Bodimo previdni, otroci so na cesti
Varno v šolo
Že čez nekaj dni bodo prometne površine spet polne prometnega vrveža, kolesarjev, pešcev, predvsem pa otrok, ki se bodo podali v vrtce in šole. Obdobje prvih šolskih dni, tudi tednov bomo morali vsi udeleženci v prometu, starši, vzgojitelji in učitelji pa še posebno, pozorneje spremljati ta mladostni utrip, ki se običajno ne meni preveč za zakonodajo, za pravila varnega prometa, dogovore in še kaj. Več vrst ukrepov, predvsem pa previdna vožnja voznikov motornih vozil je naloga vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo s prometom, vzgojo, varstvom ali upravljanjem prometnih sredstev.
Svet za preventivo »-"cestnem prometu občine Velenje bo v sodelovanju z navedenimi ustanovami in strokovnimi službami organiziral v času od 1. septembra dalje več akcij, med pomembnejše sodi dežurna služba ob važnejših prometnih točkah, v bližini šol in vrtcev. V sodelovanju z AMD, Avto
moto turing klubom, ZŠAM ter predvsem Postajo milice iz Titovega Velenja bi naj delovala v času prihoda in odhoda učencev ter otrok v vrtec in šolo.
V šolah ter vzgojno varstvenih ustanovah bodo posebno pozornost namenili razgovoru s starši, pouku in navajanju na osnovno obnašanje in disciplino v prometu. Ker glede na določila cestno prometne zakonodaje ni potrebno drugega kot spoštovati le ta, SPV meni, da je osnovni pogoj za ohranjanje življenj in preprečevanje poškodb na cesti odgovornost, ki jo moramo povečati. Represivna sredstva in ukrepi čestokrat dosežejo kršitelje prepozno. Zato moramo razumeti apel skupščine občine in njenega sveta kot najučinkovitejše sredstvo. Odrasli smo dolžni dati otrokom poleg osnovne vzgoje tudi obet, da bodo varno stopali v šolo, v bodočnost.
Jože MIKLAVC
večali odstotek učencev in oddelkov, ki bodo delali v dveh izmenah. Kar 59 odstotkov vseh osnovnošolcev v občini Velenje bo tako v dveh izmenah. Če pa vzamemo sa-
Naša tema
mo Titovo Velenje, potem je ta odstotek še veliko večji. Pred leti smo ob odpiranju novih oddelkov celodnevne šole poslušali njene strastne nasprotnike, ki so med drugim zahtevali izenačitev dela za vse učence. Sedaj smo to skoraj dosegli, ampak z dvo-izmenskim delotn. Pa kaj, če so otroci zato več prepuščeni
(Celodnevni šoli v slovo
Občina Velenje
Kako pomagamo Pomurju?
Preko sredstev javnega obveščanja smo bili tudi delovni ljudje in občani občine Velenje seznanjeni s stanjem in razmerami na področjih, ki so jih konec meseca julija in v začetku avgusta prizadela huda neurja s točo in poplavami. Najbolj so bila prizadeta območja Pomurja, Podravja in Kozjanskega. Škoda je največja na kmetijskih površinah, prizadeta je tudi komunalna • infrastruktura, mnogi gqspodarski in s stanovanjski objekti.
Tako kot vedno ob katastrofah je potrebna najširša solidarnost, saj sredstva, ki jih združujemo v ta namen in ki so predvidena za primere elementarnih in drugih nesreč ne bodo zadoščala.
Tudi mi, ki živimo v občini Velenje, želimo, da bi čimprej na področjih, ki jih je prizadelo neurje, pravočasno in čimbolje obnovili polja, sadovnjake, vinograde in zagotovili sedanji obseg živinoreje. Prav zaradi tega bo v OZD v začetku septembra stekla akcija pomoči pri odpravljanju posledic neurij, ki jo bo vodil sindikat. V KS bo aktivnosti usmerjal OO RK in KO RK. Sicer pa občane, ki želijo nakazati denarne prispevke obveščamo, da je odprt žiro račun pri RK Slovenije:
50101-678-51579 »Za pomoč ob neurju«.
mestu Gorenje Glin Nazarje z 2,330.000 dolarjev izvoza (vsega so ustvarili na tržiščih s konvertibilnimi valutami), na šestem mestu Gorenje Servis z 1,641.000 dolarjev skupnega izvoza (na trgih s konvertibilnimi valutami pa so dosegli 1,164.000 dolarjev deviznega iztržka) itd. Največjo stopnjo pokritja uvoza z izvozom so dosegli v delovnih organizacijah Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, Gorenje Bira Bihač in Gorenje Servis.
Prihodnji teden se bodo poonovno odprla šolska vrata zaa tisoče učencev širom naše ddomovine. Tudi v naši občini neie bo drugače. Le še nekoli-kao tesneje kot prejšnja leta. poosebno v Titovem Velenju, kjkjer bo kar 240 učencev več (ddeset oddelkov), kot v minu-lelem šolskem letu. Le iz kate-riHh zapisnikov bi bilo potreb-ncio potegniti vse tiste »borce« pnroti gradnji nove šole, ki so trtrdili, da se bo število učen-cezev po letu 1985 ustalilo, ktkasneje pa začelo upadati. KKatera letnica jim je sedaj naia jeziku?
Ker torej nismo pridobili šolskih prostorov, bo-spremeniti orga-dela in ponovno po-
samim sebi, kaj če jim na misel prihajajo razne vrago-lije, če.. . Sicer pa so nam meglico na oči vrgli tudi pedagogi, posebej tisti, ki so bili proti celodnevni šoli, pa v naš opojni besedni žargon vnesli skovanko »elementi celodnevne šole.« To je torej vse kar je v Titovem Velenju ostalo od neke ideje in neke reforme osnovnega šolstva. Sicer pa je verjetno tudi to dovolj za kadrovsko strukturo naših organizacij združenega dela, saj bi drugače verjetno z bolj zaskrbljenimi očmi pogledale na učeči rod, ki naj bi v prihodnjih desetletjih lovil korak z razvito družbo.
BORIS ZAKOŠEK
NOČ OB JEZERU — S to prireditvijo, ki je privabila ob jezero staro in mlado, na noge in na ramena pa vse skupaj z drugimi dvignila Tereza, so v Titovem Velenju sklenili turistični teden. V njem pa so sedaj v Šoštanju. Več o velenjskem na 8. strani, (vos)
Hmelj
Načrt 34.500 zelenega zlata
kilogramov
Gorenje: dobrih 94 % vsega izvoza na konvertibilno tržišče
V obdobju januar — julij 1987 je sestavljena organizacija zdru-' ženega dela Gorenje iztržila s prodajo na tuje 90,193.000 dolarjev, od tega na tržiščih s konvertibilnimi valutami kar 85,167.000 dolarjev oziroma 94,4 odstotkov.
Stopnja pokritja uvoza z izvozom je znašala ob koncu meseca julija 118%. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je
Gorenje povečalo skupni izvoz za 13%, konvertibilno prodajo na tuje pa celo za 15 %.
Skoraj 66 % vsega izvoza sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je ustvarila delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati. Na tuje je prodala v prvih sedmih mesecih letos za 59,369.000 dolarjev gospodinjskih aparatov, pri čemer je na
konvertibilnih tržiščih prodala za 55,850.000 dolarjev aparatov. Na drugem mestu je Gorenje Bira iz Bihača, ki je izvozila za 10,244.000 dolarjev, celotni devizni iztržek pa je ustvarila na tržiščih s konvertibilnimi valutami. Na tretjem mestu je Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje s prodajo 3,302.000 dolarjev (na konvertibilna tržišča kar za 3,144.000 dolarjev), na petem
K onec prejšnjega tedna se je po lletu dni na' hmeljišče znova vrniila idilama so puuovno oži-velaj, zaropotali soujDiralni stroji, hmeljarji pa imajo seveda polne roke dela. Njihovi obrazi so vsaj za siedaj zadovoljni, saj kaže na boljišo letino kot lani.
