Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
Alma VArkonyi
Univerza Loranda Eotvosa, Filozofska fakulteta, ELTE BTK, Muzeum krt. 41 D, HU - 1088 Budapest, varkonyialma@gmail.com
_ SCN IV/2 [2011], 31-43 _
V zadnjih dveh desetletjih je na Madžarskem nastala bogata literatura na področju slovensko-madžarskih literarnih, jezikovnih ter kulturnih stikov. Prispevek poskuša predstaviti znanstvene dosežke madžarske slovenistike - literarne zgodovine, jezikoslovja, zgodovine ter kulturne zgodovine -, leposlovno in znanstveno knjižno produkcijo slovenske manjšine na Madžarskem ter madžarske prevode slovenskih leposlovnih del, nastale od leta 1990.
In the last 20 years, the research of Sloveno-Hungarian literary, linguistic and cultural connections has been very fruitful. The following paper aims to presents the most important publications related to the Slovene culture issued after 1990, including but not limited to the scientific publications on Slovene Studies (including the papers on Literary History, Linguistics, History and History of Culture), the literary and scientific publications of the Hungarian Slovene minority and the Hungarian translations of the Slovene literature.
Ključne besede: slovenistika, slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki, zgodovina, slovaropisje, Slovenci na Madžarskem, prevajanje leposlovja
Keywords: Slovene Studies, Sloveno-Hungarian literary and linguistic connections, Slovenes in Hungary, history, lexicography, artistic translation
0 Uvod
Marjanca Mihelič (1990), takratna lektorica slovenskega jezika v Budimpešti - njena razprava je bila prevedena tudi v madžarščino (Mihelič 1998) -, obravnava zgodovino madžarske slovenistike od Avgusta Pavla do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja. Leta 1998 je Pavičic (1998: 141-143), sedanji
— 31 —
Alma Värkonyi
slovenski lektor v Budimpešti, objavil zgodovino poučevanja slovenščine na budimpeštanski slavistiki in predstavil pomembnejše slovenistične dogodke na Madžarskem do leta 1998. Orcsik (2010), ki se ukvarja s srbsko-hrvaško-sloven-sko-madžarskimi literarnimi stiki v 20. stoletju, je predstavil madžarske raziskave s področja slovenske književnosti in naštel nekatere novejše madžarske prevode slovenskega leposlovja. Kljub temu pa po Miheličevi ni več bilo dela, ki bi se osredinilo na dosežke madžarske slovenistike ter prevode leposlovja.
Gradivo za članek sem zbrala v Szechenyijevi državni knjižnici, Državni knjižnici za tuje jezike in knjižnici Madžarske akademije znanosti, v Sloveniji pa sem uporabljala kataloge Narodne in univerzitetne knjižnice ter Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upoštevala sem znanstvene bibliografije madžarskih slovenistov, profesorjev slovenisti-ke, pri pregledu prevodov tudi seznam slovenskega leposlovja v madžarskem jeziku.1 Za celotno podobo o zanimanju Madžarov za Slovence in slovensko kulturo pa je bilo potrebno upoštevati tudi nekatera dela zgodovinsko-politič-no-družbene vsebine, ki se ukvarjajo s spremembami ob razpadu Jugoslavije ter z nastankom samostojne in neodvisne Slovenije.
1 Slovensko-madžarski literarni, jezikovni in kulturni stiki
Strokovna literatura, ki se ukvarja s slovensko-madžarskimi književnimi, jezikovnimi in kulturnimi stiki, je obsežna, saj so bili v zadnjih dvajsetih letih organizirani številni simpoziji, konference in posvetovanja. Leta 1990 je Oddelek za madžarski jezik in književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru organiziral znanstveno posvetovanje ob 500-letnici smrti kralja Matjaža, na katerem so znanstveniki ovrednotili lik kralja Matjaža v ma-džarsko-južnoslovanskih stikih iz literarno-zgodovinskega, kulturno-zgodo-vinskega in etnološkega vidika (Varga, Molnar 1991) - med predavatelji so bili tudi madžarski slovenisti Istvan Lukacs, Istvan Fried in Karoly Gadany, posvetovanja pa sta se udeležila tudi Vlado Nartnik in Marjanca Mihelič, nekdanja slovenska lektorja na budimpeštanski slavistiki, hungarolog in predstojnik Oddelka za madžarski jezik in književnost v Mariboru, Jozsef Bokor, pa je obravnaval vprašanja jezikovnih stikov in prevajanja. Dvojezični zbornik razprav je izšel v Mariboru s sodelovanjem Oddelka za slavistiko sombotelske Visoke učiteljske šole Daniela Berzsenyija. V organizaciji obeh inštitutov je leta 2000 potekala konferenca Szomszed nepek - szomszedos kulturak (Sosednji narodi - sosednje kulture), zbornik z istim naslovom (Bokor, Szijarto 2001) pa je prinesel gradivo s konference v slovenskem in madžarskem jeziku. Prireditev se je osredotočila na literarni regionalizem ter slovensko-madžarske literarne in kulturne stike, razprave pa so bile razvrščene v štiri tematske sklope - v prvem delu so predstavljena literarnozgodovinska in komparativna
1 vir: http://szlavintezet.elte.hu/szlavtsz/szloven/irodalom.shtml (datum: 25. 03. 2012)
— 32 —

Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
vprašanja, v drugem duhovni stiki in medsebojni vplivi, v tretjem recepcija sodobnih literatur, v četrtem pa manjšinska književnost. Prispevka Istvana Lukacsa in Istvana Frieda obravnavata zgodovino slovenske književnosti v luči madžarske literarne zgodovine, Istvan Lokos predstavlja intelektualno --duhovno vzdušje Sombotela v času Jožefa Košiča, Orsolya Gallos analizira spremembe zgodovinske tematike v madžarski in slovenski prozi od leta 1970 naprej, Marjanca Mihelič pa se dotakne vprašanj prevajanja sodobne madžarske književnosti v slovenščino.
