu
Obisk ministra za kulturo
V Kamniku smo imeli 31. julija obisk ministra za kulturo Republike Slovenije Boruta Sukljeta. S strokovnimi sodelavci republiškega ministrstva, županom mesta Kamnik Maksimiljanom Lavrincem, častnim občanom dr. Emilija-nom Cevcem, predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in občine Kamnik smo si ogledali najpomembnejše akcije, kijih Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju vodi v kamniški občini. Delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj so v dogovoru s sekretariatom za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kamnik želeli v živo predstaviti potek obnove, problematiko, ki se pogosto pojavlja pri oživljanju vsakega spomenika, seveda pa tudi uspehe in neprekrito veselje pri vsaki najdbi pri arheološkem izkopavanju ali pri na novo najdenem fragmentu starih poslikav.
Nekako po zgodovinski kronologiji so si sledili ogledi, ki so vključili vsa področja spomeniške službe.
Minister za kulturo RS gospod Borut Šuklje v malograjski kapeli, (foto: B. Šlegl)
razgovoru z akademikom dr. 1 milijunom Cevcem
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 23. septembra. Prispevke sprejemamo do 16. septembra, oglase, obvestila in zahvale pa do 18. septembra.
Konservator Milan Sagadin je na Malem gradu predstavil letošnja izkopavanja na severnem delu kapele, kjer so bili najdeni slovanski grobovi, temelji kašče (morda tudi palacija) na severovzhodnem delu ter prvotni nivo dvorišča. Dr. Emilijan Cevc je ob tej priliki nakazal verjetno loka-
cijo palacija na severozahodni strani kapele, t. j. v smeri obrambnega stolpa, nato je sijajno predstavil zgodovinsko kronologijo in umetnostni pomen malograjske kapele. Konservator Bojan Schlegel je ob obrambnem stolpu razgrnil nov pogled na malograjski kompleks, predvsem pa pokazal nove vedute mesta Kamnika z okolico.
Arheološkemu iskanju temeljev kamniške zgodovine v antiki in njene srednjeveške kulture, ki se je bogato razrastla kot njeno logično nadaljevanje, je sledil ogled obnove Matjaževe domačije v Zg. Palovčah. To je na Kamniškem do sedaj znani najstarejši etnološki spomenik lesene arhitekture. Konservator Silvester Gabršček je predstavil potek obnove (navzlic kljubovanju raznih nepričakovanih »višjih« sil, kot so lesna goba, polzenja tal zaradi premika studenca pod temelje hiše).
Obisk se je zaključil v Kostanju z ogledom obnove cerkve sv.
Doroteje, ki je pravi umetnost-nozgodovinski biser. Iz nederij zidov je ravnateljica Olga Zupan izluščila življenjsko zgodbo cerkve od romantike, gotike, baroki-zacije do današnje podobe.
Osnovni namen obiska je bil dosežen: Ministru in njegovim ožjim sodelavcem v živo pokaza-
ti, kako se oživljajo spomeniki, kakšno je bistvo dela Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in, nenazadnje, predstaviti nekaj drobtinic izjemno bogate kulturne in naravne dediščine na Kamniškem.
BISERKA MOČNIK
KOčna
Republika Slovenija SEKRETARIAT ZA OBRAMBO OBČINE KAMNIK
OBVESTILO
Obveščamo občane, da smo se s Titovega trga št. 1 preselili v prostore nad avtobusno postajo Kamnik, Maistrova št. 18, kjer bomo opravljali svojo dejavnost od srede, 9. sept., dalje v delovnem času in uradnih urah, ki veljajo za vse druge občinske upravne organe.
SEKRETAR
_Janez BRLOGAR
OZIMNICA OZIMNICA OZIMNICA
Ste se že oskrbeli s krompirjem, čebulo, česnom in sadjem? Še ne?
Še imate čas, da vse to dobite po izredno ugodnih cenah; zneski plačljivi v dveh obrokih, v naši Sadni drevesnici in prehrambenih trgovinah od 15 sept. dalje; domača kamniška jabolka (jonatan, zlati delišes, rdeči delišes, gloster, jonagold, idared) pa od 21. sept. dalje v Sadni drevesnici. Prodajali bomo tudi kompleten ozimnični program ETA Kamnik.
Pričakujemo vas!
Ob dnevu narodnih noš (od 10. do 13. 9.) vas KOČNA Kamnik d. d. vabi na Titov trg, kjer si boste na naših stojnicah izbirali blago po svojih željah.
Za vas smo pripravili razne degustacije znanih proizvajalcev. Vabimo vas tudi na vrt pri Delikatesi, kjer se lahko okrepčate.
Izvršni svet sklenil pogodbo o zbiranju odpadkov
Od 1. septembra odpadki prek Publicusa v Ljubljano
Od 1. septembra dalje bo vse naloge v zvezi z zbiranjem in odvažanjem odpadkov na področju kamniške občine opravljalo podjetje Publicus d. o. o. iz Ljubljane.
Tako je določeno v pogodbi o poslovnem sodelovanju, ki so jo po sklepu Izvršnega sveta 24. julija podpisali Izvršni svet, Komunalno podjetje Kamnik in Publicus d. o. o. Ljubljana.
Navedeno podjetje bo od Komunalnega podjetja prevzelo 15 do 20 delavcev, ki sedaj opravljajo dela pri ravnanju z odpadki. Publicus bo prevzel v najem pre-kladalno postajo v Suhadolah za dobo desetih let, hkrati pa odkupil od Komunalnega podjetja ves
vozni park in drugo opremo, ki se uporablja za zbiranje odpadkov.
V pogodbi tudi piše, da bo Publicus svoje storitve zaračunaval Komunalnemu podjetju, to pa bo te storitve zaračunavalo uporabnikom v okviru skupnega računa komunalnih storitev.
Da je za avstrijske poslovneže zanimivo tudi zbiranje odpadkov, pove podatek, da je večinski družbenik podjetja Publicus avstrijska firma Gojer.
Navedena pogodba ustreza veljavni zakonodaji in pušča možnosti za prihodnjo preobrazbo Komunalnega podjetja Kamnik,
so zapisali predlagatelji v gradivu.
Če najemnik poslovnih prostorov in nepremičnin ne bi dosledno izvajal določil pogodbe, bosta Izvršni svet in Komunalno podjetje v 6 do 12 mesecih po zače-ku opravljanja nalog iz pogodbe zahtevala ponovno proučitev pogodbenega odnosa.
Za uporabo prostorov in naprav na prekladalni postaji Suha-dole bo Publicus plačal v dveh "mesecih po podpisu pogodbe 23.723.860 SIT ali 82% vrednosti najetih naprav kot prvi obrok. Ostalih devet obrokov pa bi zapadlo od leta 1993 do 2001; vsako leto septembra po en, ki bo znašal 74.000 avstrijskih šilingov
v tolarski protivrednosti na dan plačila po tečaju Banke Slovenije.
Za odkupljene kamione, zabojnike in drugo smetarsko opremo pa je Publicus dolžan plačati komunalnemu podjetju v 30 dneh po podpisu pogodbe znesek 22.079.453 SIT.
Po sklepu Izvršnega sveta se morajo vsa sredstva, ki pripadajo po tej pogodbi občini Kamnik, namensko uporabiti za komunalno infrastrukturo.
Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik pa mora do 15. septembra pripraviti osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik
F. SVETEU
Nevarnost graditve blokov v Novem trgu
Graditelj ni za kompromise
Izvršni svet je po dolgotrajnem odlašanju le objavil svoje »sklepe« o gradnji blokov pri zdravstvenem domu. Žal to niso nikakršni zaključki, ki bi temeljili na kakšni strokovni analizi problema. Bolj je nekakšno razpravljanje, iz katerega ni mogoče razbrati argumentov, čemu naj bi te bloke le postavili. Na koncu predlaga znižanje blokov, tako da ne bi segali čez streho zdravstvenega doma in da na voljo krajevni skupnosti 30 dni, da se o tem izjasni.
Zato smo morali imeti zbor krajanov kar sredi vročega julija. Navzočim najvišjim predstavnikom občine smo povedali mnogo razlogov, zakaj teh blokov ni pametno graditi in da smo odločno proti gradnji.
Predstavnik Graditelja pa je povedal, da njegovo podjetje ne sprejema znižanja za tista 2 metra.
Kar prav je tako. To bi bil gnil kompromis, ki ne bi rešil prav ničesar.
Tisti, ki ste odgovorni za odločitev o tem, kaj se bo s tem prostorom zgodilo, se ne boste mogli izogniti argumentom. Naj jih nekaj naštejem, vi pa jim oporekajte, če morale:
- Bloki so prišli v zazidalni načrt pred 6 leti zato, da bi postali vaba za delavce, ki da jih je potrebovalo kamniško gospodarstvo. Danes tega glavnega razloga ni več.
- Bloki se torej lahko gradijo le za prosto prodajo, to pa bo v kratkem času pripeljalo v Kamnik mnogo novih ljudi, ki bodo potrebovali še kaj drugega (šole, vrtce, parkirne prostore...). Občina v svojih načrtih tega ne predvideva.
Na istem prostoru je možno zgraditi nekaj, kar bi bila za občino mnogo bolj koristno od blokov, bi bilo skladno z dejavnostjo ustanov, ki so že tam (zdravstveni dom, srednja šola, zavod za invalidno mladino), in bi prineslo nova delovna mesta.
- Gosta naselitev, ki bi jo prine-
sli bloki, bi motila delo teh ustanov.
- Oblikovno bi ta prostor in z njim bližnje staro mesto utrpel nepopravljivo škodo. Graditelj lahko dobi gradbeno dovoljenje samo za potrjene načrte, torej za takšne bloke, kot so v bližini nove pošte. Predstavljajte si skladnost z malim gradom zvoniki, starimi hišami.. .
- Skupščina je sprejela sklep o spremembi zazidalnega načrta za ta del. Če začnete graditi bloka po starem načrtu, ste sklep skupščine uspešno /animirali.
- Postavitev stanovanjskega naselja na tem kraju neposredno spodkopava načrte, da bi Kamnik postal turistično mesto.
Največjo odgovornost za to, kaj se bo s tem prostorom zgodilo, nosijo: izvršni svet, predsedstvo skupščine, gradbeno podjetje Graditelj in Stanovanjsko komunalna banka. Pri vsakem od naštetih pa sta eden ali dva povsem prepoznavna človeka še posebej odgovorna.
Izvršni svet ni potreben kot kakšen arbiter, ki skuša vse zgladiti, ampak se mora postaviti v aktivno vlogo projektanta, odgovornega za razvoj občine. Namesto zatiskanja oči in ušes ali umivanja rok, češ da gre za spor med Graditeljem in krajevno skupnostjo, naj že enkrat spozna, da je to njegova naloga. Predvidevam, da bo predsednica izpeljavo te naloge odločno zahtevala od sekretarja za urejanje prostora in da jo bo ta prav tako odločno in strokovno izpeljal.
Izvršni svet bo moral seveda rešiti tudi gospodarski del projekta. To delo bo morda zaradi različnih oblik vlaganja sredstev v preteklosti nekoliko podobno delu pri raziskovanju investiranja v kamniško telefonsko omrežje.
Naloga izvršnega sveta je:
- Da preskrbi verodostojno, z imenom in priimkom podpisano poročilo o tem, koliko je v resnici kdo vložil v pripravo tega zemljišča za gradnjo, kajti Graditelj ni edini vlagatelj, so še: občina, krajevna skupnost, Kočna...
OBVESTILO
Center za socialno delo Kamnik obvešča
- vse prejemnike družbene denarne pomoči otrokom, naj najkasneje do 30. septembra 1992 dostavijo na Center za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, potrdilo o šolanju za vse otroke, stare nad 15 let; v nasprotnem primeru bodo s 1. 9. 92 denarne pomoči otrokom zamudnikov ukinjene.
- za dijake in študente, ki bodo letos na novo uveljavili republiško ali kadrovsko štipendijo, pa prosimo starše, ki prejemajo denarno pomoč otrokom, naj najkasneje do 31. oktobra 1992 dostavijo potrdilo o višini odobrene štipendije.
Center za soc. delo Kamnik
- Kako je to preračunano na sedanjo vrednost denarja? ,
- Kakšen začetni vložek sc šteje vsakemu od vlagateljev?
- Kako pokriti ta delež v primeru, da kateri od vlagateljev odstopi od nadaljnjega investiranja?
- Ovrednotiti, kakšne stroške za občino potegne za sabo gradnja blokov;
- Ovrednotiti, kakšna je resnična vrednost že zgrajene infrastrukture. Nekateri npr. trdijo, da ima glavna kanalizacijska cev vzdolž obvoznice premer samo 30 cm, kar da lahko povzroči težave že zdaj. Kdo bo financiral nov kanal, če ta ne bo zadoščal zaradi povečanih potreb?
- Kdo bi nosil stroške zaradi drsenja zemlje?
Od občinske skupščine smo na zboru krajanov zahtevali, da zaščiti interese Novega trga in občine Kamnik in prepreči gradnjo, dokler ne bo ugotovljena za občino najboljša varianta za izrabo tega prostora.
Predsednik in predsedstvo ne moreta mimo naslednjih dejstev:
- Krajani Novega trga nasprotujemo gradnji blokov.
- V skupščini smo delegati z veliko večino izglasovali sklep o spremembi zazidalnega načrta.
Tudi predsednik in člani predsedstva skupščine so izrazili svojo naklonjenost do spremembe, toda to ni dovolj.
Brez obvezujočih sklepov se ne bo nič spremenilo. Ti pa so možni le, če je seja primerno pripravljena.
Vse kaže, da je »glavni« pri tej stvari vendarle Stanovanjsko komunalna banka, ki nekako v senci pritiska na Graditelja, pa morda še na koga.
Zato bi bilo dobro, da bi se tudi ta partnerka vključila v javno polemiko in da bi njen direktor France Jeras pojasnil Kamničanom naslednje:
- Zakaj hoče banka investirati ravno na tem mestu in v ta blok?
- Ali je vlaganje (žal še vedno) družbenega denarja v gradnjo stanovanjskih blokov danes najdonosnejša investicija?
- Ali se je banka v svojo korist in korist Kamnika pripravljena vključiti v iskanje investitorja, ki bi ponudil boljšo rešitev?
Na koncu pa še o tem, kakšna naj bi bila najboljša rešitev izrabe tega prostora. Možnosti je gotovo veliko.
- Nekateri smo se ogreli za objekte zdravstvenega turizma, pove-
zanega tudi z zdravstvenim domom pa z Zavodom za invalidno mladino in športnimi igrišči šole. To so potem nekateri zasmehovali z različnimi izrazi kot futurizem, utopija, fantazija...
- Nekdo je predlagal vile za diplomate, torej malo objektov, a tistih za visoko ceno pa veliko zelenja ...
- Lahko pa se zemlja vrne kmetijstvu, ki mu je bila na silo odvzeta. Sosednja trdna kmetija bi se na ta način lepo zaokrožila.
V sporočilu izvršnega sveta je o drugačni izrabi zemljišča rečeno takole: »Spremembe zazidalnega načrta so možne, v kolikor se pokaže realni investitor...«
Je pa stvar taka, da se realni investitor sam že ne bo pokazal, ampak ga mora izvršni svet z njegovo idejo vred poiskati z razpisom.
NANDE ŠKARJA
Kam z odpadki?
Odpadki so vsaka snov v tekočem, plinastem ali trdnem stanju, ki je proizvajalec ali imetnik ne potrebuje, ga moti, mu škoduje ali pa je to snov zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odložiti, kot je predpisano.
Starejše generacije bralcev se gotovo spominjajo, da pred nekako štiridesetimi leti težav z odpadki še ni bilo. Tudi stroškov z njimi ne. Trdnih odpadkov je bilo malo (predvsem pepel, pomije, star papir in tekstil naravnega izvora). Odlagališča, večinoma divja in neorganizirana, so bila kar na rečnih brežinah in v raznih opuščenih jamah in grapah.
Tudi z odpadnimi vodami si takrat nihče ni belil glave - odpadne vode, tudi industrijske, so speljali ali kar zlivali v bližnji potok, reko ali pa v za ta namen izdelane ponikoval-nice.
Sledili so prvi tragični rezultati, kot npr. uničene in zastrupljene podtalnice na Sorskem ali na Ptujskem polju in povsem mrtve reke, kakršna je tudi naša Kamniška Bistrica od Beriče-vega navzdol.
Z razvojem sintetičnih materialov, detergentov, embalaže, .z razvojem porabniške miselnosti na sploh, predvsem pa z industrializacijo naše dežele, kjer smo zgradili in še vedno imamo mnogo preveč okolju neprijazne, umazane proizvodnje, so odpadki v nekaj desetletjih postali glavni onesnaževalec in glavno breme za okolje.
Tudi v naši občini prebivalci skupaj z industrijo že »proizvedemo« več kot kilogram odpadkov na prebivalca na dan, in to samo trdnih odpadkov, kakršne zdaj Komunalno podjetje odvaža na deponijo. Mesečno je teh odpadkov v vsej občini več kot milijon kilogramov!
K tem ogromnim količinam trdnih odpadkov dodajamo še industrijske in gospodinjske odpadne vode, ki jih večino zadnjih nekaj let po kolektorju odvajamo v domžalsko čistilno napravo: Čeprav morda ne sodi povsem v poglavje o odpadkih, pa moramo ob tej priliki omeniti tudi močno onesnažen zrak, kjer prednjači zlasti mesto Kamnik, kije bilo v pretekli kurilni sezoni glede onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom na neslavnem tretjem mestu v Sloveniji (pred letom dni na petem mestu), po onesnaženosti z dimom in sajami pa prav tako na tretjem mestu (pred letom dni »samo« šestnajsti).
Ker je onesnaženje kamniškega zraka že izredno kritično in zdravju ljudi, predvsem otrok, zelo nevarno, morajo naši lokalni mediji (Kamniški občan, televizija Impulz) ta problem posebej obravnavati, predvsem pa mora odločne ukrepe v prid izboljšanju zraka sprejeti občinska vlada.
V prej omenjenem vsakomesečnem milijonu kilogramov odpadkov v naši občini tudi ni vštet tisti najnevarnejši del posebnih odpadkov, ki jih je, kljub že delno vpeljanemu obnavljanju teh nevarnih snovi, še vedno mnogo in preveč po raznih tovarniških skladiščih in dvoriščih. Za ilustracijo samo dva primera, kako nevarni so lahko ti odpadki: liter odpadnega olja lahko onesnaži več desettisoč kubičnih metrov podtalnice, liter rakotvornega odpadnega trikloretilena po lahko zastrupi kar 30.000 kubikov podtalnice - pitne vode.
