Kisava
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
Uronj
9. NOVEMBER 1974
ŠTEVILKA 19 — XIV
Ukrepi za realizacijo proizvodnega plana za leio 1974
Pobuda za akcijo je prišla iz TAP. Na skupnih razgovorih pa je bilo sprejeto enotno stališče, da prizadevanja za omilitev gospodarskega položaja veljajo za vso delovno organizacijo, o problematiki pa so razpravljali tudi že na kolegiju, svetu ZK, delavskem svetu delovne organizacije in tudi v sindikatu. O nadurnem delu v posameznih sobotah boste v obračunskih enotah in temeljnih organizacijah sproti obveščeni.
povečala. Prav zaradi teh obremenitev, na katere posamezne temeljne organizacije oziroma delovna organizacija kot celota ne morejo vplivati, nismo dosegli poslovnih rezultatov, ki so predvideni v gospodarskem načrtu za leto 1974. Iz poslovnega poročila za devet mesecev je razvidno, da je npr. v TTI letni proizvodni plan realiziran po dejanskih stroških 97,9 °/o in po količini 96,5 %. Na neizpolnjevanje proizvodnega plana so v glavnem vplivale nepra-
vočasno usposobljene nove kapacitete, zamujanje pri dobavi uvozne in domače opreme (vulkanizacijske preše Herbert v velopnevmatiki, novi obrat umetnega usnja, proizvodnja industrijske pnevmatike 14 X 4 v obračunski enoti stiskani izdelki, prosta vulkanizacija zračnic, Shirm II), izpad planirane proizvodnje pro-tektorja v valjarni, izpad proizvodnje na Elka preši, zmanjšanje nerentabilne proizvodnje ležalnih blazin in stalno pomanjkanje delavcev oziroma visok odstotek odsotnosti delavcev z dela. če hočemo izpolniti vse obveznosti, ki jih imamo (investicije, izboljšanje delovnih pogojev nezmanjšanje osebnih dohodkov itd.) in realizirati gospodarski načrt, potem moramo tudi letni proizvodni plan realizirati 100-pro-centno.
Z upoštevanjem vseh zgoraj naštetih izpadov nekatere proizvodne enote v rednem delovnem času sploh ne morejo 100 °/o realizirati letnega proizvodnega plana. Zato pa moramo z dodatnimi akcijami in ukrepi doseči čimboljše poslovne rezultate. V naslednjih mesecih se
moramo vsi polno angažirati pri delu in prevzeti osebno odgovornost, da bomo skušali nadoknaditi izpade v preteklih mesecih in se čimbolj približati 100-procentni realizaciji proizvodnega plana. Za čimboljše izpolnjevanje proizvodnega plana pa moramo zagotoviti naslednje:
—	nadurno delo v sedmih prostih sobotah v dveh izmenah,
—	mesečne operativne plane je treba realizirati 100-procentno,
—	z nadurnim delom je treba reševati kritične kapacitete,
—	pravočasno je treba preskrbeti potrebne surovine in ostale materiale (zastoji, spreminjanje planov),
—	boljšo izbiro asortimana in večje planske količine (z večjo maso pokritja),
—	čim realnejše prodajne in operativne proizvodne plane (točen izračun dejansko razpoložljivih kapacitet, čim manj spreminjati plane, zmanjšati dodatna naročila, planirati tiste izdelke, za katere imamo zagotovljene surovine...),
—	čimprej usposobiti nove kapacitete za redno proizvodnjo,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Varčevanje s časom in formalizem
Stopnjevanje razprav o osnutkih kongresnih dokumentov je v teh dneh dobilo še širše obeležje. Potrjuje staro izkušnjo — naj kot ilustracijo navedemo samo en primer iz Brežic. V tovarni pohištva so se odločili, da bodo predkongresne sestanke članov opravili po enotah. Razprave so bile živahne, obravnavali so celotno gradivo, bilo je veliko vprašanj in veliko pripomb. V IMV — tovarna prikolic — pa je bilo nasprotno: zbral se je cel kolektiv in izkazalo se je, kako ljudje niso vajeni nastopati na velikih zborih in razprava je bila pač temu primerna. Zato sindikalni delavci iz Brežic predlagajo uveljavljanje sindikalnih skupin kot delovne oblike bodočega sindikalnega delovanja, s katerimi bi si v resnici zagotovili še bolj neposredno samoupravno odločanje. Veliki zbori — tako povsod menijo — vsiljujejo samo načelne razprave, so velikokrat vzrok za mrtvilo, ljudje ne povedo tistega, kar naj bi in so taki veliki zbori lahko
v naj slabšem primeru le glasovalni stroji.
Zanimive so glede na že naveden problem tudi razprave o organiziranosti sindikatov in sploh o dejavnosti osnovnih organizacij sindikatov. Podoba je, ko da so veliki zbori posledica »varčevanja s časom«, in — posledica je še večja izguba časa — zaradi otepanja s formalizmom. Prav sindikalni delavci iz Brežic opozarjajo, češ da se ponekod še vedno preveč čuti stara miselnost, naj bi sindikati govorili le o športu, ozimnici in podobnih drugotnih vprašanjih, o tem pa, kar je za delavce prvotnega pomena, to so samouprava in samoupravni odnosi, pa naj bi sindikati ne govorili. Seveda se je treba tudi takoj vprašati, ali je sindikat oziroma izvršni odbor osnovne organizacije sindikata taka vprašanja načenjal in če je imel možnosti za to, kajti po ustavi in tudi po vseh dokumentih ZK imajo delavci ne samo pravico, ampak tu-<T dolžnost kaj več spregovoriti o vprašanjih svojega življenja in dela.
Ali tudi nas zadeva val nelikvidnosti v?
Poslovni uspeh celotne delovne organizacije se je v tem letu občutno zmanjšal, če ga primerjamo z zelo ugodnimi finančnimi rezultati, ki smo jih dosegli v preteklih letih. Neugodne gospodarske razmere, ki so vplivale na zmanjšanje akumulacije že v letu 1973, so se v letošnjem letu še poslabšale. V prvem polletju smo izkazali zelo neugodne poslovne rezultate, ki pa so se v naslednjih mesecih še poslabšali. Na neugodne finančne rezultate so v glavnem vplivale cene osnovnih surovin, ki že precej časa skokovito in vztrajno naraščajo, dolgo časa pa smo imeli tudi zamrznjene prodajne cene. Poleg tega pa smo zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov povečali tudi osebne dohodke, ki sicer naraščajo v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije, vendar hitreje, kot nam glede na rezultate dela dovoljujejo družbena merila. V prvem polletju smo vključno s skupno porabo prekoračili dovoljeno maso bruto osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu za 7,061.057 ND ali 8,7 °/o, ki pa se je v naslednjih mesecih še
Večkrat beremo v dnevnih časopisih o ponovljenem naraščanju nelikvidnosti. Pojav, ki je dokaj specifičen za naše gospodarstvo, je bil pred dvemi leti z vrsto ukrepov začasno odmaknjen, v letošnjem letu pa se je ponovil s še večjo ostrino.
Ponovno se iščejo vzroki. Nekako je čutiti, da to pot bolj točno vemo, kje so osnovni izvori tega pojava. V analizah in komentarjih predstavniških organov, zbornic in drugih institucij ter časopisov zasledimo, da se ob dokaj ugodni gospodarski rasti pojavlja primanjkljaj denarne mase v gospodarstvu. Denarna masa, ki je letos postavljene normative prekoračila, se nahaja v pretežni meri v negospodarskem področju, gospodarstvo pa razpolaga od celokupne mase samo s cca 30 °/o. Dejstvo je tudi, da se je denarna masa v gospodarstvu povečala v manjši meri kot proizvodnja. Take analize pa navajajo za zaključke, da je osnovni vzrok nelikvidnosti zadrževanje denarja na žiro računih nego-
spodarstva in da relativno majhna denarna masa v gospodarstvu ne zadošča za normalne blagovno-finanč-ne procese.
Tako pogojena nelikvidnost je tudi razumljiva, saj imajo zakonske obveznosti (davki, carine in prispevki) še vedno prioriteto pri plačevanju dajatev in to pred osebnimi dohodki in materialnimi izdatki.
Kakšen je obseg sedanje nelikvidnosti gospodarstva glede na prejšnje obdobje, nam pokaže naslednja primerjava:
Na žiro računih v gospodarstvu je bilo:
—	31.12.1972	9.418 milij. din
—	31.12.1973	16.180 milij. din
—	31.8.1974	2.500 milij. din
Stanje 31.12.1972 prikazuje situacijo takratne nelikvidnosti pred sprejetjem ukrepov za izboljšanje. Primerjava s sedanjim stanjem pove, da je trenutni položaj v gospodarstvu še dosti bolj kritičen.
Drug pomemben vzrok nelikvidnosti pa je nedvomno v samem gospo-
darstvu. Proizvodnja, ki nastaja mimo trga, povzroča prekomerne in nesortirane zaloge, ki prav tako vežejo denarno maso, namesto da bi se z normalnim ciklusom obračala.
Pogostokrat pa je vzrok nelikvidnosti tudi padec akumulativnosti v posameznih podjetjih ali panogah, ki imajo prodajne cene administrativno regulirane. S tem v zvezi se največkrat ugotavlja, da porastu cen reprodukcijskega materiala na domačem in svetovnem tržišču ni sledila sočasno korekcija prodajnih cen, tako da povečanemu obsegu obratnih sredstev ni sledilo povečanje priliva finančnih sredstev iz akumulacije.
Vse navedene in tudi še druge vzroke je potrebno upoštevati, če gledamo obstoječe stanje nelikvidnosti v Savi. Dejstvo namreč je, da se tudi naša delovna organizacija letos spopada z rastočo nelikvidnostjo in padajočo akumulativnostjo. Razmerje med obveznostmi in terjatva-(Nadaljevanje na 3. strani)
2
Iz TOZD
Obiskali smo Burno in Vulkan
— Naši temeljni organizaciji združenega dela
Na podlagi združevanja oz. priključitve novih temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti temeljnih organizacij združenega dela k Savi je sklenilo predsedstvo sindikata v soglasju s političnim aktivom, da predstavniki sindikata Save obiščejo delovni organizaciji kombinat gume in obuče Vulkan Niš ter industrijo gume Ruma. Namen obiska je bil izmenjava mnenj in izkušenj o uvajanju ustavnih načel samoupravnih odnosov.
želeli smo se tudi seznaniti z delavci in njihovimi delovnimi navadami ter utreti pot zbliževanju z delovnimi kolektivi izven naše republike. To seveda vodi tudi do utrjevanja bratstva in enotnosti naših narodov.
Ker pa sta omenjeni tovarni, kot vam je znano, precej oddaljeni od Kranja, so predlagatelji oziroma organizatorji ekskurzije predvideli in organizirali obiske in oglede še v kombinatu gume in obuče v Boro-vu in tovarni korda v Ložnici. S tem »dodatnim ogledom« je organizator relativno pocenil stroške ekskurzije, istočasno pa razširil možnosti za pridobitev novih informacij in novih spoznanj.
