MI VAM - MI VAM - MI VAM - MI VAM - MI VAM
Današnja številka lista je izšla z zamudo. Malce zaradi
prvomajskih praznikov in malo zaradi preobremenjenusti uredniškega odbo.ta. Želimo, da nau to oprostite.
Stanje z 1 iston se je dokaj popravilo. Sedanje naklado 120 izvodov zlahka prodani) in upa.no na večje število.
Nekaj pa le pogrešano? manjkajo VAŠI prispevki. Zakaj nau nie ne' pišete?
Še nekjas Slovenski tednik "MLADIKA" je v svoji zadnji številki (9 * V.196 4 pod naslovom "Ponižno prosim, oprostite") objavil članek o naš en listu oz. o nesporazumu, ki je nastal po 3. in 4. številki. Avtor V. Samide piše ned drugim vs čMnkus".. . Če ni ta užaljenost dosegla tisto stopnjo, ko so pojavijo sicer no Sc odletite grožnje "od zgoraj" ampak samo taki odnosi do piscev in urednikov, ki skušajo zadušiti nadaljevanje kritike, odnosi, ki povzročajo resignacijo in umik. V Metliki je res prišlo do sestanka in pogovora (a samo pogovora) ob nekom drugem "vicu" (morda ros malce dvoumnem) pa tudi do precej ostre reakcije in očitkov. Vendar pa je vsa x zadeva danes že malo odmaknjena, duhovi so se pomirili, kut prav.imo in tudi urednik T.G, (Toni Gašporič) najbrž kljub nespodbudnemu odnosu (nekaterih.) do njegove kritike ne bo vrgel puške v koruzo. Predsednik občinske skupščine pa tudi zagotavlja, da nihče mladini ne zameri ostrejših besed, ker so pač povsod polog uspehov tudi napake.
Tako je, kot kaže, v Metliki, kljub trenutnemu razburjenju vse v redu in prav, vsaj kar se tiče lista čas hiti, njegovega nadaljnega obstoja in njegove pravice do kritike. Vendar pa vsak tak pojav, kjerkoli nastane in kolikor.se tudi, vsaj na zunaj, pozitivno in brez afere razplete, pusti za seboj malce neprijeten občutek, da s čas včasih in za nekatere še vedno prepočasi teče.
Prav zaradi tega tudi to razpravljanje ob listu čas hiti in njegovem uredniku. Da no hi še večkrat brali podobnih uvodnikov, ko ljudje zgubljajo voljo do dela (ne da bi se branili ali ne priznavali upravičenih kritik na svoj račun).,. Kajti je res, da je na Slovenskem precejšnja redkost, da bi kak krajevni mladinski aktiv (šolski listi so izvzeti) izdajal svoj list iz to list, ki svmje bralce-namenjen pa je (Čas hiti) prav vsem Metličanin, mladim in starin- ne samo informativno seznanja z dogodki v kraju, z dosežki v gospodarstvu, ampak ima na svojih straneh rezerviran prostor tudi za kritiko in satiro.
?o jo toliko bol j ponenbrto za najhen kraj. kot je Metlika. In če prelistano vseh pet letošnjih številk, lhko ugc -tovino, da je uredniški odbor ros sano z resnim delom in naperi lahko izdajal list. V člankih namreč ugotavljajo ned drugim, da za mladino ni pravega zanimanja in da sama mladina, razen izjem, ni kaj prida pripravljena pomagati pri naporih; vsaj nekoliko spremeniti sodahje družabno in kulturno mrtvile; v Metliki. Izdajanje podobnega lista kjerkoli, jo zato lahko sano pozitivno, kljub morebitnim, nebistvenim spodrsljajen ( čeprav so mnenja o tem, kaj je to "spodrsljaj" zelo različna). In da je potreben in zaželen tudi list čas hiti, pričajo razprodane številke, priča denarna, pomoč tovarne Beti in priča končne tudi izjava predsodnika občinske skupščine c
iSPOMia FA PP.VI MAJ
Nepregledne, mnižica ljudi je hitela iz središča mesto, ven proti vzgodnemu predelu. Stekali so se iz vseh ulic, uličic in cest. Na glavni ulici ge je strnilo vse skupaj kakor deroča reka, ki podere c seboj vse česar so dotakne,
Bil je prvi maj, ralo prod začetkom vojne, ostal mi bo vedno v spominu. Obetal se je lep sončen dan. Mesto je bilo tako lepo in mirno kakor nikoli prej. Ta dan ni vozila niti cestna železnica, niti avtomobili. Vlak je pripeljal v mesto ves okrašen s pomladnim cvetjem in zelenjem, Vce je praznovalo iz solidarnosti z delavci. Vrtovi so dehteli v pisanih barvah cvetja. Cvetje na vrtovih in cvetje na ulici, ljudje so nosili cvetje, možje, ženske in celo otroci. Nekateri zataknjeno za pokrivalom, v gumbnici obleke ali pa kar v rokah praznik dola in pomladi. "Tovariši, danes se ne dela -danes je naš praznik", je vzkliknil glas iz reke ljudi.
