Poštnina plačana v gotovini.

HUMORISTIČNI LIST

Izhaja mesečno  =
dvakrat. H

Številka stane 2 D., ij
letno 30 D. g

Uprava in |i
uredništvo: Škrat, H
Kranj pošt. predal H

Inserati §f

po dogovoru. §|

Štev. 10.

V Kranju, dne 20. avgusta 1927. Leto I.

Pisatelj: »Dovolite gospod režiser, da vam pokažem mojojnovo dramo. Izvolite si jo prečitati.
Režiser: »Ali, oprostite gospod Pisanski, kako pa jaz k temu pridem?"

Stran 70

ŠKRAT"

Štev. 10

Da ne bo nepotrebnega sum¬
ničenja in se kal drugega, pribi¬
jem na tem mestu, da sem pesem
„li kosmate pokrajine* , priobčene
v zadnji številki tega lista, zapisal
in objavil pod imenom »Krucipul-
tus‘ jaz. —fi—

—fi-

Tingl tangi.

Konec.

kor je šlo z uspavanjem enostavno, tako je bilo z
zbujenjem križ. Po dogovoru se namreč nikakor ni
mogel zbuditi temveč je skočil Mirku za vrat in ga
pričel daviti. Mirko pa je klical Poldeta na pomoč,
češ naj ga on zbudi. Polde je gledal in gledal, ko pa
je videl, da postaja stvar resna in zavozlana, je sko¬
čil pokonci, strahovito pogledal uspavanca in gromko

dejal: »Zbudi se!“ No, pa se je res zbudil. A ne
zato, ker je Polde dejal, tudi ne zato, ker je tako stra¬
hovito pogledal ampak — vsled dogovora. In hvalili
so potem še dolgo moč njegovih oči. Tako sta hipno¬
tizirala Polde in Mirko. Nazadnje — in koncem vseh
koncev — pa sta bila srma hipnotizirana a ne od
oči . . .

Prijetno je bilo, še dolgo po taroku in hipnotiz¬
iran In k temu prijetnemu se je pridružilo še petje,
petje milejše od slavčevega. Kako tudi ne. So nam-

Vnel se je krvavi boj. Izšel je iz njega Polde kot
zmagovalec. Pa se je vnel še večkrat tisti večer enako
hud, če še ne srditejši. V enem izmed teh je Polde
podlegel in je dejal Pavle, da samo zalo ker je prišel
ven s srcem mesto s križem, ki mu bolj pristoja. Te¬
daj se je Polde ujezil in mu dejal: »Hodi v tir!“
Ampak Pavle ni šel v tir, kajti je čudno hoditi v tir,
pa naj se vzame beseda tako ali drugače.

Pri sosednji mizi pa je Mirko snoval med taro¬
kom zaroto, zaroto zoper Poldeta in njegove oči. Do¬
govoril se je s tovariši glede hipnotizma in njega
moči. In ko je vzel tarok svoj žalostni konec, tedaj

je že sedel pred Mirkom na stolu možak, ki je po
kratkih gestah prešel v »zavedno" spanje. Gledal je
Polde, kajti se mu je zdelo čudno, da more imeti
človek tako oblast in moč nad svojim bližnjim. A ka-

Štev. 10

Stran 71

„ŠKRAT“

reč pevci od prvega do zadnjega in poje Polde tenor
Mirko bas iid. Tresla se je soba, tresla od poskočnih
in žalostnih. In, da je bila harmonija popolnejša ter
ubranost glasov bolj kompaktna, je drugi tenorist, ki
je „švoh“ v prsih, stopil k suknji in trobil v rokav.
Trobil je tako milo in ganljivo, da milejše ne bodo
mogli angeljčki na sodnji dan . . . Peli in trobili so
različne, na koncu pa ono priljubljeno:

Mam konča na cuglih,
mam pramča na cam,
boš vidla ti dekle,
kak turati znam.

Stingelčki, cajzelčki milo pojo,
saj Bog je ustvaril tako.