V Borovem
Eksurzija je bila v dneh od 16. do 20. oktobra 1974. Z avtobusom smo se v sredo ob 12. uri odpeljali izpred glavne vratarnice. Zvečer, približno ob 20. uri, smo bili že v Borovem. Ogled kombinata Borovo je bil prvi na programu. Utrujeni od poti smo takoj po večerji, ki nas je čakala, v glavnem šli spat. Nekaj bolj nočem odpornih mladincev pa se vključilo v veselo večerno borovsko življenje.
Naslednji dopoldan pa smo si ogledali borovski kombinat in se pogovarjali s predstavniki samoupravnih organov, Zveze komunistov in sindikata. Naši vtisi po ogledu kombinata niso bili preveč ugodni. Gotovo smo si vsi predstavljali, da je Borovo moderno opremljeno podjetje, z moderno tehnologijo. Videli pa smo stare, nizke in večinoma tudi neprimerne in skoraj pre-založene prostore, podobne našemu bivšemu obratu I. Tudi stroji za gumene polizdelke, izdelke in obutev so več ali manj zastareli. Izjema je le novi obrat za izdelavo pnevmatike za tovorna vozila, kjer je gradbeni objekt dovolj visok, svetel, trenutno tudi še prostoren in v katerem je modema oprema. Vendar se nam je zdelo, da so v tem novem obratu vzgrajene še zelo majhne kapacitete. Med ostalimi je vsega samo 5 SHAW preš za tovorna vozila. Torej, že med ogledom smo ugotovili, da se kolektiv srečuje z velikimi težavami. Prav v tem času prehaja iz stare v novo tehnologijo (posebno pri pnevmatiki), kar ni tako enostavno, saj je za novo tehnologijo treba nabaviti novo opremo in zgraditi nove objekte. V raz-govom so nam povedali, da pri
uvajanju nove tehnologije pnevmatike sodeluje tudi Semperit. Pripovedovali so nam tudi o reorganizaciji podjetja in o novi organizaciji samoupravljanja. Temeljne organizacije združenega dela imajo po številu zaposlenih zelo različne (od 20 pa preko 1000 zaposlenih).
Zbori delavcev, ki jih sklicujejo, so v manjših temeljnih organizacijah uspešnejši kot pri velikih, zato bodo verjetno ustanovili še več temeljnih organizacij. Resna težava, na katero pa se sklicujejo, pa so de-
lavci 27 nacionalnosti, med njimi so tudi Slovenci. Naši sindikalni funkcionarji so se med ostalim zanimali tudi za organizacijo sindikata, predvsem še za družbeni standard (stanovanje, izobraževanje, rekreacije it.). Zanimiv je primer, ki je specifičen za Borovo oziroma Vojvodino, saj smo pozneje za enak problem zvedeli tudi v Rumi. Namreč, zaposlene imajo tudi delavce — polpro-letarce, ki so lastniki po več hektarov zemlje, kjer gojijo po več deset svinj in po več sto perutnine itd. Taki delavci jim izostajajo od dela takrat, ko imajo nujna sezonska dela. Luknje v proizvodnji, ki jih taki in drugi delavci povzročajo, pa »mašijo« z delavci, ki so v rezervi. Tudi to je nekaj novega — »rezervni delavci«. To so delavci, ki so s kombinatom sklenili neke vrste začasno oziroma vajeniško delovno razmerje, ki traja eno leto. V tem času prejemajo 1.200 din mesečnih prejemkov, istočasno pa se morajo pri-učevati za razna dela. če se nekje pokaže potreba po novem delavcu, vskočijo rezrvni. To se seveda iz leta v leto obnavlja. Naj še omenim, da kombinat Borovo zaposluje 13.000 delavcev, 3000 pa je zaposlenih v trgovini.
V Ložnici
Naslednja delovna organizacija, ki smo jo obiskali in ogledali, je bila tovarna korda v Ložnici. Tudi tu smo imeli najprej ogled tovarne in nato razgovore s predstavniki podjetja, med katerimi je bil tudi glavni direktor. Seznanjeni smo bili s tehnološkim procesom in tudi
ogledali smo si izdelavo kordnih ni-it in tudi tkanje korda. Tovarna ima vgrajeno moderno opremo (montirali so jo Japonci leta 1970); delo je skoraj avtomatizirano, od vlaganja že predelane celuloze v drobilce do brizganja oz. navijanja kordnih niti. Kapacitete so maksimalno izkoriščene in znašajo 6000 t letno. Od te količine je v letošnjem letu Sava odkupila 1200 t korda, v letu 1975 pa predvidevajo, da nam ga bodo prodali 2000 t. V razgovoru s predstavniki podjetja smo zvedeli, da tudi pri nijh že delno primanjkuej delavcev, oziroma dovolj je takih iz oddaljenejših gorskih vasi, ki še nimajo industrijske miselnosti, nimajo stanovanj itd. Zato so se raje odločili, da varujejo tiste delavce, ki jih imajo in da pridobijo čim več takih iz bližnje okolice. Seveda pa je bilo temu treba primemo urediti osebne cTohdke in osebni standard. Mnogim delavcem, posebno tistim, ki delajo na zdravju škodljivih de-
lovnih mestih, v celoti regresirajo dopuste v toplicah, ostalim pa dopuste kjerkoli drugod, kjer plačujejo delavci ali njihovi družinski člani penzione od 30 do 35 din.
V Rumi
Vsi gotovo že veste, da je naša nova temeljna organizacija združenega dela Ruma v Rumi. Majhna tovarna ali bolje rečeno majhen kolektiv, ki se je spopadel z zahtevnim tehnološkim procesom predelave gume. Predpostavljam, da ste bralci s tehnologijo v Rumi seznanjeni in tudi s problemi, s katerimi se srečujejo, saj smo bili s tem že več ali manj informirani, zato o tem ne bom pisal. Lahko pa povem in moram povedati, da smo videli zelo delaven kolektiv, ki se energično bori, da bi dosegli cilj. Kot sem omenil, je to majhen kolektiv, bori pa se z zahtevno tehnologijo gume, zato je prav, da jim naši strokovnjaki pomagajo reševati zahtevne tehnološke probleme, da jim pomagamo organizirati ali da jim celo odstopimo nove tehnološke linije, posebno take, ki zahtevajo veliko delavcev. Delavcev, kot so nam povedali, imajo dovolj. Ne smemo pa tudi mimo vtisa, da smo bili zelo prisrčno sprejeti in njihova želja je, ad bi si tudi oni radi ogledali Savo.
V Nišu
Na programu je bil še ogled kombinata gume i obuče VULKAN, v katerem je zaposlenih okoli 1100 delavcev. Presenečenje od vtisov pri
ogledu tovarne in sprejema je nepopisno. Tovarna ima stari in novi obrat. Kot je bilo še pred kratkim pri nas, tako je sedaj v Vulkanu. Stari obrat s starimi stroji v mestu in novi obrat z novimi stroji približno 5 km iz mesta, čeprav sem rekel stari obrat in staro postrojenje (nekaj je tudi modemih strojev), pa smo prav v tem obratu dobili vtis, da vladajo vsepovsod čistoča, red in delovna disciplina. Izdelujejo pogonska in klinasta jermena, za katera menim, da je tehnologija izdelave boljša kot v Kranju in tudi oprema kvalitetnejša. Tu delajo na tekočih trakovih tudi velike količine športnih copat in škornjev. Da so le ti kvalitetni, je dokaz, da jih zelo velike količinie izvažajo v Avstrijo — posrednik je Semperit. V novem obratu pa imajo poleg nove valjarne zelo moderno opremo za izdelavo semeringov in izdelavo cevi. Skratka, vsi smo dobili vtis, da je tovarna dobro organizirana in da se čuti tradicija gumarske tehnologije. Med razgovori s predstavniki podjetja pa smo bili prav tako seznanjeni z organizacijo samoupravljanja, s standardom, ki ga imajo njihovi delavci, s težavami, s katerimi se srečujejo, orisan pa nam je bil tudi zgodovinski razvoj podjetja. Med razgovorom so nam razdelili svoj časopis, iz katerega smo s prijetnim občutkom prečitali članek, s katerim svoje delavce seznanjajo, da jih bomo obiskali.
En odstavek v članku se dobesedno glasi:
»članovi kolektiva našeg kombinata su sa zadovoljstvom prihvatill ovu posetu in prema odluci FOS-a (tovarniške organizacije sindikata'; izvršiče se velike pripreme, da se gosti iz dragog kolektiva kod nas što bolje osečaju.«
Menim, da komentar ni potreben.
V	soboto zvečer smo imeli s predstavniki tovarne skupn večerjo. Med sproščenim in domačim razgovorom smo si izmenjali še nič koliko mnenj in nazadnje tudi dobre volje ni manjkalo, zato smo skupaj zaplesali našo polko in njihovo kolo. Skoraj malo predolgo v noč se je to zavleklo, saj nas je naslednji dan čakala naporna 13 uma vožnja.
Za sklep
V	avtobusu na poti domov smo se razgovarjali o naših vtisih ,o koristnosti in pomenu take ekskurzije. Enotni smo bili, da je bila odločitev predsedstva sindikata in političnega aktiva pravilna. S tem, ko nas je bilo 50 v naših novih temeljnih organizacijah in ko smo si izmenjali kdo ve koliko mnenj in izkušenj, smo utrdili mdesebojne vezi, ki bodo s še nadljnjimi takimi in podobnimi obisik postale vedno trdnejše in počasi tako trdne in prisrčne, da se ne bodo mogle več raztrgati. Skratka, čutiti moramo, da smo vsi eno. Uspeh ene temeljne organizacije je uspeh nas vseh in pravtako mora biti tudi z neuspehom.
Omenim naj še, da smo tudi mi povabili predstavnike Rume in Vulkana v Kranj in ker smo bili mi pri njih zelo prisrčno sprejeti, pozivamo kolektiv, da se jim pokaže v enaki luči, ker le-to bo naše dobre odnose še bolj utrdilo.
Rudi Nadižovec
Periskop
3
Ali tudi nas zadeva val...
(Nadaljevanje s 1. strani) mi, ki bi moralo biti v normalnih pogojih gospodarjenja v razmerju 1:1, znaša za Savo 60 (terjatve) : 40 (obveznosti). V absolutnih številkah pomeni to, da imamo približno 200 milijonov terjatev do kupcem, v primerjavi s 140 milijoni obveznosti do dobaviteljev oziroma do bank in drugih institucij. Takšno razmerje je prav gotovo pogojeno z vzroki, ki so uvodoma omenjeni, to je zadrževanje denarne mase v negospodarstvu. Za Savo pa je še posebej značilno, da je zelo važen faktor neskladja med obsegom poslovanja in akumulativnost j o.
Delovna organizacija že od lanskega zadnjega kvartala posluje pod pritiskom naraščajočih cen repro-materiala (domačega in iz uvoza) s tem, da že v letu 1973 ni bila takšna akumulativnost, kot jo normalno poslovanje zahteva. Skokovita inflacija v letu 1974 ni bila nadoknadena z ustreznim oziroma pravočasnim povečanjem prodajnih cen. Prodajne cene, ki so bile korigirane šele v marcu za tehnične izdelke, oziroma v avgustu za pnevmatiko, ne bodo
nadoknadile do konca leta izpada akumulacije. Tako se bo ta vzrok nelikvidnosti letos za Savo skozi povečane cene le deloma zmanjšal oziroma bodo nove cene šele v letu 1975 lahko močneje vplivale na porast sredstev.