V naši občini se s proizvodnjo zeleinega zlata ukvarja 15 kooperantov predvsem na področju zadružne enote v Šmartnem ob Paki, rmanj jih je v Titovem Velenju, še rmanj v Šoštanju. Na približno 24 Ihektarjih hmeljnih nasadov, najweč jih imajo v družbenem sekttorju, 8 hektarjev v zasebnem, naj bi pridelali letos 34.500 kilo-
gramov hmelja. Zaradi nesreče, ki jo je povzročila zadnja nevihtna ujma v Šoštanju, teh načrtovanih količin šaleški hmeljarji ne bodo dosegli. Ves pridelek bodo prodali Hmezadu, tozd Eksport-Import, kar 70 odstotkov pridelka pa bodo ti izvozili.
Za jubilej sodobno vozilo
Era-Tok Kmetijstvo Šoštanj
Komunalna skupnost občine Velenje
V ponedeljek seja zbora uporabnikov
Na ponedeljkovi seji zbora uporabnikov skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje — sejo bodo pričeli ob 13. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje — bo osrednja točka posvečena usklajevanju stališč in sklepov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev o predlogu prispevka za razširjeno reprodukcijo ob ceni komunal-
nih storitev. (Po 1. varianti, o tem, kakšna je, smo že pisali v Našem času).
Super model
m
u
S spravilom zelenega zlata za hmeljarje še ne bo konec »sezone«, zlasti ne za zaposlene v Eri-ni zadružni enoti Lastna proizvodnja Šoštanj. Čaka jih namreč še obnova porušene žičnice. Tokrat naj bi naredili nekoliko manjšo, ki pa ne bo betonska, ampak lesena.
Gasilci gasilskega društva Titovo Velenje so prejšnji teden proslavili svoj častitljiv jubilej 90. letnico prizadevnega in uspešnega delovanja. Več o tem preberite na 4. strani.
Odkupili 195
Pred letošnjo žetvijo zlatoru-menega klasja smo pisali o obetavnem pridelku oziroma o tem, da naj bi kmetje Šaleške doline letos oddali okrog 200 ton pšenice.
Na Erini temeljni organizaciji kooperantov danes ugotavljajo, da načrtovanih količin sicer niso dosegli, saj so odkupili pet ton manj. Kljub vsemu pa več kot so sklenili pogodb. Če bi žetev normalno potekala, pravijo, ob ugodnejših vremenskih razmerah, bi spravili v kašče še več zla-torumenih zrnc kot so načrtovali. Vsemu navkljub so z letino zadovoljni. Predvsem pa upajo, da takšnega vremena ob žetvi vsaj nekaj let ne bo. Zaradi nenehnega deževja je žetev precej kasnila
in tudi z vseh polj niso mogli pravočasno spraviti pridelka.
Ob dobrih rezultatih je razveseljiva tudi kakovost zrnc. Ta je bila precej boljša kot pretekla leta. Ves pridelek je bil namreč prve vrste. Za tako kakovosten pridelek na Erini temeljni organizaciji »krivijo« sorto, ugodne vremenske pogoje za rast pšenice, nenazadnje pa je bilo tudi varstvo bilk uspešnejše kot prejšnja leta. Nekoliko večja od pričakovane je bila vlažnost pšenice, zato ob obračunu zagotovo vsi pridelovalci te kulture ne bodo najbolj zadovoljni.
2. stran ★ nSS CSS
OD TU IN TAM
titovo velenje * 27. avgusta 1987
Delo potrošniških svetov je velikokrat ovirano
Nekatere naloge ostajajo neuresničene
Potrošniški sveti. Kdo so to? Velikokrat se spomnimo nanje, ko naletimo na to ali ono nepravilnost. Še posebej se nam vprašanje — kje so potrošniški sveti — postavlja v tem času, ko cene osnovnih življenjskih artiklov bezljajo v nerazumljive višine. Prepričani smo, da bi morali kaj ukreniti, zaščititi interese potrošnika. Ob nje smo se v eni prejšnjih številk Našega časa spotaknili tudi mi, ko smo opozarjali na -astronomske višine cen sadja in zelenjave na velenjski tržnici, ki so (nekatere) še vedno tudi 100 in več odstotkov višje kot na drugih tržnicah po Sloveniji. Pa se je oglasil predsednik sveta potrošnikov krajevne skupnosti Center Levi breg Fadil Krupič. Ta svet sodi prav gotovo med najaktivnejše v velenjski občini. O tem zgovorno priča velik del zapisnikov, ki resnično niso le kup papirja, ampak dokaz o opravljenem obsežnem delu.
To jim je vsekakor treba priznati. Veliko so prispevali, da se je marsikaj uredilo. Med drugim so predlagali Nami, da so uredili okolico, podobno je bilo s Košaki. Se posebej uspešno sodelujejo z Ero, ki je pripravljena prisluhniti njihovim pobudam in jih tudi upoštevati. Dosegli so, da se je povečala higiena v frizerskih salonih in še bi lahko naštevali.
Žal pa je treba povedati, da ostane veliko njihovih želja in pobud, zgolj to, zgolj nekaj kar je napisano na papirju in ostane neuresničeno. To med drugim velja za Cankarjevo cesto, meni predsednik Fadil Krupič. Njihov svet potrošnikov je podal že veliko pobud za njeno ureditev (moti jih prodajanje razno razne »krame« na njej), vendar je doslej naletelo vse na gluha ušesa. Prav tako je z mnogimi njihovimi pobudami in zahtevami. V veliki meri je ta svet odvisen od občin-
skih upravnih organov, od inšpekcijskih služb, saj sami ne morejo ukrepati. Dajejo lahko le nasvete, pobude .. . In čeprav pošiljajo redne zapisnike tudi na te organe, včasih ni odziva.
Na cene, pravi Fadil Krupič, nimajo nikakršnega vpliva. Še posebej v zadnjem času, ko se te pogosto določajo povsem edministrativno, ne.
Opozoriti pa je treba še na nekaj. Kazni, ki jih lahko odredijo inšpektorji so pogosto tako hecno nizke, da niso omembe vredne. Kot primer naj navedemo, da so člani potrošniškega sveta pred nedavnim opozorili na nedovoljeno prodajo piščancev na trgu. Velenjčane je tako zlahka prepričati in v to tudi dosledno verjamejo, da je vse, kar prodajajo na trgu — domače. To cenijo in so pripravljeni tudi preplačati. Inšpektorji so na njihovo opozorilo takoj reagirali in zaračunali kazen. Kazen — v višini ene
bedre piščanca. Kršiteljica se je najbrž tej kazni pošteno nasmejala in jo tudi z zado-vpljstvom poravnala. Pa najbrž bo še prišla.
Takšnih in podobnih primerov pa je še veliko in kažejo na nemoč nekaterih organov, ki smo jim sicer v našem samoupravnem sistemu dali navidez veliko moč, ko pa morajo ukrepati, ko pa skušajo doseči svoje cilje — dobro opraviti nalogo, naletijo na nepremostljive ovire.
Mnogi obupajo, omagajo, prenehajo z aktivnostjo, drugi pa vztrajajo, saj jih k temu silijo uspehi, ki jih je kljub vsemu veliko.
Nujno bomo morali ovire s ^cupnimi močmi premagati in omogočiti tistim, ki smo jih za opravljanje družbeno odgovornih in pomembnih nalog izvolili, da svoje delo uspešno opravijo.
M. Zakošek
Dom za varstvo odraslih Titovo Velenje
Več postelj za varovance
Zaposleni v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju se ne ponašajo z doseženimi rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju, čeprav bi se lahko. V časih, ko povsod tarnajo nad težkimi pogoji gospodarjenja, je menda načrtovane cilje težko doseči, kajše-le preseči tako kot so jih v tem kolektivu. Celotni prihodek je bil za 28 odstotkov višji od načrtovanega za to obdobje.
Že res. da v domu preživlja jesen svojega življenja 70 odstotkov samoplačnikov, vendar bi brez naporov zaposlenih, resnično umnim gospodarjenjem prvega polletja ne zaključili tako uspešno kot so ga. Hkrati z brzdanjem stroškov na vseh koncih in krajih jim je uspelo obdržati tudi dosežen standard oskrbovancev oziroma takšnega kot ga predpisujejo normativi. Ob tem pa velja omeniti še dobro sodelovanje z občinsko zdravstveno
skupnostjo in skupnostjo socialnega skrbstva.