Ja — prijatelj in cenjena bralka! Še nista sita?
Ne? Jaz že davnaj in ne samo te godlje ampak še
vsega, kar je z njo bilo in bo v zvezi . . . Zijata?
Le, saj to je bil namen moje godlje.

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

Veliki abecednik za splošno
deco.

Najnovejša izdaja,
a A

A-u-to-mo-bil.

Pri nas i-ma-mo že mno-go a-u-to-mo-bi-lov. Z
a-u-to-mo-bi-li se vo-zi gos-po-da. A-u-to-mo-bi-li so
raz-li-čni, to-vor-ni in o-seb-ni. A-me-ri-ka i-ma naj-več
a-u-to-mo-bi-lov. A-u-to-mo-bil vo-zi hi-tro. Vsak člo¬
vek ni-ma a-u-to-mo-bi-la. Za a-u-to-mo-bi-lom se pra¬
ši. Voz-ni-ki in kme-tje sov-ra-ži-jo a-u-to-mo-bi-le. A-u-
to-mo-bil že-ne ben-cin. Ben-cin že-ne gos-po-do. Gos-
po-da se vo-zi.

b B
Be-rač.

Be-rač je re-ven člo-vek. Be-rač ho-di od hi-še
do hi-še. Pri-den be-rač mno-go za-slu-ži. Be-rač ni¬
ma so-rod-ni-kov. Be-rač Iju-bi sa-mo be-ra-ča. Bo-ga-
taš ljmbi se-be. Več be-ra-čev tvo-ri be-ra-či-jo. Be-
ra-ča vo-di be-rič. Bo-ga-taš ne lju-bi be-ra-ča. Mno-go
bo-ga-ta-šev je po-sta-lo be-ra-čev. Z ma-lim da-rom
vsak be-rač ni za-do-vo-ljen. Ta-ri-fa je di-nar.

c C
Ce*sta.

Ce-sta je za-to, da po njej vo-zi-mo. Po ce-sti se
vo-zi z vo-zo vi, a-u-to-mo-bi-li, z „bar-ko“ (posebno
v Kranju) itd. Ce-sta ne mo-re vo-zi-ti po njih. Ce¬
sta i-ma-mo mno-go.

d D
Da-vek.

Da-vek mo-ra pla-če-va-ti vsak člo-vek. Da-vek
i-ma svoj se-dež v Slo-veni-ji, Slo-ve-ni-ja pla-ču-je

mno-go dav-ka. Da-vek se po-ši-lja v Be-o-grad. Vsi
smo bra-tje in pri-ja-te-lji, ka-dar pla-ča-mo skup-no
da-vek. De-nar so ko-le-ko-va-li, od-teg-ni-li 20 pro-
cen-tov. De-nar so ži-go-sa-li. Le-hre Ki-sten zuriick,
De-nar z po-na-re-je-ni-mi ži-gi so pre-luk-nja-li.

e E

E-va.

E-va je bi-la pr-va že-na. Bog je u-stva-ril E-vo.
E-va je i-me-la mo-ža A-da-ma. 2i-ve-la sta v ra-ju.
O-ble-ke ni-sta i-me-la. Se-de-la sta pod fi-go-vim dre-
ve-som. A-dam gle-da E-vo. E-va se sme-ji. A-dam in
E-va sta gre-ši-la v ra-ju. An-gel iz-že-ne A-da-ma in
E-vo iz ra-ja.

f F

Fri-zu-ra.

Fri-zu-ra je tu-ja be-se-da. Ljud-je i-ma-jo raz-
Iič-ne fri-zu-re. Za fri-zu-ro se po-tro-ši mno-go de-
nar-ja. Zen-ske no-si-jo bi-bi fri-zu-re in ši-mi čev-lje.
Zen-ske ra-bi-jo za fri-zu-re mno-go ča-sa. Tu-di sta-re
žen-ske i-ma-jo že bi-bi fri-zu-re. Vse za fri-zu-re.

g G

Grablje.