K temu nevarnim odpadkom dodajmo še nevarne odpadke, ki nastajajo v zdravstvenih ustanovah in inštitutih. Problem zase pa so radioaktivni odpadki, ki jih v naši občini praktično nimamo: večino teh odpadkov začasno skladiščijo v Nuklearni elektrarni v Krškem, za dokončno odlaganje pa, vse kaže, v Sloveniji ne bomo našli prostora.
Posvet o zazidalnem načrtu Kemijske industrije
Karte so na mizi
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Na pobudo sindikalnega sveta KIK so sklicali posvet o problemih v zvezi s projektiranjem zazidalnega načrta za območje Kemijske industrije.
Kot je uvodoma povedal predstavnik sindikatov Kotnik, so delavci v KIK zaskrbljeni, ko so slišali za nasprotovanja predlaganemu osnutku tega dokumenta. To pomeni, da bi onemogočili sprejetje novega proizvodnega programa in nadaljnjega razvoja podjetja, zlasti pa preprečili tudi možnosti za izboljšanje tehnološke prenove proizvodnje. Menijo, da to nasprotovanje izhaja predvsem iz premajhne obveščenosti in nepoznavanja razmer, saj je bilo doslej območje KIK precej zaprto pred javnostjo. Zato so predstavniki KIK ing. Holo-zan, ing. Rems in ing. Podbrež-nik predlagali navzočim prestav-nikom krajevnih skupnosti Kam-nik-Center (Gjurin), Mekinje (Reba), Tunjice (Nograšek) in Kamniška Bistrica (Cevka), naj si ogledajo gradnjo novega objekta za proizvodnjo črnega smodnika. Vendar so ti menili, da za to ni potrebe. Med glavnimi pomisleki, ki so jih izrazili predstavniki KS, so bili v KS Kamniška Bistrica: Varnostni pas naj se zmanjša, nekateri predlogi v tej smeri niso bili upoštevani. KS Mekinje: Ali bo sedanji program obstal, nismo za zapiranje podjetja čez noč, vedeli bi radi, kaj boste delali naprej.
Če sprejmemo zazidalni načrt, potem je vprašanje, ali bo podjetje sprejelo predloge komisije, ki bi v poldrugem letu pripravila predloge za preusmeritev proizvodnje; predlagamo, da se to pri-
pravi pred sprejetjem zazidalnega načrta.
Predstavniki KIK so menili, da je treba imeti denar za prestrukturiranje.
V KS Center menijo, naj se dela v obstoječih objektih. Tak razgovor bi bil lahko že tudi prej. Tudi druge tovarne bi morale na podoben način razgrniti svojo problematiko, predvsem z vidika vpliva na okolje.
V Tunjicah so se ustrašili nove pozidave, ker niso bili seznanjeni z vsebino osnutka.
Po besedah ing. Holozana iz KIK se je v zadnjih nekaj mesecih bistveno menjal položaj v zvezi z dosego varnostnega pasu. Nov predlog varnostnega pasu je na posameznih odsekih bistveno zožen. Tako bodo mnogi graditelji, ki so sedaj zidali znotraj sedanjega varnostnega pasu, lahko svoje gradnje legalizirali. Povedal je tudi, da je podjetje pripravljeno dati vsakemu graditelju, ki bo zidal ob varovalnem pasu, strokovno mnenje za izvedbo gradnje. Proizvodnja smodnika se bo še zmanjšala, po izjavah predstavnikov KIK, na račun proizvodnje aluminijevih past. Kolikor pa bo šlo za eksploziv, bodo uporabili novo tehnologijo, pri kateri sestavine do končne uporabe niso eksplozivne.
Na vprašanje, kakšen je pomen zazidalnega načrta, so povedali, da tudi objektov ne morejo obnavljati, če tega načrta nimajo. Prav tako ne bi smeli brez tega dokumenta zgraditi nadomestnega objekta za proizvodnjo smodnika, ki je bil ob lanski nesreči porušen.
Verjetno ta objekt zbuja največ dvomov med krajani, ki ga gledajo od mekinjskega samosta-
na, čeprav so visoki nasipi okrog njega namenjeni le varovanji okolice in seveda delavcev v po djetju. Zgrajen pa bo po najso dobnejših zahodnih normativih
Namen podjetja je z obstoječ' proizvodnjo pridobiti kapital kot je dejal ing. Blaž Rems, ii tako z njim preusmeriti del proiz vodnje v okolju bolj prijazno npr. proizvodnjo embalaže, pri' merno za recikliranje. Proizvod' nja smodnika bo za 200 ton manj ša od preteklih let. Ob tem pi bodo najbolj skrbeli za varnos' delavcev in krajanov v okolici Pri tem sodelujejo tudi s tujim strokovnjaki. Samo za nasil okrog novega objekta so potre bovali 2000 m3 zemlje.
Vsaka država tudi na zahodi ima kapacitete za 50-100 toi proizvodnje smodnika. Podobn' so tudi druge bivše republiki predvidevale izgradnje lastni' kapacitet. Zato bo del te proi: vodnje tudi v naši državi v pri hodnje še potreben. Poudarili s tudi, da se interes delavcev i sindikata pokriva s poslovno po litiko podjetja. Nadaljnje uresni čevanje razvoja pa je odvisno o1 sprejetja zazidalnega načrta. Vs eventualna še odprta vprašanj so v KIK pripravljeni šc pojasni ti, tudi neposredno prizadeti* krajanom.
Seveda ta načrt ne bo večei1 pač pa bi ga po petih letih sp< novelirali glede na potrebe protf vodnje in okolja. Svoje pripombi pa bodo občani lahko dali v čas1 javne obravnave osnutka, ki f jeseni.
V KIK so torej vrgli karte fl1 mizo. Pričakujejo pa odprt d1 alog, podprt z argumenti. K te mu je precej prispeval tudi ta p"
svet FRANC SVETEl>
1
Alpj'em ne bo Finalp dLo.o.
Alprem (vsaj za zdaj) ostaja družbeno podjetje, torej last vseh in nikogar! Najbolj »zaslužni« za to si prizadevajo, da bi se dobri stari časi vrnili in z njimi uspešno in v poslovnem svetu priznano podjetje Alprem. Za to, da je Alprem vzbudil pozornost časopisov, sta poskrbela Samostojni in Neodvisni sindikat Alprema s svojimi prvaki, ki so »razkrinkali« vodstvo podjetja in »stopili na prste njegovim požrešnim lastninskim apetitom, neprofesionalnemu obnašanju in neresnemu delu«. Opozorilna stavka, ki stajo organizirala oba sindikata, in »strokovne« ugotovitve komisije (sestavljali so jo delavci z osnovno, poklicno in srednjo izobrazbo, delo pa so opravili v rekordnih osmih urah), so delavski svet prepričali, da je srhljivi zgodbici o nameravani prodaji Alprema postavil piko na i z izrekom suspenza direktorju podjetja.
S transformacijo (spremembo) podjetja Alprem v sodobno kapitalsko družbo (delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, ki je razvidna iz projekta
prestrukturiranja družbenega podjetja Alprem, ki ga je izdelala ugledna svetovalna firma P & S d. d. Ljubljana) torej zanesljivo ne bo nič! »Zasluge« za to imajo sindikalni prvaki Alprema, ki so svoje poglede predstavili v zadnjem Kamniškem občanu. V prispevku Želeli so nas prodati uporabljajo tako svojevrstno etiketiranje bivših vodilnih delavcev Alprema in njihovih poskusov prevratništva, da je treba povedati, da so na drugi strani najbolj »zaslužni« sindikalni funkcionarji in delavka s končano osnovno šolo in bogatimi delovnimi izkušnjami ter ambicijami kadrovanja v Alpremu.
Ker mi je iz »srhljivih« dogodkov (ne le v zadnjih sedmih mesecih) v Alpremu marsikaj znano, me njihova »grenkoba« ne more prepričati, še manj pa presenetiti, saj od ljudi, ki so jim dobri stari časi ponujali obilo privilegijev, pač ni mogoče pričakovati kaj drugega, kot da se bodo z vsemi legalnimi in nelegalnimi sredstvi, majhnimi in velikimi sprenevedanji upirali vsakršnim spremembam.
O zapisanih resnicah, polresnicah in lažeh v tem prispevku ne
bom razglabljala, saj bi bil zapis predolg. Treba pa bo tudi te zgodbe pojasniti. Razkrilo bi se obdobje zadnjih let, ko so se v Alpremu na veliko sklepali posli s škodljivimi gospodarskimi učinki in nezavarovanimi ter še danes neizterljivimi plačili, vnaprej plačevalo Alpremovim kooperantom (ki dela potem niso opravili) v istem času, ko v Alpremu zaposleni delavci niso imeli dela. Zgodba bi nas spomnila tudi seganja v roke poslovnežu, ki je plačilo Alpremovega dela garantiral s »sosedovim« premoženjem . .. Ker novo vodstvo s tradicijo takšnih poslov ni nadaljevalo, ampak si je celo »drznilo« uvajati postopke za izterjavo dolgov, je s tem »rušilo« ugled podjetja, kot je »rušilo« Alprem, ker ni preprečilo odhoda najboljših delavcev v konkurenčno podjetje. Pri tem pa so umni analitiki razmer »pozabili« povedati, da Stol ni bil od nekdaj konkurečno podjetje, temveč so to konkurenco ustvarili bivši vodilni Alpre-movi delavci. Le streljaj proč od svojih nekdanjih sodelavcev čisto brez sramu, ne glede na poslovno etiko in moralo, konkurenčno klavzulo, prodajajo Alpremovo
a o ri d ij P; >s :i [fl
iil ■t
ji
:»f ni
k' il \i ri s i
•c :ii ;><
j Novozgrajena mešalnica črnega smodnika, ki je vzbudila veliko zanimanja kamniške javnosti
znanje, tehnologijo in izkoriščajo Alpremove poslovne vezi in tržišče. Tudi krivdo za to so sindikalni zaupniki naprtili »neresnemu in neprofesionalnemu« direktorju Zoranu Vatovcu. A o vsem tem, o drobnih in velikih sprenevedanjih kdaj drugič.
Nizke plače in neizplačan regres za letni dopust sta opravičljiva razloga za opozorilno stavko (čeprav so bile plače doslej delavcem redno izplačevane, resda nizke, a bile so). Vendar stavka ni stavka, če je nenapovedana in zaprta »drugi« strani, ki bi pojasnila vzroke delavskega nezadovoljstva. Če stavka ne poteka po stavkovnih pravilih, potem to ni več legalna pravica delavcev, temveč zgodba Divjega zahoda in Ulice. Ker se je v Alpremu zgodilo prav to in ker so stavkovni stražarji zapečatili vse pomembne objekte z dokumentacijo, nasilno pretrgali komunikacijo znotraj podjetja in z zunanjim svetom ter vodilne delavce fizično omejevali pri gibanju, bi voditelji stavke zdaj morali pojasniti, zakaj tako nasilno in divje. Ker tega niso storili, lahko ugibamo vse mogoče. Morda so s tem želeli preprečiti, da bi prišle na dan še kake druge resnice. Ni izključeno, da bi delavce vodstvo z argumenti prepričalo, da sklepa s tujimi poslovnimi partnerji zakonite in perspektivne posle ... Poslovno sodelovanje z avstrijsko firmo Lackner je zgovoren argument za tako strategijo in Alpremovo prihodnost, v kateri bi imeli delavci dovolj možnosti za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, kar je bilo s tujimi partnerji tudi dogovorjeno. Seveda le tisti delavci, ki bi to zares želeli! Lahko bi preverili njihovo izjavo (ki so jo v obliki obvestila na plačilni dan posredovali delavcem) o težavah pri izplačilu plač zaradi prehoda iz hranilnice podjetja v banko. . .!? Morda bi jim delavci končno verjeli, da jim ves kamnik meče polena pod noge, odkar so prišli v Alprem ...?!
Morda bi prave vzroke za »prevrat« v Alpremu našli v besedah sindikalnih veljakov »kako celo IS občine Kamnik stoji za to stavko in bo Alpremu pomagal«? Od kod in na čigav račun obljube stavkovnega odbora? Kakšna bo ta pomoč - denarna (v proračunu ni denarja), strokovna (ali je
SO dni kasneje
Toliko dni je minilo od nastanka zapisa »Alprem ne bo Finalp d.o.o.«. Prispevek z izgovorom, da počaka na jesen, ko bo »Občan« zopet redno izhajal in bo imela »druga« stran možnost odgovoriti, v zadnji poletni številki ni bil objavljen.
Ob tem si dovoljujem zapisati, da takšni uredniški politiki ne gre za resnico, saj je zavestno spregledala, da je »druga« stran že spregovorila v Kamniškem občanu 9. julija 1992!
IVANA SKAMEN
dovoljeno tako vtikanje v podjetje in od kod IS strokovnjaki), politična (čas političnih posredovanj v podjetja je menda že minil)?
Zakaj je stavkovni odbor samovoljno zapečatil tudi pisarne, kjer se hrani dokumentacija o disciplinskih postopkih? Zakaj so bili v stavki najbolj aktivni in glasni tisti, ki so v disciplinskih postopkih zaradi utemeljenih sumov hujših kršitev delovnih obveznosti in sumov kaznivih dejanj?
Čas bo razkril, kako daleč ali blizu uspehu je bilo Alpremovo vodstvo pred »zgodbo Divjega zahoda« in kake prav so imeli Alpremovi delavci, združeni v stavki proti njemu. Akterji dogajanj so znani - ali bodo dobili odlikovanja ali pa se bo zaradi njihovega delovanja končala 45-letna tradicija Alprema. Kakorkoli že - vse napake bodo plačali delavci.
IVANA SKAMEN
SPOŠTOVANI STARŠI!
Z velikim veseljem vam sporočamo, da so prebivalci KS Šmarca, preko svojih predstavnikov g. Šarca in g. Brulca, v novem šolskem letu uspeli zagotoviti varstvo malčkov staršev iz te krajevne skupnosti v domačem kraju.
Ob dobrem sodelovanju g. Marinke Boroša, ravnateljice VVZ, in predstavnikov krajevne skupnosti, smo zasnovo za delo v oddelku poskušali prilagoditi željam in potrebam staršev, ki bodo imeli otroke v oddelku. Ker želimo, da bi oddelek zaživel s krajem, s starši, predvsem pa udejanil potrebe otrok, saj naše delo izhaja iz skrbi za otroka in njegov razvoj, prosi g. ravnateljica starše, naj pripravijo svoje pobude in želje v zvezi z vzgojo in varstvom otrok v tem oddelku do roditeljskega sestanka, na katerem bo prisotna.
V oddelek je vpisanih 20 otrok in je še nekaj prostih mest.
V oddelku bodo izvajali tudi program priprave na šolo.
Delo v oddelku bo zaživelo s 15. septembrom v naše in v zadovoljstvo krajanov KS Šmarca.
Kontaktne osebe za vse pobude staršev in informacije za vpis otrok v novi oddelek so: M. Boroša, J. Golob in J. Sikošek po tel. št.: 831-327.
Pogovor z Brankom Novakom
KAKO IN KDAJ DO NOVIH OBČIN
Pred bližnjimi pogovori o prihodnji vsebini in organiziranosti občin na področju naše občine, ki bodo v drugi polovici tega meseca, smo za kratek pogovor o tem aktualnem vprašanju zaprosili republiškega poslanca Branka Novaka, ki je tudi član odbora za lokalno samouporavo v skupščini R Slovenije.
Meseca marca letos so bile objavljene teze za zakon o lokalni samoupravi. Kakšni so rezultati dosedanjih razprav o tem vprašanju?
Moram povedati, da se hkrati pripravlja zakon o državni upravi. Torej se tudi uprava preobraža, seli se na ministrstva, na okraje in na izpostave. Sedanjim občinam pa ostajajo samo tiste stvari, ki zadevajo samo prebivalce na njihovem območju. Sedaj bo morala občina bolj skrbeti za javne interese svojih ljudi. Doslej pa je občina opravljala kar 85 odstotkov opravil za potrebe države. Po objavi tez smo na odboru dobili dva nova osnutka zakona, zadnjega v mesecu juliju.
Ali so kakšne konkretne spremembe v merilih za oblikovanje novih občin?
Osnovno merilo najmanj 3000 prebivalcev še vedno
obstaja, vendar sc pojavlja nova kategorija tako imenovane gorske občine, to je občine, ki bi bila demografsko ogrožena in bi država za razvoj te občine imela poseben interes, torej bi jo dodatno financirali iz državnega proračuna. Morda bo tudi severno področje naše občine izpolnjevalo pogoje za gorsko občino.
Pri merilu za ustanovitev mestne občine smo uspeli znižati število potrebnih prebivalcev od prvotnih 30.000 na 10.000, kar mesto Kamnik izpolnjuje. Torej bo mestna občina.
Ali obstaja kakšna omejitev glede gornjega števila prebivalcev v novi občini. Večkrat namreč slišimo glasove, čemu bi drobili sedanjo občino, saj smo z njo vsaj, kar zadeva območje, kar zadovoljni.
Tako kot v vseh drugih evropskih državah tudi v Sloveniji velikost občine glede najvišjega števila prebivalcev ne bo omejena. Tako bodo prav gotovo tudi občine, ki ne bodo dosegle cenzusa 3.000, na drugi strani pa bo ljubljanska občina imela gotovo preko 300.000 prebivalcev.
Lahko izhajamo iz prepričanja, da je obstoječa občina po mnenju ljudi najbolj ustrezna, vendar jaz osebno nisem prepričan, da tako tudi v resnici je, zaradi tega, ker majhna občina postane tudi finančno samostojna, dobi svojo denarnico in bo zaradi tega lahko gospodarila drugače kot gospodari sedanja občina, oz. kot gospodari lahko posamezna krajevna skupnost.
Ni nobene predpostavke, ki bi govorila, da morajo biti prihodnje občine take in take. To, kar je strokovna delovna skupina dala v javnost, je samo poskus oblikovanja prihodnjih občin. Nekaj je namreč treba pripraviti, da se okrog tega lahko začnemo pogovarjati, in včasih tudi prepirati. Ta skupina ničesar ne vsiljuje. Ljudje naj povedo, kaj si želijo glede občine.
Moram povedati, da prve razprave kažejo, da si ljudje na primer na Komendskem res želijo svojo občino. Nimam pa podatkov, ali si to res želijo tudi prebivalci Kamniške Bistrice, Godiča ali Črne, prav tako ne vem, kaj menijo prebivalci Tuhinjske doline.
POGOVORI O NOVIH OBČINAH
Kamnik 14. septembra ob 19. uri sejna dvorana SO Kamnik Tuhinjska dolina 21. septembra ob 19. uri Kulturni dom Šmartno
Komenda 28. septembra ob 19. uri prostori KS Komenda Kamniška Bistrica 5. oktobra ob 18. uri Vegrad Stahovica
Kako pa je z delitvijo premoženja sedanjih občin?