S cenami oskrbnega dne v šestih mesecih letos je bilo približno tako ko lani. Zaradi nenehnih podražitev prehrambenih proizvodov in storitev so jih morali dvigniti kar nekajkrat. Pričakujejo znova nove, seveda še višje cene. Kot pravijo, gredo slednje v korak z dvigom pokojnin. Od 1. julija dalje stane bivanje v enoposteljni sobi z balkonom v novem delu doma 3998 dinarjev, soba brez balkona v prav tako novem delu 256 dinarjev manj, tisti oskrbovanci, ki živijo v takšnih sobah v starem delu pa morajo odšteti 3292 dinarjev. Nekoliko cenejše so cene oskrbnega dne v večposteljnih sobah — v novem delu 3345 dinarjev, v starem pa 3160 dinarjev. »Veliko, vendar v primerjavi s cenami oskrbnega dne v drugih podobnih domovih po Sloveniji nizke.
Pri nas so današnje cene višje za 52 odstotkov kot so bile decembra lani,« pravi direktorica velenjskega Doma za varstvo odraslih Jelka Imperle.
Poleg polletnih rezultatov gospodarjenja se lahko zaposleni tega kolektiva ponašajo tudi z 12 novimi posteljami. Pridobili so jih s preureditvijo terase, namenili pa so jih predvsem nepokre-tnim oskrbovancem oziroma starejšim občanom, ki potrebujejo intenzivnejšo nego in pomoč. Tako je od prvotnih 120 postelj ob ustanovitvi doma leta 1976 njegova današnja zmogljivost že 197 mest. Za naložbo je največ denarja prispevala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ničmanj ponosni niso na pestro domsko življenje. Za svoje varovance so pripravili že kar nekaj prireditev in zabav. Do kon-i ca leta pa se nameravajo podati
še na Koroško, obiskali naj bi dom v Černečah, za letošnji občinski praznik bodo pripravili razstavo ročnih del, pa proslavo za 29. november, decembra pa načrtujejo prihod dedka Mraza in pričakovanje novega leta. To še ni vse. Poleg fizioterapevta bi radi čimprej zaposlili še delovnega terapevta, saj si oskrbovanci želijo tudi tega. Gotovo pa ni treba omenjati še univerze za tretje življenjsko obdobje, v dejavnost katere se vključuje kar nekaj oskrbovancev. »Da bomo do konca leta obdržali življenjsko raven v domu, bomo resnično morali vložiti ogromno naporov.
V začetku leta smo sicer naše načrte uskladili z predvideno rastjo stroškov, vendar nam medletna inflacija te naše zastavljene cilje podira. Prepričani smo, da bomo z vestnim gospodarjenjem, ki se kaže vse od ustanovitve dalje, leto 1987 uspešno končali, našim varovancem pa ustvarili takšno zavetje kot bi ga imeli ob domačem ognjišču,« je sklenila pogovor Jelka Imperle.
Delegatska vprašanja in odgovori
Na postavljeno delegatsko vprašanje delegacije KS Desni breg: »Kdo je zadolžen, da odstrani razne neprimerne napise, ki se pojavljajo po Velenju? Smatramo, da bi to moralo biti hitreje opravljeno«; dajemo sledeči odgovor:
Smatramo, da je v Odloku o nameščanju in vzdrževanju objektov ter lokacij za javno plakatiranje in o plakatiranju opredeljen, v 7. členu, tozd Rdeča dvorana.
Moti nas vsak vulgaren napis, ki se pojavi na javnih objektih in je plod huliganstva. Nemogoče je ob vseh dejavnostih spremljati še nepridiprave, ki nam uničujejo toliko fasad in nam sproti izničijo vsa prizadevanja za lepši izgled mesta.
V zadnjih dveh letih so poznane »napisne akcije« na
—	šaleškem tunelu,
—	avtobusnem postajališču pri kolodvorski restavraciji,
—	nekaj fasad in prav nazadnje poškodb med Namo in novo pošto.
Največkrat smo skupaj z organi Postaje milice odstranjevali neprimerne napise. Nazadnje smo uredili podhod v maju letos: popravili svetilke, izmenjali in popravili stropno oblogo, s pomočjo likovnikov in otrok velenjskih osemletk pa primerno uredili stene podhoda. Precej je bilo vloženega truda otrok, uporabljenih sredstev.
Vse to pa je samo mesec dni kasneje uničila roka nevzgojenega. Nemogoče nam je zagotoviti 24 ur dežurstva v podhodu, če je delegacija KS mislila na te napise, verjetno tudi predstavniki PM to ne bodo storili. Kajti oboji imamo še kakšno pomembnejšo delo.
direktor TOZD KO Mihael Uranjek
Udeleženci v prometnih nesrečah povečujejo stroške zdravstvenega varstva
Odbor za plan in razvoj skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje, je na ponedeljkovi seji razpravljal o finančnem poslovanju Skupnosti v I. polletju in ugotovil, da so izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč, nesreč pri delu in nege družinskega člana v porastu. Kljub zaostrenim finančnim pogojem se je povečalo tudi bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo. Ko so člani odbora ugotavljali vzroke za takšne razmere, niso mogli mimo ugotovitve, da so tudi prometne nesreče eden izmed vzrokov za porast stroškov zdravstvenega varstva.
Po podatkih Postaje milice Velenje so prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami in veliko materialno škodo, ki so registrirane na področju Velenja nekoliko v upadanju, za okoli 300 % pa so v porastu kršitve prometnih predpisov.
Dnevno občani Titovega Velenja opažajo na vseh ulicah voznike koles z motorjem, predvsem otroke in mladostnike. Le-ti drvijo po ulicah z velikimi hitrostmi, prehitevajo osebne avtomobile, vozijo v skupinah in ogrožajo svojo varnost in varnost drugih. Nemalokrat se takšna brezglava vožnja konča z nesrečo in iskanju pomoči pri zdravniku.
Občinska zdravstvena skupnost Velenje bo v vseh primerih, ko bodo nastali stroški zdravljenja zaradi neupoštevanja prometnih predpisov in prometnih nesreč, dosledno zahtevala povrnitev stroškov zdravljenja od tistega, ki jih je povzročil, v primeru mladoletnosti ali otroka pa od staršev.
Razmislite starši!
Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Velenje
Kazniva dejanja v porastu
Varnosti namenjamo veliko pozornosti, pa vendar s stanjem na tem področju v občini Velenje ne moremo biti povsem zadovoljni, saj se število tistih, ki bi si radi kakšno stvar na nezaslužen način prisvojili, povečuje. Prav tako je vse več takšnih, ki se radi poveselijo tako hrupno, da motijo s tem ostale občane. Zadovoljni pa poleg tega tudi ne moremo biti z varnostjo cestnega prometa.
Vse več težav z vozniki motornih vozil
Za letošnje prvo polletje lahko na splošno rečemo, da v občini Velenje kriminaliteta narašča, čeprav dajejo statistični podatki nekoliko drugačno sliko. Velenjski miličniki so namreč obravnavali 377 kaznivih dejanj s tega področja, kar je za 8 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Z raziskanostjo teh dejanj niso povsem zadovoljni, saj je ta le 57 odstotna. In zakaj kljub manjšemu številu omenjenih dejanj, pravimo, da je v občini Velenje kriminaliteta v porastu?
V zadnjih mesecih beležijo velenjski miličniki namreč skokovit porast teh dejanj. V mesecu januarju so jih na primer obravnavali 40, maja 95, junija 92 .. .
Najštevilneje so tatvine in premoženjski delikti, kjer si storilci prilaščajo tako zasebno kot družbeno premoženje. Med njimi je precej velikih tatvin s katerimi je povzročena velika škoda. Precej preglavic pa delajo miličnikom tudi manjše vlomne tatvine. Veliko je še drznih tatvin ter tatvin koles z motorjem in različnih delov motornih vozil. Vse več je tudi kaznjivih dejanj izdaje nepokritega čeka in to v zelo visokih vsotah.