Zaostrena finančna situacija je bila predvidena že z gospodarskim načrtom za leto 1974. Za premostitev problemov tekočega financiranja in za dolgoročne naložbe je bilo planirano povečanje obsega kratkoročnih kreditov in najetje dolgoročnih kreditov. Do konca septembra so bili najeti dolgoročni krediti v višini 38 milijonov din, obseg kratkoročnih kreditov pa se je glede na stanje v začetku leta povečal za 20 milijonov dinarjev.
Za učinkovito reševanje nelikvidnosti naše delovne organizacije bodo prav gotovo pripomogle vse akcije zniževanja stroškov ter zniževanje obsega obratnih sredstev, osnovne rešitve pa so prav gotovo v sistemskih rešitvah jugoslovanskega gospodarstva kot celote. Te pa bi morale biti glede na nastalo situacijo hitre in učinkovite. Franci Balanč
Boljše informiranje o delu zborov občinske skupščine
Ob koncu oktobra je predsednik skupščine občine Kranj sklical delovni sestanek o problematiki informiranja v občini Kranj. Poleg novinarjev Glasa, dopisnika Dela in RTV sva se razgovora udeležila le dva, ki delava pri informiranju delavcev v delovnih organizacijah.
Predsednik Tone Volčič je med drugim dejal, da je dosedanje informiranje o delu zborov skupščine občine Kranj dokaj enostransko. Materiale za seje zborov dobivajo le delegati oziroma pripravijo za dva delegata izvod kompletnega gradiva. Ob tem nastaja vprašanje informiranja občanov oz. delavcev v delovnih organizacijah. Z uveljavljanjem delegatskega sistema ponekod o predlogih in gradivu za seje zborov razpravljajo delegati na sejah organov upravljanja delovne organizaci-
je. Pa vendar je to premalo. »Ko na seji vstane delegat, navadno ne govori v imenu občanov ali delavcev delovne organizacije,« je opozoril tovariš Volčič. Novinar Glasa Andrej Žalar je še dodal, da je treba enako pozornost — če ne večjo, nameniti tudi informacijam po razpravi in sklepanju na sejah zborov. Vsi prisotni smo bili enotnega mnenja, da je potrebno za širši krog, za občane in delavce v delovnih organizacijah pripravljati in izdajati kratke informacije, povzetek ali izvlečke posameznih predlogov ali sklepov. Le tako prirejeno obvestilo bo delavec tudi prebral in uporabil.
Predlogov, kako to vprašanje razrešiti, je bilo povedanih več. Med drugim tudi tak, naj bi celotno gradivo za seje zborov skupščine tiskali v celoti in ga razposlali vsem prebi-
Obvestilo
Druga etapo zbiranja pomoči Kozjancem
VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM NA OBMOČJU OBČINE KRANJ
Z velikim zadovoljstvom sporočamo vsem delovnim organizacijam na območju naše občine, da je bila prva etapa solidarnostnega zbiranja materialne pomoči na potresnem območju v občinah Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah zelo uspešno zaključena. Zaposleni v delovnih organizacijah na območju naše občine so prispevali skupno 400 milijonov starih dinarjev, kar je vsekakor plod visoke zavesti zaposlenih delavcev v naših kolektivih. Vsa v prvi etapi zbrana sredstva so bila uporabljena zelo smotrno in v korist izključno le najbolj prizadetim prebivalcem na potresnem območju.
škoda na tem območju je bila zelo velika, veliko število, predvsem socialno šibkih družin, je bilo izredno prizadetih. In ker z drugimi sredstvi ni mogoče odstraniti vseh posledic potresa, se je republiški koordinacijski odbor za pomoč po potresu prizadetemu območju odločil, da predlaga vsem delovnim kolektivom na območju SRS, da izvedejo še drugo etapo solidarnostnega zbiranja materialne pomoči prizadetim s tem, da tudi v drugi etapi solidarnostnega kroga prispevajo vsi zaposleni na območju SRS 1-dnevni zaslužek, in sicer v obliki dela v eni prosti soboti, zaposleni v družbenih službah pa z direktnim prispevkom 1-dnevnega zaslužka. Ta druga etapa bo realizirana do sredine meseca novembra.
Koordinacijski odbor za pomoč prizadetim krajem po potresu
valcem kranjske občine. Skupaj s še nekaterimi z omenjenega sestanka sem mnenja, da bi bilo to neučinkovito — ker je gradivo pisano — običajno — zelo suhoparno, stilistično neobdelano in za bralca zaradi tega nezanimivo.
V celoti sem se pridružil tovarišu iz Iskre, ki je predlagal, naj bi pri občinski skupščini ustanovili center za informiranje. Tam bi pripravljali kratke informacije za vsa sredstva javnega obveščanja, preko glasil delovnih organizacij. Glasa, Dela in RTV pa bi jih posredovali občanom. Ta center bi lahko pripravljal pravzaprav vse informacije občinske
skupščine o delu obeh zborov in tudi o delu družbenopolitičnih organizacij.
Sestanku je prisostvovala tudi Zdenka Jurančič, ki je član zveznega odbora za informiranje delegatov in je ta zadnji predlog v celoti podprla.
No, zaenkrat je dogovorjeno le, da bodo za prihodnjo sejo, skupščine poskušali pripraviti tudi skrajšane informacije, po tem pa se spet dobimo in se pogovorimo o konkretnih možnosti rešitve vprašanja.
Jože štular
Ukrepi za realizacijo...
Jože Vuk, dipl. inž., direktor proizvodnje TTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	reševati je treba predvsem tehnološke naloge, ki vplivajo na realizacijo proizvodnega plana,
—	vso pozornost je treba posvetiti kvaliteti dela in še izboljšati sedanje rezultate (kontrola kvalitete, tehnološka priprava proizvodnje, vodstveni delavci v obračunskih enotah),
—	čimbolj racionalno gospodariti z materialom in zmanjšati odpkad-ke, posebno je treba izboljšati še odnos do materiala — splošno varčevanje,
—	s pravočasnim in kvalitetnim vzdrževanjem strojev in naprav je treba zmanjšati zastoje,
—	povečati je treba plansko disciplino in osebno odgovornost vseh, ki posredno ali neposredno vplivajo na proizvodnjo,
—	naloge, ki so vezane na realizacijo gospodarskega načrta, morajo imeti prednost (strokovni oddelki OSS, VET),
—	v čim krajšem času je treba zagotoviti manjkajočo delovno silo (po planu kadrov ali kot nadomestilo),
—	vodstveni delavci morajo zagotoviti pravilno izpolnjevanje evidence dela z resničnimi podatki (sproti kontrolirati podatke),
—	gospodariti čimbolj racionalno z delovno silo (premeščanje, ozka grla...),
—	izkoriščanje delovnega časa mora biti čimboljše (zmanjšati procent režijskih ur, povečati produktivne ure, zmanjšati zastoje, zmanjšati čakalne ure in pravočasno ukrepanje ...),
—	izboljšati je treba delovno in tehnološko disciplino (prepovedati predčasno zapuščanje delovnega mesta, voditi evidenco zamud in predčasnega odhajanja, spoštovati in upoštevati tehnološke predpise ...),
—	zagotoviti je treba pogoje, ki so potrebni pri izvajanju ukrepov za izboljšanje discipline (avtobusni prevoz, zadostna količina tople vode za umivanje, zagotoviti delo ...),
Sklenili smo tudi, da morajo biti vsi pravilno in sproti informirani o nujnosti dodatnih akcij in ukrepov pri realizaciji plana za leto 1974.
Pri realizaciji gornjih ukrepov je treba upoštevati tudi izhodišča za izboljšanje in vzdrževanje discipline, ki so jih obravnavale in osvojile družbenopolitične organizacije temeljnih organizacij združenega dela (v izhodiščih so gornji ukrepi natančneje opredeljeni).
Tudi o ukrepih za realizacijo proizvodnega plana so razpravljale družbenopolitične organizacije in sprejele več sklepov, s katerimi obvezujejo vodilne in vodstvene delavce, da bi bili ukrepi učinkoviti.
Nove ideje za nove izdelke po novem
Sam sem že včasih razmišljal, kako pravzaprav pride do tega, da se v proizvodnji in nato na trgu pojavi nov izdelek. Razmišljal pa sem tudi o tem, katere izdelke bi Sava — poleg sedanjih —- lahko še izdelovala — ker jih ni na trgu. Ste že tudi vi kdaj razmišljali o tem. Prepričan sem, da mnogi ste. Toda delo in kup ostalih obveznosti pre-
krije misel in čez čas jo pozabimo.
Pred dnevi pa sem bil prisoten razgovoru o zanimviem predlogu. Marketing služba je pripravila predlog, kako bi v Savi v prihodnje zbirali ideje o novih izdelkih, kako te ideje presoditi glede smotrnosti in kako jih uresničevati. Predlog skupaj z načrti objavljamo v celoti.
Organizirano uvajanje novih in selekcija obstoječih proizvodov
Predlog obravnava posebno organiziranje aktivnosti na področju izbire asortimana.
Zbiranje idej in predlog za uvajanje novih proizvodov so aktivnosti, ki v sklopu celotnega procesa uvajanja novih proizvodov predstavljajo prvo fazo, ki ji sledi proizvodno-tehnološko osvajanje proizvodov, in zaključna faza, ki jo predstavljajo aktivnosti marketing službe za osvajanje trga oziroma za prodajo izdelkov na trg.
Uvajanje novih izdelkov vključuje naslednje dejavnosti:
—	izbiranje idej za razvoj novih izdelkov,
—	selekcija idej,
—	realizacija idej.
Ugotovimo lahko, da je veliko tovrstnih aktivnosti že danes prisotnih v delovni organizaciji, vendar niso ustrezno organizirane oziroma niso sistemsko povezane in vključene v celotno organizacijo delovne organizacije.
Dosedanja prizadevanja imajo različne smeri delovanja, ki sicer lahko v večji ali manjši meri prispevajo k izboljšanju asortimana v podjetju. Ta princip je prikazan v shemi 1.
Nasprotno dosedanji obliki delovanja bi morali imeti organizran sistem zbiranja idej za razvoj novih proizvodov, ki je v osnovi opredeljen tako, da sistematično zbira in oblikuje vse predloge iz zunanjih
Komisija za selekcijo idej in predlogov
odobreni predlogi za realizacijo
odloženi
predlogi
Dodatna
proučitev
predloga
kolegiju ....
zahtevajo se nove informacij e
zahteva se raziskava
<e
<c.
<-
predlog odložen za določeni čas
predlog odložen do novih informacij
predlog odložen do občasne redne preverbe
vseh evidentiranih predlogov
1.	NEORGANIZIRAN TOK ZBIRANJA IDEJ ZA RAZVOJ PROIZVODOV			
	1 t Porabniki HT	-	\ / Vodstvo 	, 1 /	
	Tehnologija		<	 Strok, sodelavci	•	
	"™r Konkurenca		I	i f	f Prodajna operativa	
I l 1			I 1	1	
OKOLICA			PODJETJE	
			Shema 1	
2. ORGANIZIRAN SISTEM ZBIRANJA IDEJ ZA RAZVOJ PROIZVODOV
Vodstvo
Porabniki
Oddelek za
planiranje
proizvodov
(zbiranje
idej)
Strok, sod
Tehnologija
Konkurenca
Proda j.oper.