Moram reči, da bo moral biti velik del dohodka prihodnjih občin odvisen od gospodarjenja z občinskim premoženjem, ne pa samo od davkov, npr. na tombole, pse itd. Seveda bodo nove občine deležne tudi ustreznega dela premoženja sedanjih občin. To pa je poglavje zase, ki ga osnutek zakona še ne ureja.
Kakšne pristojnosti bodo imeli župan in odbori? To področje še vedno ni povsem določeno, vendar menimo, da bo župan imel enake pristojnosti kot na primer v Avstriji, kjer deluje na eni strani kot šef občinskega sveta, na drugi strani pa je direktor občinske uprave.
Odbori, ki bodo delovali pri občinskem svetu, se bodo po mojem mnenju bolj ukvar-
jali z določenim področjem, ki jim ga bo dodelil občinski svet. To seveda ne pomeni, da bodo prevzeli vlogo sedanjega izvršnega sveta. Jasno je, da bo občina lahko s statutom opredelila pravice in dolžnosti teh odborov. V Avstriji so obvezni trije občinski odbori, pri nas odbor ne bo obvezen. Občina ga bo lahko ustanovila po potrebi.
Kako je s povezovanjem občin v širše skupnosti, regije, okraje?
To povezovanje ne bo obvezno, pač pa bo slonelo na pobudah posameznih občin. Z zakonom o državni upravi bo država prenesla na občine del pristojnosti, ki bi jih te lahko nato prenesle na širše lokalne skupnosti.
Ali bodo krajevne skupnosti ostale?
V začetku bodo te skupno-
sti še ostale. Odprt pa je še problem gospodarjenja v teh skupnostih. Verjetno bo kar nekaj časa, zlasti na podeželju, ostalo pri sedanji obliki in področju delovanja.
Kakšen bo postopek za preobrazbo sedanjih v nove občine? Kakšen je namen posvetovanj v krajevnih skupnostih?
V občinah se bo treba dogovoriti p teritorialnem preoblikovanju občine v celoti. Odvisni smo od tega, kaj bomo sami sebi predlagali in kakšne referendume si bomo določili in o čem naj bi odločali. Na bližnjih štirih posvetih bomo skušali zbrati čimveč mnenj o tem, kaj ljudje mislijo o preobrazbi sedanje občine. Nanje bodo povabljeni člani vseh svetov krajevnih skupnosti.
Kdaj računate, da bo republiška skupščina sprejela zakon o lokalni samoupravi?
Verjetno bo to v prvi polovici prihodnjega leta. Z zakonom bodo določeni roki, ki so sedaj še približni. V petih mesecih po sprejetju zakona naj bi izpeljali referendume. Stvarno lahko računamo, da bomo preobrazbo občin opravili do konca leta 1994.
FRANC SVETEU
Predlog za postavitev spominskega obeležja
Svojim številnim pomembnim ljudem so se Kamničani dostojno oddolžili z javnimi spomeniki in z vzidanimi spominskimi ploščami na hišah, v katerih so živeli ali bili rojeni. Tako imajo spominske plošče literati: JURIJ JAPEU, JOSIP OGRINEC, ANTON MEDVED, RUDOLF MAISTER, RADIVOJ PKTERLIN-PETRUŠKA, FRAN ALBREHT; igralka MARIJA VERA; slikarji: FORTUNAT BERGANT, IVAN VAVPOT1C, slikarji IKO/EI JI. Morda sem še koga izpustil? Del teh spominskih obeležij jje bil odkrit ravno v zadnjem času, zato predlagam Skupščini občine Kamnik, kulturnim institucijam, Turističnemu društvu in posameznikom, da odkrijemo spominsko ploščo enemu največjih slovenskih kiparjev JAKOBU SAVINŠKU (Kamnik 1922 - Kirchhein 1961). To naj bi se zgodilo še v letošnjem letu, ko je ravno sedemdeseta obletnica njegovega rojstva. Kot mi je znano, je bil umetnik rojen v umetnostnozgodovinsko znameniti hiši Titov trg 161 (podatek, da je bil rojen v tej hiši, je od umetnikove življenjske sopotnice Mile Kačičeve, g. Sadnikar pa pravi, da je v arhivih odkril, da je bil kipar rojen na Grabnu), kije tudi ena najstarejših in arhitekturno najbolj zanimivih stavb v Kamniku. Prekmalu umrli kipar Jakob Savinšek si zaradi izjemne kvalitete svojih kiparskih del takšno obeležje vsekakor zasluži. Ponosni moramo biti, da je bil rojen v našem mestu!
V bližnji prihodnosti pa bi se lahko na podoben način spomnili še na tri (3!) nedavno umrle kamniške akademske kiparje: LEONA HOMARJA, ALADINA LANCA (po izobrazbi kipar!) in JANEZA KLEMENA. (Malo za šalo, malo zares: da ne bo kdo rekel, da so ravno kiparji, zaradi svojega pretežno manualnega, dokaj težkega dela, zapostavljeni!)
Razmišljati pa bi lahko začeli tudi o spominskem obeležju kamniškemu akademskemu slikarju STANETU CUDERMANU, ki smo ga po štirih desetletjih in pol ravno letos ponovno odkrili kot izredno talentiranega umetnika in katerega retrospektivna razstava je te dni na ogled v Maleševi galeriji v Kamniku.
DUŠAN LIPOVEC
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Razstavišče Veronika, Kamnik PETEK, 11. septembra 1992, ob 19. uri
ODPRTJE RAZSTAVE KAMNIŠKI LIKOVNI TRENUTEK
Razstavo si lahko ogledate do 18. septembra, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, v času prireditve Dnevi narodnih noš od 9. do 20. ure!
Frančiškanska cerkev, Kamnik PETEK, 18. septembra 1992, ob 20. uri
KONCERT SAKRALNE GLASBE iz cikla
MUŠICA AETERNA
posvečen 500-letnici Frančiškanskega samostana Kamnik
Izvajalca: Samo VremšaK bariton, Marija Holcar, orgle Program: A. Stradella, P. Battista, J. S.Bach, A. Medved, p. K. Sattner. črnske duhovne pesmi v priredbi L. Johnsona
VABLJENI!
GRADBINEC KRANJ
PE Kamnik, Bakovnik 5/a
Po ugodnih cenah nudimo:
— vse vrste gramozov za betone
— vse vrste kvalitetnih betonskih mešanic, vključno z dobavo in vgrajevanjem s črpalko
— cement, apno
— betonske izdelke
— dobavo in vgrajevanje armature
— opaženje armirano betonskih konstrukcij
— odri
— vse vrste gradbenih storitev
Možnost dobave in vgrajevanje betona tudi ob sobotah!
Ob plačilu z gotovino za gramoze in betone
nudimo 5% popusta.
Za usluge se priporočamo.
Informacije po tel. 811-220 in 812-347 pri g.
Vilmi Cibašek.
V zakladnici narave
Več odgovornosti za red na Veliki planini
To, kar sc je dogajalo pred gostiščem tla Zelenem robu sredi letošnjega julija, se ne sme več ponoviti. Sicer nam znajo splavati po vodi vse lepe želje o razvoju turizma v tem zakladu narave. Nekaj metrov od gostišča ob nedavno postavljenem zbirališču odpadkov so po kupu raztrganih vreč hodile krave in iskale kakšen »priboljšek«. Lopa pa je bila napol prazna. Ob lopi pa zloženih nekaj odsluženih štedilnikov in druge »opreme« iz počitniških koč. Skratka, nič kaj razveseljiv pogled se je nudil obiskovalcem ob pristopu na vrh planine.
Seveda se samo podjetju Velika planina, ki je začasno prevzelo odvoz odpadkov s planine, ne bo posrečilo obdržali reda, če bodo uporabniki koč metali smeti in odpadke okrog odlagališča, ne pa vanj, če ne bodo plačevali vsaj minimalnega prispevka za odvoz smeti, kot sc dogaja sedaj
Po izjavi Petra Brleča, direktorja podjetja, odpadke iz štirih odlagališč odvažajo vsak ponedeljek ali pa, ko jc zbirališče polno.
Nič nam ne pomagajo samo lepe besede o varstvu okolja, odlok o redu na Veliki planini, če tega, kar smo se dogovorili, ne bomo spoštovali in vsi pokazali več kulturnega odnosa do naših naravnih vrednot.
F. S.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
RAZPIS KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE IN ŠOLARJE
LIKOVNA ŠOLA
Otroci bodo preko igre, pravljic in domišljije spoznavali svet likovnega ustvarjanja, učenci razredne stopnje pa bodo dopolnjevali znanje o likovni umetnosti in iskali svoje poti ustvarjanja. Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Maleš ob PONEDELJKIH in SREDAH popoldne, začela pa se bo v prvem tednu OKTOBRA. Mentor - pedagog: Cveto Prevodnik Cene tečajev (prvi semester)
- predšolski otroci: 1.000,00 SIT (1 ura tedensko)
- šolarji: 1.800,00 SIT (2 uri tedensko)
VPIS bo v PONEDELJEK, 28., in SREDO, 30. septembra, od 16. do 18. ure v prostorih likovne šole.
ŠOLA KREATIVNEGA PISANJA
(Jczikovno-literarna delavnica)
Za otroke od 9. do 12. leta starosti oz. učenec od 3. do 6. razreda osnovne šole. Priložnost, da se otroci »odpro« za jezik, govor, literarno in drugo ustvarjanje, da se ob sprostitvah navdušijo in usmerijo v različne oblike ubesedovalnc kreativnosti - sami si bodo izmišljali pravljice, zgodbe, uganke, pesmice itd.... Mentorica: Ivanka Učakar
Čas: vsak ponedeljek po dve šolski uri (12 srečanj na semester)
Začetek 5. oktobra 1992 ob 17. uri
Kraj: Mala dvorana nad Galerijo Miha Maleš
Cena na udeleženca: 600,00 SIT
VPIS bo ob začeku šole, 5. oktobra '92
STOPNIČKE K ODRU
Ustvarjalna delavnica za otroke od 5.-10. leta starosti Vzpodbujanje vsestranskih ustvarjalnosti - uvajanje in sproščanje ob prvobitnih rajalnih igrah in pesmih, seznanjanje z ritmom in gibom, spoznavanje osnov pantomime, dramatiziranje otroških besedil. ..
Mentorica: Helena Sterle Termini: vsak PETEK
Kraj: Mala dvorana nad Galerijo Miha Maleš Začetek: PETEK, 9. oktobra '92, ob 17. uri VPIS bo ob prvem srečanju Cena za en semester: 600,00 SIT
IGRAJMO SE - SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA
Tedenska torkova srečanja za otroke od 4. do 8. leta starosti,
organizirana v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik.
Otroci se bodo na igriv način spoznavali z različnimi zvrstmi
umetnosti, ob pravljicah peli, dramatizirali, risali, sc seznanjali
s kulturnimi ustvarjalci itd., skratka: razvijali svoja nagnjenja do
lepega in estetski čut.
Kraj: Dvorana Matične knjižnice Kamnik
Čas: vsak torek, začetek ob 17. uri
Prvo srečanje bo v TOREK, 13. oktobra, ob 17. uri
Malčke vabimo, da se pridružijo naši pisani druščini, vstopnine ni!
PLESNA ŠOLA
Z MATEJO JUVAN
Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj Čas: vsako soboto; urnik bo oblikovan glede na število prijav (razdelitev v skupine)
Kraj: Mala dvorana kina DOM Kamnik, Fužine 10 Obseg: - 9 vaj po 2 šolski uri za šolarje
- 9 vaj po 1 šolsko uro za predšolske otroke
V plesno šolo je všteta tudi zaključna prireditev, kjer bodo vsi tečajniki pridobljeno znanje lahko pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa (avla SENŠRM). Mentorica: Mateja Juvan Cene tečajev:
- predšolski otroci 1.250,00 SIT
- šolarji 1.500,00 SIT
Začetek plesne šole bo v SOBOTO, 3. oktobra '92
VPIS: od 24. do 29. septembra (razen sobote in nedelje) od 17. do
19. ure v prostorih ZKO Kamnik, Japljcva 2 (poleg Kavarne
Veronika). Dodatna pojasnila in informacije: ZKO Kamnik, tel.
831-612!
Dileme o tem, kaj smo Zeleni sploh naredili za varstvo okolja?
Po vsaki, še posebno pa po junijski ptujski skupščini Zelenih Slovenije jc v slovenski javnosti opaziti razmišljanje, ali je prisotnost Zelenih Slovenije kot stranke na političnem zemljevidu Slovenije smiselna. Očita sc nam, da smo v resnici bore malo storili za varstvo okolja in za rast ekološke zavesti v Sloveniji. Take sodbe so neupravičeno in prenckaterikrat zlonamerne, saj nam pogosto odrekajo pravico, da bi sc po lastni volji organizirali v sodobno politično stranko. Naš pogled na svet ni ne levičarski ali desničarski, temveč »zelen«. Zato nimamo zanesljivih političnih zaveznikov, sami pa glede povezav odločamo projektno. Samo sprejemanje političnih odločitev: (nc) sodelovanje z drugimi, (ne)sodclova-nje v vladi, so teme, ki Zelenim pri nas in v svetu povzročajo vrsto težav, polemik, dilem. Tudi naše vrste so bile ali pa so še sestavljene iz ljudi, ki so sicer ekološko zelo ozaveščeni, a jim je ideologija (leva ali desna) pomembnejša, pa so si izbrali ali si še bodo ideološko primerno stranko, da bodo tam ozelenelo delovali.
Zelo objektivna primerjava doseženega s programskimi usmeritvami in izhodišči Zelenih Slovenije iz junija 1990 kaže, da smo v borih dveh letih dosegli zadovoljive rezultate, nikakor pa ne dobrih, še manj pa optimalnih in uresničenih zastavljenih zelenih ciljev. Toda ob dejstvu, da smo v skrajno neprijaznih razmerah vzpostavljali suvereno državo, moramo biti na doseženo ponosni, nikakor pa z njim zadovoljni. Za področje varstva okolja so rezultati toliko pomembnejši, saj se je in se še v tej krizi denar jemlje in to krepko ravno ekologiji. Poudariti želim, da je, v nasprotju s široko razširjenim mnenjem, največ energije Zelenih Slovenije bilo namenjeno in potrošeno na področju varstva okolja in širjenja ekološke osveščenosti. Žal pa ekološka tematika v času velikih političnih dogajanj ni bila toliko privlačna, da bi zbudila večje zanimanje medijev, ali pa nismo bili dovolj vztrajni pri prepričevanju o prioriteti in važnosti ocene dogajanj?
Naj navedem nekaj vzpodbudnih podatkov o okoljevarstvenih rezultatih, ki so naslednji:
- V skupni količini škodljivih emisij (trde, tekoče, plinaste) se opaža stagnacija in pri posameznih emisijah so vidna žc prva upadanja. Res, daje delež R Slovenije nadpovprečen, a v nasprotju s stanjem pred nekaj leti ne narašča več, kar pa je nasprotno s planetarnimi trendi.
- S sanacijskimi ukrepi, ki so bili izvedeni ali pa še potekajo in zaradi uvajanja plina kot energije se jc količina S02 zmanjšala za povprečnih 8 odstotkov (Kamnik je ena redkih izjem), C02 za 7% ,NO„ za celih 6%. Majhen vzrok za tako zmanjšanje jc verjetno tudi v padcu prizvodnjc.
- Zaradi celovitega pristopa sc delno izboljšuje kvaliteta zraka v mnogih mestih po RS. Upajmo, da bomo tudi Kamničani to dočakali! Res, da so razmere še vedno kritične, toda na pravi poti smo.
- Zmanjšuje sc odkup ekološko nečistega premoga, širi se plinovodska mreža. Kartirana so glavna črna odlagališča, stanje vodotokov in podtalnice stagnira ali pa se izboljšuje. Tudi v praksi se uvaja selektivno zbiranje odpadkov. Zelo razveseljivo pa jc, da se jc izboljšala kvaliteta nekaterih površinskih voda in celo podtalnice, resnično ne vsi vodotoki toda N. Reka, Sora-Goričane, Sava, Koritnica so med njimi. Izvaja pa se tudi renaturacija Želimeljiš-čice, Kobilc, Jcnščice in pričela sc je sonaravna sanacija zgornjega toka Savinje itd, pa tudi sanacije divjih odlagališč se vključujejo v javna dela. Velike zasluge imamo Zeleni Slovenije tudi pri »IZVOZU« nad lOOt nevarnega PCE v Francijo, posebnih odpadkov na sežig v Finsko. Poleg drugih akcij, ki pa za ekologijo niso nič manj pomembni in jih jc preveč za naštevanj naj poudarim najvažnejše, opazni so premiki k ozeleneli vzgoji in izobraževanju na vseh nivojih izobraževanja. Spremenili so se učni načrti, učbeniki, delovno gradivo, ekološki tabori itd, kar pa nas še posebno veseli so zvezki, knjige, učbenike tiskani na okolju prijaznejšem papirju.
Res pa nam ni uspelo vse zastavljene naloge tudi realizirati in sicer zaradi lastne neučinkovitosti, ali zato, ker pri upravičenih, a radikalnih zelenih zahtevah praviloma ostajamo sami - brez političnih zaveznikov. Med neizpolnjene naloge sodijo:
- Še vedno ni sprejet Zakon o varstvu okolja.
- Zavrnjen je referendum za zaprtje NE Krško
- Naša nemoč, da bi preprečili nadaljnje onesnaževanje talnice
Dravskega polja, kraških izvirov jezer itd. In kje smo Zeleni Kamnika?
Lahko rečem, da na realnih tleh imamo kaj pokazati, žal pa so ekološki sadovi vidni šele po dolgem času, saj je regeneracija posilstva nad naravo vidna šele čez nekaj let, obrodi še kasneje, užitna pa bo šele veliko kasneje. Ravno zato smo izvedli nekaj odmevnih čistilnih akcij, delno popisali črna odlagališča. Z elementarno ekološko vzgojo smo prodrli v šole in druge vzgojne organizacije. Zelo vidni pa so rezultati skupščinskega življenja, kjer so Zeleni zelo aktivni, saj jc le malo sej, kjer se na občinskem nivoju ne govori o ekologiji. Naše uspešno delo se vidi tudi v tem, da skoraj ne mine dan, da ne bi kak krajan ali Krajevna skupnost iskal nasvete. Seveda želimo pomagati vsem, in generalna ugotovitev je, Kamničani smo veliko bolj »zeleni« in ekološko osveščeni. In ravno to je najboljše plačilo za vse napore pri organizacijah raznih okroglih miz, predavanj. Dosegli smo celo to, da v sadni drevesnici sedaj uporabljajo veliko manj škropiva, pa še to veliko manj toksična. Dobro se zavedamo, ko zberemo vse izvršene'naloge, da jih je trenutno vidnih manj, toda ekološka sanacija kot sem žc omenil daje sadove šele po preteku desetletja, nemalokrat šc kasneje, in sadove bodo uživali morda že naši zanamci v prvi generaciji, in verjemite, hvaležni bodo nam vsem, ki smo nekaj naredili /a ekologijo, pa če je bilo tisti Zelen ali ne, saj narava nc pozna razlik v ideologiji, če jc bilo storjeno dobro ekološko dejanje,« »Narava je samo hvaležna« in naše dobro dejanje bo vrnila malo nam, našim vnukom pa z obrestmi. In šc kaj si želimo:
- Čim manj nasilja nad naravo.