Košičev sklad in Slavistični oddelek Filozofske fakultete Univerze Loranda Eotvosa sta leta 1997 organizirala znanstveno posvetovanje Slovensko-madžar-ski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes. Zbornik razprav je izšel leta 1998 (Nyomarkay, Lukacs 1998). Prispevki so razvrščeni po tematiki v dve večji poglavji. Prvo poglavje je posvečeno jezikovnim, drugo pa književnim stikom. Prispevki s področja jezikovnih stikov se ukvarjajo z vprašanji in zgodovino prekmurskega knjižnega jezika ter z medsebojnimi vplivi madžarskega in slovenskega jezika. Književne študije obravnavajo prekmursko in porabsko slovstvo, slovensko-madžarske literarne vzporednice ter vprašanja prevajanje. Med avtorji so predstavniki madžarske in slovenske slavistike ter slovenistike: Istvan Nyomarkay, Karoly Gadanyi, Istvan Lukacs, Istvan Fried, Istvan Lokos, Orsolya Gallos, Marija Kozar-Mukič, Martina Orožen, Zinka Zorko, Elizabeta Bernjak, Marko Jesenšek, Majda Potrata, Jožica Čeh, Vlado Nartnik, Mladen Pavičic, Irena Stramljič, Marija Jež, Zoltan Miklos Molnar, Ibolya Doncsecz ter Marija Sulics Leskovar.
Istega leta je Košičev sklad izdal dvojezični zbornik Ujemanja in razhajanja (Lukacs, Fried 1998). V knjigi so zbrane že objavljene študije o slovensko-madžarskih literarnih stikih s področja recepcije, komparatistike, literarnih vzporednic ter prevajanja. Izmed štirih poglavij je posebno poglavje posvečeno motivu kralja Matjaža v slovenski književnosti.
Lik kralja Matjaža je pomembno stičišče v kulturni zgodovini Slovencev in Madžarov. Istvan Lukacs je leta 2001 v znanstveni monografiji A megvalto Matyas kiraly szinevaltozasai a szloven nephagyomanyban es szepirodalom-ban (Preobrazbe odrešitelja kralja Matjaža v slovenskem ljudskem izročilu in v leposlovju) predstavil recepcijo motiva kralja Matjaža v slovenski literaturi. V prvem poglavju je prikazal zgodovinski pregled in vlogo Matije Korvina na slovenskem ozemlju, v drugem poglavju pa se je osredotočil na izoblikovanje Matjaževega mita in na interpretacijo Matjaževega lika v slovenskem ljudskem izročilu; v tretjem, najobsežnejšem poglavju je analiziral recepcijo mita v slovenskem leposlovju, in sicer od aktualizacije mita v času Prešerna in Aškerca do Matjaževe demitizacije na prelomu 19. in 20. stoletja in do končne faze razvoja motiva v poeziji Karla Destovnika - Kajuha (Lukacs 2001: 106). Četrto poglavje predstavlja idejno in poetično sintezo Matjaževega mita v literarnem delu Ivana Cankarja.
Raziskovanje slovensko-madžarskih kulturnih stikov je bilo v 90-ih letih prejšnjega stoletja tesno povezano tudi z zanimanjem za življenje in delo gor-njeseniškega duhovnika Jožefa Košiča. Prvi rezultat tega raziskovalnega dela
— 33 —
Alma Vârkonyi
je bila zbirka Življenje Slovencev med Muro in Rabo (Bajzek 1992), ki vsebuje ponatisnjene Košičeve izbrane spise. V celoti sta objavljena Košičevo etnološko delo O Slovencih na Ogrskem v knjižnoslovenskem prevodu in didaktični spis Zobrisani Sloven i Slovenka medMûrov i Râbov. Za delno objavo se je urednica odločila pri delih Zgodbe Vogerskoga Krâlestva ter Starine Železnih ino Salaskih Slovenov. Predstavljeni so tudi nekateri deli Košičevega prevoda madžarske slovnice Krâtki Nâvuk Vogrskoga Jezika. Zbirka je dala pobudo za nadaljnje raziskave in znanstveno delo, med drugim tudi za organizacijo simpozija Košič in njegov čas v Števanovcih, ki ga je leta 1993 organiziral Košičev sklad - naslednje leto je izšel tudi zbornik (Zorko, Bajzek, Lukacs 1994) s prispevki slovenskih in madžarskih strokovnjakov, ki so obravnavali Košičevo ustvarjalno delo, njegov jezik, njegovo življenje in čas, v katerem je živel (Zorko, Bajzek, Lukacs 1994: 5).