OKOLICA
PODJETJE Shema 2
Komisija za selekcijo idej in predlogov
GROBI SHEMATSKI PRIKAZ POSTOPKA DELA KOMISIJE
S hema 3
in notranjih virov. Ta princip je prikazan v shemi 2.
Pomembna kvaliteta organiziranega sisetma je tudi komisijska obravnava predlogov. Ta deluje na osnovi analitičnega gradiva, katerega pripravlja (oziroma je odgovoren za pripravo) oddelek za planiranje proizvodov v marketingu.
Postopek dela omisije pa je pri-kazn v shemi 3.
Problematika asortimana je po svoji celovitosti in strukturi zelo različna. Del problematike zadeva vse temeljne organizacije združenega dela, oziroma temeljno organizacijo iz različnih skupnosti temeljnih organizacij, del problematike pa zadeva samo posamezne skupnosti TOZD oziroma celo samo posamezne TOZD. Glede na navedeno diferenciacijo problematike predlagamo, da se temu odgovarjajoče oblikuje tudi sestav komisije za selekcijo asortamana, in sicer:
I. komisija
—	direktor marketinga,
—	direktor RTI,
—	direktor FRS,
—	direktor skupnosti temeljnih organizacij združenega dela TAP,
—	direktor skupnosti temeljnih organizacij združenega dela TTI,
—	direktor skupnosti temeljnih organizacij združenega dela ...
Ta komisija bi obravnavala naslednjo problematiko:
—	presoja asortamana po osnovnih usmeritvah,
predlogov, ki so takega značaja, da zadevajo skupnosti TOZD,
uvajanje skupin proizvodov, opredelitev stališč do vseh
—	opredelitev stališča do proučevanja oziroma raziskav posameznih skupin proizvodov,
—	določevanje prednostnega reda raziskav trga za nove ali obstoječe programe,
—	opredelitev stališča do integracijskih gibanj z vidika asortimana.
Sestanke komisije bo skliceval direktor marketinga, ki istočasno tudi usklajuje delo komisije.
II. komisija
—	direktor marketinga,
—	direktor RTI,
—- skupnost TOZD: (vabi se člane komisije iz tistih skupnosti TOZD, ki so neposredno vezane na obravnavano problematiko),
—	direktor prodaje, vodja tehnološke priprave proizvodnje, po potrebi so vabljeni drugi sodelavci iz skupnosti TOZD,
—	direktor (vodja) TOZD: vabi se vodje tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki so neposredno vezane na obravnavano problematiko.
Člani komisije II bi obravnavali:
—	predloge v zvezi z razširitvijo oziroma zožen jem asortimana znotraj skupnosti TOZD,
—	selekcijo asortimana znotraj skupine proizvodov,
—- uvajanje novih proizvodov,
—	opredelitev stališč do zbiranja informacij (manjših raziskav trga) za posamezne proizvode,
—	določevanje prednostnega reda zbiranja informacij.
Sestanke bo skliceval direktor marketinga, ki bo istočasno tudi usklajeval delo komisije.
Obe komisiji bosta delovali v okviru marketinga, to je na nivoju delovne organizacije.
5
Razno
Savčani izven Save
Okrog nas je tudi lepo ...
Nekoč, v še zelo mladih letih sem se poskušal tudi s pisanjem. Tako, sam zase in nihče nikoli ni bral teh, zdaj že porumenelih listov. Danes pa sem prebral članek sodelavca, ki je obiskal Damjana Štirna in pripravil zapis o njegovem slikarstvu. Na mah me je prešinila misel o eni mojih zgodnjih zgodb ...
»Deček je sedel na pručki pred hišo, topli jesenski žarki so mu greli slepe oči. Kljub veliki nesreči — je bil srečen. Joj, si je dejal, kako mora biti šele lepo — če bi to sonce tudi videl. Njegov izostren sluh je zaznal padanje vsakega lista z bližnjega oreha ...
Da, živimo v dobi avtomobilov, plinov in smradu. A tako blizu nas je narava, jesensko sonce, padajoče listje... če bi bilo med nami več Damjanov ...«
Jože štular
V eni prejšnjih številk glasila smo obljubili nadaljevati informacije z naslovom Savčani izven Save. Nismo ostali samo pri obljubi. Za to številko smo vam pripravili razgovor z Damjanom Štirnom, ki dela v TTI kot kontrolor.
Zakaj prav z njim? Preberite zapis in prepričali se boste, da smo še kar prav izbrali.
Najprej nekaj o njem. Na svet je prijokal leta 1948 kot deseti in obenem predzadnji otrok zakoncema Štirn v prijazni, a od sveta dokaj odmaknjeni vasici štefanja gora pod vzonožjem Krvavca. Osnovno šolo je obiskoval v Cerkljah, kamor je debelo uro hoda. Kmetija, če jo lahko tako imenujemo, je s težavo preživljala desetero in več lačnih ust. Zato so morali otroci prej kot navadno »s trebuhom za kruhom«. Ta življenjska izkušnja je v vseh Štirnovih otrocih vsadila življenjsko pravilo, da se le s pridnim in poštenim delom da lepo in smiselno živeti. In taki so Štirnov! otroci: pridni in pošteni. Kar štirje so zaposleni v naši delovni organizaciji in eden od njih je tudi Damjan.
Zaposlil se je pri nas, preselil se je v dolino, pričel živeti življenje
Te dni bo pričel aktivno delovati v okviru športnega društva Sava na novo ustanovljeni TRIM klub — prvi v Kranju. Namen kluba je organizirati prijatelje rekreacije in pospešiti razvoj le-te tudi med občani, ki se sicer ne ukvarjajo s športno dejavnostjo. V Kranju je bilo Že dalj časa čutiti potrebo po večji organiziranosti na področju športne dejavnosti. Lep primer je kranjska trim steza, ki je še vedno premalo izkoriščena in popularizirana. Zato čakajo novi klub odgovorne naloge, saj bo oral ledino na na področju osveščanja in vključevanja občanov v aktivno rekreacijsko dejavnost. To bo tudi osnovno vodilo njegovega delovanja.
Temeljne naloge so predvsem v organiziranju rekreativnih dejavno-
današnjega časa. Prav tu pa se pričenja novo obdobje v njegovem življenju in o tem pišemo v naslednjih vrsticah.
Damjan nam je o sebi pripovedoval tole:
»Že od malega sem rad kracal po papirju in to sem kot nevidno senco nosil s seboj vse do moje zaposlitve v Savi. Tovarna je name vplivala tako močno, da se je v meni nekaj prelomilo. Nič več nisem bil v naravi in z njo; vse boli šeni postajal podoben mornarju na suhem.. Neka notranja sila mi je govorila, da ne smem zgubiti stika z naravo. Ob razmišljanju o domači vasi, prostranih planinah, zgaranih rokah kmečkih ljudi me je »prijelo«, da vso to lepoto prenesem na papir, na platno. Želja je bila eno, dejstva pa so mi govorila, da temu nisem dorastel in da se bom moral usposabljati. Premagal sem strah in se vpisal v Delavski dom v Kranju v likovni tečaj, ki ga vodijo priznani kranjski umetniki — slikarji. Tako toplo so me sprejeli v svojo sredino, da smo kmalu postali dobri prijatelji. Prav nič nam uka željnim amaterjem niso skrivali svojega znanja, svojih izkušenj. Nasprotno, razumeli so nas, nam svetovali in nas uvajali v različne zvrsti likovnega izražanja. Veliko prostega časa sem porabil za učenje in ni mi Žal. Prav tu se je še utrdilo moje nagnjenje k umetniškemu izražanju. Izostril sem si čut za opazovanje in preudarnost, čut za kritične ocene posameznih del. V tem času so nastala tudi dela, ki so me že zadovoljevala — čeprav ne povsem. Pridno sem segel tudi po literaturi, ki obravnava slikarstvo, in neugnano obiskoval razstave širom Gorenjske.
Rekel sem že, da mi je prav to pomagalo, da sem našel svoj slikarski izraz — stil, ki ga uporabljam pri svojem delu. Najpogosteje upodabljam naravo, tiho in od sodobnega sveta še neomadeževano, lotim pa se tudi tihožitij ali portreta kakega znanca. Ob tem bi rad po-
sti, gradnji potrebnih objektov, uvajanju splošne vadbe pod strokovnim vodstvom, propagandne dejavnosti in širjenju množičnosti.
Člani novega rekreacijskega kluba so sprejeli tudi konkreten akcijski program, ki bo zajemal:
—	gradnjo TRIM steke na južnih pobočjih Šmarjetne gore,
—	ureditev TRIM kabineta v Domu Partizana Stražišče,
—	izvajanje TRIM akcii za TRIM značko za vsakogar, TRIM športno značko in Srebrni ter Zlati čeveljček,
—	vključitev v centralno republiško Akcijo Vsi Slovenci hodijo, tečejo, kolesarijo, plavajo,
—	organiziranje lastnih rekreativnih dejavnosti in tekmovanj.
vedal, da človeka ne zadovoljujejo samo mateiralne dobrine, za katerimi tako hlastamo, ampak tudi občutek, da si ustvaril nekaj lepega — enkratnega, pa čeprav to ni pogojeno z materialnimi koristmi. Ustvarjam po navdihu v prostem času, zato moja slikarska zbirka še ni velika. Vsem slikam, ki sem jih naredil v preteklosti, in vsem, ki jih bom naslikal v prihodnosti, sem in bom skušal darovati košček sebe, svoja notranja nagnenja do lepot, ki so okoli nas — pa jih mnogokrat ne vidimo ali jih nočemo videti. Toliko pa sem že ustvaril, da sem že razstavljal na skupinskih srečanjih slikarjev — amaterjev v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Cerkljah, Zalogu in Tržiču. Največje priznanje za svoje delo pa sem prejel pred dvema letoma, ko so me sprejeli v Društvo slovenskih likovnih amaterjev. Takšen je moj konjiček.«
Bil sem v rojstni hiši sogovornika pod vznožjem Krvavca in priznati moram, da sem bil prijetno presenečen ob pogledu na pravo pravcato razstavo: kmečka peč, majhna, zamrežena okna, debela hrastova miza, klop okoli nje, starinska ura, družinske fotografije in stene, polne Damjanovih slik. Premalo poznam slikarstvo, da bi bil lahko ocenjevalec teh del, vendar lahko zapišem, da so me slike navdušile. Niti enkrat nisem pomislil, da so slike kičaste -— kot to lahko srečamo pri vaških podobarjih v dandanašnjem času. Nasprotno, opazil sem, da je avtor mojster čopiča in da zna okolje, v katerem živi, z »dušo« prenesti na platno. Na tihem sem si želel, da bi katera od teh slik krasila moje stanovanje, pa si nisem upal vprašati, ali bi hotel katero prodati. Imel sem občutek, da je Damjan zaljubljen v to, kar je ustvaril. In prav je tako: silke ostanejo — denar pa preide. To pa je potrdilo tiste velike resnice, da so dela, ki jih človek naredi v svojem prostem času, ne oziraje se na »rentabilnost« vloženega dela, vredna več, kot si mislimo.