- Čim bolj ozelenelo vlado.
- Čim bolj čisto mesto in Krajevne skupnosti,
- Čimveč ekološko osveščenih krajanov.
- Čimveč zelenih pa čeprav drugače ideološko mislečih poslancev in drugih, ki s svojimi odločitvami lahko delujejo za zeleno paradigmo.
Za Zelene Kamnika JOŽEF JELEN
9. SEPTEMBRA 1992
pisma, odmevi, mnenja, stališča
"KAMNIŠKI OBČAN
Pismo mojemu županu
Že peto leto stanujemo na Cankarjevi cesti v Mekinjah. To je bila že od vsega začetka zelo prometna cesta, a privadili smo se nekako, saj je glavnina vozil odrvela ob jutranjih in popoldanskih urah. Veš čas smo tudi poslušali obljube o pločniku, na tihem si je celo marsikdo dovolil upati na stransko peš pot za otroke, ki bi naj jo speljali nekje skozi naselje.
A razen sklepov se ni zgodilo, če odštejemo tistih nekaj nesreč, še skoraj nič. Pač, prišlo je letošnje noro poletje, ko noč in dan drvijo avtomobili, avtobusi in tovornjaki, med njimi švigajo glasno ropotajoči motorji in vmes, seveda kašljajo in kolnejo pešci in kolesarji.
Kolikor obupanih poizkusov, prošenj in moledovanj je že bilo na račun Cankarjeve ceste! Cankarjeva ulica je vendar samo ozka uličica, kjer stojijo hišice tik ob cesti, ki je bila nekoč namenjena predvsem vpregam, če smo iskreni, ne pa drvenju hitrih vozil in težkih tovornjakov! Prostora za pločnik od trgovine pri Janezu dalje sploh ni! Je pa ob cesti mekinjska šola in trume malčkov sleherni dan poskakujejo med grmečim prometom!
Zakaj si iskreno ne priznamo, da se Cankarjeva ulica duši v prego-stem prometu, da so ljudje nenehno v nevarnosti, posebej seveda šolarji, ki stopajo v šolo vzdolž skoraj večidel nezavarovanih poti. Posebej tisti del od stadiona proti Godiču je izpostavljen po nepotrebnem, saj je to vendar jasno označen odsek ceste, namenjen lokalnemu prometu.
Vendar večina prometa proti Bistrici in na Veliko planino drvi ob petku in svetku, posebej pa še ob nedeljah, prav tod mimo. Posebno veselje pa dobijo nekateri vozniki z nočjo. Takrat drvijo nekateri s tako hitrostjo, da se neredko ustavijo šele v sosedovem vrtu oziroma na kupu kamenja pred njim. Na srečo so ceste ponoči res prazne, ne znam si pa predstavljati, kaj bi bilo, če bi ne bilo tako.
Spoštovani župan, ali res ni mogoče nekako urediti prometa po Cankarjevi? Bo Šele huda nesreča zdramila pristojne? Cesta v naselju Nove Fužine v Ljubljani je dobila asfaltne preskoke - stopničke - šele po dveh smrtnih nesrečah pešcev. Pravijo, da po zakonu teh ovir v našem naselju ne smejo postaviti. Imamo mar drugačne zakone kot v Novih Fužinah? Spomnimo se, kdaj in zakaj so dobili pločnik v vasi Križ!
Vem, rekli boste, veliko je takšnih nevarnih odsekov v naši občini! Zato pa se obračam na vas in vse odgovorne, da bi se vendarle nekaj zgodilo, da ne bomo ljudje, ki živimo ob cestah, sužnji tistih, ki brezobzirno drvijo z velikim hitrostmi in spravljajo v življenjsko nevarnost sebe in druge. Prepovedi in zapovedi na tablah očitno niso dovolj! Je pa nekaj načinov, kako je moč hitrost vozil onemogočiti. Pojdite na avstrijska podeželja in si oglejte, kako so to uredili!
Če mojim besedam ne verjamete, vas vabim v nedeljo na kratek sprehod po Cankarjevi, vendar vas, spoštovani župan, svarim, bodite previdni, da vas kdo ne podere, kajti pločnikov, kamor bi oskočili, na precejšnjem delu Cankarjeve nimamo, tabel, ki omejujejo hitrost skozi naselje, pa tako nihče ne spoštuje!
VERENA VIDRIH PERKO
Kršitev delavskih pravic predstavlja kaznivo dejanje
»Članici našega sindikata, Marta Grkman iz Kamnika in Francka Starovasnik iz Strahovice, Krivčevo 12, sta nas dne 20. 3. 1991 s pismeno vlogo zaprosili za pravno pomoč, ker jima je bila nezakonito, brez vsakršne obrazložitve, zmanjšana osnova osebnega dohodka za 42% v primerjavi z decembrom 1990, medtem ko se drugim delavcem Matične knjižnice Kamnik v ustanavljanju osnova OD ni zmanjšala.
Podpisana pravna svetovalka Neodvisnosti-KNSS je najprej zahtevala ustna pojasnila po telefonu, nato pa še osebno intervenirala pri občini Kamnik kot ustanoviteljici. Ko so bile vse intervencije neuspešne, je podpisana pravna svetovalka vložila pri inšpekciji za delo v Kamniku s priporočenim pismom uvedbo postopka zoper odgovorni osebi:
1. Sašo Kos, prof. pri tej knjižnici (v vlogi v.d.), in
2. Marijo Sitar, predsednico IS Kamnik
Hkrati jc sindikat v istem sporočilu zahteval izdajo ureditvene odločbe po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih.
Ker se je zadeva predolgo vlekla, sta delavki po odvetniku uveljavljali zahtevek pri sodišču združenega dela v Ljubljani že julija 1991!
Vendar, verjeli ali ne: kljub šestim razpisanim razpravam Sodišče združenega dela v Ljubljani ni moglo doseči, da bi odgovorna delavka, prof. Saša KOS, ustrezno sodelovala v sporu.
In zdaj prihajamo do največje ironije in brezupnega začaranega kroga za obe delavki: Komisija za družbeni nadzor SO Kamnik je dne 11.2. 1992 dala Marjeti Humar odgovor na delegatsko vprašanje, med drugim:
»O nepravilnostih pri izplačevanju OD prizadetim delavkam komisija ni zavzela zaključkov, ker sta se prizadeti delavki sami pritožili na Sodišče združenega dela v Ljubljani, ki je bolj (?) pristojno za razrešitev tega spora«.
Profesorica Saša KOS seveda na sodišče ne pride in zadeva se zavlačuje. Do kdaj še?
Posledice nemarnega in protipravnega ravnanja pa so: psihična in moralna prizadetost obeh delavk, prilaščanje njunega osebnega dohodka v korist drugih, najbolj pa prof. Saše Kos (njen OD znaša okoli 100.000,00 SIT!), nepotrebna plačila za stroške nezakonite registracije knjižnice ter stroške delovnega spora, vse v breme davkoplačevalcev.
Prof. Saša Kos pa mi na moj dopis očita nestrokovnost, žaljivost in lažno prikazovanje »problematike«.
Povem: Ni nobene problematike, je samo prisvajanje pravic, neodgovornost, topost in zakrknjenost. Prof. Saša KOS ni delodajalka, tudi ona je le delojemalka. Proti njej bi moral pristojni organ -uvesti disciplinski postopek zaradi suma hujše kršitve pravic delavcev. Ker to najbrž ne bo storjeno, bo moral zadevo obravnavati pristojni organ v kazenskem postopku po 86. členu Kazenskega zakona.
O več nezakonitostih v tej knjižnici pa je že dal strokovno mnenje tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik.
Kdo bo naredil konec tej grozljivi samovolji? Ali res živimo v pravni in socialni državi? Kdo v Kamniku ščiti kršilce zakonov?
Neodvisnost-KNSS Pravna svetovalka IRENA VIRANT, dipl. iur.
Javno vprašanje
Spoštovani tovariš Janez Prezelj!
Kot predsednika občinskega odbora ZZB NOV Kamnik vas javno prosim, da nam razjasnite in kaj več napišete o množičnih pobojih na Kamniškem po osvoboditvi.
Zakaj to sprašujem in zakaj ravno vas?
Večkrat prebiram zapise o prizadevanjih borcev na Kamniškem za razjasnitev vojnih hudodelstev nekaterih še nekaznovanih povratnikov, ki se svobodni sprehajajo po domovini. Nikoli pa še nisem nič prebral o vaših prizadevanjih pri razkrivanju hudodelstev, ki so bila storjena v množičnih pomorih na Kamniškem po osvoboditvi.
Če se tako dobro spominjate hudodelstev med vojno, bi se morali spominjati tudi tistih po osvoboditvi.
Verjeli bomo, da vaša prizadevanja niso samo enostranska, če boste pripravljeni odgovoriti na moje vprašanje in se aktivno vključiti v delo skupščinske komisije, ki naj bi razkrila in razjasnila množične poboje na Kamniškem po osvoboditvi?!
MATEVŽ SKAMEN
-^-'
Beceletova mati
»PREKLETI, TISOČKRAT PREKLETI MORILCI, KI SLOVENSKIM MATERAM UBIJATE MOŽE IN SINOVE ZA JUDEŽEVE GROŠE!«
BECELETOVA MATI
Te besede Beceletove matere smo si sposodili iz knjige »GROZODEJSTVA« dr. Maksa Šnuderla, napisane na osvobojenem ozemlju junija in julija 1944.
In z besedami Beceletove matere se borci in udeleženci NOB, ki jih predstavlja Občinski odbor ZB NOV Kamnik, na razširjeni skupni seji Občinskega odbora ZZB NOV s predsedniki krajevnih združenj borcev NOV, dne 28. 8. 1992, pridružujemo protestnemu pismu borcev NOV Ribnica zoper domobranskega podnarednika Vinka Levstika, ki se je kot usumlje-nec več umorov med NOB te dni svobodno sprehajal po Sloveniji.
Tistemu, kar je Vinko Levstik, domobranski kaplar, sam napisal v svoji prošnji za povišanje v čin podnarednika (to je bilo že večkrat objavljeno v raznih medijih), ty dodali še, kar je o njem napisano v knjigi GROZODEJSTVA, morda se bo gospod Levstik kaj spomnil.
Navajamo odlomke iz omenjene knjige:
Stran 55: »V vasi Sv. Gregor pri Ribnici so domobranci istega dne (30. 4. 1944) iskali Franca Perovška, ki jim je bil znan kot sodelavec OF, a se jim je skril. Ko pa je popoldan šel v cerkev, so ga tam ujeli, ga peljali pod vas Gašprinovo na poti v Velike Lašče in ga tam ustrelili. 1. 5. je bil pogreb, krste pa niso dovolili odpreti.
Morilci so iz posadke Velike Lašče, med njimi: Jože in Alojz Petrič ter Rudolf Adamič iz vasi Hudi konec, Vinko Levstik in Ivan Zgonc iz vasi Junce, Franc Zabukovec - domobranski narednik iz vasi Krnče. Iskali so tudi Perovškovo sestro Angelo, ki pa je pobegnila, a so zagrozili, da bodo vse požgali, če se do 2. 5. ne bo javila v Velikih Laščah.«
Stran 72, 73: »17. 6. 1944 so iz Sodražice odpeljali Antona Henigmana v Velike Lašče in ga v bližnjem gozdičku ustrelili. 7. 6. so odpeljali tudi Ivanko Veselovo iz Sodražice, a so jo Nemci 24. 6. izpustili. Domobranci soji pokazali pot, po kateri mora iti, ker jo bodo sicer ponovno zaprli.
Z njo je šla tudi neka druga ženska. Ko sta dospeli do zadnje hiše iz Velikih Lašč proti Sv. Gregorju, sta tam čakala 2 domobranca, ki sta ukazala spremljevalki Veselove, naj počaka. Veselovo pa sta začela suvati in pretepati. Ko sta jo prignala v gozdiček, so ljudje dolgo časa slišali vpitje Ivanke, nato pa strel. Oba domobranca sta se takoj vrnila in s seboj nesla kovček Veselove, ki sta jo umorila.
Aretacijo Henigmana in Ivanke Veselove je izvedlo 5 domobrancev, preoblečenih v partizane in pod vodstvom Vinka Levstika. Ko so imenovana dva in Marija Korbičeva ter Ela Jakopinova začeli ugovarjati, da niso pristaši OF, je zakričal Levstik: »Zdaj boste dobili po rajonu: Živela »Črna roka«!«
Stran 76: »10. 8. je domobranska patrola iz Velikih Lašč, v kateri so bili Tone Oblak. p. d. Ilijev iz Grabna, in Vinko Levstik, p. d. Tapovkov iz Hudega konca, zahrbtno napadla tri partizane. Medtem ko je eden padel, so druga dva ujeli. Ta dva sta morala mrtvega tovariša sezuti, da so roparji odnesli čevlje. Nadaljnja usoda obeh jetnikov še ni znana.«
Stran 77: »10. 7. je Vinko Levstik zahrbtno ustrelil nekega partizana. Ta (Vinko Levstik) je sodeloval pri umoru Antona Henigmana in Viktorja Perovška. Sam se je pohvalil, da je ubil že nad 50 partizanov in somišljenikov OF.«
Tu so zapisana samo nekatera njegova nečastna dela, ki jih je g. Levstik opravljal kot domobranski podčastnik v letu 1944 in ki jih je v svoji prošnji za povišanje v čin domobranskega podnarednika pozabil zapisati. Morda mu bo kdo od pristojnih organov v Republiki Sloveniji le obudil spomin.
Za Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK predsednik JANEZ PREZEU
kočna
KOČNA Kamnik
Delniška družba v mešani lastnini POSLOVNA ENOTA ŽELEZNINA
Tomšičeva 11, tel. 831-444 vam v septembru nudi
20% popust ob nakupu keramičnih ploščic in vam podarja potrebno količino lepila. Ne zamudite izjemne priložnosti!
Pripombe na tri prispevke
Sem eden izmed bralcev Kamniškega občana, rojen K), jul. 1928 v Godiču 15, a v zvezi s članki v reviji 7 D (premikanje Marije pod Kamniškim vrhom) znan po Evropi in drugih celinah. Problematika kamniškega gospodarstva me je vedno zanimala:
1. Ali želimo upravo ali UPRAVO? (Kamniški občan, št. 13)
Odobravam pogled skupine poslancev nove parlamentarne koordinacije glede podsekretarjev strokovnjakov, v vsebino članka se ne spuščam, je pa dober. Z nevoljenimi podsekretarji bi obč. uprava nemoteno delala kljub političnim krizam. Omenil bi, da sem pred približno 30 leti govoril s svojim prijateljem dipl. ing. iz Avstrije. V Avstriji je bila takrat koalicijska vlada volkspartei — socialisti. Rekel mi je, da imajo drago upravo, saj se onadva samo kregata, sposoben ing. strokovnjak mora pa delati. Omenil mi je tudi, da imajo problem s politiki po izteku mandata.
2. Občni zbor meščanske kooperacije
Omenjeno je, da, če kateri od sedanjih lastnikov hiš do končnega roka ne bo vložil prošnje oz. so dediči pomrli, bi delež prevzela država Slovenija. Mislim, da bi ta del premoženja prevzele novo oblikovane občine (Kamnik, Kamn. Bistrica...), državi Sloveniji pa naj bi pomagali z nakupom obveznic R 1, R 2 in dvodelnima ob veznicama 50% SIT in 50% v DEM z rokom izplačila 15. 12. 92.
3. Tudi obveznice so denar
Za izplačilo občinskih obveznic mora garantirati občina z večjo obrestno mero, kot je obveznica R 1, R 2 in dvodelna republiška obveznica. S prodajo obeznic se da zaslužiti do 50% v enem letu v devizah, ne pridejo pa v poštev spekulativne obveznice, teh se lahko kupi samo 30%.
VINKO ZAMUEN
Starši!
Za vaše otroke
v vseh osnovnih šolah v Kamniku kosila že za 77 SIT do 4. razreda osnovne šole in 107 SIT do 8. razreda osnovne šole.
Zaupajte nam, zadovoljni boste vi in vaš otrok! Srednja ekonomska in naravoslovna šola, Enota kuhinja, Kamnik, Novi trg 41/a, tel. 831-452, 831-064, 832-139.
MENJALNICA »AVENIDA«
KAMNIK, TITOV TRG 8 TEL, FAX 832-914
Odprto od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
NOVO V KAMNIKU
ODPRTA JE NOVA TRGOVINA »VERIGA«
v Tomšičevi ulici 17 v Kamniku
Tel. 831-888 (v bližini tržnice)
Barve, laki, posoda, porcelan, steklo, plastika, gospodinjski strojčki, bela tehnika, vodovodni material, čistila, čopiči... Jupol 30/I po 2.350 SIT Beltop 41 po 2.410 SIT
Delovni čas: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
HOMAR d. o. o. Trgovina VERIGA se priporoča!