Grab-lje so kmeč-ko o-ro-dje. Tu-di gos-po-da
zna ra-bi-ti grab-lje. Z grab-lja-mi gra-bi-mo ved-no
sa-mo k se-bi. Orl se-be gra- v bi-ti je tež-ja stvar. Gra¬
blje so le-se-ne in že-lez-ne. Člo-vek in grab-lje i-ma-ta
ve-li-ko zob.

h H

Haj-duk.

Haj-duk je ne-va-ren člo-vek. Haj-du-ki so ro-pa-
rji in ži-vi-jo v goz-do-vih. Haj-du-ki ro-pajo, u-bi-ja-jo
in po-ži-ga-jo. V juž-ni Sr-bi-ji ži-vi mno-go haj-du-
kov. Haj-du-ke kaz-nu-je-jo, a-ko jih sploh vja-me-jo.
Haj-du-ke o be-ša-jo. Za-kaj haj-du-ke o-be ša-jo? Za
vrat.

i I

I-me-ti.

Hi-šo i-me-ti je dob-ro. Pa-la-čo 3-me-ti a-li vi-lo
tu-di ni sla-bo, kdor jo i-ma. Ban-ko i-me-ti je tu-di
ja-ko do-bro. De-nar i-me-ti je naj-bo-lje. Za de-nar
se na sve-tu lah-ko vse ku-pi. I-me-ti.

j J

Ja-nez.’

Ja-nez je slo-ven-sko kr-stno i-me. Na Kranj-skem
je mno-go Ja-ne-zov. Ja-ne-za de-la-ta v to-var-ni. Ja¬
nez gre z Ja-ne-zom na de-Io. Ja-nez dr-ži Ja-ne-za.
Ja-nez de-la z Ja-ne-zom. Ja-nez gre spa-ti z Ja-ne-
zom. Mic-ka ku-ha Ja-ne-zu. Ja-nez de-la za Ja-ne-za.
Vse za Ja-ne-ze.

Dalje.


Stran 72 „ ŠKRAT" Štev. 10

S. Z.

Nekaj iz n. mesta ob Krki.

Rjoveči lev puščave „Gobi“.

Ta, fa, fa, ta frajlice
imajo kratke kikelce
ozirajo se nazaj,
hudič ga ved’ zakaj.

j. K.

V gimnazijo hodi zajka,
ki vjela je jetičnega pajka.

T. M.

Z njo hodi tudi golobica,
ki golobčka rada bi vjela,
toda on jo ne mara, zato se pa dela,
kot da bi bila živa svetnica.

T. F.

Pred kratkem se je postrigla na bubi-frizuro

in se s tem začela uvajat v moderno kulturo,

sicer ji pa paše,

kot sedlo lisici,

čeprav dame naše

ne bodo verjele tej govorici.

Drugače pa ljubljanski gobček ima,
čeprav je iz Grma doma.

Pri tabli se zvija kot belouška,
v klopi pa dela se, kot razredna „matjuška“.

D. C.

Kadar človek z njo govori, ji zalije lica
prašičja rdečica.

S. H.

O, vila naša bujnolasa!
pravijo, da si precej petična,
zato se klanjam gospodična.

Ljubezen ti daješ v majhne merice,
pač sestra si „Sekerice“.

Kamela naša mala, okrog se tebe suče
in kot krava včasih muče . . .

Občuduje tvojega milobo glasa,
čeprav si strašna masa,

Muza naša bujnolasa.

H. M.

Rdeč nos — postava bujna,
tega pudranje posledica je nujna.

Abbe d’ O.

To bitje gleda v svet,

kot tele v nova vrata

obraz pa ji je nedolžen in svet,

kot da imela bi pet let.

In modri Bog se je kesal,
da „škisu" je življenje dal.

Predpust je bil,
ko se naš „Kurent“ je rodil,
ali pa ima preveč soli,
da včasih tako nori.

S. M.

Spredaj dila,
zadaj „Brett“,

obraz ji iz mlečnega je soka,

da če Bog pogleda jo, še on se joka.