Tako, predstavil sem vam Damjana Štirna in njegov hobi. Rad bi še pisal o njem in njemu podobnih. Ste mu morda tudi vi podobni? Alj pa je med vami tak sodelavec? Sporočite nam!
Janez Jereb
Kranju
Izvoljen je bil odbor, ki bo zadani program realiziral. Za predsednika je bil izvoljen Matjaž Miklavčič, za podpredsednika Vule Cicmil za tajnika Edvard Modic, posamezna področja rekreacije pa bodo vodili: Miloš Jocif — smučanje, Edvard Triler — splošno telesno vadbo, TRIM akcije — Vule Cicmil, orientacijska tekmovanja — Janez Žnidaršič in plavanje ter rekreacijske teke — Matjaž Miklavčič.
Za dosego želejnih ciljev in usklajeno delovanje se bo TRIM klub povezal z drugimi sorodnimi dejavniki na področju športne rekreacije v Kranju. Predvsem si bo prizadeval za sodelovanje z odborom za rekreacijo pri TTKS Kranj, s svojim pokroviteljem — delovno organizacijo Savo, in seveda s Partiza-
nom v Stražišču, katerega organski del tudi je, zakaj le tako bo uresničena nova koncepcija razvoja telesne kulture v društvih Partizana Slovenije — dati delovnemu človeku osnovne možnosti pri vključevanju v aktivno telesno kulturno dejavnost.
Novi TRIM klub Sava Kranj bo startal že v soboto, ko se bodo njegovi člani udeležili slovenskega prvenstva v orientacijskem teku v Otočcu na Krki.
Matjaž Miklavčič
Opravičilo
Gotovo vas je večina opazila, da je tale številka glasila precej skromnejša od tistih, ki smo jih tiskali v zadnjem času. Dva naša sodelavca (štirje pa smo v uredništvu) sta že nad deset dni odsotna zaradi bolezni, zato se ni dalo več narediti kot tole. Iz istih razlogov tudi zidni časopis ni zamenjan v določenem roku. Upam, da boste bralci naše težave z razumevanjem sprejeli.
Urednik
Zahvale
Ob boleči izgubi drage hčerkice MAJE LAVTAR
se vsem sodelavcem, posebno še iz kontrole TAP najlepše zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
oče Vinko Lavtar
Zahvaljujem se vsem tistim, ki so me obiskali v času moje bolezni in me hrabrili za nadaljnje življenje. Posebej se zahvaljujem dr. Vadnjalu za trud in pozornost. Enako socialni službi za pomoč pri klimatskem zdravljenju.
Kaltnekar Marija, delavska restavracija
Ob boleči in prerani izgubi mojega moža
VIKTORJA OBLAKA
se za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem. Posebno zahvalo pa izrekam za vso pozornost v času moževe težke bolezni tov. Marici Hacetovi. Tov. Matiji Gogala zahvala za lep nagrobni govor.
Njivice, 22. 10. 1974
Žalujoča žena Kristina Oblak s sinom Vikijem
Ob smrti dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem mehanične delavnice obrat II za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
Franc Rekar
Ob smrti dobre žene in mame se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji in kolektivu Save za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebna zahvala tudi sodelavcem vzdrževanja TOZD TAP za spremstvo na njeni zadnji poti.
Mož in sin Tone šmajd z družino
Prvi TRIM klub v
6
Zdravstvo
Zaščitimo se proti gripi!
Dr. Mario Kocijančič, strokovnjak za medicino dela, nam je poslal informacijo o zaščiti proti gripi. Čeprav zdravstvena služba naše delovne organizacije in oddelek za varstvo pri delu vsako leto organizirata akcijo cepljenja proti gripi.
smo se v uredništvu odločili, da članek objavimo. Služi naj predvsem kot opozorilo vsem, ki se »na mile viže« vedno izogibajo cepljenju —• čeprav so mnogi nato čez 14 dni že v ambulanti — zaradi gripe!	J. štular
svetni delavci, zunanji delavci v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, komunalni dejavnosti in drugi.
Posebej je pomembno, da pred gripo zavarujemo vse tiste, katerih bolezen in odsotnost z dela bi ogrozila proizvodnjo in gospodarstvo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo vaško prebivalstvo doslej najmanj zaščiteno, največ obolevalo in tudi največ umiralo zaradi gripe. Zato je nujno, da cepimo tudi čimveč vaščanov.
Če hočemo doseči dober uspeh zaščitnega cepljenja, moramo pričeti s cepljenjem že v začetku novembra ker so dosedanje epidemije pokazale, da se gripa najbolj razširja od decembra do februarja. Posebej ogrožene skupine prebivalcev pa moramo cepiti že prej.
V zdravstvenem domu smo že poskrbeli za cepljenje in cepivo. Cepivo, ki ga imamo na zalogi za letošnje cepljenje, je popolnoma sveže, pripravljeno je v skladu z mednarodnimi standardi, je uspešno proti gripi, ki jo povzročata virusa A in B, in ne povzroča reakcij in nevšečnosti po cepljenju. Cepivo je pripravno za individualna in masovna cepljenja, a posebej učinkovito za osebe nad 60 let starosti, osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične pljučne bolezni, bolezni srca, in ožilja, sladkorno bolezen, bolezni ledvic. Uspešno se sme uporabljati tudi za osebe, ki imajo zvišan krvni pritisk in arteriosklerozo. ter za nosečnice v visoki nosečnosti.
Proti gripi ne cepimo otrok do 7. leta starosti, oseb, ki imajo v času cepljenja kako vročinsko bolezen, ter oseh ki so alergične na jajca, perutnino in perje.
Za cepljenje proti gripi imamo na razpolago sodobno opremo, s katero lahko učinkovito, hitro, neboleče in nenevarno v kratkem času cepimo velike skupine prebivalstva. Opremo smo učinkovito preverili že prejšnja leta, prej pa so jo preverile pri masovnih cepljenjih prebivalstva in vojakov najbolj razvite dežele v svetu.
Za kompletno zaščito je potrebno dati najmanj dve dozi cepiva v presledku enega meseca.
Po naših zakonitih predpisih cepljenje proti gripi ni obvezno, vendar ga strokovnjaki zelo priporočajo.
Dr. Mario Kocijančič
Ali nam tudi letos grozi gripa?
To vprašanje si zastavljajo prebivalci in zdravstveni strokovnjaki po vsej deželi. Odgovor je na žalost le eden. Da, tudi letos nam gripa grozi in to še bolj resno in nevarno kot prejšnja leta. Vzrokov za to nevarnost je več. Letošnja hladna in deževna jesen je nastopila zelo zgodaj. Daljni Vzhod in južno poloblo je zajela epidemija gripe že v septembru. Prejšnjo zimo je pri nas zbolelo za gripo le malo ljudi, ker ni bilo prave epidemije in zato je večina prebivalstva naravno neodporna proti tej bolezni.
Znano je, da je gripa nalezljiva, virusna bolezen, ki se naglo razvije, poteka z visoko vročino, mrzlico, bolečinami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 do 7 dni, če ni komplikacij. Pri otrocih je najpogostejša komplikacija vnetje srednjega ušesa, pri odraslih — starejših osebah se posebej bojimo pljučnice.
Čeprav so strokovnjaki virus gripe odkrili že 1933. leta in ga dobro proučili, doslej niso našli nikakršnih vzročnih zdravil za gripo niti iz skupine kemičnih sredstev niti iz skupine antibiotikov. Bolnik mora v posteljo že ob prvih znakih bolezni. Bolezen moramo preležati. Samemu sebi in okolici so nevarni »junaki«, ki se hvalijo, da so »gripo preboleli stoje«. Zdravniki jih neredko srečujemo po nekaj tednih s pljučnico, vnetjem reberne mrene ali celo s specifičnim zasenčenjem pljuč. Koristne so večje doze C vitamina in aspirin. Ostala zdravila predpiše in izbere le zdravnik. Zelo Inevamo jje jemanje 'zdravil na lastno pest. Posebej nevarno je uživanje alkohola. Ta lahko zabriše znake gripe in njenih komplikacij ter zmanjša naravne obrambne moči organizma. Če temperatura kljub ležanju ne pade tretji dan, je vedno potreben posvet z zdravnikom. Otroci, stari ljudje, kronični bolniki in osebe po operaciji ob-
vezno potrebujejo v času gripe zdravniški posvet in zdravila.
Gripa je posebej nevarna, ker nastopi v obliki velikih epidemij, ko zbolijo istočasno v istem mestu deset tisoči. To povzroča velike zdravstvene, družbene in ekonomske škode.
Zadnja leta se uspešno borimo proti epidemijam gripe s cepljenjem. Desetletne izkušnje in rezultati v SR Sloveniji kažejo, da cepljenje zagotavlja individualno in kolektivno zaščito pred gripo ter ima poleg preventivno-zdravstvene-ga pomena tudi velik gospodarski pomen, ker v primeru epidemije zelo zmanjša število obolelih in s tem tudi izgubo delovnih dni. Cepljenja organizirajo splošne in obratne ambulante v dogovoru z organizacijami združenega dela. Tudi v našem kraju cepimo že več let in pri tem dosegamo dobre zdravstvene in gospodarske uspehe. Čim boljša je udeležba na cepljenju, tem boljši so rezultati cepljenja, ker je kolektivna zaščita odvisna od precepljenosti kolektiva. Zato je dobro, če cepimo poleg aktivnih zavarovancev čimveč ostalega prebivalstva.
Po priporočilu svetovne organizacije je potrebno zaščititi predvsem stare osebe, bolnike s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi hibami, osebe z izraženim poapnenjem žil, zvišanim krvnim pritiskom in z oslabelostjo srčne mišice, bolnike z naduho, kroničnim bronhitisom in tuberkulozo ter bolnike s sladkorno boleznijo. Ne smemo pozabiti dela prebivaštva, ki je najbolj izpostavljen okužbi z gripo in ki je nujno potreben za normalno življenje v deželi. To so predvsem zdravstvena in prometna služba, služba javne varnosti, delavci v trgovinah, predvsem v živilskih trgovinah, terenski delavci, vodovodni delavci, inkasanti pro-
Od 1. januarja 1975 dalje 246 dni porodniškega
dopusta
Gotovo bodo vse mamice z velikim zadovoljstvom začele koristiti porodniški dopust, ki bo trajal kar 246 koledarskih dni, kot pravi novi republiški zakon. To bo nedvomno precejšnje olajšanje pri varstvu malčkov vsaj v prvih mesecih življenja.
Žal, pa to ne velja za tiste matere, ki bodo na dan 1. 1. 1975 že delale skrajšan delovni čas 4 ure dnevno, to se pravi, ki bodo že prekoračile 105 dni porodniškega dopusta dne 1. 1. 1975. Te žene lahko koristijo skrajšan delovni čas še vedno le do 8. meseca otrokove starosti — po sedanjem zakonu.
Torej naj preidemo k pojasnilom po novem zakonu, in sicer: Kako bo koristila mati porodniški dopust
nad 105 dni? Ali ga bo nadaljevala še 141 dni, ali pa delala po 105 dneh po 4 ure dnevno do otrokove starosti 12 mesecev. To se bo odločila mati sama, skupaj z vodjem obračunske enote in oddelkom za socialno varstvo in družbeni standard. Nobene ovire ne bo, da bi delavka delala polovico porodniškega dopusta nad 105 dni po 8 ur dnevno, drugo polovico pa ostala doma.