POROČILO O MATIČNIH DEJSTVIH
ZA MESEC JULIJ SMRTI:
- Ferdinand PEPELNIK, upokojenec iz Ljubljane, Herberste-inova 16, star 84 let
- Miahel BERNOT, upokojenec iz Spodnjih Palovč 9, star 64 let
- Viljem Janez BAUMAN, upokojenec iz Kamnika, Steleto-va 15, star 74 let
- Alojzij URŠIČ, upokojenec iz Mekinj, Drnovškova pot 8, star 83 let
- Ljudmila ŠPUR, druž. upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva 23, stara 78 let
- Janez KLEMENC, upokojenec iz Kamnika, Matije Blejca 11, star 76 let
- Mihael GROHAR, upokojenec iz Kamnika, Trg talcev 6, star 65 let
- Anton MATJAN, inv. upokojenec z Raven pri Šmartnem X, star 55 let
- Viktor BELOŠEVIĆ, inv. upokojenec z Puplice, Jelovško-va 18, star 54 let
- Marija PANGERŠIČ, druž. upokojenka z Markovega 1, stara 89 let
- Janez GRABNAR, delavec iz Nevelj 14, star 52 let
- Tomaž ŠLEBIR, dijak iz Kamnika, Steletova 5, star 18 let
- Frančišek BURNIK, upokojenec iz Nasovč, star 75 let
- Stanislav SEMPRIMOŽNIK, delavec z Malega Rakitovca 7, star 53 let
- Marjan KOMATAR, delavec iz Bistričice 32, star 24 let
- Ivana LIPOVŠEK, upokojenka iz Špilaliča 43, stara 78 let
POROKE:
- Matej ŠKAFAR, avtomeha-nik z Duplice in Tatjana SEVER, prodajalka iz Trzina
- Damjan ŠKAFAR, natakar z Duplice in Nataša VRHOVNIK, dijakinja iz Trzina
POROČILO MATIČNIH DEJSTEV ZA MESEC AVGUST 1992 SMRTI: -
- Julija RUTAR, druž. upokojenka iz Mekinj, Cesta treh talcev 25, stara 83 let
- Janez COTMAN, upokojenec i/ Milj št. 20, star 85 let
- Marija BRLEČ, km. upokojenka z Velike Lasne 13, stara 88 let
- Viktor KOČAR Alojzij, os. upokojenec iz Podgorja 122/A, star 61 let
- Frančiška ZIKA, upokojenka iz Kamnika, Novi trg 14, stara 69 let
- Ciril ŠKRJANEC, km. upokojenec iz Volčjega Potoka 7/A, star 64 let
- Janez SLAPNIK, os. upokojenec iz Zgornjega Tuhinja 57, star 88 let
- Marija URH, os. upokojenka iz Mekinj, Polčeva pot 10, stara 82 let
- Frančišek ŽAVBI, inv. upokojenec iz Zg. Tuhinja 11, star 60 let
- Jožef GOLOB, upokojenec iz Nevelj, št. 23, star 79 let
- Angela SMREKAR, gospodinja iz Gradišča v Tuhinju 10, stara 55 let
- Jožef LETNA K, upokojenec iz Mekinj, Cesta dr. Tineta Zajca 16, star 68 let
- Helena VOGRINEC, druž. upokojenka iz Kamnika, Kettejeva 23, stara 63 let
- Samo OSOLIK, otrok iz Podgorja št. 14, star 3 leta POROKE
- Dušan MARKUŠ, delavec iz Zagorice nad Kamnikom, in
Marija ŠKRJANEC, negovalka iz Zagorice nad Kamnikom
- Jože KASTELIC, lesarski tehnik iz Kamnika, in
Adrijana JAŠOVEC, lesarski tehnik iz Smarce
- Srečko ZARNIK, delavec pri stroju iz Suhadol, in
Irena BERLEC, monterka ključavnic iz Kamnika
- Marjan NARAT, nam. rez-kar iz Velike Lasne, in
Vesna BIZJAK, prodajalka z Duplice
- Janez CERAR, tkalec iz Stolnika, in
Matejka BALANTIČ, šivilja iz Županjih Njiv
Delavska univerza Kamnik Novi trg 41/a
tel.: 831-452, 831-064, 832-139 fax: 832-130
organizira
IZOBRAŽEVANJE
ZA ODRASLE
IN ŠOLSKO MLADINO
- tečaji tujih hezikov - 60 ur (začetni in nadaljevalni nemškega in italijanskega jezika)
- računalniški tečaji - 30 ur - osnovni, začetni, word-star, quattro, urejanje besedil
- tečaj šivanja in krojenja - 60 ur, 30 ur teorije in 30 ur praktičnega pouka
- tečaj slovenskega jezika in komuniciranje - 100 ur
- osnovna šola za odrasle - od 6. razreda dalje
- pridobitev izobrazbe na IV. stopnji - lesar - široki profil (vodeno samoizobraževanje)
- pridobitev V. stopnje v poslovodski in ekonomski šoli.
Prijavite se do 20. septembra!
POLETNI UTRINKI
Meseca julij in avgust privabljata planince in ljubitelje gora na srečanje s strminami, previsi in skalami. To je čas, ki ga mnogi komaj pričakujejo in jim pomeni izpolnitev mnogih lihih želja.
Planinci zahajajo v gore, mnogi se odpravijo na morje, vsi pa so iskali zavetje pred neznosno avgustovsko vročino.
Mlajši in starejši množično obiskujejo gore. Izpolnila se je napoved, da bo obisk v gorah letošnje leto bolj množičen kot lani, ko jim je namere preprečila neugodna situacija (vojna, negotove razmere).
Kamniški planinci in tudi mnogi upokojenci so v dveh mesecih prehodili vrsto zanimivih točk in vrhov ter si nabirali moči za še zahtevnej-
še ture.
Julij in avgust sta bila kar prekratka meseca. Čas se iztekla, prihaja zaključek poletne idile, začenja se čas dela, šola, pa še mnogo drugega pride na vrsto.
Po gorah, planinah ali na morju pa se bomo srečali spet prihodnje leto, mogoče v boljšem položaju.
STANE SIMŠIČ
nimmmnran
GRADITELJI
SGP »GRADITELJ« - TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM V SPODNJIH STRANJAH PRI KAMNIKU
Akcijska prodaja cementa
od 10. septembra do 20. oktobra
vam nudimo cement v vrečah Anhovo PC 450 po
463 SIT (cena s prometnim davkom).
Trgovina je odprta od 7. do 18. ure, ob sobotah od
7. do 12. ure.
Vse informacije po tel. 832-511, 831-237, int. 41.
Za nakup se priporočamo!
Planjava, 2394 m visoka gora, je zanimiva tura, ki stajo začela Stane in Jože 1. 8. 92.
Adriatic
zavarovalna družba d.d. koper
ZAVAROVALNA DRUŽBA ADRIATIC - agent
sedaj tudi v Kamniku
v poslovnih prostorih Turistične agencije Veronika na Trgu talcev 8.
- obvezno avtomobilsko zavarovanje
- posebna ugodnost
- kasko zavarovanje
- vse vrste premoženjskih zavarovanj
* požarno
* stanovanjsko
* vlomsko
* strojelomno
* zavarovanje živali
* zavarovanje posevkov
- življenjska in nezgodna zavarovanja
Poslovni čas: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon 832-662.
Planinci in upokojenci Kamnika so bili 13. 8. 1992 na višini 3000 m pod Grossglocknerjem in se povzpeli do koče nad gozdom in še nekoliko višje. Za večino je bila to najvišja točka, na katero so se povzpeli v svojem življenju
Triglav, naš očak, pa še vedno vabi in vabi... Nanj sta se povzpela 20. avgusta še Dušan in Hinko, ki sta bila prvič pri Aljaževem stolpu, pridružila pa sta se jima Stane in Jože. Vzpon in spust ter hoja po dolini Triglavskih jezer so bili enkratno doživetje.
Ljudski običaji
»Hajdmo kosit, dokler še jutrman roso tori«
S košnjo se začne poletno delo, ki se ga ves čas drži nekaj prazničnega. Vsa poletna opravila so bila kljub vročini, trudu in znoju zmerom nekak praznik, ki ga novi čas skoraj ne pozna več. Le v odročnih krajih, kjer stroj z enim zamahom še ni pregnal romantičnega okvira preteklosti, se še ohranjajo sta-rosvetni načini spravala. Vendar še tu grozi bojazen, da bodo domačije z zadnjimi ostanki starosvetnega življenja pomrle.
Pa vendar se bodo tudi okoli strojev spletle njim primerne šege, drugačne od dosedanjih.
Na Slovenskem ločimo dvojno košnjo: nižinsko in hribovsko. Hribovska »sečnja« je drugačna in dosti težja od nižinske košnje, ki jo tu oznanja že sv. Vid (15. 6.). V hribih se začne košnja o sv. Petru in Pavlu (29. 6.), pogosteje pa šele sredi julija ali avgusta. V strmini se »seče« samo enkrat na leto. Kosci, »senoseki«, so kosili s koso na kratkem kosišču, za boljši »stop« pa so si na noge poveznili derete. Seno so spravljali na raven prostor, kjer so postavili kopo, ki so jo naložili okoli visokega droga, zasajenega v zemljo. Kopo so podprli z manjšimi drogovi,
segajočimi do tretjine višine kope. Tako naloženo je čakalo seno pozne jeseni ali zime, ko so ga s prvim snegom spravili po saneh v dolino.
Na Menini mrvo zgrabijo na »korušeljne« in jo nato spravljajo v dolino. Če so se-nožeti blizu naselij, jo vozijo v vozovih, drugače pa jo nabašejo v »kripe« ali prevežejo z »butarnikom« in na hrbtih nesejo domov.
Začetnik »kmečkega poletja« pa je v ravninskih krajih zapovedoval »malo« in »veliko« košnjo. Prvo, okoli hiše, so opravili kar domači sami, za »veliko« košnjo pa je gospodar moral najeti kosce. Povabiti je moral tudi grablji-ce. Vse to svoje dni ni bilo težko, sploh pa ne, če je bila hiša na dobrem glasu in gospodinja znana kot dobra kuharica, ki pri jedi ni skoparila.
Čas košnje je kmet določil po tehtnem preudarku. Pri tem se je znašal na svoje vremenske izkušnje in pratiko. V mlaju niso hoteli kositi, češ da take trave krava noče, pa tudi breja baje ne postane. Tri dni po mlaju pa se je smelo kositi.
V kuhinji je to pomenilo začetek priprav na obilno kuho, gospodinja pa je že pri kolinah odbrala meso, ki je
počakalo na kosce. Najemniki na košnjo niso prihajali v vsakdanji obleki, temveč so se praznično oblekli. Kosci so imeli bele srajce, ponekod rdečo ruto za vratom, vedno pa šopek za klobukom. Z ro-žastimi krili, belimi rokavci, predpasniki in »abtahi« (naglavnimi rutami) pa so se postavljale grabljice.
Kositi je treba še rosno tra: vo, ki jo je pred sončnim vzhodom orosil jutrnik. Zato so kosci svoje delo začenjali še pred zoro. Vsak kosec sije koso sklepal že doma. Ker pa se je kosa v trdi travi hitro skrhala, je vzel s seboj tudi oselnik, v katerega je vlil oki-sano vodo. Skoraj povsod na Slovenskem pa so devali vanj kačjo glavo, da bi bila kosa bolj strupena.
Da je treba koscem dobro streči, je staro pravilo. Preden so odšli na delo, so dobili na Jezerskem za prvi zajtrk zabeljene koruzne žgance z mlekom ali kavo. Malico pa je gospodinja prinesla na travnik - sadni mošt in kuhano svinjsko meso.
Na Dolenjskem in na Notranjskem je prineslo domače dekle tudi šopke za kosce, ki jih je natrgalo z lončnic na svojem oknu. Najlepši je bil namenjen   »bodočemu že-
Z velikim veseljem so si kosci med sabo razdeljevali tudi tobak, ki je bil tedaj kar del plačila in brez katerega so se obotavljali priti na delo.
Proti deveti uri so prišle na travnik žene in dekleta zgrabljami. Ob sončnem vremenu so obrnile mrvo prvič opoldne in drugič popoldne, da se je tako dobro presušila.
Okoli poldneva je bilo dopoldansko delo končano, zato so se kosci in grabljice odpravile na »južino«, ki ji je sledila urica »odmora«. Nanjo so mladi čakali kdo ve koliko tednov in mesecev. Pričelo se je razposajeno valjanje, draženje in nagajanje, med katerim je marsikateri par prvič potrdil svojo zvezo pred vasjo. Ta šega je bila na
začetku tega stoletja še tako živa, da si prave košnje brez nje skoraj ni bilo mogoče predstavljati. Kasneje jo je načelo zagrizeno strankar-stvo, dokončno pa je prenehala s prvo svetovno vojsko.
Boris Orel meni, da je bilo tako valjanje v davnih preteklih časih del obredja, s katerim so čarali rodovitnost njiv in travnikov.
Na prisojnih legah se po večini slovenskega ozemlja že ponuja prvi kruh leta, ječmen, ki ga po revnih družinah najtežje pričakujejo. Na splošno je julij, »srpan«, mesec žetve. Po vrsti si slede: ječemen. rž in pšenica. Nekaj pozneje so želi oves, ki je bil konec srednjega veka najbolj
razširjena žitna vrsta pri nas. Ajda je na vrsti šele septembra.
Po starem so ženjice začenjale svoje delo z molitvijo. Vsaka je prinesla s seboj svoj srp, v hudi pripeki pa so skoraj praznično oblečene žele sključene od jutra do večera. Še danes skoraj ni ženjice, ki bi se ne bale ureza in zato pred začetkom žetve ne naredile s srpom križa in vzdihni-le: »Bog pomagaj in sveti križ božji!« Tudi žetev se prične zgodaj, o prvem hladu in traja ves dan. Ženjicam je bilo treba že od nekdaj dobro po-streči. Poleg štrukljev pripravijo ta dan gorenjske gospodinje posebne kolačke »po-žinke« ali potico »poži-njavko«. MATEJA RADEŽ
Skozi pokrajine in čas (V.)
Iz Jordanije v Izrael
,V Komendi je bilo živahno
Blagoslovitev hipodroma in konj
• Konjeniški klub Komenda je 26. julija popoldne v pravi poletni vročini priredil uspelo dirko kasačev, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi najnovejše kmetijske stroje slovenskih in tujih proizvajalcev. Ob tekmovališču in na tribuni seje zbralo blizu 2000 ljudi, ki so spremljali šest kasaških dirk, na koncu pa še tradicionalno dirko kmečkih eno in d vo vpreg.
Predsednik KK Komenda Alojz Lah, doma s Klanca, je tokrat povabil komendskega župnika in dekana Nikolaja Pavlica, da je pred začetkom konjeniške prireditve blagoslovil hipodrom in konje. S parom konj ga je v kočiji pripeljal in po končanem blagoslovu odpeljal Ivan Dimic s Križa, spremljal pa ga je Marko Zadrgal iz Komende. Pred njimi so se posebej peljale narodne noše, ki so polepšale slovesnost.
Dekan Pavlic je po prihodu na tribuno najprej pozdravil tekmovalce in vse navzoče, nato pa jim govoril o bogati zgodovini konjereje ter še posebej konjskih procesij v Komendi. O teh procesijah je pisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Začetniki so bili vitezi reda sv. Janeza Jeruzalemskega (malteški vitezi), ki so leta 1223 prišli v Komendo, tu vodili župnijo in imeli svoje veleposestvo
do leta 1892, ko je bilo prodano Marku Černiču. Vajeni jezdenja, so hoteli naučiti te veščine tudi domačine; zaradi učikovitejše obrambe pred morebitnimi napadalci (Turki) in hitrega obveščanja ob njihovih vpadih, konje pa so potrebovali tudi za prevoz blaga zaradi razcve-tajoče se trgovine med Italijo in Komendo. Domačim konjenikom so vitezi dali to priznanje, da so jih povabili k velikonočni in telovski procesiji, ki je prehodila kar 14 kilometrov po ozemlju tedanje ko-mendske fare. Te procesije so bile zelo slovesne, ljudem so se zelo priljubile, udeleževali so se jih domačini, pa tudi moški iz drugih gorenjskih župnij do Bohinja. Zato nič čudnega, če so bili Komendčani tako prizadeti, ko jih je cesarica Marija Terezija 19. 4. 1777 z dvornim dekretom zaradi raznih izgredov (prepiranja fantov, kdo bo nosil bandero, prekupčevanja s konji ...) za vedno prepovedala. Nič niso pomagale pritožbe in prošnje, tudi dobre zveze in posredovanja Petra Pavla Glavarja ne. Komendčani so jih imeli še nekajkrat kljub prepovedi, nato pa so počasi prenehali z njimi, kraju pa je ostal sloves zibelke konjereje na Gorenjskem.
Župnik Pavlic je nato zmolil bla-goslovilno molitev in s tribune blagoslovil hipodrom in konje. Nastopajočim je zaželel športno srečo in si po končani slovesnosti ter odho-
du povorke tudi ogledal konjske dirke.
Osrednji dogodek tekmovalnega dela prireditve je bila četrta dirka treh do dvanajstletnih kasačev v spomin na umrlega dolgoletnega predsednika Konjeniškega kluba Komenda Janka Juhanta z Gmajni-ce. Zmagala je Letja na vajetih Milana Kukolja iz KK Ljutomer, ki je na 1800 metrov dolgi progi dosegla kilometrski čas 1,22,0.
Na konjskih dirkah so uspešno nastopili tudi domači kasači. V drugi dirki treh in štiriletnih kasačev je prvo mesto osvojil Dolomit z voznikom Ivanom Koscem s Križa, druga je bila Miranka z voznikom Matejem Jerebom, članom KK Komenda. Prav tako druga je bila v prvi dirki za dveletne kasače No-na A na vajetih Romana Jcrovška. z Gmajnice. V tretji dirki treh do dvanajstletnih kasačev je bila prav tako druga Perla B, ki jo je vodil Zdeno Cibašek iz Most, v zadnji dirki tri od štiriletnih kasačev je bila druga Lakrima B na vajetih Tineta Jagodica, člana KK Komenda.
Ob bogati tradiciji konjereje in konjskih procesij v Komendi bi se spodobilo, če bi domačini poskušali na veliko noč, telovo ali kakšen drug cerkveni praznik po vzoru nekdanjih konjskih procesij prirediti konjsko procesijo ali tisti njen del, ki bi bil današnjemu času in razmeram primeren.
JOŽE PAVLIC
JERIHA - najstarejše poznano mesto
Nekaj kilometrov od drž. meje, na kraju, kjer se ravnina blago naslanja na hriboviti svet zahodnega dela Jordanske kotline, je ob sladkovodnem studencu nastalo pred mnogimi tisočletji mesto Jeriha. Strokovnjaki ocenjujejo, da pred več kot 10.000 leti. Mislijo, da so se tukaj najprej naselili lovci ter da sta jih stalni sladkovodni studenec, ki je dajal vodo za namakanje, ter bližina Jordana priklenila na zemljo, da so se ustalili. Sicer pa je bilo mesto v svoji dolgi zgodovini večkrat porušeno in obnovljeno.
Tudi danes je to mesto zelena oaza, okoli katere prevladuje opusteli peščeni svet, oaza palm, kot pravijo poznavalci. Kakšno razkošje, ko sredi puščave raste kaktus, ki požene živobarven cvet, potem li-monovci, evkaliptusi, topoli, bori, marelice in hruške, mandeljni in fige, mandarine in grenivke, granatna jabolka ... in tudi drevo: my-robolanum, iz katerega pridobivajo svetovno znani parfum.
Dr. MARKO ŽEROVNIK
OUMRAN - »klic puščave«
Okoli 12 km proti jugu ob Mrtvem morju leži v razvalinah Oumran, ki pa ima povsem drugo zgodovino od Jerihe.