E. L.

Nekoč sem videl jih,
ko pri oknu sta sedela,
močno sta poljubila se
in strastno objela.

V. K.

A literarka naša ve,
več nego vsi ljudje,
ker ima „krevljaste“ noge
in pridne tudi roke.

»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«

—p-

Poštenost.

Storžev Pepe gre vsak teden enkrat v mesto na
sejem kjer proda, kar čez teden pridela. V košarici
nese naš Pepe jajca, maslo in druge sivari. Ni koša¬
rica težka — a solnce pripeka tako neusmiljeno, da
mu curkoma lije pot po obrazu in da zija tako na
visoko in široko, da bi lahko vrabec gnezdil v nje¬
govih ustih.

Ker je še zgodaj, se vleže Pepe v senco dre¬
vesa, ki stoji ob poti, da se malo odpočije. Ko tako
leži in gleda predse, zagleda poleg sebe v travi pisan
papir, tako pisan, kot je pisan bankovec, ki mu pra¬
vijo metulj. Pobere in glej, res je. V roki drži popol¬
noma nov bankovec za 100 Din.

„No, srečen dan," reče Pepe in hoče spraviti
metulja. Tu se naenkrat spomni besed umrle matere:
„Ne vzemi, kar ni tvojega! Karkoli si po krivem pri¬
držiš, te bo težilo ob tvoji smrtni uri!" „

„Bankovec,“ si misli, „sem našel. Če bi ga ob¬
držal, bi ne bjlo pošteno, saj ni moj. Ne, pošten sem
bil in ostanem. Toliko že imam, da mi ni treba po¬
stati na starost lump za borih 100 Din."

Nekaj časa še ogleduje bankovec, nato pa ga
položi nazaj v travo. A ločiti se ne more od njega.
Misli in misli, kaj in kako bi ukrenil. To vendar ne
gre, da bi pustil 100 Din kar tako ležati v travi.
Spomni se tudi, da bi najden denar moral pravzaprav
oddati na policiji. S tem pa se ne more sprijazniti.
Kako tudi? Prvič nima časa, da bi na dolgo in ši¬
roko razlagal kje in kako je našel bankovec in dru¬
gič te vprašujejo in zaslišujejo na mile in nemile
načine da zgleda, kot bi denar ukradel, ne pa našel.
In potem, če razglasijo, da se je našlo 100 Din, se
javi lahko kdorkoli in reče, da jih je on zgubil. Do-


Štev. 10

»ŠKRAT"

Stran 73

kazati ne morejo nikomur, da jih ni — saj ni na
bankovcu zapisano, čigav je. Nazadnje: tudi če se
pravi zglasi, da bi se za 10 Din toliko mučil, vendar
ne gre.

„Aha,“ sklene Pepe svoje modrovanje, „jo že
imam. 100 Din sem našel in zaslužil s tem po posta¬
vah 10 Din najdenine. Teh mi ne more nihče odre¬
kati. Ostalih 90 Din si pride pa lahko dotični, ki je
bankovec izgubil, sam iskat, če hoče!"

Rečeno — storjeno! Metulja spravi v listnico, 9
kovačev pa položi lepo nazaj v travo in jo zadovo¬
ljen mahne v mesto.

Zgodaj popoldne se vrača Pepe, z iskupičkom za
prodano blago, zadovoljen domov. Drugače je ob ta¬
kih dneh navadno malo posedel v gostilni in se vra¬
čal šele na večer. Danes pa mu radovednost ne da
miru, radovednost, če je denar še v travi pod dreve¬
som ali če ga je dotični, ki ga je izgubil, že prišel
iskat. Na svoje veliko veselje opazi, da je denar še
vedno na svojem mestu.