VELIKO KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU
Število kršitev javnega reda in miru seje v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani močno povečalo. Lani so jih zabeležili 238, letos pa kar 303. Najpogostejši kršilci so osebe pod vplivom alkohola, veliko pa je stalnih kršilcev. Med kršitelji jih je bilo kar 189 pod vplivom alkohola, 49 pa je bilo povratnikov. 101 kršitelja so miličniki pripeljali na Postajo milice, od tega pa so jih 55 pridržali do istreznitve. Največ kršiteljev je moških, v 28. primerih pa so javni red in mir kršile ženske. Največ kršiteljev je občanov občine Velenje, 71 pa jih je bilo od drugod. Najpogostejše kršitve javnega reda in miru so prepiranje in vpitje, pretepanje, ropot, kričanje in drugo vznemirjanje občanov. Pogosto pa je prisotno tudi hazardiranje. Glede na to, da je med povzročitelji kaznivih dejanj veliko vinjenih, velja vsekakor izpostaviti tudi kršitev točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam. V prvem polletju so miličniki zapisali 11 predlogov zoper gostince, ta ukrep pa bodo v prihodnje še dosledneje izvajali, saj menijo, da bodo z njim
zmanjšali kršitve javnega reda in miru.
Najpogosteje je javni red in mir kršen v centru Titovega Velenja v okolici diska Fleck, v Paki, Delavskem klubu, Restavraciji Jezero, pa tudi v privatnih stanovanjih, kjer popivajo in vrtijo glasno glasbo.
NEZADOVOLJIVA PROMETNA VARNOST
Varnost prometa je v občini
Velenje problematična. Miličniki so sicer obravnavali manj prometnih nesreč kot lani v istem obdobju, vendar pa je treba poudariti, da obravnavajo le tiste, pri katerih je povzročena škoda višja od 500 tisoč dinarjev in kjer so prisotne telesne poškodbe.
Za posledicami prometnih nesreč so v prvem polletju letošnjega leta na velenjskih cestah umrle štiri osebe, 36 pa jih je bilo telesno poškodovanih.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je prevelika hitrost, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti, vinjenost. ..
Največ prometnih nesreč povzročijo vozniki osebnih avtomobilov, vse več pa tudi vozniki koles z motorjem. Ravno ti vozniki povzročajo v zadnjem času veliko prometnih zagat, saj vozijo pogosto po površinah za pešce. Pripomb je veliko, zato poudarja komandir postaje milice Titovo Velenje Franc Krapše, da bodo še dosledneje ukrepali in v primerih, ko gre za mladoletne voznike, prijavili k sodniku za prekrške tudi njihove starše.
Število različnih ukrepov, ki so jih izrekli miličniki v letošnjem prvem polletju, se je močno povečalo. K sodniku za prekrške so napotili 501 voznika osebnega avtomobila (lani 215), 260 voznikov koles z motorjem (lani 38), 94 voznikov motornih koles (lani
23),	44 voznikov tovornjakov (lani 35)... Skupno so napotili k sodniku za prekrške v prvem polletju letošnjega leta 945 oseb. Močno se je povečalo tudi število mandatnih kazni. Voznikom osebnih avtomobilov so jih izrekli v 1293. primerih (lani 496), voznikom motornih koles v 23. primerih (lani 8) in voznikom tovornjakov v 69 primerih (lani
24).
»Prizadevamo si, da bi se stanje varnosti, izboljšalo.« pravi komandir Postaje milice Titovo Velenje. »Če hočemo to doseči,
niso dovolj le naša prizadevanja. Na vseh področjih našega dela potrebujemo pomoč občanov. Ti morajo bolj paziti na svoje in na družbeno premoženje. Pametno je, da ne puščajo večjih vsot denarja v stanovanjih in da zavarujejo dragocene predmete. V času odsotnosti naj se s sosedi dogovorijo, da popazijo na njihovo stanovanje. Nujno pa je tudi, da posredujejo miličnikom vse potrebne podatke (če jih seveda poznajo), da ti storilce lažje odkrijejo.
Kršitve javnega reda in miru bomo v veliki meri zmanjšali, če bodo gostinci uresničevali odlok o prepovedi točenja alkohola vinjenim in če bodo lokale zapirali ob predvidenem času. Vsekakor mora biti v prvi vrsti interes vsakega gostinca, da zagotovi svojemu gostu v lokalu prijetno bivanje.
Pomembne naloge čakajo delavce milice v drugem polletju tudi na področju prometne varnosti. V te aktivnosti pa se bodo v veliki meri morali vključevati vsi udeleženci v prometu in seveda organizacije, ki imajo karkoli s tem opraviti. To je med drugim svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, AMD, Društvo šoferjev in avtomehanikov, šole in vrtci. Veliko skupnega dela nas čaka še posebej v tem času, ko se bliža prvi šolski dan.«
M. Zakošek
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br-
zojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
27. avgusta 1987
•k titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas ★ stran 3
Sozd Gorenje
Na rezultate dela in gospodarjenja vplivajo tudi delavci
Velikokrat je že bilo povedano, da lahko na re/ultate dela in gospodarjenja bistveno vplivajo tudi kolektivi sami. Dokazov za takšne trditve je zagotovo več, za primer pa naj tokrat služi Gorenje.
V	vseh tovarnah tega poslovnega sistema sprejmejo hkrati z dokaj zahtevnimi letnimi načrti tudi podroben program ukrepov za doseganje planskih ciljev. Ob vsakokratni obravnavi rezultatov dela in gospodarjenja podrobno preverijo tudi uresničevanje nalog iz programov ukrepov za doseganje planskih ciljev in jih. če je to potrebno, dopolnijo tudi 7. novimi nalogami. Tudi letošnji polletni rezultati Gorenja so, v velilki meri zahvaljujoč prav učinkovitemu in doslednemu uresničevanju nalog iz programov ukrepov, zadovoljivi.
V	največji delovni organizaciji, v Gorenju Gospodinjski aparati, kjer so v prvem polletju prodali na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča 54 "n vse proizvodnje. so si za letos, med drugim,, zastavili za eno od po-
membnih nalog tudi 10% povečanje produktivnosti. V treh toz-dih že dosegajo načrtovano večjo produktivnost, v Gorenju Gospodinjski aparati dosegajo tudi za letos predvidene planske cilje kakovosti (pri čemer se je bistveno zmanjšalo število servisnih posegov v garancijski dobi), uspešni pa so bili tudi na inovacijskem področju. V akciji »Predlagaj nekaj koristnega« je sodelovalo blizu 70% vseh delavcev, številni predlogi pa bodo prispevali k povečanju produktivnosti, zmanjšanju stroškov proizvodnje in izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih. Zdaj so prizadevanja delavcev te Gorenjeve tovarne usmerjena /lasti v inovacijo proizvodnega programa in tehnološko prenovo proizvodnje, ki ju postopoma že začenjajo uresničevati.
V nazarskem Gorenju Glin izvajajo program prestrukturiranja proizvodnje, prav tako izvoza. Zahvaljujoč tudi novim programom so v zadnjem letu dni pove-
čali fizični obseg proizvodnje za 16%, izvoz pa za več kot 130%.
Povečali so tudi delež izvoza v realizaciji, in sicer je znašal ob koncu letošnjega junija 15%. Prav tako pomembno pa je, da zmanjšujejo izvoz rezanega lesa in surovih ivernih plošč, istočasno pa povečujejo izvoz izdelkov višje stopnje predel ave, s katerimi bodo ustvarili kar 80 % vse letošnje prodaje na tuje. Letos, na primer, so v Gorenju Glin namenili za tuje kupce skoraj vso proizvodnjo pohištvenih elementov, prav tako pa tudi vso proizvodnjo novosti vrtnih hiš in strešnih oken.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, na primer, so povečali v prvem letošnjem polletju proizvodnjo za 5%, produktivnosti pa za 8%, kar je celo \eč, kot so načrtovali. Zmanjšali so pa tudi stroške proizvodnje na enoto proi/voda.
V tovarni keramičnih ploščic Gorenja Notranja oprema pa so povečali kakovost za 6 % itd.
Gorenje Glin
Novo: regali za večnamensko uporabo
Piredelavo lesa. iglavcev so v Gorenju Glin, Lesni industriji Naz:arje dopolnili s sistemom re-galov za večnamensko uporabo za sitanovanjske in kletne prostore. Sistem regalov obsega elemente za namestitev videoak'usti-čnih aparatov in knjig, prav tako pa Budi za shranjevanje čevljev, ozinnnice in steklenic. Elementi so iizdelani iz posebej profilira-nih smrekovih letvic, iz Nazarij pa jjih bodo odpremljali razsta-vljeine. Površina elementov je samo Ibrušena tako, da se bo kupec sami odločal za barvanje oziroma lakiiranje.