Ustanovili so ga eseni - ljudje, ki so iskali samoto in mir v puščavi. Hoteli so živeti popolno življenje in stran od nečistih in pokvarjenih judovskih duhovnikov. Zapustili so torej jeruzalemski tempelj, da bi obnovili zavezo z Bogom pod vodstvom Pravičnega. Prav tako imenovana esen-ska skupnost se je naselila v ta kraj v drugi polovici 2. stol. pr. Kr. Na ostankih iz 8. stol. so zgradili bivalne prostore za skupna srečanja ob molitvah, jedi in delu. V večini pa so živeli po skupinah pod šotori ali v votlinah, ki jih v okolici ne manjka. Prepisovali so svetopisemske knjige, izdelovali posodo iz keramike   in   upravljali »kmetijo«
v Ain Fesku. Po potresu (ali požaru) leta 30 je bil samostan zapuščen. V začetku našega štetja ponovno naseljen in nato ob judovski vstaji, leta 68, razdejan. Rimljani so imeli tu vojaško postojanko, ko pa so le 73 osvojili trdnjavoi Masado, so Oumran zapustili. Ponovno je bil ta kraj obljuden v času judovskega upora, 132, do 135. leta, potem gaje prekril pesek za skoraj dva tisoč let. Svetovno slavo pa je pridobil s tem, ko je neki pastir - beduin našel v votlini zvitke Svetega pisma, s katerim se je odprlo novo
okoliško gorovje, kar je redkost, kot pravijo poznavalci tamkajšnjih razmer. Pravo otroško veselje je zavladalo med nami, ko smo se spustili v vodo; zaradi izredne vsebnosti soli (njen delež v vodi je kar 25%) je bilo naše plavanje zares smešno, nismo in nismo se mogli prav potopiti in pravilno zaplavati. Plavali smo kot žoge na vodi; bilo pa je bolje tako, kot da bi dobili v usta, nos in zlasti v oči izredno pekočo morsko vodo. Zaradi izredno visoke slanosti v Mrtvem morju ni življenja, razen enoličnih slano-
Qiimran - razvaline samostana esenov
poglavje v razumevanju judovske tradicije in njihovega okolja.
MASADA — »orlovo gnezdo« visoko na skalovju
Na poti proti razvalinam trd-najeve Masade, oddaljene od Oumrana okoli 50 km, smo se za krajši čas ustavili v zelo prijetni zeleni oazi En-Gedi. Življenje ji daje močan vodni izvir. Po naše bi ga imenovali Studenec kozorogov. Imeli smo srečo, da je močan dež oziroma nevihta zbistrila tisti dan ozračje, tako da smo imeli izvrsten pogled na morje in
ljubnih rastlin na nekaterih delih plitve obale. Zanimivo: ko smo prišli iz vode, sploh nismo občutili temperaturne razlike zraka, tako da je bil tudi s te strani občutek edinstven, edinstven pa tudi zato, ker smo se lahko neomejeno tuširali s sladko vodo, kar je za to področje pravo razkošje.
Po tej piedstavi smo pot nadaljevali proti Masadi. Po približno polurni vožnji smo prispeli do podnožja, odkoder se vzpenjata do trdnjave na strmi skalnati gori gondolska žičnica in peš pot.
dr. MARKO ŽEROVNIK (se nadaljuje)
Kamniški odbojkarji v Evropi
Ob osamosvojitvi Slovenije so si odbojkarji tudi sami z izvrstnimi rezultati odprli vrata v Evropo. V lanski sezoni (91/92) so v močni ligi zasedli odlično četrto mesto. To jim daje možnosti nastopa v evropskem pokalu CEV. V CEV-pokalu sodeluje 54 ekip iz 30 držav. Kamničani bodo morali nastopiti v predkolu. Žreb jim je dodelil moštvo SVS Moma z Dunaja. Prvo tekmo bodo 3. oz. 4. oktobra igrali doma, gostovali pa 10. ali 11. oktobra. Uvrstitev v prvo kolo CEV bi bila velik uspeh, kjer bi jih čakal h m lak ban k iz Turčije ali Nyiregyhaza VSC z Madžarske.
Uspeh ekipe je povezan tudi s sestavo moštva. Čeprav je I. moštvo že pričelo priprave na novo sezono, ekipa še ni povsem popolna, saj se z nekaterimi igralci klub ni dokončno dogovoril. Po besedah novega prvega trenerja Grega Hribarja so velike možnosti, da bodo vsi želeni igralci pristopili ki. moštvu in pričeli s treningi. Grega Hribar, absolvent Fakultete za šport, je sprejel izziv profesionalnega trenerja Odbojkarskega kluba. Hkrati bo še vedno igralec, zato mu bo pri treningih in tekmah pomagal Marko Matjan. V klubu le na ta način vidijo možnost nadaljnjega razvoja odbojke oziroma ohranitev stika z najboljšimi ekipami v Sloveniji. Status profesionalnega trenerja jim je omogočila Športna zveza. Ekipo naj bi okrepil Urban Prevorčnik (bloker - član članske državne reprezentance), igralec Tovil Olimpije (1. 1965). K prvi ekipi so pristopili še mladinci Simon Šnabel, Grega Orel, Mitja Vadnav. Ekipo je zapustil Mitja. Koprivec - odhod v ZDA. Igralci, ki so ostali iz prejšne sezone, so Darko Dimec, Matej Škorjanc, Matjaž Žagar, Franci Obolnar, Robi Jenčič, Aleš šareč, Janez Štele.
Državno prvenstvo se prične 18.10. z dvokrožnim sistemom in play offom. V ligi bo nastopilo 10 ekip (T. Olimpija, Granit, Pionir, Salonit, Fužinar, Pomurje, Bled, Žirovnica.Šempcter, Kamnik), v play offu se bo priključila Vileda iz Maribora, ki bo igrala v evropski ligi. Nekateri klubi so se močno okrepili (Pionir, Salonit, Pomurje, Bled), zato bo težko ponoviti lanskoletni uspeh.
Prav tako kot s I. moštvom se bo kvalitetno delalo tudi z drugimi selekcijami. Za ves ta pogon so seveda potrebna materialna sredstva, ki jih je težko zbrati že za povsem osnovne potrebe. V klubu upajo, da bodo delovne organizacije in podjetja imela več posluha za reklamiranje kot doslej, saj jim klub s svojimi uspehi in načinom delovanja omogoča kvalitetno in poceni reklamo doma in v tujini.
Odbojkarski klub že danes vabi na ogled tekme v evropskem pokalu ČEV z dunajskim moštvom SVS Moma, ki bo 3. oziroma 4. oktobra, ter tekme v 1. slovenski ligi.
GORAZD FRONTINI
Spomin na poletje
Kako je bilo letos poleti na kamniškem kopališču, vedo prav dobro vsi, ki so ga obiskali v preteklih vročih dneh. Kako je bilo pred enainšestdesetimi leti, pa prikazuje ta razglednica, ki je bila natisnjena v tiskarni Slatnar v Kamniku. Zanimivo je, da so nekatere stvari skoraj še vedno take kot takrat, medtem ko so se pa druge povsem spremenile.
VSI NA KAMNIŠKO SEDLO
V letošnjem letu organizira Športna zveza Kamnik teden športa. V času od 6. do 13. septembra bodo organizirana številna športna srečanja v raznih disciplinah.
13. septembra ob 11. uri se bodo kamniški planinci in ljubitelji gora srečali na Kamniškem sedlu. Na pot bodo odšli iz Kamniške Bistrice, mnogi pa se bodo napotili v Logarsko dolino in se preko Okrešlja povzpeli na Kamniško sedlo. Avtobus proti Logarski dolini bo odpeljal iz Kamnika ob 6.45.
Športna zveza vabi planince, naj se organiziranega srečanja udeležijo polnoštevilno. Vsi, ki bodo prišli na Kamniško sedlo, bodo prejeli posebno spominsko značko (bendžo). Srečno pot!
S. S.
Dan Kamniških planin
Kamniško planinsko društvo je 19. julija pripravilo vsakoletno srečanje planincev »Dan Kamniških planin«. Udeležba na tem srečanju planincev na Kokrškem sedlu je bila številna. Že na predvečer prireditve je bila Čojzova koča polna obiskovalcev. Bilo je živahno; tisti, ki so bili prvič tu, so bili krščeni, vsi pa so srečno preživeli. Na dan srečanja je organizatorjem nekoliko zagodlo vreme. Bilo je megleno in deloma vetrovno, kar pa ni zmanjšalo udeležbe.
Planinci so pozorno spremljali kulturni program in izvajalce nagradili z odobravanjem.
Začetek prireditve so napovedale trobente fanfaristov Mestne godbe iz Kamnika, Liraši, ki so vsa leta redni gostje teh srečanj zapeli, so pod vodstvom Avgusta Ogrinca več planinskih in narodnih pesmi. Slavko Rajh, predsednik PD Kamnik, je orisal dejavnost PD v zadnjem . letu in spomnil na naloge, ki jih bo društvo moralo še izpolniti do 1993, ko bo PD Kamnik slavilo svojo 100-letnico. Na harmoniki je zaigrala
več pesmi Iris Zaje, Tanja Zaje pa je na citrah izvabljala prijetne me-Igdije, ki se jim je s svojim prijetnim glasom pridružil Rok Lap, vsakoletni udeleženec srečanja. Zvokom citer Tanje Zaje se je s pesmijo pridružil tudi njen bratec Joško. Skratka, nastopala je skoraj vsa družina Zaje. Harmonikar Gregor Vrhovec je zaigral več prijetnih melodij, v program pa se je vključil na hitro ustanovljeni orkester »Goj-zarji«.
Prof Janez Majcenovič je govoril o lepi planinski tradiciji PD Kamnik.
Med posameznimi točkami kulturnega programa je voditelj oddaje St. S. bral stihe iz knjige Franceta Steleta Nalivi svetlobe.
Zaključek prireditve so spet naznanile fanfare. Harmonike Tunj-škega Janeza so neutrudno zabave-le planince že na predvečer, pred prireditvijo in po njej še dolgo v popoldanske ure.
Prijetne volje so odšli planinci kljub megli na daljše ali krajše ture, proti Kamniškemu sedlu, Krvavcu ali pa so se vračali v Kamniško Bistrico in v Kokro. Nekateri so odšli na Grintovec ...
Grintovec privlači planince
Nekateri planinci, ki so prespali v koči na Kokrškem sedlu, so se že na vse zgodaj pred začetkom osrednje prireditve podali na »kamniški Triglav« Grintovec. Čeprav je imel tokrat ta 2558 m visok očak Kamniških Alp megleno kapo, ki jo je nekajkrat le odkril, so bili »prvopri-stopniki« na vrhu že ob petih zjutraj. Tako smo na sredi poti srečali že vračajoče se planince Danila Ba-umana s kolegi Karlom, Matjažem in Slavcem, ki so namenili ta pohod počastitvi Dneva Kamniških planin.
V novi vpisni knjigi, ki jo je 14. julija letos prinesel na vrh znani citrar Tomaž Plahutnik, smo to ne-
deljo, torej po petih dneh, našteli kar 120 imen ljubiteljev Grintovca. Ko smo se vračali, smo se na poti proti vrhu srečali s skupino kakih dvajsetih planincev iz Planinskega društva Slovenj Gradec, ki so dejali, da bodo na vrhu krstili kar nekaj »pohodnikov«, zlasti nežnejšega spola. Žal jim-je le, da jim je megla preprečila enkraten pogled z našega najvišjega vrha. Toda nič zato, pravijo, se bomo pa še vrnili. Kljub muhastemu vremenu pa je bilo vseeno prijetno preživeti letošnji Dan Kamniških planin v osrčju Grintovca.
STANE SIMŠIČ FRANC SVETELJ
Kaj je Happy-M?
V juliju so na kopališču v Kamniku posebno pozornost vzbujali mladi plavalci v rumenih kapicah. Zadovoljni malčki so hiteli razlagati, da so v plavalnem tečaju in z veseljem pokazali na oba vodnika.    Zaradi staršev, otrok in strokovnega dela sem se zapletla v pogovor z idejnim vodjem tega tečaja g. Mihom Prosenom in izvedela marsikaj zanimivega. Na plakatih — vabilih za ta tečaj je naslov:    ŠPORT    ZA MLADE - »HAPPY-M«. KAJ je to in od kod ideja?
Idejo so mi dali pravzaprav starši, ki so tarnali, da za njihove male nade-budneže ni nobene športne aktivnosti. Če imajo sposobnejši še kolikor toliko možnosti, da se vključijo v nekatere klube, pa za slabše in povprečne teh možnosti ni. K sreči sem tudi sam že prerasel tekmovalne ambicije in resno začel razmišljati o obliki vadbe, ki bi otrokom približala čar posameznih športnih panog. Sledil je razpis, prijave, sestanek s starši in delo v Hap-py-M je steklo. Bilo je prijetno, v igralnih oblikah smo spoznali osnove atletike, gimnastike, iger z žogo, tenisa, namiznega tenisa, badmintona, keglanja, streljanja z zračno puško in lokom, bili smo na smučanju na Pokljuki in Zatrniku, organizirali aktivno letovanje v Savudriji... Koliko aktivnosti?
Poleg učenja plavanja na krajše in daljše razdalje smo skakali v vodo na
vse možne načine, se potapljali, »sur-fali«, na kopnem pa igrali nogomet, košarko, tenis, badminton in streljali z lokom. Posebno doživetje so bile družabne igre in luna park.
So torej plavalci v rumenih kapicah člani Happy — M?
Ne, Happy-M je letošnjo sezono končal s kolesarskim izletom in piknikom. Ta plavalni tečaj pa je v sklopu posebne ponudbe za mesec julij, ponudil sem še tečaje atletike, gimnastike, košarke, rokometa, odbojke ali nogometa, a žal ni bilo dovolj prijav.
Kolikor vem, so bili otroci in starši zelo zadovoljni s tečajem plavanja, kaj pa načrti za naprej?
Čeprav so rezultati dela zelo vzpodbudni, saj s to vadbo razvijamo otroke v samostojne in samozavestne osebnosti, pa je načrtov še veliko. Vprašanje je samo, kdaj jih bomo lahko uresničili. Na temelju te osnovne vadbe bi lahko organizirali še selektivnost glede na sposobnosti in interese otrok. Seveda pa bi za to potrebovali razumevanje športne zveze in interes klubov.
Kako lahko svojega otroka vpišem v HAPPY-M?
Enostavno! Prijaviš ga lahko na Športni zvezi (tel. 831-564) ali neposredno menijtel. 831-950)do 18. septembra. 21."septembra ob 18. uri bo v dvorani sestanek s starši in 28. septembra bomo že pričeli z vadbo. Cena je žal odvisna od števila prijav in stroškov objektov. Dejavnost bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, verjetno od 17. do 18.30 ure in eno soboto v mesecu.
HELENA STERLE
Nekaj za vas, otroci! Droga v osnovni šoli
Društvo medicinskih sester Domžale-Litija-Kamnik je sredi junija v prostorih Zdravstvenega doma dr. Julija Polca v Kamniku organiziralo predavanje na temo »DROGA V OSNOVNI SOLI«. Predaval je g. Marjan Gorup, soc. delavec na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani. Predavanje je bilo prvenstveno namenjeno medicinskim sestram, zdravnikom, pa tudi ravnateljem in socialnim delavcem osnovnih šol ter staršem.
Marjan Gorup sc že več let srečuje s pojavom droge v osnovni šoli ter intenzivno sodeluje pri zdravljenju že zasvojenih otrok ter pri ozaveščanju še nezasvojene populacije otrok. Najnovejše raziskave v ljubljanskih osnovnih šolah so pokazale, da je z drogo zasvojenih že skoraj 34% učencev osmih razredov osnovnih šol.
Prvi del predavanja je bil namenjen predvsem ozaveščanju oz. predstavitvi droge z medicinskega stališča, t. j. način in posledica pridobivanja oz. uživanja drog, vrste drog, zloraba zdravil v te namene, vrste zdravil, ki jih uživalci najpogosteje uživajo v slovenskem prostoru. V drugem delu predavanj pa je g. Gorup predstavil delo v posameznih terapevtskih skupinah, metode in način zdravljenja oz. pristop k zdravljenju v posameznih terapevtskih skupinah, ki so že pokazale ugodne rezultate na tem področju; hkrati pa je opozoril tudi na problem organiziranja terapevtskih skupin z medicinskega vidika, saj v Sloveniji v nobeni zdravstveni ustanovi ni predvideno zdravljenje takih odvisnikov. G. Gorup meni, da se morajo zdravstveni delavci sami organizirati in zahtevati, da se tudi za področje bolezni odvisnosti oblikujejo posebna sredstva - za zdravljenje ljudi, odvisnih od drog.
Poslušalci predavanja smo se spraševali, zakaj tudi na osnovnih šolah v Kamniku ne organizirajo podobnih predavanj predavateljev, ki sc ob svojem delu srečujejo z otroki, odvisni od drog, saj bi njihove izkušnje lahko odprle oči staršem, da bi postali pozorni na določene vedenjske ali druge spremembe pri svojem otroku. Upajmo, da si bodo ravnatelji osnovnih šol vendarle prenehali zatiskati oči tudi pred to problematiko, pomagali seznanjati starše, vendar samo, če se bodo tudi sami začeli udeleževati takih predavanj, česar pa v danem primeru ni bilo.
TJAŠA GRKMAN
smo v Glavarjevi knjižnici
Sredi maja so nam učitelji slovenskega jezika popestrili naše delo s kulturnim dnem. Učenci osmih razredov smo se namreč odpeljali v Komendo, da se seznanimo z njenimi kulturnimi znamenitostmi, zlasti pa, da spoznamo življenje in delo komendskega rojaka Petra Pavla Glavarja.
Na kulturnem dnevu nas je vodila profesorica Anda Peterim, ki veliko ve o Kamniku in njegovi okolici. Povedala nam je mnogo zanimivosti iz življenja Petra Pavla Glavarja in nam razkazala njegovo knjižnico. Sprva smo bili kar malo razočarani, ker smo pod pojmom knjižnica pričakovali kaj več kot le eno sobo knjig, a kmalu smo ugotovili, da ta knjižnica ni kar tako, saj hrani originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske in še mnogo drugih zanimivih knjig, med katerimi je najstarejša iz leta 1485.
Gospa Peterlinova nas je popeljala tudi v tamkajšnjo cerkev, ki ima enega najlepših oltarjev na Slovenskem, nato pa smo si ogledali še lipo, ki jo je zasadil sam Peter Pavel Glavar.
Tako smo preživeli prijetno dopoldne in hkrati izvedeli veliko novega; profesorica Peterlinova pa nas je pohvalila, ker smo s takim zanimanjem spremljali njeno pripoved. Izrabite prve šolske dni in tudi vi obiščite Komendo. Verjemite, ne bo vam žal!
Alenka Žavbi, 8. b.