»Pravzaprav," pomodruje sam pri sebi, »sem de¬
nar zopet našel. To pot 9 kovačev in mi pristoja po
po vsej pravici 9 Din. Vzame kovača in hoče polo¬
žiti en dinar nazaj k ostalemu denarju. Išče in išče
a — dinarja ni imel. Da bi pa vzel celega kovača
se mu zdi v nasprotju s poštenostjo. A tudi iz te za¬
gate najde kmalu rešitev. Začne namreč premišljevati
kaj bi bilo, če bi imel dinar in bi ga zamenjal za
kovača. V travi bi ostalo 81 Din. No, če bi drugi dan
zopet prišel in bi bil denar še tu, bi pristojalo 8 di¬
narjev, 10 par. Računa naprej in pride do zaključka,
da bi bila stvar zelo zamotana, tako glede menjava¬
nja kakor tudi glede hoje. Pa jo pogrunta brihtna
glava! Pobere vseh devet kovačev, bankovec za 100
dinarjev pa, ki ga je spravil ko je šel v mesto, po¬
loži lepo pod drevo, ga dobro zadela z mahom, da
ni viden in da se v slučaju dežja ne pokvari, ter
reče: »Dvakrat sem ga že našel in pristoja 20 din."

Drugo jutro je zopet pri drevesu. V tretjič najde
metulja in je uverjen, da mu gre zato 30 Din. Vsa-
kikrat mi pristoja najdenine 10 Din, skupaj toraj 100
dinarjev." In spravi metulja lepo v žep trdno uverjen,
da ga je zaslužil poštenim potem.

Nesporazum.

Dama: »Ali je tu v tem oddelku dovoljeno ka¬
diti ?“

Sprevodnik (namesto da bi gospode opozoril, da
se ne sme kaditi): »Seveda je dovoljeno, ako gospo¬
dje nimajo nič proti temu, si smete pogumno cigaro
zažgati."

Uljuden vodnik.

— Tukaj, gospoda moja, je kamen, kjer je sve-
tovnoznani turist Plezalčič padel v prepad in se ubil.

— Ali lansko leto, ko smo bili tukaj, nam je
vodnik pokazal drug kamen in sicer kaki dve uri še
dalje od tukaj.

— Vse mogoče! Ali do onega bi bilo za gospo¬
dično vsekakor predaleč.

Hudomušnost

— Kori, kadar pogledam naš novi vodomet na
vrtu, moram misliti na vas turiste.

— Kako to?

— No, ker gre ravnotako najprej gor, potem pa
pade dol . . .

Nezanesljivo.

Tujec: »Kako visoka je ta gora?"

Vodnik: »Moj oče je vedno dejal: 8500 čevljev.
Pa še danes ne morem reči, ali otročjih, damskih ali
moških čevljev . . .“

Po ovinkih.

»Mucika, če bi bili vi mož, jaz pa dekle, ali bi se
me upali poljubiti!“

»Ne vem, toda vi najbrže ne bi temu naspro¬
tovali !“

Tiskarski škrat.

V nekem časopisu se je vrinila sledeča tiskovna
pomota: Idite po vsem svetu in učite vse narobe.

Zopet v drugem: Zahvaljujem se vsem, ki ste
spremili na zadnji poti mojo neporabljeno ženo.

In zopet v enem: Nastopila je gosta megla in
plodil je z aeroplanom po zraku.

. . .

Stran 74

»ŠKRAT-

Štev. 10

Razlika.

Miha: Ti Jaka, kakšna pa je razlika med oslom
in kolesom?

Jaka: I, kaj, saj io ni nič težko! Osla je treba
krmit, kolo pa pumpat.

Miha: O, ne. Kadar osla jahaš je osel spodaj,
kadar pa kolo, je osel zgoraj!

Par zlatih resnic.

„Kdor molči, desetim odgovori!" Ta pregovor
gotovo ne izhaja iz ženskih ust.

*

* *

Predno človek ljubi, smatra ljubezen za oslarijo.
Baš tako jo presoja potem, ko je ljubil.

#

* *

Marsikdo je užaljen, če mu nič ne zaupaš. Če
mu pa vse, je zopet užaljen.

*

* *

Veliko ljudi smatra pripovedovanje intimnih stvari
za dokaz prijateljstva.