Kaj zato če jo želodec prazen;
"Hočemo dela m kruha za vse" , jo vzkliknil drugi še bolj odločen glas. Vrstila so so gesla, ki so vse bolj izražala željo za lepše življenje. Med deročo reko ljudi. s;m šla tudi. sama. V roki sem stiskala dišeče, vejico španskega bezga; kje som jo dobila so ne spominjam več. Lepo vreme je tako prijetno vplivalo na ljudi in njihovo razpoloženje, tako da so pozabili r:a vse skrbi, Nihče izmed njih po. ni vedel, kako tragično so bo končal ca dan.
Kmalu ko je zvedela policiji za demonstrante in njihove pro zn ov m j e jo poslala način je ducate policajev. Divjo so so z '.gnali v mi: osice, neusmiljeno nah n j o * gumijevkami, klišati je bilo krike žena in otrok in preklinjanje moških. Več delavcev ju zaustavilo skupino policistov in ± njimi obračunavalo v stranski ulici. Manj pogumni so spopad le glodali in bodrili delavce, policiste pa zmerjali. Kmalu j e policija dobila okrepite/, zato je v oliko delavcev zaprla, ostali pa so se poskrili sa zidovjem, vratih in ograjah vrtov. Z manjšo skupino som bila skrita za velikim kupom opeke pred nedograjeno stavbo ter z žalostjo gledala na poteptano cvetje pra na ulici.
Tako so jo končalo praznovanj o prvega maju, toda ne brez Upanja v oran.
'Rogina iir
N
Nastala so deljeno mnenjaj cm pravi jo: i:Mladir. c;k&. organi*-Baci ja delaš” ih spet drugi; "Kn j pa dela mladina v Metliki?" Eno in drugo mr er.;', o drli pa ovoje,
Mlad in oi e o p o Maral 1. r-Jcaj, Iskrne rečem, övojevustnega.
Qe pogledamo samo ' dno liti :, ;j.-. do. to lep začetek, ki ee to sčasoma ?:., c e n.:i ■v.;, dpp.o i$po vozil. Vendar pa. .-bodimo opre sni ; K e postavi j ajme ae sako v vi 'go sodnica.
Lisi. more tudi vjdga.jati . 1-je svoje peglu •/je..
Dolje, mladinci ao organi sirali voč veselih - rod i.ra enih voöerov, bolj ali manj kvalitetne vsebine. To pustimo sodbi posameznika. Ikoda, da ,je to zamrlo, ne vom, zakaj?
Zanimalo bi me to s sako. j mladinska organizacija no pritegne v svoje vrste delavske mladino, vajenec? Vsi pa se čudimo, 5e se najde mlad človek no. sodniji zaradi kaznivega dejanja. Ne vprašamo pa se, kaj ga je privedlo do tega dejanja. In tu ima sovo jo nalogo mladinska organizacija* Ali ne bi tudi o tem razmislili, tovariši mladinci?
ZANIMIVO
NOVINAR; Kol:- ko gos k/v imate dnevno " notolu? ON?	Pet.
NOVICAH: Kako to, pet?
ON $	Ja, to je naše strežno osebje!
IZ DOPRO POUČENIH KROMOV
Iz dobro poučenih krogov sinu zvedeli, da so šli naši gasilci gasit brez brizgalne. Moč navo.de - mislili so, da gredo na VESELICO.
NO. HO
V času kulturne revije v Črnomlju je sredi mosta visel transparent z napisom: KULTURA - NASVIDENJE. No, pa zbogom!
OBNOVA VINOGRADOV
V	gospodarskem, pogledu predstavlja vinogradništvo metliške
občine rro .izmed najvažnejših kmetijskih panog. Večina vinogradov jo starih že nad 60 lob. S tem živijonska mno in rodnost vinogradov pada. Zato je tudi pridelek na ha zelo nizek, proizvodnja vina v starih vinogradih pa n er on t abiIna.
Sortno čistih nasadov v naši občini skoraj ni. Prevladujejo različne sorte in veliko samorodnic. Med tem pa so stari zapuščeni vinogradi zaraščeni z vrmovjem in plevelom.