Osnovne šole Marije Vere
liTTle
ENGLAND Medvedova 6
CLUB
v sodelovanju
z LERNSERVICE, Celovec
V jesenskem semestru začenja z novimi nizi jezikovnih tečajev za:
• malčke (začetni in nadaljevalni - angleščina)
• šolarje (začetni in nadaljevalni — angleščina, nemščina)
• dijake in študente (konverzacijski - angleščina, nemščina)
• odrasle (začetni, nadaljevalni, osvežitveni in konverzacijski - angleščina, nemščina, italijanščina)
Prijave in inf. po tel. 832-865, 448-831 ali osebno na Medvedovi 6, od 7. 9. do 16. 9. 92 med 16. in 18. uro.
STOB d. o. o.
Trgovina z gradbenim materialom Domžale, Ljubljanska 51 Telefon 711-415,
organizira
AKCIJSKO PRODAJO GRADBENEGA MATERIALA
od 1. do 30. septembra. Do 15% nižje cene! Kamionske pošiljke - dostava na dom. Cement po 399 SIT - cena z davkom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure.
Motokro-sisti se predstavijo
V Kamniškem občanu ste '<•■ lahko prebrali rezultate Posameznih dirk v molokrosu *a sezono 1992, danes pa izpolnjujemo dano obljubo, da bomo posamezne tekmovalce, ki tekmujejo za AMD Kamnik, tudi predstavili.
JANEZ JUHANT, rojen 1964. leta, po poklicu strojni mehanik iz Spodnjih Jarš, je svojo tekmovalno sezono pričel že leta 1981 kot član AMD FAM - Lukovica. Njegova tekmovalna pot je dosegla vrhunec že v letu 1988, koje dosegel drugo mesto na državnem prvenstvu Jugoslavije v kategoriji do 125 .ccm. V sezoni 1989 in 1990 je dosegel naslov državnega prvaka v kategoriji- do 125 ccm in 250 ccm; leta 1991 Pa je ponovil rezultat v kategoriji 250 ccm. V letu 1991 je Prejel tudi naslov ZLATA ČELADA, ki se podeljuje za •ri zaporedne osvojene naslo-ve državnega prvaka. Njego-ve ambicije segajo tudi izven tieja Slovenije, saj se redno Udeležuje tekmovanj v tujini.
PRIMOŽ GRKMAN, rojen leta 1974, z Godiča pri Kamniku, je svojo športno kariero pričel s petnajstimi leti. Tekmovalno sezono 1991 je pričel uspešno, vendar so
Z leve proti desni: Primož Grkman, Emil Vetorazzi, Dejan Košir, Rok Sitar, Roman Jelen, Sebastjan Kern in Blaž Strehovec.
mu nadaljevanje preprečile poškodbe. Upajmo, da bo rehabilitacija čimkrajša ter da se bo v jesenskem delu prvenstva podal na progo.
EMIL VETORAZZI, ro jen leta 1976, iz Stranj, je pričel s tekmovanjem v sezoni
1990 in dosegel uvrstitev med 8. in 15. mestom. Ob koncu sezone je pričel z nastopi v kategoriji do 125 ccm ter dosegel 14. mesto. Sezono
1991 je moral spremljati kot gledalec, saj mu je huda poškodba roke preprečila tekmovanje.
ROK SITAR, rojen leta 1980, z Vrhpolja pri Kamniku, je začel svojo tekmovalno sezono s sedmimi leti in na Osankarici dosegel 1. mesto. Športno pot je nadaljeval z odličnim 3. mestom na dr-
Najdenček navdušil Komendčane
Dramska sekcija Kulturno-prosvetnega društva Komenda je v komendskem kulturnem domu 27. in 28. junija uprizorila zelo uspeli predstavi igre o Petru Pavlu Glavarju Najdenček. Uspeli že zaradi tega, ker je bila dvorana obakrat polna navdušenih gledalcev, igro pa so prvič igrali po letu 1935, ko sta bili v tedanji »cerkveni dvorani« Društvenega doma le dve predstavi, 26. in 29. maja. Tega doma danes ni več, saj so na njegovem mestu zgradili mrliške vežice, od nekdanjih igralcev pa jih je živih le šest.
Igro o Petru Pavlu Glavarju je režiral izkušeni režiser Delav-sko-prosvetnega društva Svoboda z Duplice Franc Štebe, rojen na Podborštu pri Komendi, od leta 1958 pa živi na Duplici. Za to ga je pridobil dr. Marko Žerovnik, predsednik komendskih krščanskih demokratov. V treh mesecih je Štebetu in 18 igralcem uspelo postaviti igro na oder. Igralci so prišli iz vseh koncev komendske župnije, pri izvedbi igre pa je sodelovalo še veliko drugih pridnih, spretnih, požrtvovalnih in darežljivih rok. Zanjo si je še prav posebej prizadeval domačin Janez Ravnikar (Štrcinov). kije tudi igral, tajnik komendskih krščanskih demokratov inž. Baldomir Kremžar pa je pri obeh predstavah pozdravil obiskovalce, se zahvalil nekdanjim še živim igralcem, vsem, ki so omogočili igro, ter spregovoril o njeni vsebini in sporočilu.
Najdenčka si je že več let želel videti na domačem odru komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic, pobudnik ponovne uprizoritve, poleg njega pa še nekateri drugi župljani, vendar jim kljub iskanju in poizvedovanju ni uspelo najti prvotnega besedila. Sreča sc jim je nasmehnila junija lani, ko ga je v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani našel tam zaposleni Komendčan dipl. arheolog in dipl. zgodovinar Gašper Šmid. Odkril ga je v fondu Okrajnega Glavarstva Kamnik (1849-1941) v fasciklu za leto 1935. Tam se je ohranilo tudi zaradi tega, ker so morali Komcndčani igro prijaviti kamniškim oblastem in ob prošnji za dovoljenje predložiti izvod besedila.
V njem piše, daje Najdenček igra v osmih slikah, povzeta po povesti o Petru Pavlu Glavarju pisatelja Ivana Preglja, za oder pa sta jo priredila slovenska duhovnika med našimi izseljenci v Ameriki G. J. Kuzma in M. J. Hiti (Joliet, Illinois). Zajema čas od takrat, ko je mati pustila Petra Glavarja kot dojenčka na pragu komendskega župnišča do njegove vrnitve v Komendo po uresničitvi največje želje - duhovniškem posvečenju. Za novi uprizoritvi, jeseni jim bodo sledile še druge, so bile narejene le malenkostne spremembe, sicer pa je obveljala zvestoba izvirnemu besedilu. Takšno igro so si Komendčani tudi želeli.
JOŽE PAVLIC
žavnem prvenstvu. Sezono 1991 je pričel uspešno, vendar je zaradi hude poškodbe roke ni mogel zaključiti. Po uspešni rehabilitaciji ter treningih se je v sezoni 1992 poslovil od pionirskih vrst ter se priključil članom v kategoriji 80 ccm. Njegovi uspehi ter navdušenje za motokros so delno tudi rezultat šole za motokros, ki jo je v letu 1989 uspešno zaključil.
SEBASTJAN KERN, rojen 1981, iz Komende, je pričel s tekmovanji star komaj pet let. Za podmladek v mo-tokrosu so bila organizirana tekmovanja, ki sicer niso štela za državno prvenstvo, vendar tekmovanja zato niso bila nič manj resna in napeta. Prvo leto tekmovanja je dosegel odlično drugo mesto, žc naslednje leto pa postal prvak v skupini podmladka. Z osmimi leti je pričel s tekmovanjem v razredu do 60 ccm ter vseskozi dosegal prva mesta na republiških tekmovanjih v tem razredu. Da njegovi uspehi niso naključje, je potrdil tudi z udeležbo na odprtem prvenstvu Nemčije, kjer jc dvakrat dosegel odlični prvi mesti. V sezoni 1991 se je poslovil od pionirskih vrst, pričel s tekmovanjem v razredu do 80 ccm ter dosegel prvo mesto v skupnem seštevku točk za državno prvenstvo. Tudi v sezoni 1992 nastopa kot član v razredu do 80 ccm.
BLAŽ STREHOVEC, ro
jen leta 1980, iz Komende, tekmuje že od leta 1986. S tekmovanjem je pričel v kategoriji do 50 ccm ter žc v sezoni 1987 dosegel 4. mesto.
V sezoni 1989 je pričel s tekmovanji v kategoriji 60 ccm ter dosegel 4. mesto. V sezoni 1992 se je Blaž poslovil od pionirskih vrst in prestopil v članski razred, v kategorijo do 80 ccm.
DEJAN KOŠIR, rojen leta 1981, vozi motokros štiri leta. Svojo tekmovalno pot je začel med pionirji v kategoriji do 60 ccm. V sezoni 1992 tekmuje v kategoriji do 80 ccm.
V pionirski konkurenci je na prvi dirki sezone dosegel prvo mesto.
ROMAN JELEN, rojen leta 1978, iz Dola pri Ljubljani, je pričel s tekmovanjem v motokrosu z devetimi leti.
V sezoni 1992 tekmuje v kategoriji do 80 ccm.
Iz navedenega je razvidno, da se kamniški motokrosisti lahko enakovredno merijo z vsemi drugimi športnimi društvi in klubi kljub onemogočenim pogojem za trening, vsaj v bližini Kamnika. Lahko se pohvalijo s podmladkom, ki bo nadaljeval uspešnost starejših tekmovalcev. Hkrati pa poudarjajo, da se omenjeni tekmovalci vozijo le po organiziranih progah, nikakor pa ne po gozdnih poteh in vaseh, kot jim je bilo večkrat očitano.
TJAŠA
POUČUJEM KLAVIR OD 1. DO 6. RAZREDA NIŽJE GLASBENE ŠOLE.
Pokličite dopoldne po tel. (064) 216-393 ali (061) 739-365 - tel. tajnica.
1\1l0M(DĐ1\Tl®M®ĐNl0M0
GUMIZ
TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI KIDRIČEVA 64, KAMNIK
(pri Korobaču)
Nudimo vam vse vrste tehničnih izdelkov iz gume - od avtopnevmatik, kolesarskih pnevmatik, klinastih jermenov do raznih tesnil in drugega, kar potrebujete v svojem domu (tudi športne copate).
Sprejemamo naročila za vse vrste Savinih klinastih jermenov.
Odprto od 7. do 13. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
KONKURENČNE CENE!
Pogovor s kmetom Rafkom Žebaljcem iz Podhruške
Najprej dokončati začeto
V zvezi s povabilom tuhinjskim kmetijam glede prodaje kmetijskih pridelkov objavljenim v prejšnji številki Kamniškega občana, smo se oglasili pri Rafku Žebaljcu, kmetu iz Podhruške, krajevna skupnost Srednja vas, in ga povprašali, kaj meni o tem povabilu.
Žebaljcc ima trenutno v svojem hlevu 25 glav goveje živine, od tega 8 mladih juncev, in oddaja dnevno 120 1 mleka, v posameznih obdobjih pa tudi do 200 1. Zato ima lastno zbiralnico. Letno vzgoji tudi okrog 3.000 sadik različnih vrtnic, ki mu jih odkupi v glavnem Arboretum Volčji Potok.
Pravi, da je njihovo celotno gospodarstvo odvisno od prodaje mleka in mesa. Zato po njegovem ni potrebna kakšna posebna prodaja na tržnici, pač pa bi poleg dosedanje prodaje mleka Ljubljanskim mlekarnam in pa živine podjetju Meso lahko precejšen del tega prodali tudi neposredno na kmetiji turističnim gostom.
Da to svojo namero želi tudi uresničiti, kaže tudi velika nedokončana dvonadstropna stavba na vrtu za gospodarskim poslopjem, ki so jo Žebaljčevi začeli graditi že pred osmimi leti. Že pred dvema letoma so dali vlogo za posojilo za dograditev sušilnice za seno in turističnih sob, vendar je pospeševalec vlogo prepozno oddal naprej. Zato s posojilom ni bilo nič. Sicer bi danes v turistične sobe že lahko sprejeli prve goste.
V novem objektu je predvidenih osem sob s kopalnicami in WC; predvidena je jedilnica za 50 oseb. Vodo bodo ogrevali tudi s sončnimi kolektorji. Kot pravi Rafko, bi bilo treba pri uresničevanju razvojnega programa za Tuhinjsko dolino najprej zagotoviti poceni posojila za dokončanje že začetih naložb, ki bi tako lahko najhitreje začele vračati vloženi denar.
Rafko ne skriva, da računa na skorajšnjo oživitev zdravili-ško-rekreacijskega turizma v Vasenem, ki je v neposredni bližini. Pričakuje, da bo iz lepih besed, zapisanih v programu, kmalu zraslo kaj bolj oprijemljivega. Ali je to njegovo pričakovanje upravičeno, pa bomo videli. F. SVETELJ Bodo na Žebaljčevi domačiji kmalu lahko gostili »kmečke turiste«? Foto F. S.
Modu
--«ic^!58^i»-
»LADY«
MODNA TRGOVINA Kamnik, Kidričeva 58 (nasproti Ideje)
OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA po ugodnih cenah:
OTROŠKA - termo trenirke 2.900 SIT
žametne hlače od 1.350 do 2.000 SIT puloverji od 1.100 do 2.450 SIT bunde, vetrovke... ŽENSKA - bluze od 2.300 SIT
krila in hlače od 2.800 SIT spalne srajce, pižame 1.500 SIT jakne, kostimi, plašči... MOŠKA - srajce že od 1.20Q SIT hlače 1.900 SIT puloverji, jope od 2.900 SIT kavbojke modre 2.800 SIT kavbojke barvaste 2.900 SIT obleke, suknjiči, plašči, bunde, vetrovke...
in še marsikaj drugega, kar pa ne dobite danes v naši trgovini, vam preskrbimo v dveh dneh.
Odprto od 8. do 12. in od 13. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Sprejemnica za kemično čiščenje in pranje »LABOD«
Kamnik, Rudniška 1, tel. 811-589
(zraven Ljubljanske banke Bakovnik)
V čiščenje ali pranje sprejemamo usnje, krzno, vse tekstilne izdelke - tudi obdelava je-ansa, šotore, baldahine in vse vrste preprog. Po želji tekstilne izdelke tudi impregniramo in oplemenitimo.
Sprejemamo od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah zaprto.
SE PRIPOROČAMO!
APREDEK
A L E
KUPUJTE
V DOMŽALSKEM
NAPREDKU!
- Imamo kakovostno blago, veliko izbiro, nizke cene in prijazne prodajalce.
- Naš kupec dobi ob nakupu za vsakih 1.500 SIT kupon za nagradno žrebanje, ki bo 17. oktobra ob 10. uri pred blagovnico Vele v Domžalah.
Nagrade:
osebni avto NISSAN MICRA, barvni televizor Gorenje, videorekorder in 10 Napredkovih tort.
- Ugodni krediti:
3 do 6 mesecev, 30 oziroma 15% polog, nizke obresti, prodaja na tri čeke, gotovinski popusti.
Blagovnica Vele odprta vsak dan
od 7.30 do 20. ure, ob sobotah od 7.30 do 13.
ure, vsako 1. soboto v mesecu od 7.30 do 20.
ure.
JEANS CLUB PALMAS
na Steletovf 25 (nasproti SKG)
- kavbojke in jopiče DIESEL, REPLAY
- majice z dolgimi rokavi
- ženske letne kavbojke - samo 980 SIT
- svilene trenirke
CENE ZELO UGODNE!
Odprto od 13. do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 13. ure. PALMAS PALMAS PALMAS
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE
ima na območju občine Kamnik svoje poslovne enote v Kamniku, na Trgu talcev 1, v Komendi na Glavarjevi 63, s 1. 9.1992
pa tudi v Šmartnu v Tuhinju v novem gasilskem domu,
kjer posluje v ponedeljkih od 9. do 12. ure, v sredah od 10. do 16. ure in v sobotah od 8. do 11. ure. Urnik pa je pripravljena prilagoditi željam in potrebam strank.
V želji, da bi se približala varčevalcem (kmetom, obrtnikom, društvom), na tem območju, skuša biti konkurenčna z obrestnimi merami ter nudi kompletno bančno ponudbo:
— sprejemanje in izplačilo hran. vlog in tekočih računov občanov — vodenje žiro računov obrtnikov in drugih
— plačilni promet
— menjalniško poslovanje
V prizadevanju za pospešitev varčevanja v domači valuti in oživitev investicijske oz. kreditne dejavnosti uvajamo novo obliko varčevanja in kreditiranja, in sicer:
TOLARSKO VARČEVANJE IN KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO
Ta oblika prinaša varčevalcem najmanj enako korist in varnost kot varčevanje deviz v bankah, veliko večjo pa kot hramba deviz doma. Kreditojemalcem prinaša znane pogoje obrestova-nja kredita in vračilo obroka, izraženo v devizah oz. tolarski protivrednosti.
Vse druge informacije dobite pri blagajničarkah ali po tel. 721-372.
Čas ni dal, da bi nam
roko vsaj podal.
Je mrak te vzel,
še preden si vzcvetel. %
ZAHVALA
18. julija 1992 je v 18. letu tragično izgubil življenje naš predragi sin, brat, vnuk, bratranec in nečak
TOMAŽ SLEBIR
i/. Kamnika, Steletova 5
Vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom, še posebej g. Lipovšku, in znancem, ki ste nam v neizmerni bolečini stali ob strani, mu darovali cvetje, nam pisno in ustno izrekli sožalje in se v velikem številu poslovili od njega, iskrena hvala. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepe pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala podjetjem Elma Črnuče, Graditelj in Titan ter Srednji agroživilski šoli.
V globoki žalosti: mami Ane-Marie, oči Janez, brat Misel in drugi njegovi
Julij 1992 _
Tvoj korak je obstal, tvoj glas je obnemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage in drobre žene, sestre in tete
FRANCKE GRUDNIK
rojene RAVNIKAR iz 1'odboršta 24 pri Komendi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Andreji Krtovi za zdravljenje in sestri Jani Prezelj za skrbno nego, g. dekanu za lepo opravljen obred in obiske v času bolezni. Zahvala g. Vidicu za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi slovesa in gasilcem ter vsem praporščakom za spremstvo na poti k njenemu večnemu počitku.
Žalujoči: mož Franc in drugo sorodstvo
Komenda, avgust 1992
VPIS OTROK
V PRVI RAZRED
za šolsko leto 1993/94 bo v sredo, 23. 9. 1992, po naslednjem razporedu:
Osnovna šola     Kraj vpisa
Čas vpisa
Fran Albreht
Tomo Brejc
Marija Vera
Komenda-Moste
Stranje
Na centralni šoli
Na podružnicah: Vranja Peč, Nevlje, Mekinje in Tunjice bo obvestilo o vpisu posebej. Na centralni šoli bo vpis samo za tiste učence, ki bodo obiskovali to šolo.