*

* *

Prijateljstva je marsikdo tako nezmožen, da z
vsakim znancem prijateljsko občuje.

*

* «0

Sovražnikov se otreseš, ne pa ran, ki so ti jih
povzročili.

Pojasnilo.

Tuj ec: Pri vas mora biti mleko res redka prika¬
zen, ker je tako drago.

Gostilničarka: Mleko ne, pač pa tujci so redki.

Na visokih planinah.

Turist: Je-li mogoče tu pri vas v koči prenočiti?

Pastarica: O ja, je mogoče, ampak samo čez
dan, ker ponoči spimo sami v nji.

Dober vodnik.

Kmetski fant, kateri bi moral tujcem pokazati le¬
deno gorsko steno, vodi družbo turistov nekaj ur sem
in tja. Sredi gozda pa se nenadoma ustavi in popol¬
noma mirno reče že čez mejo nestrpnim tujcem:

„Te te plentaj, zdaj pa res več ne vem, kje se
nahaja ta peklenska gora."

Tolažba.

Bratranec in sestrična se vozita s čolnom po je¬
zeru. Bila sta daleč od brega, ko nastane strašna ne¬
vihta. Valovi mečejo čoln kot orehovo lupino in se
je bilo bati, da se prevrne. Prestrašena sestrična
vzklikne proti bratrancu:

»Ljubi Mihec, kaj bo, če se čoln prevrne in jaz
plavati ne znam?"

»Le potolaži se Manica," odvrne Mihec, »tudi jaz
ne znam plavati."

Slabo naleteta.

Dama prepotuje prvič Italijo. Prišedša domov jo
vpraša prijateljica, kako se ji dopadejo Benetke.

»O ja," odgovori dama, »lepe so, toda slabo sem
naletela, ker je bila tolika povodenj, da so bile vse
ulice tako poplavljene, da smo se morali s čolnom
voziti . . .“

Nujno.

Zdravnik (z obiteljo na počitnicah na deželi):
»Ljuba ženka, tri tedne smo že od doma — to se
pravi, da moramo odpotovati domov, sicer bodo vsi
moji pacijenti ozdraveli . . .“

Vedno v praksi.

Mlad zdravnik (na ženitovanjskem potovanju): Po¬
glej, draga ženičica, to posebno barvo nebesnega
oboka — in tam oblaček na vrhu gore — ravno tako
kakor pokvarjena ženska — jetra  ..  .

Poezija in proza.

Lavra: »Ah, Oskar, ko sem te gledala po tako
nevarni strmi steni plezati, mi je trgalo srce —“

„— in meni hlače," odgovori Oskar.

V vlaku.

Ona: »Ali Albert! Kaj pa vendar misliš? Zakaj
pa režeš z nožem v okvir okna?"

On : Zaznamoval si bom samo kraj, od kjer sva
imela najlepši razgled . . .“

Pravi užitek.

— Ste li že bili na Bledu? Kako krasno je tam!
Lep razgled, jezero, planine, godba, kavarna, bar in oh!

— Ja, lansko leto sem bil, z ženo.

— Kako? Z ženo? Ali to ni nič: Predstavljajte
si pravi užitek brez  žene . . .

Oh, te muhe.

Dama: »Tu poglejte! V mleku je muha."

Natakarica: »Saj je res še ena — pa jo res ni¬
sem videla — saj sem jih že dvanajst ven pobrala."

Dobro povedal.

Tujec: »Res srečni ste tu na planini. Vedno lepe
naravne prizore, posebno kadar solnce vzhaja in ko
zahaja."

Štev. 10

„SKRAT“

Stran 75

Planinec: „Ja, oprostite, gospodi Ali pri vas v
mestu nimate takih prizorov?"

Tujec (presliši vprašanje in vpraša): „Kdaj pa
vzhaja solnce tu pri vas?“

Kmet: ,Ja, takole največkrat zjutraj . .

Poravnajte naročnino!

V poštnem vozu.