Tematiki slovensko-madžarskih književnih stikov je posvečena knjiga Kozel s tavol (Lukacs 2005). V monografiji, ki je izšla v zbirki Oddelka za slovansko filologijo Filozofske fakultete Univerze Loranda Eôtvôsa Opera Slavica Budapestinensia Litterae Slavicae, so zbrane avtorjeve slovensko-madžarske literarnozgodovinske študije, večinoma že objavljene v različnem času v strokovni periodiki in različnih zbornikih. V prvem poglavju sta študiji o recepciji slovenske književnosti na Madžarskem, drugo poglavje vsebuje prispevke o recepciji madžarske literature na Slovenskem, tretje pa obravnava življenje in delo treh pomembnih slovenskih osebnosti: Jožefa Košiča, Franceta Prešerna in Ivana Cankarja. Petnajst filoloških razprav istega avtorja je zbrano v knjigi Paralele: slovensko-madžarska literarna srečanja, ki je izšla v Mariboru v zbirki Slavističnega društva Zora (Lukacs 2006). Študije so razporejene v pet poglavij. Prvi dve poglavji z naslovom Madžarska slo-venistika in Slovenska hungaristika obravnavata vprašanja recepcije, tretje poglavje se ukvarja s prekmurskim slovstvom, četrto s Prešernom in Cankarjem, peto pa preučuje paralelizme slovenske, madžarske in hrvaške literarne zgodovine. Slovensko-madžarsko-hrvaške literarne povezave preučuje tudi Istvan Lokôs v knjigi Horvât-szlovén-magyar irodalom- és mûvelôdéstôr-téneti interferenciâk (Hrvaško-slovensko-madžarske literarnozgodovinske in kulturnozgodovinske interference, Lokôs 2002). Knjiga je zbirka avtorjevih že objavljenih razprav. Njegova študija Erasmustôl a reformâciôig: a magyar és a szlovén bibliaforditâsok tôrténetének pârhuzamairôl (Od Erazma do reformacije: o paralelizmih zgodovine madžarskih in slovenskih prevodov Biblije) obravnava razvoj slovenske in madžarske reformacije ter prevode Biblije protestantskih piscev.
Posebno vprašanje v raziskovanju slovensko-madžarskih stikov predstavlja poimenovanje Slovencev, živečih na območju nekdanje Ogrske. Literatura, ki se ukvarja s to problematiko, je obsežna, toda precej kaotična in neenotna, zgodovinsko in politično pogojena. Knjiga Košičevega sklada A vend kérdés (Vendsko vprašanje) (Lukacs 1996) je izbor spisov o ogrskih Slovencih in njihovem jeziku, nastalih v obdobju od 18. stoletja do druge polovice 20. stoletja. S pomočjo knjige dobi bralec vpogled v to, kako so pisci v preteklih več kot
- 34 --Slavia CentralL 1/2012
Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
dvesto letih, med nenehno spreminjajočimi se zgodovinskimi in političnimi okoliščinami, presojali t. i. vendsko vprašanje.
Na področju jezikoslovja je v zbirki Oddelka za slovansko filologijo Filozofske fakultete Univerze Loranda Eotvosa Opera Slavica Budapestinensia Linguae Slavicae izšla monografija Marka Jesenška Prekmuriana: fejezetek a szloven nyelv tortenetebol (Prekmuriana: poglavja iz zgodovine slovenskega jezika) (Jesenšek 2010) v prevodu Marije Bajzek ter Gyorgya B. Lukacsa. Je-senškova monografija obravnava razvoj in oblikovanje slovenskega jezika, pri tem pa opozarja, da sta pred poenotenjem slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju obstajali dve knjižni jezikovni normi, osrednje- in vzhodnoslovenska, slednja pa se je izoblikovala v panonskem jezikovnem prostoru in ima dve različici, prekmursko in vzhodnoštajersko.
Z zgodovino slovenskega in prekmurskega slovaropisja se ukvarja Marija Bajzek. Leta 2004 je objavila razpravo A szloven szotarirodalom (Slovensko slovaropisje) (Bajzek 2004), ki je izšla v knjigi Kis szlav lexikografia (Mala slovanska leksikografija). Avtorica podaja pregled slovenskega slovaropisja od prvih glosarjev v srednjeveških rokopisih do sodobnih slovarjev. V posebnih poglavjih se ukvarja z etimološkimi slovarji in s slovarji prekmurščine ter z dvojezičnimi slovensko-madžarskimi in madžarsko-slovenskimi slovarji. V razpravi Narečni slovarji inprekmurščina v njih (Bajzek 2009a) pa predstavlja narečno slovaropisje in delež prekmurskega narečnega besedišča v različnih slovarjih.
V slovensko-madžarskih jezikovnih stikih sta zelo pomembni vprašanji dvo-jezičnosti in manjšinskih jezikov v Prekmurju in Porabju. S to problematiko se ukvarja Elizabeta Bernjak, gostujoča profesorica Katedre za slovenski jezik in književnost Zahodnomadžarske univerze v Sombotelu, v knjigi Slovenščina in madžarščina v stiku: sociolingvistične in kontrastivne študije (Bernjak 2004).