O vpisu na podružnične šole bo obvestilo na teh šolah. Na osnovni šoli.
Na šoli Moste.
Starši bodo o vpisu obveščeni po pošti.
od 8. do 12. in od 14. do 18. ure
od 8. do 12. in od 14. do 18. ure
od 8. do 12. in od 14. do 18. ure od 8. do 12. in od 14. do 18. ure
Vpisovali bomo otroke, rojene v času od 1. 3. 1986 do vključno 28. 2. 1987, na željo staršev pa tudi otroke, rojene do vključno 31. 8. 1987.
K vpisu prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o državljanstvu.
Krajevna skupnost Srednja vas
objavlja
javno oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča z zbiranjem pisnih ponudb
Oddaja komunalno neopremljene pare, št.:
159/4 - travnik, v izmeri 539 m2, k.o. Loke, 159/5 - travnik,
v izmeri 553 m2, k.o. Loke, 159/6 - travnik, v izmeri 572 m2,
k.o. Loke, 159/7 - travnik, v izmeri 564 m2, k.o. Loke
Izklicna cena znaša 1.142,64 SIT/m2.
Prometni davek plača kupec.
Kupec je dolžan celotno kupnino plačati ob podpisu pogodbe,
najkasneje pa v 30 dneh po obvestilu o izbiri.
Pisne ponudbe v zaprtih kuvertah naj zainteresirani kupci
pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: odvetnik Janez
NOVAK, Maistrova 2, Kamnik, s pripisom: »za KS Srednja
vas«.
Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi nc verjel.
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi našega sina in brata
MARJANA KOMATARJA
iz Bistričice 32
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala pevcem za ganljivo zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Julij 1992
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 65. letu življenja zapustil dragi in dobri mož, ati, stari ata, brat, stric in tast
CIRIL ŠKRJANEC
Ropetov iz Volčjega Potoka 7/a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali darovali v druge namene in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šmarce in pevcem Solidarnosti.
Žalujoči
vsi njegovi
Volčji Potok, Podgorje, Šmarca, Križ, avgusta 1992
MALI OGLASI
Enosobno stanovanje ali garsonjero najamem. Tel. (067) 22-246.
Za obrtnike in mala podjetja opravljam finančno-računovod-
ske storitve, zvečer.
Tel. 811-663,
Hišo v Kamniku najamemo. Tel. 813-311, int. 55 - Alenka.
★
Pralni stroj končar ugodno prodam. Potočnik, Levstikova 19/a, Kamnik.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob smrti našega brata in strica
JOŽETA GOLOBA
iz Nevelj 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju ter oskrbovancem Doma upokojencev Kamnik, pevcem za prelepo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Nevlje, avgust 1992
ZAHVALA
Kruta bolezen nam je za vedno iztrgala našo drago mamo
IVANKO LIPOVŠEK
iz Špitaliča 43
Zahvaljujemo se vsem sosedom, družbenim organizacijam, sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem Lire in Štan-tarjevi mami za ganljive besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo dr. Krtovi, patronažnim sestram in drugim zdravstvenim delavcem za nesebično pomoč v času mamine bolezni.
Žalujoči: Ivica, Jaka, Tončka, Tone in Rezka z družinami
Avgust 1992
ZAHVALA
Umrla je naša draga mama
IVANKA MAČEK
iz Kamnika, Medvedova 7
Od nje smo se poslovili v družinskem krogu na Kamniških Žalah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali in ustno ter pisno izrazili sožalje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo slovo. Vaše cvetje jo je spremljalo na zadnji poti. Vsem, ki ste bili dobri z njo, posebej hvala!
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, 15. avgusta 1992
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA PANGERŠIČ
z Markovega 1
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi nevelj-skemu župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: otroci Tone, Tomaž, Ludvik in Fani z družinami ter drugo sorodstvo
Markovo, Kamnik, Mengeš, Šmarca, Soteska, Nemčija, julij 1992
Honorarno delo v trgovini ali butiku v popoldanskem času iščem. Sem urejena in rada delam z ljudmi. Ponudbe pod »hono-
rarno« na uredništvo Kamniškega občana.
Zelo ugodno prodam belo dolgo francosko poročno obleko št. 40. Tel. 811-071.
ZAHVALA
Ob mnogi prerani izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
CILKE GRKMAN
iz Novega trga 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, mami podarili cvetje in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi osebju Nevrološke klinike, Gasilskemu društvu Kamnik, gospodoma župniku in patru za opravljen pogrebni obred, govorniku Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: sin Tine z družino in drugo sorodstvo
Kamnik, avgust 1992
Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča
FRANCKA ZIKA
iz Kamnika, Novi trg 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko cvetja in sveč, nam pa izrekli sožalje. Prav tako hvala pevcem Solidarnosti, govorniku ZB Kamnik in Društvu upokojencev.
Vsi njeni
Kamnik, Trzin, Ljubljana, Zg. Okrog, avgust 1992
Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe dragi ni!
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica
^Afk ANTONA BURJA
JMkM«! iz Kamnika, Šutna 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Kočne in trgovine na Duplici ter znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, darovane maše in sveče in tako številno spremstvo na poti v njegov zadnji dom. Posebna hvala dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala župnikoma g. Mar-kušu za lep pogrebni obred, g. Hočevarju za lepe besede slovesa, pevcem iz Šmarce za lepo petje pri maši, govorniku Društva upokojencev g. Modicu in g. Spruku za ganljive zvoke Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Branko, sestri Angelca in Ivica ter drugo sorodstvo.
Kamnik, Snovik, Hruševka, Buč, Pšajnovica, julij 1992
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 58. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari ata
VILJEM KLEMEN st.
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem Lire, gasilcem, še posebno IGD KIK Kamnik, Gregorju Sušniku za zaigrano Tišino v zadnje slovo in zdravniškemu osebju Inštituta Golnik.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, avgust 1992
ZAHVALA
Pretreseni v žalosti še vedno ne moremo doumeti krute resnice, da nas je zapustil naš ljubljeni triletni sinček
SAMO OSOLNIK
V trenutkih največje bolečine smo deležni neizmerne človeške topline, ki nam daje vero v prihodnost. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in neznancem za pomoč, podarjeno cvetje, ustno in pisno izražene besede sočutja in vzpodbude. Hvala vsem, ki ste bili z nami na Samovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom ge. Darinki in g. Miru Klemene, ge. Mileni Plešnar in ge. dr. Martini Brnot. Najlepša hvala ge. Jelki Podgorelec-Srebrič in njenim pevcem, g. župniku in pevcu Sebastijanu za prelep poslovilni obred.
Žalujoči: mamica Nada, oči Slavko, bratec Aleš, družine Narat, Osolnik, Podbrežnik
Podgorje, Mengeš, Kamnik, septembra 1992
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica
JANEZA GRABNARJA
iz Nevelj 14
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, še posebej vsem dobrim sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na poti v njegov mnogo prerani zadnji dom.
Žalujoči: žena Kati, hčerka Karmen, sin Igor in sestre z družinami.
Nevlje, Vrhpolje, julij 1992
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Mnogo mnogo prezgodaj nas je • zapustil naš dobri mož, ati, stari ata, brat in stric
VIKTOR BELOŠEVIČ
šofer z Duplice pri Kamniku, Jelovškova 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za pomoč, podarjeno cvetje, pisno in ustno sožalje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Francu Sikošku in Korlnu za izredno pomoč, DO Alpetour, posebna hvala delovodji Milanu Juhantu za razumevanje in lepe besede slovesa kakor tudi ZZSAM za spremstvo in slovo z ganljivimi besedami ob odprtem grobu. Prav tako sc zahvaljujemo za nego in skrb zdravniškemu osebju v bolnici Petra Držaja, dr. Damjani Plešnar in sestri Romani iz ZD Kamnik, pevcem Solidarnosti in trobentaču, za zvonjenje v Šmarci in Komendi in g. župniku za pogrebni obred. Sc enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rozalija, sin Rafko, hči Lili z družinama, brata in sestri z družinami
Julij 1992
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem prostranem gozdu!
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
V veliki bolečini ob prerani smrti mojega ljubljenega moža
ing. VIKTORJA KOČARJA
upok. direktorja podjetja »Tamiz« Mengeš
se zahvaljujem vem, ki ste sočustvovali z menoj in mi namenili tolažilno besedo v najtežjih dneh. Najlepše se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč. Prisrčna zahvala g. Markušu, župniku, za prelepo opravljen pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujem pevskemu zboru »Zvon« in Kamniški godbi, ki so sočutno polepšali žalostno slovo. Hvala govorniku iz podjetja »Tamiz« in govorniku iz KS Podgorje, ki sta se s toplimi besedami poslovila od njega. Prisrčna zahvala za prekrasno cvetje, ki ste mu ga poklonili. Prav posebna zahvala dr. Plavčevi, sestri Jani Prezelj in drugim medicinskim sestram, ki ste mu pomagale v njegovi bolezni in nemoči. Ganilo me je tudi Številno in spoštljivo spremstvo na njegovi zadnji poti. Življenjske vrline, zlasti dobrota in plemenitost, najbolj žarijo ob uri slovesa. Vsem sem za vse od srca hvaležna.
V globoki žalosti: žena Spela in sestra Silva z družino
Podgorje, avgust 1992
Uspešen lov na divje prašiče
Letos so naši lovci pospravili že kar nekaj divjih prašičev, ki marsikdaj povzročajo precej jeze kmetom. Za uspešen lov na to divjad je potrebno precej lovcev. Zato se lovci iz več lovskih družin večkrat dogovorijo za skupen pogon.
Tako so sredi julija storili tudi lovci Kozoroga in LD Stahovica. Lovska sreča se je tokrat nasmehnila Stanetu Brozoviču, predsedniku LD Stahovica, ki je pod Ušivcem na robu Velike planine uplenil čez 150 kg težkega prašiča (na sliki).
Nekaj tednov pred tem pa je v bližini ščetinarja položil na ščetine tudi Franc Spruk, gospodar LD Stahovica. F. SVETELJ
RAČUNALNIŠKO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE IN PODJETJA, EVIDENCA MATERIALA, OBLIKOVANJE BESEDILA IN GRAFIKE.
Apolonlk d. o. o. tel. 832-341
OBVESTILO
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) obveščamo vse zainteresirane, da bo v času
od 14. 9.1992 do 14.10.1992 potekala JAVNA RAZGRNITEV osnutka sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta območja B9 Rakovnik del BM3 Zarja.
Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu Občine Kamnik - II. nadstropje, ter v prostorih ekonomske in naravoslovne srednje šole Rudolfa Maistra za krajevno skupnost Novi trg.
Pripombe in predloge lahko vpišete v knjigo pripomb v prostorih razgrnitve.
JAVNA OBRAVNAVA osnutka urbanističnega akta bo v sredo, dne 7.10. 1992, ob 19. uri v prostorih srednješolskega centra Rudolfa Maistra.
★ ★ ★ Povzetek vsebine sprememb in dopolnitev urbanističnega akta
Spremembe in dopolnitve se nanašajo izključno na delno spremenjeni potek trase elektro kablovoda.
Nizkonapetostna distribucija bo izvedena z zemljskimi kabli vzhodno od brežine reke Kamniške Bistrice pod utrjenimi površinami, priklop nove transformatorske postaje (TP HM3 Zarja) na 20 k V mrežo pa bo izveden direktno iz
Tpperovo- ZAVOD ZA
URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
Prijeten pohod
Društvo upokojencev Kamnik ima v letnem programu tudi pohode po poteh spominov NOV občin Kamnik in Domžale. Že nekaj let sodelujejo z njimi tudi moravski upokojenci: na pohodih, planinarjenju in kolesarskih izletih. Tako so v letošnjem v prvem polletju s Kamničani trikrat odšli na pot. Zadnji pohod je bil 28. julija. Pričel se je v Motniku in končal v Češnjicah v Tuhinju. Udeležilo se ga je 23 pohodnikov obeh DU. Pot je bila dolga približno 20 kilometrov, zanjo smo porabili 7 ur zmerne hoje. Obiskali smo znamenite kraje iz časa vojne in kramljali z domačini. Povsod smo bili dobro sprejeti in pogoščeni s kavico in pristno domačo žganjico.
Tako se preko Kamničana javno zahvaljujemo za gostoljubje z samo eno mislijo, da vas bomo še obiskali in pokramljali z vami.
JOŽE NOVAK
15 let Kranjske koče na Ledinah
Kranjski planinci so 2. avgusta 1992 slavili 15-letnico prenovljene koče na Ledinah, ki jo oskrbuje PD Kranj. Organizirane slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki PD Kamnik in jim izročili priložnostno darilo - knjigo Nalivi svetlobe Franceta Steleta.
Do koče na Ledinah so se povzpeli po lovski poti, vračali pa so se po zahtevni slovenski poti. Ob koči se je zbralo precej ljudi, med njimi tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
Po krajšem kulturnem programu so si planinci ogledovali bližnje vrhove, drugi so odšli na ture, nekateri pa so smučali na ledeniku pod Skuto.
Za vse udeležence na Ledinah je bil to še en čudovit planinski dan.
STANE SIMŠIČ
Razstava malih
živali
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali in Kozjerejsko društvo prirejata v dnevih narodnih noš in sejma že tradicionalno razstavo pasemskih živali. Razstavljeni bodo kunci, golobi in okrasna perutnina. Društvo GPMŽ Kamnik je bilo ustanovljeno 7. julija 1963 inje štelo 28 članov. Število članov se je hitro povečalo in je v 80-tih letih štelo že 300 članov. Sledila je kriza društva, tako da se je število članov zmanjšalo na 30, v sedanjih petih letih pa je ponovno oživelo in pod vodstvom predsednika društva Jožeta Žuliča sodi med najbolj delavna društva v Sloveniji. Danes šteje 55 članov in deluje v sekcijah za kuncerejo, perutninarstvo in golobarstvo. Gojijo 15 pasem kuncev, 8 pasem golobov, med temi so najkvalitetnejši angleški golšarji, ki so velik ponos kamniških gojiteljev. V zadnjih dveh, treh letih so nekateri člani začeli gojiti tudi koze sanskega in srnastega tipa. Zavoljo tega, ker po evropskih merilih zveze društev malih živali, katerega član je tudi Slovenija, v teh društvih ni bilo dovoljeno ustanavljati sekcij za kozjerejo, so se gojitelji koz na območju občine Kamnik organizirali in ustanovili Kozjerejsko društvo Kamnik. V društvo je včlanjenih 25 članov, gojiteljev koz sanskega in srnastega tipa. Za potrebe parjenj pasemskih koz ima društvo ha voljo dva rodovniška kozla obeh tipov in člani društva imajo 50% popusta pri pripustih. Zanimanje za članstvo v društvu in gojitev koz je veliko. Na razstavi bodo prikazali okrog 20 teh živali. Razstava bo od 11. do 13. septembra 1992, odprta od 8.-18. ure. Njen namen je popularizacija naše dejavnosti, ki ima predvsem ljubiteljski značaj, čeprav tudi ekonomska stran ni zanemarljiva. Društvi bosta organizirali tudi bogat srečelov. Vsem, ki se boste v dnevih sejma in narodnih noš v Kamniku zatekli med nas, gojitelje, razstavljalce, želimo mnogo užitka ob pogledih na vse te prelepe živalce. FRANC BERLEC
PREDTRG d. o. o. Šoštanj
Florjan 20
tel. (063) 882-885, 882-742
KVALITETNI PREMOG NEPOSREDNO IZ RUDNIKA VELENJE
VELENJSKI LIGNIT (kosi, kocke) po ugodni ceni, vključno s prevozom:
- kosi 6.000 SIT/tona
- kocke 5.500 SIT/tona najmanjša količina 3 tone.
Priporočamo nakup našega kvalitetnega premoga!
Zlatoporočenca Olga in Ivan Bezek
Zlata poroka
V soboto, 11. julija, sta si po 50 letih ponovno obljubila zvestobo Olga in Ivan Bezek; najprej na občini, potem pa še v frančiškanskem samostanu v Kamniku.
Zlatoporočenca živita v Ankaranu, toda njuna skupna življenjska pot se je začela 9. julija 1942 v Kamniku.
Takrat je bila vojna. In razmere slovesnostim, kot je bila poroka, niso bile naklonjene. Ni bilo fotografa, Slovenci niso smeli v gostilno, bila je policijska ura, cerkveno je poročal upokojeni duhovnik g. Anton Plevnik, gorele so vasi v bližini Kamnika (Zlato polje).
Toda skupna odločitev, ki je bila takrat dana, je previharila hude čase.
Prišla je svoboda in družina je iskala trajnejše bivališče in zaposlitev; najprej na Štajerskem, od leta 1956 pa v Ankaranu. V zakonu so se jima rodili trije otroci, imata pa tudi šest vnukov, ki jima po svoje razveseljujejo jesen življenja.
V šali mama Olga rada pripomni, da ni težko dočakati zlate poroke, samo vztrajen moraš biti. Mogoče je v tem skoraj vsa resnica. V zakonu niso samo prijetni trenutki, pridejo tudi težave in preizkušnje, ki pa jih morejo preseči potrpljenje, dobra volja in vztrajnost. To pa so vrednote, zaradi katerih je življenje lahko lepše in bolj srečno. In to jubilantoma iz srca želimo. VERA MEJAČ
Srečanje
dvaintrideset-
letnikov
Leta 1971 smo bili na Kostavski planini. Po proslavi smo se zbrali pri Osovniku v Kostanju. Prijatelji pri kozarčku vina smo se spomnili, da bomo naslednje leto vsi praznovali 40-letnico. Dogovorili smo se, da povabimo vse letnike dveh KS - Šmartna in Tuhinja. Izbrali smo iniciativni odbor. Janez Bajde naj bi priskrbel vse podatke in naslove 32-letnikov, jih posredoval Francu Modrijanu, ki bo obvestil in prejel vse odgovore o udeležbi. Za prostore, hrano in muziko sta bila zadolžena Anton Hribar in Jože Pestotnik.
Prvo srečanje je bilo 16. 5. 1972 v gostilni pri Balohu v Tuhinju. Na isti dan so se srečali čez deset let in ugotovili, da je doba predolga. Zato smo se odločili, da jo bomo skrajšali na pet let. Tako smo se tretjič srečali 1987. leta, četrtič pa 1992. leta v istih prostorih, in to v svobodni, samostojni Sloveniji.
Na vsa srečanja smo vabili vse 32-letnike, ki sedaj domujejo po vsej Sloveniji in tudi v inozemstvu. Le da se slednji niso nikoli udeležili srečanja.
Na srečanjih so pogovorimo o svojih družinah in o osebnem življenju. Sledijo petje, ples ter veliko dobre volje.
INICIATIVNI ODBOR
JW
Dvaintridesetletnih z ženami in možmi.
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.