Če sta zaposlena oba roditelja (četudi nista poročena!) lahko koristita vsak en del podaljšanega dopusta nad 105 dni za nego otroka, če jima tako bolj ustreza.
Delavki, ki dela po 4 ure dnevno po porodniškem dopustu, 30-minutni odmor ne pripada.
Če se materi rodi otrok mrtev ali pa ji umre, predno ji preteče porodniški dopust, lahko ostane na porodniškem dopustu še toliko časa, da se opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka, vendar najmanj 42 dni.
In še nekaj o otroškem dodatku!
V naši delovni organizaciji je za letošnje leto vložilo zahtevke za priznanje pravice do otroškega dodatka preko 500 delavcev. Od teh je trenutno upravičenih do otroškega dodatka 360 delavcev, in to za 833 otrok, kar znaša mesečno 129.440,00 dinarjev, ali 155,50 din poprečno na enega otroka. Kot smo že objavili, veljajo za leto 1974 naslednji cenzusi:
a)	do višine 700.— din osebnega dohodka, vzetega po dohodkih iz leta 1973, preračunano na družinskega člana, se plačuje za enega otroka po 160.— dinarjev, za vsakega naslednjega pa po 240.— dinarjev;
b)	od 700.— do 900.— din osebnega dohodka na družinskega člana — po 130.— dinarjev za prvega otroka, za vsakega naslednjega pa po 200.— dinarjev otroškega dodatka;
c)	od 900.— do 1200.— dinarjev osebnega dohodka na družinskega člana — po 95.— dinarjev za enega otroka, za vsakega naslednjega po 150 dinarjev.
Od 1. avgusta 1974 dalje pa prejema vsak upravičenec za vsaega otroka še draginjski dodatek po 35.— dinarjev.
Novi zakon o socialnem varstvu prinaša s 1. januarjem 1975 velike koristne novosti delovni ženi. To sliko pa smo posneli na organiziranem izletu otrok
Pod točko:
a)	prejema 56 delavcev za 155 otrok mesečno 34.405,00 din otroškega dodatka,
b)	prejema 96 delavcev za 224 otrok mesečno 39.295,00 din otroškega dodatka,
c)	prejema 209 delavcev za 454 otrok mesečno 55.750,00 din otroškega dodatka.
Skupaj 360 delavcev za 833 otrok mesečno 129.450,00 din otroškega dodatka.
Zgoraj navedeni prikaz podatkov še ni dokončen, ker je nekaj odločb za priznanje otroškega dodatka že v postopku, nekateri zavarovanci pa še vedno niso predložili vseh dokumentov.
Ponovno prosimo vse upravičence do otroškega dodatka, katerih otroci so stari nad 15 let in se redno šolajo, naj nemudoma predlože potrdila o šolanju otrok za letošnje leto in učne pogodbe, če so otroci prvo leto vajenci, tisti pa, ki so se zaposlili, naj prinesejo potrdila o zaposlitvi.
Kljub večkratnim obvestilom nekateri teh obveznosti še niso uredili. Prosimo, da to store čimprej, da Skupnost zdravstvenega zavarovanja ne bo ukinila otroški dodatek, o čemer smo že obveščeni. Rok za potrdila o šolanju je bil do 10. 10. 1974!
Marica Hace
7
Družbenopolitične organizacije
Komunisti Save o pojavu neoinformbirojevstva
Dne 29. oktobra je svet ZK Save razpravljal o pojavu neoinformbiro-jevstva v Jugoslaviji (Informbiro je bil politično propagandni urad komunističnih partij vzhoda in je leta 1948 izdal zloglasno Resolucijo o stranpoteh Jugoslavije pri graditvi socializma, že pred leti so Informbiro ukinili). Pojav manjše skupine zanesenjakov, ki so svoj program oziroma kritiko razmer v Jugoslaviji zasnovali v celoti na vsebini odnosov Informbiroja do naše poti v socializem je zato dobil naziv novo informbirojevstvo.
No, ta nova partija, za katero so pripravili celo svoj kongres, naj bi se borila za »železni red« v Jugoslaviji, proklamirali so, da je potrebna »trda roka vodenja«, da samouprav-
ljanje vodi v gospodarski propad ipd. To skupino so letos spomladi odkrili in obsodili na zaporne kazni.
Tov. Ema Pevc, sekretarka sveta ZK Sava, je uvodoma opozorila, da pojav neoinformbirojevstva ne predstavlja kakega večjega problema, saj naši delovni ljudje niso sprejemljivi za taka početja — to se je že večkrat pokazalo — taki pojavi niso nevarni našemu samoupravnemu sistemu in ne Zvezi komunistov, vendar pa naša družba z Zvezo komunistov na čelu ne more mimo sovražnikov naše ureditve. Zato smo še predvsem komunisti dolžni odpravljati vse morebitne pojave, ki se občasno pojavljajo tudi v naši sredini.
Tov. Zdenka Jurančič je dejala, da
je naš način graditve socializma svojstven v svetu. Smo družba, ki
Sekretarka sveta zveze komunistov Sava Ema Pevc
odkrito priznava tudi slabosti in napake — naši nasprotniki pa to izkoriščajo kot slabosti družbenega sistema in slabosti družbe.
Mile Milivojevič je opozoril, da bi v Savi morali temeljito izvrševati sklepe konference ZK. Tudi pri nas se občasno pojavijo (politične) napake, zato bodo morali komunisti še bolj aktivno sodelovati npr. pri kadrovanju za odgovorna delovna mesta.
V sindikatu niso opazili kakih negativnih pojavov.
Po razpravi, v kateri so sodelovali še nekateri drugi, je svet ZK Sava sprejel stališče, da obsoja pojav neoinformbirojevstva, naloga vseh komunistov pa je, da se proti takim slabostim borijo.
Novembra svečan sprejem novih članov ZK
Letos bo v Savi sprejetih v organizacijo Zveze komunistov 45 novih članov. Posamezni oddelki so nove člane sprejemali skozi vse leto, po sklepu sveta ZK pa bo svečan sprejem meseca novembra. Sprejemanje novih članov je stalna naloga orga-
Preveč smo obremenjeni
Skoraj vse letošnje leto smo skoraj neprekinjeno razpravljali in odločali. Delovnim skupinam oziroma zborom delavcev je bilo dano v razpravo nad sto strani (tipkanih) predlogov, sporazumov idr. Na srečo »poplava papirja« pojenjuje — sicer bi nastala resna nevarnost, da delavci Save preprosto ne bi več
nizacije ZK in v Savi jo dokaj uspešno opravljamo. Res pa je, da je število komunistov v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela zelo različno in da bo enakomernosti treba posvetiti še posebno pozornost.
zmogli tolikšne aktivnosti. Res pa je, da je prišlo do organiziranja TOZD, združevanja z drugimi delovnimi organizacijami in ustanavljanja SOZD slučajno hkrati in mislim, da delavci delovne organizacije Sava zaslužijo vse priznanje za razumevanje in podporo.
Jože štular
O osmem kongresu slovenskih sindikatov
8. kongres \ Zveze \ sindikatov Slovenije
8. kongres Zveze sindikatov Slovenije se sestaja v času odločilnega boja delavskega razreda za uresničitev in uveljavitev novih samoupravnih odnosov na vseh področjih združenega dela. V tem boju imamo sindikati kot najbolj množična razredna organizacija delavcev še posebno odgovorno vlogo in naloge: uveljavljati moramo tako delavsko organizacijo, ki jo bo delavski razred vedno imel za svojo, ker bo z njo in njeno pomočjo uresničil odločilno vlogo v upravljanju v vsej družbeni reprodukciji. Podlaga in smer za naše delovanje in za spreminjanje družbenih odnosov je nova ustava, sklepni dokumenti X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. V snovanju teh dokumentov smo delovni ljudje sodelovali, jih soglasno sprejeli in zdaj morajo biti naše delo in življenje.
Zato so naloge in cilji našega kongresa lahko samo odraz političnega razpoloženja delavcev, razpoloženja,
Izhodišča vsebinskih priprav na 8. kongres slovenskih sindikatov
ki je pri nas zorelo od 29. seje CK ZKS in ki smo ga v naši organizaciji izpričali na IV. konferenci ZSS, to pomeni, da delavci hočejo razreševati družbena in gospodarska vprašanja na samoupravnih temeljih ter tako odločilno vplivati na svoj družbeni, materialni in socialni položaj. Na 8. kongresu ZSS moramo zato sprejeti take sklepe, ki bodo izražali razredne interese delavcev, ki bodo odločilno vplivali, da bo sindikat tak, ki bo združil delavce v vsakem samoupravnem okolju in jih tudi učinkovito in stvarno povedel v spreminjanje novih družbenih odnosov.
Z razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na kateri so sodelovali tudi za ta namen posebej izvoljeni delegati sindikalnih organizacij, se je začela razprava o vsebini sklepnih dokumentov 8. kongresa ZSS. Odbor za pripravo 8. kongresa predlaga 17
osnutkov sklepov, ki pomenijo skupaj skladno celoto. V njih so opredeljene naloge in cilji kongresa in vsa tista bistvena vprašanja, ki zadevajo delavce v združenem delu, opredeljujejo tudi njihovo samo-
upravno moč in pobudo, njihov vpliv na ustvarjanje in delitev dohodka v vseh tokovih družbene reprodukcije.
Po informacijah RS ZSS
Ali smo Savčani (ne) disciplinirani?
Disciplina! Beseda, ki nam je pogosto pri roki in jo pogosto uporabljamo. Navajamo jo ob poslovnih informacijah, ob nezgodah, delovnih učinkih ...
Žal se mi zdi, je vsi ne pojmujemo v takem obsegu in pomenu kot ga beseda ima. Žal pravim zato, ker imajo mnogi ob besedi disciplina v mislih skupino ljudi, ki pet minut pred drugo (deseto ali šesto) uro stoje pri vratarnici in čakajo, kdaj bo vratar odprl izhod. Nekateri k nedisciplini dodajo še zamujanje na
V poročilu o delu odborov za oceno kršitev delovnih dolžnosti in materialnih škod je največ prekrškov »prihod na delo z zamudo ali neopravičena zapustitev delovnega mesta pred časom, ki je predpisan za konec dela«. Prekrškov, kot so neizpolnjevanje delovnih nalog, zavlačevanje dela, neopravičene nadure — skoraj ni.
Ta kritika ni izrečena odborom, ki obravnavajo disciplinske prekrške — ampak direktorjem temeljnih organizacij združenega dela, vodjem
delo — in to bi bilo vse. Ali res? Žal skoraj res. Vsaj tako je razbrati iz poročila o delu odborov za oceno kršitev delovnih obveznosti in materialnih škod (poročilo za I. polletje). Res je: nedisciplina v kakršnikoli obliki je škodljiva za delovno organizacijo in družbeno skupnost. Res pa je tudi, da smo pri odpravljanju nediscipline ali pa, če hočete, pri uvajanju reda v delovni organizaciji usmerjeni predvsem v odpravljanje predčasnega zapuščanja delovnih mest in v to, da bi vsakdo pravočasno prišel na delo.
enot, izmenskim. Dejstvo namreč je, da so tudi takšni prekrški, da pa jih nihče ne prijavlja. To predpostavko potrjuje tudi podatek, da je bil v letošnjem prvem polletju ka-zovan samo en delavec strokovnih služb.