Dama: »Dragi Alfred poglej kako lepa okolica—
romantična . . .!“

Postiljon: „No, no gospa to ni romantično, to je
vse kraljevo."

Pomagalo je.

Prvo pismo.

Zena iz kopališča možu v velemesto: »Kako si
želim nekoliko vrstic od tebe." — Ni odgovora.

Drugo pismo.

»Sem v skrbeh za tebe, piši vendar!" — Ni od¬
govora.

Tretje pismo.

»Strah im skrb za tebe me bosta umorila." — Ni
odgovora.

Četrto pismo.

»Ako ne dobim do jutri odgovora, odpotujem
takoj domov."

Telegram.

»Ostani mirno, sem popolnoma zdrav."

Haut - gout.

Tvoj mož.

»Povejte mi, zakaj natakarji v tej restavraciji tako
nosove vihajo?"

»Malo potrpite, bodete takoj doznali ko Vam pri¬
nese jed . . .

Otroški jezik.

Mala Elza z materjo v kravjem hlevu. »Kajneda
mama, da bela krava daje mleko — no potemtakem
daje črna kavo in tista rujava čokalado."

Čitajte naš list!

Draginja.

Natakar prodaja ob vlaku čokolado. »Koliko stane
komad?" vpraša neki potnik. „10 Din." »To je pa
mnogo." „10 Din — kaj to ni nič." »Hudiča 10Xnič
je pa 100 Din."

Refrene.

Trn in osat ti bo zemlja rodila,
v potu obraza boš jedel svoj kruh,
dokler te črna zemlja ne bode pokrila,
dokler spal ne boš tam, kjer ni muh.

Rjoveči lev puščave „Gobi“'

Neustrašen služabnik.

Neki raziskovalec, ki je bil namenjen v daljnje
dežele, je iskal za svoje potovanje neustrašenega
služabnika. Oglasil se je mlad, močan fant.

— Ali se ničesar ne bojite?

— Ničesar!"

— Ali ste vedno prisotnega duha?

— Zmirom!

— Poslavite se za poskušnjo strumno k steni!

Fant se postavi in stoji kot kip.

Pok! Raziskovalec mu je s krogljo iz revolverja
prestrelil klobuk in lase tik nad glavo. Toda fant je
stal kot pribit.

— Vzdignite desno roko!

Pok! Ravno pod pazduho mu je kroglja švignila
skozi jopič v steno. Mladi mož se ni ganil.

— Dobro — pravi raziskovalec — vidim, da vas
bom lahko porabil. Tu imate 300 Din za pokvarjen
klobuk in jopič.

— Pa za hlače? — vpraša fant.

Nizke cene!

Nizke cene!

Nizke cene!

Nizke cene!

Ivan Potočnik

specijalna izdelava čevljev

Kranj, Glavni trg

Stran 76

.ŠKRAT"

Štev. 10

Posebni
oddelek
za damske
klobuke

Modna trgovina za dame in gospode

BERKO

LJUBLJANA

Dunajska cesta (nasproti restavracije pri „6ici“)

Cene

solidne,

postrežba

točna

Strojno mizarstvo

Karol Ažman

Kranj štev. 37

Savsko predmestje

Ogiašaite n našem listu!

ČE JE NESREČA

še tak velika,
če je vsa šipa —
na kosce razbita,
nič ne jokaj, nič ne tarnaj,

HLEBŠU IZ KRANJA

v roke jo daj.

Ta je poceni
in dobro poprav,
za šipo veliko
prav malo boš dav.

Zrcala, okvirji, steklene reči

pri HLEBŠU IZ KRANJA

počen se dobi.

ANTON SORN

Izdelovalnica oblek
in čepic

Izdeluje tudi vsakovrstne
kroje, kakor: gasilske itd.
po najnižjih cenah

KLANEC - KRANJ

J

Se priporoča za vsa v to
stroko spadajoča dela,
ki jih izvršuje naj-
solidneje in
točno

Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno .Sava* d. d, odgovarja Vilče Pesi. — Vsi v Kranju,