Ker imamo v Metliki vinsko klet, je nujno potrebna obnova vinogradov.
Občinska skupščina je izdala odlok o obvezni obnovi vinogradov v okolici Drašič, na podlagi katerega je KZ začela z obnovo vinogradov in urejanjem lastninskih odnosov. KZ Metlika ima izdelan investicijski program za obnovo vinogradov na površini cca 100ha. Z obnovo so začeli na kompleksu Vinomer, kjer so strojna dela zaključena. Kredit je odobren v znesku 1,54-0,000din na ha., vendar so se stroški povečali za približno 40%. Lastninske odnose ureja KZ skupno s Občinsko skupščino Metlika,. Načinov za odkup zemljišč je več: zamenjava zemljišč, odkup zemljišč, dolgoročni zakup in kooperacija s privatnimi vinogradniki.
Pred začetkom obnove vinogradov je bila opravljena pedološka analiza tal, ki je pokazala, da vsebujejo s premalo hranilnih snovi. Zemljo izbolsujojo z umetnini gnojili. Večji del vinogradniških površin je precej strm, zato bodo obnovili po terasnem načinu. S tem se bo vinogradniška obdelava mehanizirala, kar je danes zelo važno, ker primanjkuje roene delovne sile. Urejen je tudi odvod površinske vode s pomočjo jarkov, da ne bo odnašala zemlje s teras in izpirala hranljive snovi.
Pri sedanji obnovi so in bodo posadili sledeče vinske sorte; žametna črnina, modro frankinjo, portugalko in š en11ovrenko.
V	zvezi z obnovo vinogradovpa so je pojavil problem kvalificirane in polkvalificirane delovne sile, kajti potrebno bo 6-8 kvali£:lcifanih delavcev in 15 polkvalifici-rani h,
Skupaj z obnovo vinogradov je potrebno, da se v Metliki dogradi na pol zgrajena vinska klet iz sedanje založne kleti v proizvodno s sodobnim tehnološkim procesom, ker bo le tako služila svojemu namenu- Zato je potrebno, da se čimprej zagotovijo finančna sredstva za dograditev in opremo kleti., V nasprotnem, slučaju se bo zgodilo, da bom.o imeli čoz nekaj let plantažne nasade vinogradov, ne pa vinske kleti, da b.i. si. .lahko predelali grozdje v vino.
Š .M o
VERUJTE
Verujte čmopolti tovariši, da nekoč zasijalo bo sonce svobode, sonce bratstva tudi v črni Afriki, za vas.
Verujte, črncpolti tovariši, da nekoč bo napočil dan,
ko bratsko sprejeta ponujena Črna bo dlan. Verujte, kmalu pride ta dan.
Dovolj je norenja, krivio in zločinov, dovolj že je zemlja popila krvi.
0 Črni bratje, nekoč tudi mi, bili smo, kot vi ste, zatirani.
A našel junak se jc hraber ned nami, zbral vojsko je hrabro in vodil jo v boj.
In končno obsijal nas sonca svobode je soj. Ta junak je bil Tito - naš heroj.
Res zasijalo nam je sonce svobode, a se rodilo je iz krvi,
Verujte, da dočakate ta dan kmalu, bratje črnopolti tudi vi.
Marica
" TO NAM BODO CVETELI KOSTANJI !"
Lali so ga v neko komisijo, uredništvo. Vsi so govorili, da je sposoben; to je tudi dokazal, saj je oropal banko. Nihče se ni zmenil zanj, mislim, nihče so ni zanimal, kaj potem, če je okradel banko? To je ja malenkost; pri nas imamo na tisoče bank, oprostite, ne mislim, v Metliki !
Dobro! Živel je dalje, delal, kolikor je, jedel. To je! Zataknilo se mu je; v listu, kjer je bil urednik, je napisal nekaj "zoper javni red", baje nekoga žalil.
Majhna žalitev zaradi nerazumevanja, saj razumete.
Seveda! Takoj , po dveh mesecih,so ga poklicali na odgovornost, češ, kaj si ne upaš, pisati zoper cuvalce miru; piši raje o prometnih nesrečah, pijancih .... seveda! Nagovarjali so ga z vsemi izrazi v slovarju ali pa tudi ne, pomladili so ga in mu zaradi prisrčnosti dali ime Smrkavec ali po domače (ljubkovalno) Balavac !
Bil je baraba, predrznež in .... no, več ni potrebno!
Lepo izrazoslovje, mislim, dober besedni zaklad.