Počitniško delo
Juilija in avgusta je bilo v na-zars>kem Gorenju Glin na poči-tnišlkem delu 57 dijakov in štipendistov. Med enomesečnim počiitniškim delom so opravljali lažjča dela v proizvodnji. V tozdu Stavvbno pohištvo je bilo na poči-tnišlkem delu 16 dijakov in štipendistov, v tozdih Žagarstvo in Enetrgetika po 15, v tozdu Iverna pa 111.
Goirenje
Nortranja oprema — tozd Pohištvo
Prroizvodnja večja za 1 19 %, produktivnost za i 9 %
V ' tozdu Pohištvo delovne or-ganiiizacije Gorenje Notranja opreema so v letošnjem prvem polldetju dobro delali in gospodarili. . Šestmesečne planske naloge so ppresegli, v primerjavi z enakim 1 obdobjem lanskega leta pa so ddosegli za 19% večjo proiz-voddnjo, zlasti še na račun pove-čanjaja izdelave kopalniškega po-hištvtva, povečala pa se je tudi proiaizvodnja embalaže za potrebe Gorerenja Gospodinjski aparati. Pommemben dosežek predstavlja tudi li 9 % povečanje produktivnosti didela, ki je večje od načrtovanega^.
.V J obdobju januar — junij so v temeieljni organizaciji združenega dela a Pohištvo Gorenje Notranja oprerema naredili 68.400 kuhinjskih h in kopalniških elementov, 48.00000 elementov dodatne opreme, 8, 8.400 kubičnih metrov embalaže ie in 5.600 WC desk.
Gonrenje Commerc
Usspela predsta-vititev na Poljskem
NaSla mednarodnem sejmu izdelkov širokoke porabe v Poznanju na Poljskem :m je Gorenje Commerce predsta-
vilo izdelke delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Notranja oprema. Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Gorenje Bira Bi-hač. Gorenje Mura. Gorenje Metal-plast Ruše. Gorenje Fecro Slovenj Gradec in Gorenje Tiki Ljubljana.
Zadnji dan sejma si je Gorenjev razstavni prostor ogledalo okrog 50.000 obiskovalcev, kar priča o precejšnjem zanimanju Poljakov za izdelke Gorenjevih tovarn.
BOIJ RAZGIBANO DELO MLADIH
Na programsko volilni konferenci
osnovnih organizacij ZSMS Gorenje Commerce so sprejeli delovne usmeritve za prihodnje obdobje. Posebno pozornost bodo namenili vlogi organizacije mladih pri oblikovanju odločitev skupnega pomena v delovni organizaciji Gorenje Commerce in izboljšanju odnosa mladih do dela v organizaciji ZSMS. Prizadevali pa si bodo še, da bi čimprej zaživele delovne skupine mladih.
Za novega predsednika konference osnovnih organizacij ZSMS Gorenje Commerce je bil izvoljen Jože Grčar.
Je kmetova ura res
vredna le 80 jurjev?
Že precej časa je v ospredju naše pozornosti kriza v kmetijstvu, posebej v živinoreji. Vsi po vrsti, od kmetov do potrošnikov, se razburjamo nad cenami, vsak s svojega zornega kota seveda. Zato najbrž ne bo odveč nekaj podrobnejših podatkov o vsem tem. Koliko kmet zasluži, koliko je vredno njegovo delo? Najprej nekaj podatkov o mleku, zatem pa pregled rentabilnosti gospodarjenja na eni najboljših kmetij v Gornji Savinjski dolini.
Dejanski stroški za liter mleka so po zadnjih izračunih 116 dinarjev brez upoštevanja vloženega dela za pridelavo krme, krmljenje, molžo, oskrbo živine in podobno. Osnovna cena, ki jo kmet dobi za liter mleka je 125 dinarjev. K temu dobi še 22 dinarjev premije v obliki regresa za umetna gnojila, v kratkem pa naj bi kmetje dobili še dodatek po 17 dinarjev za liter. To so dinarji, ki jih je družba v teh kriznih časih uspela zbrati na najrazličnejše načine, da bi preprečila upadanje proizvodnje mleka. Seveda začasen ukrep, ki dolgoročno ne rešuje ničesar. Vse te stimulacije za liter mleka seveda odpadejo, če mleko iz kakršnihkoli razlogov ni higiensko in kakovostno neoporečno. Razlika med dejanskimi stroški in osnovno ceno za liter mleka je torej 9 dinarjev. Če bi upoštevali vloženo delo, bi morala biti najmanj 80 dinarjev. Kmetje poudarjajo, da bi bila realna osnovna cena za liter mleka 190 dinarjev in z njo bi bilo za silo poplačano vloženo delo.
Koliko je zares vredno kmetovo delo bo pokazal izračun rentabilnosti gospodarjenja na mle-čno-usmerjeni hribovski kmetiji, ki so ga po julijskih cenah pripravila na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Pri tem velja posebej poudariti, da izračun velja za eno od petih najboljših kmetij od 800 v Gornji .Savinjski dolini. Pravzaprav je glede na intenzivnost tržne proizvodnje najboljša v mozirski občini, upoštevati pa je treba tudi to, da vsaj dve tretjini kmetov gospodari v mnogo težjih pogojih.
Naša kmetija ima 12 hektarov kmetijskih površin in 18 hektarov gozda z letnim etatom 70 ku-bikov, v hlevu je 15 krav in 8 plemenskih telic. Tržna proizvodnja na leto je 80.000 litrov mleka, 4 plemenske telice in 6 telet. Vrednost osnovnih sredstev (gospodarski objekti, kmetijski stroji in oprema ter osnovna čreda) je 75
milijonov dinarjev. Izračun je narejen za tri delavce, gospodar, žena in sin (hčerka).
STROŠKI GOSPODARJENJA
Fiksni stroški gospodarjenja ne glede na obseg tržne proizvodnje znašajo na leto na takšni kmetiji 3.700.000 dinarjev. Sem sodi redno in investicijsko vzdrževanje objektov, strojev in opreme (1.500.000); zavarovanje gospodarskih objektov in strojev (100.000); obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje družine (1.425.000); družbene dajatve (175.000) in ostali stroški kot je zimsko pluženje, vzdrževanje cest in podobno (500.000 dinarjev — ocena).
Odvisni stroški dosežejo 5.600.000 dinarjev. To so mineralna gnojila (1.440.000); krmila, semena, rudnine in škropiva (2.850.000); nafta (460.000) elektrika (300.000); veterinarske storitve (250.000) in zavarovanje osnovne črede (300.000).
Glavni stroški gospodarjenja znašajo skupaj 9.300.000 dinarjev, delež fiksnih je 40 odstotkov, odvisnih pa 60.
PRIHODKI
Za 80.000 litrov mleka 10.400.000, za 3 izločene krave 990.000, za 3 plemenske telice 2.250.000, za 6 telet 900.000, od različnih premij skupaj 1.710.000 in od prodaje 70 kubikov lesa 1.750.000. Skupen prihodek kmetije je 18.000.000 dinarjev. Če torej od prihodkov odštejemo stroške gospodarjenja dobimo dohodek kmetije, ki je po teh cenah 8.700.000 dinarjev.
USPEŠNOST GOSPODARJENJA
Na podlagi tega je dohodek na zaposlenega na leto 2.900.000, na mesec pa 241.666 dinarjev. Če upoštevamo 8-urni delovni dan, je kmetova ura vredna netto 794,52 dinarjev in bruto 924,66 dinarjev. Ob pogoju, da bo izplačan obljubljeni dodatek za liter mleka, bo kmetova ura vredna brutto J.020,55 dinarjev. Brez tega pogoja kmet torej ne dobi na uro niti 800 dinarjev, ob dejstvu, da kmetov delovni dan ne traja le osem ur. Takšen je pač izračun za boljšo primerjavo z ostalimi.
Za konec le še opomba, da v omenjeni dohodek kmetije ni všteta vrednost živine in pridelkov za domačo porabo (meso, zelenjava, sadje, les in drugo), prav tako pa tudi ne opravljene delovne ure za to proizvodnjo.