Zanimanje za zgodovino Slovencev je razvidno predvsem na dveh področjih: (1) dogajanja, ki so povezana z osamosvojitvijo Slovenije in (2) zgodovina slovenske manjšine na Madžarskem. Leta 1998 je izšla monografija Az onallo es demokratikus Szlovenia letrejotte (Szilagyi 1998) o nastanku samostojne in demokratične Slovenije, ki predstavlja dogodke v Sloveniji od leta 1986, ko so se pojavile prve misli o samostojnosti, do nastanka samostojne države. Po Szilagyijevem mnenju je za razumevanje političnih dogodkov tega obdobja potrebno poznati tudi pomembnejše dogodke iz preteklosti (Szilagyi 1998: 11), zato podaja pregled zgodovine Slovencev od nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918. Szilagyi (2003) obravnava volitve ter strankarski sistem prvega destletja samostojne Slovenije v študiji Toresvonalak az onallo Szloveniaban 1991-2001 (Razpoke v samostojni Sloveniji 1991-2001), s tem pa se ukvarja tudi Gyorgy B. Lukacs (2010) - njegova razprava A rendszer-valtas szloven utja (Slovenska pot spremembe političnega sistema) preučuje spremembo političnega sistema, njene vzroke, osamosvajanje ter spremembo slovenskega ekonomskega sistema.
Povojno zgodovino slovenske manjšine v Porabju obravnava dvojezična knjiga Ferenca Stipkovitsa (1994) Porabski Slovenci: dodatki k zgodoviniporabskih
— 35 —
Alma Värkonyi
Slovencev 1945-1949. Stipkovits se dotakne vprašanj madžarske narodnostne politike, narodnostnih šol in položaja manjšine v Porabju po drugi svetovni vojni. Pregled zgodovine Prekmurja podaja dvodelna dvojezična knjiga Viri za zgodovino Prekmurja (Mayer-Molnar 2008). Zbirka arhivskih dokumentov je nastala v sodelovanju Arhivov Železne in Zalske županije. V prvem delu so zbrani viri iz obdobja med letoma 871 in 1849, v drugem delu pa iz obdobja med letoma 1850 in 1921. Zbirka je dragocen vir za zgodovinarje in za vse, ki jih zanima zgodovina Prekmurja.
2 Slovarji, učbeniki, študijska gradiva
Madžarskim študentom slovenistike in vsem, ki se učijo slovenščino, so dosegljivi dvojezični slovarji Jožeta Hradila (1996, 1998) in Elizabete Bernjak (1995) pa tudi slovarji madžarskih slovenistov in slovaropiscev. Istvân Lukâcs (1991) je v Budimpešti izdal slovarček Szlovén-magyar szotâr (Slovensko-ma-džarski slovar), ki je priloga učbenika madžarščine za tujce Szmes magyar nyelvkonyv (Uhrman 1990). Dve leti kasneje je Zveza Slovencev na Madžarskem izdala madžarsko-slovenski frazeološki slovar Franceka Mukiča (1993), trojezični slovar istega avtorja, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar (Mukič 2005) pa je izšel leta 2005 prav tako v izdaji Zveze Slovencev na Madžarskem. Slovar predstavlja besedišče porabskega slovenskega narečja z zgledi in s knjižnoslovenskimi in madžarskimi ustreznicami v posebnih stolpcih. Dragocen prispevek k raziskovanju porabskega narečja je Slovar Gornjega Senika A—L Marije Bajzek (2009b), ki je izšel v Mariboru v zbirki Slavističnega društva Zora. Slovar predstavlja besedje gornjeseniškega slovenskega govora. Narečnim besedam sledijo razlage v knjižni slovenščini, fonetično zapisani zgledi ter madžarske in nemške ustreznice. V slovarju so zajeti tudi frazemi, lastna imena ter terminološke besede s področja kmetijstva in obrti. Leta 1996 je Zveza Slovencev na Madžarskem izdala dvojezični Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem Marije Kozar (1996). Slovar predstavlja »etnološke značilnosti slovenskega Porabja v novejšem času« (Kozar 1996: 4). Obdelani so »predmeti in pojavi snovne, duhovne in družbene kulture Slovencev na Madžarskem v 20. stoletju po 36 tematskih skupinah«, kakršne so na primer poljedelstvo, živinoreja, ribolov, prehrana, noša, glasba, ples itd. (Kozar 1996: 12). V gesel-skem članku je iztočnica v knjižni slovenščini, tej v oklepaju sledijo porabske ustreznice in razlaga v knjižni slovenščini. Geslu v slovenščini sledi isto geslo v madžarščini. Slovarsko gradivo ponazarjajo tudi risbe predmetov in pojavov.