V dveh, treh nadaljevanjih bomo objavili povzetke omenjenega poročila ...
Poročilo obravnava osnovne podatke o delu odborov za oceno kršitev delovnih obveznosti in materialnih škod v prvi polovici letoš-
(Nadaljevanje na 8. strani)
število
8
Disciplina
Ali smo Sovčani
• • •
STRUKTURA KRŠILCEV GLEDE NA SPOL IN STAROST
(Nadaljevanje s 7. strani)
njega leta ter navaja nekatere domnevne vzroke za to, hkrati pa analizira kršitve delovnih obveznosti kot pojav, v kolikor razpoložljivi podatki to sploh dopuščajo.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so imeli odbori 27 sej, na katerih so obravnavali 302 kršitvi 204 kršilcev.
Odbori so zoper kršilce delovnih obveznosti po opravljenih obravnavah izrekli 204 ukrepe. Med dodatnimi sklepi, ki so jih izrekli, pa je bil najpogostejši sklep, da kršilca zaradi utemeljenega suma alkoholizma obravnava socialni delavec (57). V 65 primerih so odbori obravnavali tudi škodo povzročeno namenoma ali iz velike nepazljivosti
oziroma škodo, nastalo kot posledica kršitve; ta znaša 286.040,00 din, povzročitelji pa morajo vrniti 12,88 % povzročene škode.
V 18 primerih so bili predlogi za uvedbo postopka umaknjeni ali pa je bil delavec oproščen, ker je odbor ugotovil, da kršitve ni bilo oziroma da je tako lahka, da izrek ukrepa ne bi ustrezal svojemu namenu; 9 prijavljenih kršitev pa še ni bilo obravnavanih, ker so kršilci opravičeno odsotni.
Število kršilcev v TOZD in SDS OSS oziroma v posameznih obračunskih enotah ter v celotni delovni organizaciji, je razvidno iz tabele, posamezne TOZD ter SDS OSS v skupnem številu kršitev pa iz strukturnega kroga:
TOZD TTI	št. TOZD VET	št.
Stiskani izdelki	13 Priprava dela	1
V elopnevmatika	16 Energetika	1
Cevarna	19 Avtopark	17
Prevleke	1 Vzdrževanje	3
Umetno usnje	16 		
Kemični izdelki	2 Skupaj	22
Ročna konfekcija	1 		
Vzdrževanje	2	
Strokovni oddelki	— TOZD POS	št.
Valjarna	10 Prodajalna Kranj	1
Skupaj	81 Skupaj	1
21
oos
secev. Porast kršitev je prikazana za celo delovno organizacijo ter za temeljni organizaciji TTI in TAP; za temeljni organizaciji VET in POS pa je porast kršitev prikazan sku-
odvisni od kriterijev, po katerih so bile kršitve prijavljene. Zaradi tega dobljeni rezultati pokažejo le približno pravilna razmerja med posameznimi razredi kršilcev.
TOZD TAP	št.	SDS OSS	št.
Polizdelki	10	Splošna služba	4
Konfekcija	34	Kadrovska služba	—
Avtozračnice	10	Nabavna služba	2
Vulkanizacija	23	Služba inform. sis.	
Vzdrževanje	2	Marketing	15
Strokovni oddelki		Tehnična služba	—
Skupaj	79	Skupaj	19
STRUKTURA KRŠILCEV GLEDE NA CAS ZAPOSL.
8o
7o
81
79
22
1
21
6o
5o
4o
lE
2o
lo
> (U O <—I •H
H CV LP\ f—I
■m
U
M
mn
c
POS oos
V celotnem številu zaposlenih v naši delovni organizaciji je 6,12 % kršilcev. Ta procent znaša v temeljni organizaciji združenega dela TTI 5,40 %, v temeljni organizaciji TAP 9,74 %, v VET 7,14 °/o, v POS 0,87 %
in v samoupravni delovni skupnosti OSS 3,55 %.
Procent kršilcev med zaposlenimi v delovni organizaciji je v lanskem letu in v prvi polovici letošnjega leta porastel za 1,14 °/o na vsakih 6 me-
Tale skupinica je majhna v primerjavi z »navalom« na vhodna vrata.
paj s SDS OSS, ker ni ločenih podatkov za lansko leto ter zaradi tega, ker je število kršitev v temeljni organizaciji VET, temeljni organizaciji POS in samoupravni delovni skupnosti OSS tako majhno, da ločeni statistični prikaz ne bi dal pravih vrednosti.
Podatki se nanašajo le na obravnavane kršilce ter so v veliki meri
Prikaz strukture kršilcev po delovnih mestih ni izdelan, ker ni bila prijavljena nobena kršitev delavcev na dipl. inž. delovnem mestu, inž. delovnem mestu, na tehničnem delovnem mestu pa le ena. Med kršilci, ki so jih obravnavali odbori, je 33,33 °/o povratnikov; to je takih, ki jim je bil v zadnjih dveh letih že izrečen vsaj en ukrep zaradi kršitev delovnih obveznosti.
Med nami
9
Jesen — težji pogoji za voznika in avtomobil so tu!
Vozniki - pozor!
Med branjem »Moto revije«, to je časopisa AMZS sem zasledil zanimiv in poučen članek, ki nas opozarja na težje pogoje vožnje v tem letnem času, zato sem tudi pripravil izvleček iz tega članka.
Jesen, letni čas, ki je med vozniki najmanj priljubljen, nam lahko s svojim muhastim vremenom skoraj trenutno spremeni razmere na cesti.
Dež, sneg, megla in prve krpe poledenele ceste prežijo na voznika, s tem pa tudi na avtomobil in zahtevajo tehnično brezhibno vozilo. Tudi prometna milica v tem času pogosteje kontrolira pnevmatike, luči in druge pomembne dele vozila, ki lahko vplivajo na varnost med vožnjo. Poglejmo si torej ukrepe, ki jih moramo storiti v tem letnem času.
Poročilo o odločitvah zborov delacev
Delavci so na zborih delavcev v dneh od 21. do 23. oktobra obravnavali in odločali o naslednjih zadevali:
—	o vključitvi treh trgovinskih delovnih organizacij (Astra, Chemo in Kemija-Impex) in proizvodno-trgovinske delovne organizacije SERMIN Koper v združeno podjetje POLIKEM,
—	o dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v ZP POLIKEM,
—	o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji.
A. POROČILO O GLASOVANJU
1. Vključitev DO ASTRA, CHEMO, KEMIJA-IMPEX in SERMIN v združeno podjetje POLIKEM
TOZD del. skup.	štev. zaposl.	štev. prisot.	GLASOVALI za,	proti vzdrž.			°/o ZA od štev. pris.	% ZA od štev. zaposl.
VA	121	110	106	2	2	96,36	87,60
VLP	314	201	201	—	—	100,00	64,01
Sl	326	314	314	—	—	100,00	96,32
CE	169	154	154	—	—	100,00	91,12
PV	47	43	43	—	—	100,00	91,49
uu	102	88	88	—	—	100,00	86,27
KI in RK	95	74	74	—	—	100,00	77,89
RK III	80	61	61	—	—	100,00	76,25
SO	279	161	161	—	—	100,00	57,71
Skupaj TTI	1533	1206	1202	2	2	99,67	78,41
PA	101	82	82			100,00	81,20
KF	365	291	291	—	—	100,00	79,70
VU	118	62	62	—	—	100,00	52,50
AZ	104	83	83	—	—	100,00	79,80
SO + vz	208	117	117	—	—	100,00	56,30
Skupaj TAP	826	635	635	—	—	100,00	70,90
VET	283	183	183			100,00	64,66
POS	125	113	113	—	—	100,00	90,40
IC	13	12	12	—	—	100,00	92,31
OSS	571	376	376	—	—	100,00	65,85
Luči
Priporočljivo je, da preverimo, ali so luči pravilno nastavljene. To kontrolo je treba opraviti z optično napravo, kajti le tako so lahko luči pravilno nastavljene. Posebno po-
membno je to za vozila, ki imajo halogenske žaromete, saj ti nasproti vozeče voznike mnogo huje slepijo kot navadne luči.
Komplet rezervnih žarnic
Ta komplet je pri nas predpisan, žarnico in jo potem pozabili doku-vendar ga vseeno preglejmo, če nis- piti. mo med letom zamenjali kakšno
Čiščenje prednjih in zadnjih luči
Žaromete in zadnje luči je treba saj nas bodo ob očiščenih lučeh v tem času večkrat očistiti, saj se ostali vozniki hitreje in pravočasno med vožnjo neopazno nabira vedno opazili. Luči čistimo pred vsako debelejša plast umazanije, ki zmanj- vožnjo, če pa je potrebno, to stori-ša svetilnost luči. še posebno po- mo tudi večkrat med vožnjo, membno je to za vožnjo v megli.
Zarosena ali zamrznjena
Na prostem pakirane avtomobile najdemo zjutraj z zarosenimi ali zamrznjenimi stekli, zato si pravočasno nabavimo in položimo v avto sredstvo za odmrzavanje stekel in strgalo za led, ki ima na drugi strani gumijasto metlico za otiranje orosenih stekel.
Prav tako je priporočljivo, da pustite stranska okna malenkostno
stekla
odprta, s tem pa preprečite zanositev stekel in kasnejšo zamrznitev. Tudi nastavitev ročice za gretje in dovod zraka na veterno steklo si pravočasno naravnajte, da bo odmr-zovanje čim bolj učinkovito. Nikakor ne smemo očistiti samo del zamrznjenega stekla; vedno je treba očistiti celo steklo.
Iz navedenega je razvidno, da so zbori delavcev vseh TOZD in delovne skupnosti DALI SOGLASJE za vključitev navedenih DO v ZP POLIKEM.
2. Skoraj z enakim odstotkom glasovanja so zbori delavcev vseh TOZD (razlika je samo pri TOZD valjarna, kjer je od 110 prisotnih delavcev glasovalo ZA 108 delavcev, 2 pa sta se glasovanja vzdržala), SPREJELI predlagane dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v POLIKEM, ki so bile objavljene v Informatorju, dne 15. 10. 74.
TOZD del. skup.	Štev. zaposl.	Štev. prisot.	GLASOVALI			°/o ZA od štev. prisot.	% ZA od štev. zaposl.
			za	proti	vzdrž.		