J. P.
To je, razumljivo, samo nekaj primerov dosežkov Gorenjevih delovnih organizacij, na katere so resnično pomembno vplivali tudi. delavci.
Rezultat navedenih in seveda tudi drugih prizadevanj je sorazmerno dobro uresničevanje letošnjih planskih usmeritev Gorenja, kar še posebej velja za usmeritve na področju fizične rasti proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza. Nižja od načrtovane je le akumulacija (spričo nenormalnega dviga cen domačih surovin in reprodukcijskega materiala, neustrezne politike tečaja dinarja in tudi še neizkoriščenih notranjih rezerv v posameznih tovarnah). Sicer so tovarne Gorenja bodi mimogrede omenjeno, v letu dni povečale fizični obseg proizvodnje za 10%. občutno se je povečala produktivnost. izvoz na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča, ki je ena od poglavitnih razvojnih usmeritev tega poslov nega sistema. pa je bil večji za skoraj 20 " ii.
POD PRHO
Prometni vozel
Res je vprašanje, kdo bi moral spregovoriti o prometnih nesmislih v Titovem Velenju, da bi v našem središču to malo bolj odmevalo. Vsi dosedanji apeli občanov namreč niso naleteli na odziv, vsakdanjemu tarnanju pa itak nihče ne prisluhne.
Le zakaj bi si naši strokovnjaki, ki.so tako bleščeče začrtali prometnice v Titovem Velenju belili glave s takšnimi malenkostmi.
Pa si želimo le kanček logike. Ob vseh dragih načrtih (demokratično potrjenih?!), projektih 2000 itd, se nam, v našo vsakdanjost, prikradejo preozke ulice, vožnja avtobusov po središču mesta, zastrašujoče postavljena prometna signalizacija, vožnja motoristov in kolesarjev po prometnih ulicah, pa naravnost šokantne prometne rešitve ob PTT, Nami in sedaj še ob trgovini v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja.
In tale nanizanka je le del naše vsakdanjosti na tem področju, ki jo z novimi in novimi bleščicami dopolnjujemo iz leta v leto. Na koncu potem seštejemo mrtve in ranjene, zavržemo ali popravimo pločevino. In . . . »jovo na novo« v prometni »džumbus« našega mesta.
B. Zakošek
Gorenje Gospodinjski aparati
Naložbeno razvojne usmeritve
Spremembe v organiziranosti delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati in drugih delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju, s katerimi so bili delavci podrobno seznanjeni, so prevladovala v delu komunistov v Gorenju Gospodinjski aparati, organiziranih v devetih osnovnih organizacijah ZK. Ugotovili so. da sta samoupravna in poslovna preobrazba Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti v središču Šaleške doline skladni z usmeritvami CK Zveze komunistov Slovenije za ostvaritev pogojev za učinkovitejši gospodarski razvoj; med temi usmeritvami sta kot pomembni omenjeni tudi samoupravna in poslovna preobrazba združenega dela.
Sicer so v vseh osnovnih organizacijah ZK Gorenja Gospodinjski aparati, upoštevaje razmere v okolju, v katerem deluje-
jo. in usmeritve idejnega plenu-ma C K Zveze komunistov Slovenije. sprejeli akcijske programe za prihodnje delo.
Konferenca osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati pa je na zadnji seji, med drugim, obravnavala naložbeno razvojne usmeritve te največje delovne organizacije poslovnega sistema Gorenje. Pri izdelavi usmeritev so, kot ugotavljajo, upoštevali tako trenutni položaj kot razvojne usmeritve sleherne temeljne organizacije združenega dela in nujne tehnološke posodobitve. Pri oblikovanju naložbeno razvojnih usmeritev Gorenja Gospodinjski aparati so, razumljivo, upoštevali tudi zahteve tujih trgov, kamor prodajo okrog 6(1 odstotkov vse proizvodnje gospodinjskih aparatov. Pomembna je nadalje usmeritev, da novih objektov ne bodo gradili, se pravi, da želijo kar najbolj smotrno
izkoristiti obstoječe prostorske zmogljivosti, dela pa bodo opravljali med obratovanjem naprav.
Eno od vodil je bilo še obvladovanje računalniško podprte tehnologije, kar je tudi nadvse pomembno. Da pa bi naložbeno razvojne usmeritve lahko uresničili v predvidenem roku in dosledno skladno s predvidevanji, pa bodo morale naloge, ki iz teh usmeritev izhajajo, kar najhitreje postati »last« vseh delavcev.
Ker so ugotovili, da idejno političnemu usposabljanju komunistov v zadnjem času niso namenili zadostne pozornosti, so delegati osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati sklenili, da je treba enkrat za vselej prenehati s takšno prakso. Doslej opravljeno kadrovanje komunistov v različne oblike idejnopolitičnega usposabljanja pa obeta, da bodo zadnji sklep tudi resnično uresničevali.
Nazarje — Mozirje
Kolektor bo zgrajen še letos
Problematiki varstva okolja in v zvezi s tem posebej čistim in zdravim vodam v Gornji Savinjski dolini že dalj časa namenjajo veliko pozornosti. To velja za krajevne skupnosti, za vse organe na ravni občine, za društva, šole in ostale. Zlasti je problem čistih voda prisoten v spodnjem delu doline na področju krajevnih skupnosti Nazarje in Mozirje.
To pozornost potrjuje dejstvo, da so izgradnjo kolektorskega sistema med Rečico, Nazarjami in Mozirjem predvideli in sprejeli že v programu 3. referenduma. Obenem s tem seveda tudi gradnjo čistilne naprave nižje Mozirja. Kolektor od Delejevega jezu pred Mozirjem do gozdne šole so gradili v letih 1984 in 1985, letos pa ga gradijo od tega jezu do Nazarij. Izvajalec del je celjski Nivo, formalni investitor pa Komunalna delovna organizacija Mozirje. Formalni zato, ker je prevzela le investicijski servis, dejanski investitor pa so referendumska sredstva in sredstva območne vodne skupnosti Savinja—Sotla.
Kolektor med Nazarjami in Mozirjem bo torej zgrajen še le-
tos, obenem s tem pa teče še akcija varstva voda po vseh krajevnih skupnostih. V ta namen je Komunalna delovna organizacija pripravila poseben samoupravni sporazum, ki so ga razumljivo razen omenjenih treh sprejele vse ostale krajevne skupnosti. Sporazum med drugim zajema pripravo idejnih rešitev za čiščenje odpadnih voda v vseh večjih naseljih. Pri izbiri čistilne naprave po posameznih krajih bodo verjetno izbrali sistem bio-di-skov, ki je za manjše kraje dokaj primeren. Porabi malo energije, učinki čiščenja dosegajo 85 odstotkov, naprava pa tudi ne ne bi kazila okolja. Za idejne projekte so krajevne skupnosti že združile sredstva in bodo v kratkem tudi že izdelani.
Poseben problem pri gradnji kolektorja se pojavlja v zvezi z Rečico. Izračuni namreč kažejo, da bi bila kolektorska povezava do Rečice precej dražja od čistilne naprave, ki jo načrtujejo za ostale večje kraje. Kolektor torej finančno naj ne bi prišel v po-štev, vendar prebivalci krajevne skupnosti Rečica smatrajo, da bodo s tem prikrajšani za referendumska sredstva. Zadevo bo torej treba strpno razčistiti, tudi glede na dejstvo, da se sedanji kolektor. gradi v veliki meri iz sredstev območne vodne skupnosti, referendumska sredstva pa trošijo le v posameznih nujnih primerih. Kakorkoli že, odločiti se bo treba kar najbolj smotrno. Tudi zato, ker se bo treba pripraviti na referendum za 4. samoprispevek v občini Mozirje, z njim pa bi se morali odločiti za izgradnjo čistilne naprave, brez katere kolektorski sistem seveda ne pomeni ničesar.
j. p.
wsm
Gradnja kolektorja tik ob Savinji je zelo zahtevna (vos)
l_stran*nas C£3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 27. avgusta 1987
90-letnica gasilskega društva Titovo Velenje
čno vreme. Pri kotalkališču se je ob 9.30 uri formirala kolona gasilskih ešalonov, folkloristov Ko-lede, mladincev, ter tehničnih gasilskih sredstev. Ob koračnici rudarske godbe je sprevod krenil po Kidričevi, Jenkovi, Prešernovi in Rudarski cesti, kjer je bila postavljena tribuna za gostE. Nekakšna promenadna budnica je privabila tudi nekaj občanov, ki so imeli kaj videti. Urejeni ešaloni, brezhibno pripravljena vozila, stromni koraki in poždra-vi — prava predstavitev gasilske tehnike, tehnologije in volje ljudi, pripadnikov gasilskih organizacij. Takšna »vojska«, kot je dejal eden izmed imenitnih gostov, lahko zelo vpliva na požarno preventivo, sposobna pa se je spopasti z vsako ognjeno nevarnostjo, elementarnimi nesrečami in drugimi posledicami nezgod pri delu in v prometu. Strumen sprevod je odkorakal in odpeljal na osrednji slavnostni prostor, pred gasilski dom.