Razlagal jim je "žalitev", nič ni zaleglo; nagrajevali so ga dalje; kričali nanj, krilili z rokami ....
Lepa nagrada ! To lahko vsak kaj hitro dobi ali pa tudi ne! Za tako nagrado je treba delati, brezplačno, morda za jurja več kot ostali, a delati je treba več ur dnevno.
Svoj prosti čas je preživel na sestankih ali zagovorih, ka&or že hočete. Ni se jezil, je potrpežljiv fant, oprostite - Balavac. Kljub vsemu je nekaj spoznal, malo, a dosti;" To nam bodo cveteli kostanji!" imamo kritikov na pretek ... piši o nesrečah, o pijancih...Hvala !
Dobri nasveti! Vendar jih na bi rad sam poslušal, so koristni, re pride do tožbe, ne vidim sodišča. Usmiljenje. Imeli so odgovorni odbor, če se prav spominjam, napisan na zadnji strani in nikjer ni pisalo, da je On uradnik. Mislim! Pač, dajmo ga! On rad piše! Škoda, re, škoda!
V trgovinah prodajajo očala, seveda, kdor slabo vidi. Morda se srečamo tam, jfo’te&dal vam jih bom. Nasvidenje!
En takšen ne vem Kdo ?
Za.čelo c e j o sp oni a d •• m sk o ekipno rokometno tekmovanje. Poleg ekip Črnomlja, učiteljišča iz Novega mesta, Šmihela in novomeškega Partizana* nastopa tudi Metlika.
Poglejmo: Poslej so MotJ! ičan.1 odigrali tri tekme in vse tri izgubili, z rcvoutoldu Partizanom, Šmihelom in Uči tel ji čcc-j n. Zakaj?
Na to vprašanje ni težko Odgovoriti? Metliški rokometaši no trenirajo j rimajo izkušenj in lahko rečem; nimajo tudi trenerja, naj so nimajo' Žog za treniranje, copat., ir. nihče j ir. no vzpodbudi , moralno podpre. Prepuščeni so samemu sohi..
Pred dnevi je prišlo do nesporazuma, rokometaša so prišli na trening,^kger je bila tekma pred vrati in treba je trenirati! Žoge nikjer! (njihove) Na silo so odprli zaboj z žogami...
Zadevo je prevzela policija..» Zanima me, kdo bo igral na naslednji tekmi. Morda - Človek s ključem od žog? Morda!
P. M.
PRPPI.OG - PREMISLIMO
Bela krajina je znana v svetu po nbi čaj.ib, bege-ti folklori Na žalost gre to vse v pozabo. Res, na žalost!
Vendar pa nesmemo tega gledati z nekega pasivnega stališča, statičnega. Zaprezino vse sile ir. nekaj storimo Imamo tamburaše in mladinci so ustanovili tolklomo skupino (kolikor časa bo še) Bober začetek, ki bi go bilo treba razširiti, popularizirati.
Spominjam se lepih prireditev na Pungertu, plesi v nošah, petje. Škoda, da so to le spomini...
Se m bi dalo bo ponoviti, oživeti mrtve spomine# Morda bi enkrat letno (določili bi stalen datum) organizirali "belokranjsko jurjevanje", Postalo bi tradicionalno in veliko pripomoglo k turističnemu napredku Belo Krajine, Metlike. Ne bi na to malo mislili in se pravočasno pripravili?
P .P.
DETEKTIVSKI DOSEŽKI DETEKTIVA LEONA PIKADORJA
(Zgodba v nadaljevanjih)
Leon Pikador je sedel v postelji, ko mu jo sonce posvetilo skozi odprto okno v malo prej še odprta usta,in se poskušal prebuditi dokraja. Veselo žvrgolcnje ptičev nekje tam po vejah, je oznanjalo lep dan., pa se je tudi Leon razveselil. Nič mu ni bilo žal, da se je prebudil prej, kvečjemu to bo pripomoglo k popolnejši zadovoljitvi njegove raziskovalne žilice.
Ko ljudje vstanejo, se jih večina umije, manj lepo obleče, najmanj oddide na delo. To je že prva ustanovitev Leona Pikadorja, ki je bil predvsem samoiniciativen detektiv s pravim pravcatim povečevalnim steklem, nenavadnih sposobnosti, mislim obenem, na njega in steklo.
0 tem se boho prepričali kmalu, ko bomo sledili Leonu na njegovih raziskovalnih potih, ki so premrežena z rasnimi nevarnostmi; to je odvisno predvsem od tega, kaj raziskuje.