Profesorji Inštituta za slavististiko in baltistiko Filozofske fakultete v Budimpešti so pripravili kvalitetno študijsko gradivo Szlâv civilizâcio2 (Slovanska civilizacija) in tako postavili temelje za znanje študentov slavistike na prvi stopnji študija. V gradivu so zbrane najpomembnejše informacije s področja li-
2 vir: http://szlavintezet.elte.hu/szlavtsz/slav_civil/main.html (datum: 25. 03. 2012)
— 36 —

Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
terature, jezika in zgodovine različnih slovanskih narodov. Zgodovino slovenske književnosti sta sestavila Istvan Lukacs in Mladen Pavičic - pregled obravnava slovensko slovstvo od Brižinskih spomenikov do sodobne literature. Jezikovni del je delo Marije Bajzek in Mladena Pavičica - opis slovenskega jezika daje poleg obsežnega slovničnega dela vpogled v zgodovino, današnji položaj in v narečno razčlenjenost slovenskega jezika, povzame pa tudi zgodovino slovenske leksikografije. Imre Szilagyi, avtor zgodovinskega dela, obravnava zgodovino Slovencev od priselitve slovanskih plemen na ozemlje današnje Slovenije v 6. stoletju do osamosvojitve in nastanka samostojne Slovenije. Celotno gradivo je dosegljivo na spletni strani Inštituta.
Študentom prve in druge stopnje so v pomoč tudi štirje že objavljeni deli dvojezične antologije slovenske književnosti Szloven irodalmi antologia. Antologije so izšle v zbirki Oddelka za slovansko filologijo Filozofske fakultete Univerze Loranda Eotvosa Opera Slavica Budapestinensia Litterae Slavicae pod uredništvom Marije Bajzek, Istvana Lukacsa in Mladena Pavičica v letih 2007, 2008, 2009 in 2010. Vsaka knjiga vsebuje dela najpomembnejših slovenskih pesnikov in pisateljev ter madžarske prevode del iz različnih obdobij. Prva knjiga se ukvarja z literarno produkcijo v obdobju od začetkov slovenskega slovstva do konca 19. stoletja, v drugi knjigi so zbrana dela iz prve polovice, v tretji in četrti knjigi pa iz druge polovice 20. stoletja. Gre za dragoceno zbirko, njeni uredniki pa bi morali nadaljevati odlično zastavljeno delo.
3 Slovenska manjšinska knjižna produkcija
Organizacija Zveza Slovencev na Madžarskem je bila ustanovljena leta 1990. Med različnimi dejavnostmi Zveze je treba omeniti njeno bogato založniško dejavnost. Od leta 1991 izhaja tednik Porabje v porabskem narečju in v knjižni slovenščini ter letopis Slovencev na Madžarskem Slovenski koledar (od leta 2009 Porabski koledar). Leta 1990 je izšla slovensko-madžarska dvojezična zbirka ljudskih pravljic Karla Krajcarja Slovenske pravljice iz Porabja. K ohranitvi porabskega slovenskega ljudskega izročila sta prispevala tudi Dušan in Francek Mukič z zbirko Fučkaj, fučkaj, fantiček moj: sto ljudskih pesmi iz Porabja 1-2 (Mukič 2001, 2003). V sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in založbe Franc-Franc je bila objavljena dvojezična zbirka andovskih ljudskih pripovesti Andovske zgodbe (Holec 2003). Zgodbe v porabskem narečju je zbral Karel Holec, v knjižno slovenščino pa jih je prevedel Milan Vincetič. Prisotnost ljudskega izročila je precej močna tudi v knjigi Srebrni breg/Srebrni brejg. Zbirko kratke proze treh prekmurskih piscev, Ferija Lain-ščka, Milana Vincetiča in Milivoja Roša, je Zveza izdala leta 1995. Zgodbe o otroštvu so natisnjene tako v knjižni slovenščini kot v prekmurskem narečju. Porabska pisateljica Irena Barber je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izdala narečno kratko prozo v dveh knjigah: leta 1993 je izšla Trnova paut: pripovesti pa zgodbe, leta 1998 pa Življenje je kratko z istim podnaslovom, obe napisani v porabskem narečju. Roman Franceka Mukiča Garaboncijaš je izšel
— 37 —
Alma Värkonyi
leta 2005 v Murski Soboti pri založbi Franc-Franc. Avtorjev madžarski prevod tega romana je tri leta kasneje objavila Zveza Slovencev na Madžarskem. Leta 2006 je izšla pod uredništvom Andrasa Bertalana Szekelya antologija sodobne prekmurske in porabske slovenske literature v prevodu Judit Zagorec-Csuka (A muravideki es rabavideki kortars szloven irodalom antologiaja). Zanimiv prispevek k preučevanju porabskega vsakdanjika ter stvarnosti je esejistična zbirka Valerije Perger, svetovalke za zamejsko šolstvo v Porabju, Tudi to je slovensko Porabje (Perger 1995).