SVEČANOST IN ČESTITKE
Značilnost vseh dogajanj v pripravah in ob prireditvi je bila de-
lovna vnema, disciplina in osebna zavzetost prireditvenega odbora ter vsega angažiranega članstva. Tako je potekal tudi svečani del, proslava 90-letnice. Vsi imenitni govorniki so veliko več poudarili sedanji pomen požarne varnosti in gasilstva, kot zgodovino in zasluge. Pohvalno so se izrazili o osnovnem cilju požarnega varstva — o preventivni dejavnosti in operativni sposobnosti, ki pa je odraz skupnega dogovarjanja, strokovnega usposabljanja ter pravilnih usmeritev v tej požrtvovalni, humani in prostovoljni dejavnosti. Župan Šulek je iskreno pohvalil delo in vzgojo gasilcev ter čestital jubilantu ob visoki obletnici. Povedal je, da tudi v bodoče občani računajo na gasilce tako kot so do sedaj, da pa bodo imeli le ti vsak pravo mesto za dogovarjanje in odločanje o bodočem razvoju požarne varnosti in gasilstva. V osrednjem govoru je tovariš Božič spregovoril o delu gasilstva, o pomenu ohranjanja tradicij zaslužnih gasilskih zanesenjakov ter o stroki. Ni manjkalo pozdravov in daril med gasil- | skimi organizacijami, tovariški I
pozdravi in želje za sodelovanje ter uspehe pa so bili gotovo naj-prisrčnejši sklep Dneva gasilcev občine Velenje, kot so to slavje poimenovali organizatorji.
Za zaključek proslave je poveljnik društva Franc Pečečnik st. izročil ključe novega tehnično reševalnega vozila (v NČ smo ga že predstavili) posadki vozila, ki je bila predhodno strokovno usposobljena za ravnanje s sodobnim strojem in orodjem.
Gostje so se zadržali na tovari-škem pomenku, poklepetali o delu in težavah, razhajali pa so se v družabnem vzdušju — saj se bodo še srečali, popoldne na vrtni veselici, na novih akcijah pri bodočem delu, za katere jih tako smelo začrtna aktivnost obvezuje. In to zaradi našega skupnega interesa — varovati družbeno in zasebno premoženje, življenja in delovna sredstva.
Ob tako visokem jubileju čestitamo našim gasilcem tudi v uredništvu Našega časa.
Jože Miklavc foto: B. Z.
Dan gasilstva občine Velenje
Proslava devetdesetletnega jubileja, delovanja in uspehov Gasilskega društva Titovo Velenje se je spontano spremenila v pravi gasilski spektakl tako po vzdušju kot tudi po brezhibno izvedenih aktivnostih. Še posebej slavnostno je bilo na sobotni seji organov društva in na nedeljski paradi ter svečani proslavi, ki so se je udeležili številni gostje iz občine Velenje, iz vseh pobratenih gasilskih organizacij ter najvišjega vodstva Gasilske zveze Slovenije. Okrog osemsto uniformiranih gasilcev so na nedeljskem mimohodu po Titovem Velenju pozdravili predsednik skupščine občine Velenje, mag. Drago Šulek, predsednih Gasilske Zveze Slovenije, prof. Branko Božič, predsednica Občinske konference socialistične zveze Nada Hudarin, načelnik operativnega štaba Gasilske zveze Slovenije, ing. Tone Sentočnik in drugi visoki gostje.
SVEČANA SEJA PREDSEDSTVA
V soboto popolodne je ozalj-šan gasilski dom v Titovem Velenju ponosno pozdravil goste in člane gasilskih organizacij OGZ Velenje ter GZS, vzdušje ob koncertu godbe na pihala RLV pa se je stopnjevalo vse do pričetka svečane seje predsedstva in upravnih organov društva, ki je bilo ustanovljeno pred 90 jeti.
Med gosti, katerim je uvodoma spregovoril predsednik GD Titovo Velenje Karli Majdak, so bili prejemniki visokih odličij Republiške gasilske zveze, predstavniki vseh sosednjih in bratskih Gasilskih zvez ter društev, predstavniki vseh društev OGZ Velenje, predstavniki nekaterih delovnih kolektivov iz občine, predsednik KPO SOZD Gorenje, magister Herman Rigelnik, direktor RLV Lojze Diacci, predsednica OK SZDL Nada Hudarin, predsednik SO Velenje mag. Drago Šulek, predsednik RGZ, prof. Branko Božič in drugi visoki predstavniki gasilskih in družbeno političnih organizacij.
Med slavnostnim nagovorom je profesor Božič čestital društvu in njihovim organom ob visokem jubileju ter ob uspehih, ki jih ta organizacija niza že vrsto desetletij. Med drugim je dejal: »Toplo mi je biti v sredini, ko ni nikoli slišati razprtij in primerjanja med boljšimi in višjimi. Vaše društvo je zahvaljujoč odličnim ljudem in strokovnjakom ohranjalo dolgoročne usmeritve v
razvoj gasilstva. Vseskozi ste imeli za osnovo človeka kot družabnika v vrstah gasilcev, zato tudi upehi niso izostali. Danes ste res lahko ponosni, tako kot vsa občina, da predstavljate izjemno trdno samozaščitno organizacijo, ki jo, mimogrede rečeno, takšen industrijski bazen tudi potrebuje.
K vam smo se hodili učiti, primerjati. iskati ideje za razvoj gasilstva in disciplino. In kar je še posebej pomembno, pa je tudi redkost v Sloveniji ter v državi, gasilstvo je raslo z razvojem industrije, tehnologije, z večanjem mesta Titovo Velenje. Takšnemu kolektivu gredo še posebne čestitke in priznanja.«
Tovariš Božič je nato podelil visoka odličja. Priznanja in plakete pa so sprejeli tudi delovni kolektivi, gasilska društva in gasilske zveze sosednjih občin.
GASILSKO ODLIKOVANJE III. st.: Ivan Bizjak — GD Paška vas, Jože Hudales GD Titovo Velenje, Ivo Krofi - GD Titovo Velenje, Franc Komprej — IGD TUŠ in Marija Lebar - IGD TUŠ.
GASILSKO ODLIKOVANJE
II. st.: Rudolf Imperl - GD Šoštanj, Herman Lešnik — IGD TUŠ, Jakob Meh - GD Titovo Velenje, Pavla Turk - GD Šoštanj in Martin Turk st. — GD Šoštanj.
GASILSKO ODLIKOVANJE I. st.: Karli Majdak — GD Titovo Velenje, Herman Meh GD Titovo Velenje in Marta Pečečnik - IGD REK.
ODLIKOVANJE »GASILSKA PLAMENICA« III. st.: Alojz Hrustelj — GD Titovo Velenje in Ivan Ramšak — GD Ga-berke.
ODLIKOVANJE »GASILSKA PLAMENICA« II. st.: Franc Mevc - IGD TUŠ in Franc Špeh — IGD REK.
ODLIKOVANJE »»GASILSKA SPOMENICA« 1. st.: Edo Kuhar -GD Šentilj.
Gasilsko društvo Titovo Velenje je Republiška gasilska zveza odlikovala ob 90. letnici z republiškim oblikovanjem Plamenico I. stopnje.