Je Človek skromen v dimenzijah telesa in potrebah, ampak bodite prepričani, da ne lažem, če pravim, da se pod njegovimi lasmi nahaja precejšnja doza pameti in iznajdljivosti. Zna kar se da objektivno opazovati dogodke okrog sobo in napraviti zaključke, k:i. jih vse zadrži v svoji glavi ali dnevniku. Dnevnik nc nosi s seboj kakor glavo, ampak ga vešče skriva v neki navidez brezpomembni škatli, ki. ima, navihanka, dvojno dann o ,
Glavo ima Leon vedno s seboj, za razliko od nekaterih, ki tega ne delajo, posebno če se spravljajo graditi vinsko klet ali telovadišče na Pungertu.
Moram pri znati, da sem slučajno odkril dnevnik, ki je bil «kr: skrit zelo dobro, moram priznati. Toda škatla je bila tako težka, novidez prazna, da je nehote, vzbudila mejo pozornost. Leona pikadorja takrat ni bilo v njegovem apartmanu; Sol je namreč v trafiko po tobak za pipo in me je pustil samega za nekaj trenutkov. Leon in jaz sva dobro, prijatelja, in če bi on potem, ko se je vrnil iz nakupovanja pogledal s svojim povečevalnim steklom v moje možgane, bi videl, da ven za njegovo skrito skrivnost. Toda: tega ni storil, ker sva pač prijatelja in se je zanesel rime, Moj podvig ni bil časten, toda v tistem dnevniku so zapisane taksne stvari, ki jih ne moren zamolčati kar tako.
Ne bon takoj našteval. Počasi so daleč pride. Ta izrek spoštujejo tudi netliški urbanisti in vodovodarji, pa se ga ne bi jaz!
Sef tihotapstva: Blago z inozemstva
(Nada!j ovanj o prihodnjoc)
O
Vlak jo drvel,kot drvi vsak dan, pusto, nono, nalouarno. Zunaj je deževalo, bilo je temno in mračilo se je.
Potniki so topo strmeli predse, eni so kartali in kdaj pa kdaj vzkliknili. Šlo je za denar! Vse je bilo kot vedno, vedno isti obrazi, prepadeni, pusti in naveličani vsega. Tudi vožnje! Enakomerno tiktakanje kolos, enakomerno dihanji ..
Vstopil jo mlad fant, umazan in premočen. Kosi obleke so viseli z njega in krpo so bile vmes. V rokah je držal nekaj, zanj najbolj svetega, zanj največja vrednost.
Torba! Poguljena in umazal»a od rok. Ničvredna za navadnega človeka, za človeka z normalnim življenjem. Torba, kot vsaka. Njemu jo bila vse. Gledal jo je in tiho govoril;"Kupite jo! Nimam za karto; dan poceni!" Ljudje so se snsjali. Ni mu bilo do smeha' v očeh se mu je zaiskrila solza in se, kakor da jo je strah, skrila v kot očesa»"Kupite, TORBO!" Ponoven krohot, ki para srce.
V očeh so rasle solzo, kakor hudournik po dežju, raste in raste, se izlije, razli je po polju.
Stal je, stal kot ukopan. Ni so ganil. Torbo je stidkal vedno močneje in vodno bolj se je tresel. Solze je težko zatajiti, Sne j.ali so se! Kdo bo kupil torbo, poguljeno, umazano, ničvredno..? Zanj jo bila vse«, zanj je bila sveta kot za otroka prezgodaj umrla mati.
Zgodilo se je nekaj, kar se is lahko zgodi potrtemu, razžaljenemu človeku. Zagrabil je torbo, odprl okno, zakričal.. roke so ostale prezne, umazane. Zajokal je, zatulil kot volk.
Ljudje so se smejali, ljudje umazani, brezsrčni... ničvredni..,
J. V.
ČRNI MEJNIKI
/////žak
-—-Tj
Spet kri .j e zemljo nova kal, poniad hiti v deželo, kako "bi boljo kuetoval, ves čas ne je skrbelo„
Ni ni slušat ptičji pev z bljižnega grmiča; le dvigam bič svoj, jad in gnev na uboga ta voliča. In vendar; vzkliknil sen v boju partizan! Tu noja kri zdaj lije, da prišel veliki bi dan, ki zemlji'lice vnije!
Rešen bo was kmečki stan in duša mu velika; ko bo jenjal krakat črni vran s poslednjega mejnika .
%
R.R. ^
Uredniku »ČAS HITI», bralec lista
Kdo bi pač tu obstal; sredi široke te poti?
Šd^nalo naprej boš veslal!
Zdaj pa zdaj novi val drevi ti naproti!
R.R.