4 Slovensko leposlovje v madžarskem prevodu
Najboljši madžarski prevajalci slovenskega leposlovja so Orsolya Gallos, Klara Kortvelyessy, Judit Reiman, Laszlo Lator, Dezso Tandori, Roland Orcsik, Gabor Lanczkor, Gabor Csordas, Zoltan Csuka ter Zsolt Lukacs. Največkrat prevajajo Draga Jančarja - njegova dela posreduje madžarskim bralcem predvsem Orsolya Gallos. Poleg Jančarjevih romanov in kratkih zgodb prevaja Galloseva tudi njegove eseje, ki jih redno objavljajo različne madžarske revije. V obravnavanem obdobju so v madžarskem prevodu knjižno izšla naslednja Jančarjeva dela: Posmehljivo poželenje (Kajan vagyak, 1997a), Pogled angela (Az angyal pillantasa, 1997b - skupaj s Klaro Kortvelyessy in Judit Reiman), Zvenenje v glavi (Zajgas a fejben, 2001), Katarina, pav in jezuit (Katarina, a pava es a jezsuita, 2006) ter Drevo brez imena (A nevtelen fa, 2011). Poleg Jančarja je Orsolya Gallos prevedla tudi Kovičev roman Profesor domišljije (Kepzelet tanar ur, 2006), otroški roman Ferija Lainščka Velecirkus Argo (Argo Nagycirkusz, 1999), zbirko kratkih zgodb Mojce Kumerdej Fragma (Fragma, 2008) in Kocbekove novele Strah in pogum (Felelem es batorsag, 1990). Najnovejši prevod Orsolye Gallos, roman Bilijard v Dobrayju Dušana Šarotarja (Biliard a Dobray szalloban), bo kmalu izšel. Izmed prevodov slovenskih proznih del je treba omeniti Kovičev roman Pot v Trento in Bartolov roman Alamut, ki ju je prevedla Klara Kortvelyessy (Utazas Trentoba, 1998; Alamut, 2005), roman Aleša Čara Pasji tango v prevodu Gaborja Lanczkorja (Kutyatango, 2006), roman Ferija Lainščka Ki jo je megla prinesla v prevodu Judit Gordos in Alberta Halasza (Akit a kod hozott, 1996), zbirko kratkih zgodb Andreja Blatnika Menjave kož v prevodu Orsolye Gallos in Judit Reiman (Bor, 2002) ter antologijo slovenske sodobne kratke proze Az elso nap (Prvi dan, 2002 - prevedle Orsolya Gallos, Klara Kortvelyessy in Judit Reiman). Veliko je bila prevajana tudi slovenska poezija, največkrat France Prešeren, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Edvard Kocbek, Aleš Debeljak, Primož Čučnik, Aleš Šteger, Srečko Kosovel, Dane Zajc ter Taja Kramberger. S področja slovenske esejistike so v madžarskem prevodu izšle zbirke esejev Aleša Debeljaka, Mitje Čandra, Edvarda Kocbeka ter antologija slovenskih esejev Az eltort korso v uredništvu Orsolye Gallos (Razbiti vrč, 1992). Prav tako je bogata tudi prevedena literatura, ki je objavljena revialno. Nekatere revije včasih posvetijo posebno številko Sloveniji in slovenski literaturi, kot na primer revija Naput leta 2004, revija Jelenkor leta 2002 in 2004 ter revija Tiszataj leta 1992.
— 38 —

Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
5 Slovenistika na Oddelku za slovansko filologijo Filozofske fakultete Univerze Loranda Eotvosa v Budimpešti
Slovenistika se na Madžarskem poučuje na univerzah v Budimpešti in Sombo-telu - na Oddelku za slovansko filologijo Filozofske fakultete Univerze Loranda Eotvosa v Budimpešti zgodovina slovenističnih študijev sega na začetek 20. stoletja. Prva pomembnejša dogodka sta bila diploma in doktorat Avgusta Pavla na Slavističnem oddelku v letih 1909 in 1913. Na začetku petdesetih let so se tukaj izobraževali učitelji za porabske šole (Pavičic 2009b: 291). Po dolgem odmoru je leta 1981 začel delovati lektorat slovenskega jezika, v tem času vključen v srbokroatistično katedro (Pavičic 1998: 140). Prvi lektor je bil Vlado Nartnik, leta 1986 mu je sledila Marjanca Mihelič, od leta 1992 opravlja lektorske naloge Mladen Pavičic. Zelo pomembna je v zgodovini madžarske slovenistike letnica 2006, ko se je na Oddelku za slovansko filologijo začel samostojen slovenistični študij. Prvi profesorji so bili Istvan Lukacs (književnost), Marko Jasenšek, gostujoči profesor iz Maribora (jezikoslovje) ter Mladen Pavičic. Od leta 2009 predava jezikoslovne predmete Marija Bajzek. Budimpeštanska slovenistika sodeluje pri projektih Svetovni dnevi Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Leta 2005 in 2008 se je lektorat udeležil projektov Svetovni dnevi slovenskega filma in Svetovni dnevi slovenske literature na filmu. Leta 2010 so študentje slovenistike v okviru projekta Svetovni dnevi sodobne slovenske literature prevajali sodobna slovenska literarna dela, kratko prozo, poezijo, odlomke romanov in svoje prevode predstavili na literarnem večeru lektorata. Na katedri smo sprejeli številne goste, slovenske literate, med drugimi Lucijo Stupica, Mojco Kumerdej, Draga Jančarja, Primoža Čučnika, Matjaža Zupančiča, Aleša Čara, Aleša Štegra, Gabrielo Babnik, Tadeja Goloba in Dušana Šarotarja, madžarske prevajalce Orsolyo Gallos, Laszla Latorja in Klaro Kortvelyessi ter slovenske profesorje Zinko Zorko, Martina Orožen, Mihaelo Koletnik, Natalijo Ulčnik, Marka Jesenška in Vincenca Rajšpa ter pomožnega mariborskega škofa Jožefa Smeja.