VA	121	110	107	1	2	97,27	88,43
VLP	314	201	201	—	—	100,00	64,01
SI	326	314	314	—	—	100,00	96,32
CE	169	154	154	—	—	100,00	91,12
PV	47	43	43	—	—	100,00	91,49
UU	102	88	88	—	—	100,00	86,27
KI in RK	95	74	74	—	—	100,00	77,89
RK III	80	61	61	—	—	100,00	76,25
SO	279	161	161	—	—	100,00	57,71
Skupaj TTI	1533	1206	1203	1	2	99,75	78,47
PA	101	82	82			100,00	81,20
KF	365	291	289	2	—	99,30	79,20
VU	118	62	62	—	—	100,00	52,50
AZ	104	83	83	—	—	100,00	79,80
SO	208	117	117	—	—	100,00	56,30
Skupaj TAP	896	635	633	2	—	99,70	70,60
VET	283	183	183			100,00	64,66
POS	125	113	113	—	—	100,00	90,40
IC	13	12	12	—	—	100,00	92,31
OSS	571	376	375	—	1	99,00	65,67
Nega akumulatorja
Akumulator je v tem času mnogo bolj obremenjen, zato zahteva skrb-nejšo nego, s to pa bomo preprečili, da nas ne bi pustil na cedilu. Novejšega naj v akumulatorski delavnici pregledajo in napolnijo, pri sta-
rejših moramo misliti na zamenjavo. Toda tudi pri novih je treba dobro očistiti pole in sponke z žično krtačo ter jih dobro pritrditi in namazati z mastjo.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Iz navedenega je razvidno, da so zbori delavcev vseh TOZD in delovne skupnosti DALI SOGLASJE, da je združeno podjetje POLIKEM podpisnik samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji.
Za podpis sporazuma zbori pooblaščajo tov. Janeza Beravsa, dipl. ing., generalnega direktorja POLIKEM in tov. Petra Škufco, dipl. ing., predsednika delavskega sveta POLIKEM.
V obravnavi ni bilo podanih bistvenih pripomb oz. so delavci nanje dobili pojasnila že na sestankih zborov delavcev.
10
Šport - avto
Vozniki pozor...
(Nadaljevanje z 9. strani)
Loputo v položaj »zima«
Občutek, ko stoji športnik na zmagovalnem odru in sprejema šopek rož, medaljo ali pokal, je težko opisati. Koliko truda, znoja, časa, vztrajnosti je potrebno, kolikim stvarem se mora odreči, da postane dober, uspešen, da lahko zmaga. Prav gotovo ta občutek odtehta vse.
Še ena sezona je minila, tisoči in tisoči kilometrov doživetij, spominov, izkušenj, vztrajnosti, priznanj.
Kako pa bo drugo leto? Je pot k uspehom, ki so jo izbrali, pravilna?
Zaupajmo jim, saj nas niso nikoli razočarali! Simon Tulipan
Mnogi avtomobili imajo na sesalni cevi zračnega filtra loputo, ki jo lahko postavimo v dva položaja: »poletje« in »zima«. V položaju »poletje« piha v filter in vplinjač svež
zrak, v položaju »zima« pa zrak, ki se je prej ogrel ob vročih izpušnih ceveh. Torej, čas je že, da to loputo postavimo v položaj »zima«.
Sredstva proti zmrzovanju
Nočne temperature še niso tako nizke, da bi bila hladilnik in motor v nevarnosti, vendar kljub temu ne odlašajte z nalitjem sredstev proti zmrzovanju v hladilnik. Takih skrbi nimajo samo lastniki avtomobilov, ki imajo zaprt hladilni sistem, v katerem je stalno hladilna tekočina.
odporna proti mrazu. Pri odprtem hladilnem sistemu, iz katerega proti mrazu odporne hladilne tekočine tudi poleti niste izpustili, pa v servisu zahtevajte, naj izmerijo koncentracijo hladilne tekočine in jo po potrebi ojačajte.
Kolesarji Save so s svojimi nastopi in uspehi ponesli naše ime širom domovine in tujine. Denar, ki ga dobijo, vsakokrat sproti opravičijo. Na sliki je vodstvo kolesarskega tekmovanja Po ulicah Kranja
Rekreacija - Šport - Rekreacija
Otiralke in naprave za pranje vetrobrana
Za dobro vidljivost v dežju, megli ali kadar nas druga vozila obrizgajo z blatno vodo morajo biti brisal-ke in naprave za pranje vetrobrana brezhibne. Gumijaste metlice oti-ralk je treba zamenjati približno vsake pol leta ali ko na steklu začno za seboj puščati raze. Šobe na-
prave za pranje stekla moramo pregledati, da so pravilno nameščene, da niso zamašene ter da vodni curek vetrobran tudi doseže. Na črpalkah prodajajo posebne tekočine za pranje stekla, ki vsebujejo sredstvo za čiščenje in proti zmrzovanju.
Nega laka
Kromirani in lakirani deli avtomobila bodo za nekaj mesecev izpostavljeni različnim vplivom, ki neugodno delujejo na njihove površine. Tudi pranja avtomobila se v tem času lotimo redkeje kot poleti, čeprav se sedaj umaže hitreje. Posebno pomembno je pogosto pranje avtomobila v času prvega soljenja cest, saj postane tedaj umazanija s cest veliko bolj napadalna in karoserija hitreje rjavi. Danes, ko imamo na razpolago že večje število pralnic avtomobilov, torej ne bo od-
Za konec sezone so se slovenski kolesarji pomerili med seboj, kdo med njimi je najboljši v gorski vožnji na 12 km dolgi progi iz Hotiča pri Litiji v 400 m višje ležeče Vače, kjer so pred leti izkopali situlo naših prednikov.
V barve prelivajoči jesenski pokrajini, ožarjeni s prijetnim soncem, so se fantje na jeklenih konjičkih trudili, da bi čimprej prišli na cilj, kajti med dirko ni časa za romantiko, ki očara marsikoga — ne le slikarja.
Med člani je to uspelo Lečku iz ljubljanskega kluba ASTRA, naši pa so se uvrstili na 5. mesto: Valenčič, 7. Žagar, 8. Hvasti, 10. Rakuš.
Mladinci so tekmovali na isti progi, zmagal pa je naš Ropret, ki bi se po času uvrstil med člani celo na 4. mesto. Udovič je bil 3., Reven 7. Terglav 9.
Med turisti mladinci se je naš Betom uvrstil na drugo mesto, Rozman pa je bil 5. V popoldanskem kriteriju po ulicah Litije je bil med člani Valenčič 5., pri mladincih je bil Reven 2., Ropret 4., Udovič 5.
Tako kot naredi podjetje ob koncu leta inventuro o svoji uspešno-
več, če bomo avto večkrat zapeljali na pranje. Priporočljivo je, da po pranju zaščitimo s plastjo zaščitnega voska. Vse to se nam bo dobro obrestovalo, saj bo lak vzdržal dalj časa, vsi pa vemo, da je lakiranje avtomobila precej drago.
S temi kratkimi napotki sem vas hotel opozoriti na ureditev in vzdrževanje vozila v zimskem času. Upam, da bomo tako pripravljeni dosegli varnejšo vožnjo po naših cestah.
Drago Kump
sti, tudi kolesarji ne pozabijo svojih uspehov, ki jih je bilo letos za kranjsko Savo toliko, kot še nobeno leto doslej.
Od začetka marca, ko so prvič pomerili moči s tekmovalci drugih klubov, so se pedala neštetokrat obrnila, zdaj hitreje, močneje, zdaj počasneje, iko je zmanjkovalo moči, a z mislijo, da bo prihodnjič vse drugače. Ko je bil mraz ali je deževalo, so si želeli sonca, ko so vozili v hudi vročini, da so se kolesa vdirala v razbeljeni asfalt, jim je bila edina misel hladna senca in osvežujoč požirek tekočine.
Naši fatnje, ki so jih letos poznali na Madžarskem, v CSSR, Poljski, Avstriji, NDR, ZRN, Italiji in širom po naši domovini, so skoraj pozabili, kakšen je Kranj ob sobotah in nedeljah, ko se ljudje otresejo enoličnega tempa vsakdanjosti. Gotovo jim ni žal teh dveh dni, saj je njihova pot pri spoznavanju ljudi, krajev, navad, pot ki jim bo gotovo koristila tudi kasneje, ko se bodo srečevali s težavami tudi na drugih področjih, ne le na športnih.
Sodelavci moskovskega inštituta za znanstveno raziskovanje v telesni kulturi so raziskovali vpliv redne telesne aktivnosti na zdravstveno stanje in produktivnost delavcev, zaposlenih v industriji krogličnih ležajev. Ugotovili so, da je pri delavcih, ki se ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi, izostanek zaradi bolezenskih dopustov štirikrat manjši kot pri ostalih, njihova produktivnost pa je večja za 3,43 %, tako da je skupno z manjšim odstotkom boleznin produktivnost za 7—8 °/o večja kot pri delavcih, ki se ne ukvarjajo s telesno kulturo.
Podobne raziskave so bile opravljene tudi v drugih industrijskih gigantih SSSR (Baku, Zaporoške jeklarne, itd.) in povsod so bili potrjeni pozitivni rezultati. Delavci, ki se ukvarjajo s telesno kulturo, so tudi družbeno aktivnejši, pri njih so nesreče pri delu ali napake v proizvodnji 3—4 krat manj pogoste kot pri ostalih, ki se s telesno kulturo ne bavijo.
Ugotovljeno je, da se v velikih podjetjih, kjer se s telesno kulturo bavi 40—50 % zaposlenih delavcev, v teku 3—4 let amortizira investicijski stroški za izgradnjo športnih objektov in to samo z zmanjšanim številom dni bolezenskega dopusta in s povečano proizvodnjo. Najpomembneje pa je, da se pri tem ohranja neprecenljiva vrednost — ljudje in njihovo zdravje.
Kako velik poudarek na znamtve-no raziskovalno dejavnost na področju športne rekreacije, pa nam pove podatek, da je prav sedaj v teku raziskovanje funkcije telesne kulture v sistemu znanstvene organizacije dela v avtomobilski industriji »Lihačov«. Na tem pa dela en cel oddelek Inštituta za znanstveno raziskovanje v telesni /kulturi iz Moskve.
Tudi v naši delovni organizaciji je sistematizirano delovno mesto, na katerem bo delavec del svojega delovnega časa posvečal raziskavam na tem področju. Cilj teh raziskav je ugotavljanje fizične in psihofizičnih obremenitev na posameznih de-
lovnih mestih ter glede na to bo postopoma uvedena rekreacija med delom, ki naj bi izboljšala dnevno rekreacijo, rekreacijo v tedenskem prostem času in rekreacijo na letnem dopustu.
Edo Modic
UPRAVA PODJETJA V NOVIH
PROSTORIH
Predvidoma sredi decembra se bodo v novo upravno stavbo, ki je montažne gradnje, nasproti skladišča gotovih izdelkov, selile kadrovska in splošna služba ter glavni direktor Save ter tajništva.
Na eni zadnjih sej centralnega strokovnega kolegija so razpravljali o vprašanju, ali je smotrno, da se iz sedanje upravne stavbe seli tudi oddelek za zaposlovanje delavcev. Tja namreč pride vsak dan ali skoraj vsak dan tudi dvajset ljudi, ki iščejo zaposlitev v Savi, tam tudi prevzemajo prošnje za posojila, žigosajo zdravstvene knjižice idr. če se bo preselil tudi oddelek za zaposlovanje delavcev, bodo ljudje hodili mimo vratarnice, mimo skladišča lepil. Pa tudi zdaj je včasih kljub vratarski službi moč opaziti ljudi v »civilu«, ki hodijo po dvoriščih ali pa celo v proizvodnih enotah. Sklep zadnjega razgovora na kolegiju je bil, naj tehnična služba poišče možnost novega vhoda mimo vratarnice v novo upravno stavbo.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk KranL
List je oproščen temeljnega davka na podlag] mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (it. <21-1/72 z dne 27. marca 1973).
Kolesarji Save nas letos niso razočarali