LITERATURA
Marija BAJZEK, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo. Budapest: Kossics Alapitvany.
Marija BAJZEK LUKAČ, 2009a: Narečni slovarji in prekmurščina v njih. Studia Slavica Savariensia 2009/1-2, 189-196.
—, 2009b: Slovar Gornjega Senika A—L. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Maria BAJZEK LUKACSNE, 2004: A szloven szotarirodalom. Kis szlav lexikografia. Ur. Istvan Nyomarkay, Istvan Vig. Budapest: ELTE BTK Szlav Filologiai Tanszek.
— 39 —
- Alma Vârkonyi -
Maria BAJZEK, Istvân LUKÂCS, Mladen PAVIČIC 2007: Szlovén irodalmi antologia I. Budapest: ELTE BTK Szlav Filolôgiai Tanszék.
Irena BARBER, 1993: Trnova paut: pripovesti pa zgodbe. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
—, 1998: Življenje je kratko: pripovesti pa zgodbe. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
Vladimir BARTOL, 2005: Alamut. Budapest: Eurôpa.
Elizabeta BERNJAK, 2004: Slovenščina in madžarščina v stiku: sociolingvistične in kontrastivne študije. Maribor: Slavistično društvo.
—, 1995: Madžarsko-slovenski, slovensko-madžarski slovar. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Jôzsef BOKOR, Imre SZÎJÂRTO, 2001: Szomszéd népek - szomszédos kultûràk. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Andrej BLATNIK, 2002: Bor. Budapest: JAK.
Mitja ČANDER, 2002: Az elso nap: kortàrs szlovén elbeszélok. Pécs: Jelenkor. Aleš ČAR, 2006: Kutyatango. Budapest: JAK: L'Harmattan.
Orsolya GÂLLOS, 1992: Az eltôrt korso: vâlogatâs a legujabb szlovén esszéirodalombol. Pécs: Jelenkor.
Karel HOLEC, 2003: Andovske zgodbe. Murska Sobota: Franc-Franc. Jože HRADIL, 1996: Slovensko-madžarski slovar. Ljubljana: DZS. —, 1998: Madžarsko-slovenski slovar. Murska Sobota: Pomurska založba. Drago JANČAR, 1997a: Kajân vâgyak. Budapest: Osiris 2000. —, 1997b: Az angyal pillantàsa. Pécs: Jelenkor. —, 2001: Zajgâs a fejben. Pécs: Jelenkor. —, 2006: Katarina, a pava és a jezsuita. Pécs: Jelenkor. —, 2011: A névtelen fa. Budapest: L'Harmattan.
Marko JESENŠEK, 2010: Prekmuriana. Poglavja iz zgodovine slovenskega jezika. Budapest: Balassi.
Edvard KOCBEK, 1990: Félelem és bàtorsàg: Négy novella. Ujvidék: Forum; Budapest: Eurôpa.
Marija KOZAR, 1996: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem. Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem.
Kajetan KOVIČ, 2006: Képzelet tanâr ur: ljubljanai tôrténet. Pécs: Alexandra. —, 1998: Utazàs Trentoba: jelenetek Franc M. egyszeru életébol. Budapest: Eurôpa. Mojca KUMERDEJ, 2008: Fragma. Budapest: L'Harmattan. Feri LAINŠČEK, 1996: Akit a kôd hozott. Budapest: Seneca. —, 1999: Argo Nagycirkusz: regény. Lendva: Studio Arts.
— 40 —
'-SëaviiO. Centra.
Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
Feri LAINŠČEK, Milivoj ROŠ, Milan VINCETIČ, 1995: Srebrni breg/Srebrni brejg. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
Istvan LOKOS, 2002: Horvàt-szlovén-magyar irodalom- és muvelôdéstôrténeti inter-ferenciak. Budapest: Lucidus.
Istvan LUKACS, Istvan FRIED, 1998: Hasonlosagok és kulônbôzôségek - Ujemanja in razhajanja. Budapest: Kossics Alapitvany.
Istvan LUKACS, Istvan NYOMARKAY, 1998: Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes. Budapest: Kossics Alapitvany.
Istvan LUKACS, 1991: Szlovén-magyar szotàr. Budapest: NHK.
—, 1996: A vend kérdés. Budapest: Kossics Alapitvany.
--, 2001: A megvalto Màtyàs kiraly szinevàltozàsai a szlovén néphagyomanyban és
szépirodalomban. Budapest: Lucidus.
--, 2005: Kôzel s tavol. Szlovén-magyar irodalomtôrténeti tanulmanyok. Budapest:
ELTE BTK Szlav Filolôgiai Tanszék.
--, 2006: Paralele. Slovensko-madžarska literarna srečanja. Maribor: Slavistično
društvo.
Istvan LUKACS, Mladen PAVIČIC, 2008: Szlovén irodalmi antologia II. Budapest: ELTE BTK Szlav Filolôgiai Tanszék.
Gyorgy LUKACS B., 2010: A rendszervaltas szlovén ùtja. Rendszervàltàs és torténe-lem. Tanulmanyok a kelet-europai àtalakulàsràl. Ur. Tamas Krausz, Miklôs Mitrovits, Csaba Zahoran. Budapest: L'Harmattan - ELTE BTK Kelet-Eurôpa Torténete Tanszék.
Laszlô MAYER, Andras MOLNAR, 2008: Viri za zgodovino Prekmurja: zbirka dokumentov 1-2. Szombathely: Vas Megyei Levéltar; Zalaegerszeg: Zala Megyei Levéltar.
Marjanca MIHELIČ, 1990: K madžarski slovenistiki od Avgusta Pavla dalje. Slavistična revija 38/1, 69-76.
--, 1998: K madžarski slovenistiki od Avgusta Pavla dalje. Hasonlosàgok és
kulônbôzôségek - Ujemanja in razhajanja. Ur. Istvan Lukacs, Istvan Fried. Budapest: Kossics Alapitvany. 193-200.
Dušan MUKIČ, Francek MUKIČ, 2001: Fučkaj, fučkaj, fantiček moj: sto ljudskih pesmi iz Porabja 1. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
—, 2003: Fučkaj, fučkaj, fantiček moj: sto ljudskih pesmi iz Porabja 2. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
—, 2005: Garaboncijaš. Murska Sobota: Franc-Franc.
Ferenc MUKICS, 1993: Magyar-szlovén frazeologiai szotar. Szombathely: Magyaror-szagi Szlovének Szovetsége.
—, 2008: A garabonciàs. Szentgotthard: Magyarorszagi Szlovének Szovetsége.
Roland ORCSIK, 2010: Kalandozas a szerb, horvat, szlovén irodalomban. Bàrka 18/1, 77-83.
— 41 —
Alma Vârkonyi
Mladen PAVIČIC, 1998: Prispevek za zgodovino poučevanja slovenščine na budimpe-štanski slavistiki. Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes. Ur. Istvan Lukacs, Istvan Nyomârkay. Budapest: Kossics Alapitvany. 139-145.
—, 2009a: Szlovén irodalmi antologia III. Budapest: Balassi Kiadô.
—, 2009b: Infrastruktura slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze Loranda Eotvosa. Obdobja 28: Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
—, 2010: Szlovén irodalmi antologia IV. Budapest: Balassi Kiadô.
Valerija PERGER, 1995: Tudi to je slovensko Porabje. Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem.
Ferenc STIPKOVITS, 1994: Porabski Slovenci: dodatki k zgodoviniporabskih Slovencev 1945-1949. Celldomolk: Môdszertani Szakcsoport.
Andras Bertalan SZEKELY, 2006: A muravidéki és ràbavidéki kortârs szlovén irodalom antolôgiàja. Budapest; Szentgotthard: Magyar-Szlovén Barati Tarsasag.
Imre SZILAGYI, 1998: Az onallô és demokratikus Szlovénia létrejotte. Budapest: Teleki L. Alapitvany.
—, 2003: Torésvonalak az onallô Szlovéniaban 1991-2001. Nemzeti és regionalis identités Kozép-Eurôpàban. Ur. Barna Abraham, Ferenc Gereben, Rita Stekovics. Piliscsaba: PPKE BTK. 499-506.
Szlâv civilizâciô. vir: http://szlavintezet.elte.hu/szlavtsz/slav_civil/main.html (datum: 25. 3. 2012)
Szlovén szépirodalom magyar nyelven. vir: http://szlavintezet.elte.hu/szlavtsz/szloven/ irodalom.shtml (datum: 25. 3. 2012)
Gyorgy UHRMAN, 1990: Szines magyar nyelvkônyv: egységes jegyzet kulfôldiek részére. Budapest: Tankonyvkiadô.
Jôzsef VARGA, Zoltan MOLNAR, 1991: Corvin Mâtyâs-konferencia: tudomânyos tanàcskozàs Màtyàs kiraly halàlànak 500. évfordulàjàn. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Zinka ZORKO, Marija BAJZEK, Istvan LUKACS, 1994: Košičin njegov čas. Budapest: Kossics Alapitvany.
THE ACHIEVEMENTS OF THE SLOVENE STUDIES IN HUNGARY FROM 1990 UNTIL NOW - AN OVERVIEW
In the past two decades, a lot of papers have been published in Hungary which deal with the issues of the Slovene Studies. There has been no study published yet to present the achievements of the Slovene Studies in Hungary in a systematic, comprehensive manner. The following paper tries to fulfil this gap, presenting the most important publications within this area. In the past two decades, vivid interest was shown towards the Sloveno-Hungarian literary, linguistic and cultural connections. Many conferences were organized, and many books were published on these subjects. The researches within
— 42 —
'-SßaviiO. (Centra
Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990
Literary History mostly deal with literary parallels and the history of reception. As for the linguistics, most publications deal with the Pomurje-Porabje dialect, the bilinguism and the minority language usage in Hungary. The historians mostly researched the events pertaining to the formation of the independent state of Slovenia. In my paper, I am going to deal with the publications on Literary History, Linguistics, History of Culture and History, I am going to present the dictionaries, language books and other teaching aids, I am going to provide an overview on the scientific and literary publications of the Association of Slovenes in Hungary, and, in conclusion, I am going to sum up the artistic translations from Slovene into Hungarian.
— 43 —