PARADA PO TITOVEM VELENJU
Velikim pripravam, ki so jih organizatorji vložili v organizacijo prireditve, še posebno svečani paradi, je svoje dodalo tudi son-
Tisti, ki še nikoli nismo bili v Veliki Britaniji, smo že med potjo razmišljali, kakšno bo vreme med našim bivanjem v tej otočni državi. Za to deželo smo doslej slišali, da je znana po nenehnem dežju in zlasti po megli. Ali bo tudi nam kvarila razpoloženje? Bojazen je bila odveč. V Cam-bridge smo prinesli lepo vreme, ki nas je spremljalo v glavnem ves čas. Pa tudi naši gostitelji so nam povedali, da kadar pride kdo izmed naših tabornikov k njim, prinese lepo vreme. »Tudi tokrat smo bili prepričani, da nam boste prinesli sonce,« so nam dejali. Resnično smo ga, vendar tudi odnesli. Ko smo odpotovali, nas je namreč na poti kmalu zajela nevihta. Angleški dež pa smo vendarle občutili, ampak ne v Cambridgeu, temveč kasneje v Londonu, pa tudi Yor-ku, iz zgodovine znanem vikinškem mestu. Droben dež se hitro in nepričakovano usuje. Preden se zaveš, si že pošteno moker. Nekatere izmed nas je precej namočil. Ni namreč dovolj, če imaš dežnik ali dežni plašč, imel sem kar dva, saj so zelo poceni, a v avtobusu, treba pa jih je imeti pri sebi.
V Felixstoweu, mestu, kjer je pristal »naš« trajekt, smo se prvič srečali z našimi gostitelji — vodstvom 26. skupine skavtov v Cambridgeu. Zaželeli so nam prisrčno dobrodošlico in nas popeljali proti našemu cilju. Po približno dveh urah smo o i 11 na cilju Cambridgeu oziroma v collegeu, ki je bil naš dom med večdnevnim bivanjem.
Med vožnjo do tja smo si seveda z zanimanjem ogledovali okolico. Temperatura v avtobusu pa se je kar precej dvignila, ko smo tik pred ciljem pri eni izmed hiš zagledali našo stoenko, kmalu za tem pa pri drugi stoosemindvaj-setko. Na ulici pa je našo pozornost pritegnil tudi Tomosov motor. Zgleda, da Angleži pri avtomobilih niso tako zbirčni kot na primer mi. Tudi menjujejo jih ne tako pogosto. Gotovo pa ne vsaki dve, tri leta. Vodia 26. skupine skavtov ima renoulta starega že 10 let: Če bo »šel« še čez naslednji tehnični pregled, ga ne bo menjal, nam je mimogrede zaupal. Resnično, na cestah smo videvali v glavnem stare avtomobile, za razliko od Pariza, ki smo si ga ogledali čez nekaj dni, kjer se prebivalci vozijo v najboljših
»znamkah«. Takšen je bil naš vtis.
Za Cambridge je značilna vrsta drugih stvari. To ie mesto co-ledgeu. Menda jih je kar 31. Med stotisoč prebivalcev je približno 15 tisoč študentov, med temi pa kar tri tisoč iz drugih držav. Na ulicah lahko srečaš študente vseh narodnosti, tudi Jugoslovane. Največji del našega bivanja smo preživeli v taborniških oblačilih: da seje vedelo, kdo in kaj smo, pa tudi, da smo se v množici najlažje našli. Na krojih smo imeli tudi naše oznake in niso bili redki primeri, ko so nas ustavili študentje iz Jugoslavije. Sam sem spoznal Splitcanko, Konjičanko, Metličanko, pa študenta iz Lju-1 bljane. Vsi štirje so prišli v to mesto na tečaj angleščine. Običajno tam ostanejo po mesec dni in živijo pri angleških družinah. Dopoldne obiskujejo tečaj na collegeu, prosti čas pa preživljajo v glavnem z družino gostiteljev in tako na najbolj koristen način dopolnjujejo dopoldansko teorijo s prakso »doma«. Posebna značilnost tega starodavnega mesta je tudi, da nikjer ni nobenega griča, ali grička, in da leži kar sedem metrov pod morsko gladino. Po tem se radi primeriajo z mesti Nizozemske. In prav ta
ravnina ravne poti, ceste, so razlog, daje Cambridge tudi mesto kolesarjev. Toliko ljudi na kolesih v življenju še nisem videl, razen na televizijskem ekranu. Tu niso potrebne razne pro-aeandne trim akcije, ampak je olo njihovo glavno prevozno sredstvo. Najbolj praktično vozilo je študentom kolo. Kot nam je dejal Ljubljančan, dobiš kolo ria posodo za 5 funtov na teden in vprašanje obvladovanja razdalj je rešeno.
Če sodim po kolesih, Angleži sploh niso razvajeni ljudje. Novega nisem videl nobenega, ampak samo stara, tudi zarjavela, vendar še vedno uporabna. Pri nas pa na raznih trim akcijah kar tekmujemo, kdo bo imel boljše kolo. Vsako kolo ima košarico, te so v glavnem pletene, ne pa kovinske. Več dni smo bili v Cambridgeu, veliko hodili po najbolj prometnih poteh, pa nismo videli nobene nesreče, v kateri hi sodelovala kolesar kolesar, kolesar pešec, ali kdorkoli. Prometna kultura"je v tem mestu na najvišji ravni. Nisem si mogel kaj, da je ne bi primerjal z naso, v središču Titovega Velenja, kjer smo nemočni proti motoristom, kaj šele proti kolesarjem.
Ljudje so zelo neposredni, pri-
jazni, gostoljubni povsod Pamor-koli stopiš: v trgovino, gostišče, ali če si na domu koga od prebivalcev Cambridgea, pravo nasprotje belgijskega gostilničarja v vVaterlooju, ki nas je enostavno napodil iz njegovega lokala. Njegovo gostišče je namreč vabljivo za turiste, ker je bil v njem tudi Napoleon in zaradi opreme iz tistih časov. To opremo oziroma slike smo si želeti ogledati, ampak je gostilničarju šlo bolj za zaslužek. Naročiti bi morali vsaj kavico. Pa se tudi mi nismo dali'. Odšli smo in sklenili, da nas ne bo nikoli več videl . . . Seveda, če bomo še kdaj potovali tam mimo.
Nadvse navdušeni smo bili nad sproščenostjo ljudi Cambridgea. To smo občutili v njihovih parkih. Ti so seveda znani po lepi, zeleni angleški travi. Ne samo parki, tudi okrog hiš, ulice, vsepovsod je čisto in lepo urejeno. V parku te nihče ne oo napodil, če boš stopil na travo. Pa ne samo stopil. Parki so parki, prostor za počijek, v pravem pomenu besede. Če si utrujen, posedeš na travo, kolikor dolgo pač hočeš in nikomur nič mar zato. Zelenice kljub vsemu niso pohoje-ne, ker je trava negovana, površine so gladke kot bi bile obrite.
Ulični umetniki
Pravijo tudi, da zelo hitro raste. Zato pa je »kriv« vpliv Atlantika, in dez, ki stalno pada.
Del vsakdanjosti Čambridgea, pa tudi drugin večjih mest, so ulični umetniki — glasbeniki, slikarji, pantomimiki (slednje smo srečali v Parizu), itd. Nekateri so nas, pa tudi druge turiste, izredno navdušili in naenkrat je bila okrog njih prava množica ljudi, drugi ne sodijo niti v poprečje,
kot na primer stari možakar, ki ie igral na ustne harmonike. Ko sem ga fotografiral, je pohitel za mano in zahteval, da mu moram dati peni. Nisem se naredil Francoza. S takšnimi javnimi nastopi si seveda služijo denar (funte). Naključni obiskovalci so zelo darežljivi do pravih mojstrov, še zlasti, če so izvirni povrhu. (Dalje prihodnjič).
Stane Vovk
Prvo srečanje z našimi gostitelji
Dogovorila sva se za peni
27. avgusta 1987 * «0.0 »elen)e	NAŠI KRAJI IN LJUDJE	"gg C3S * 5


Ta krasni občutek ljubezni
do ljudi, sistema in narodne televizije nas tokrat poganja k pisanju. Kolegi Petru, ki je teden nazaj opletal okoli Poletne noči, se je nazadnje pridružil tudi vsena-rodni satirični tednik Pavliha. Ta jo je v zadnji številki takole zaro-bil: »TV Poletna noč — to je takrat, ko si želiš, da bi se čimprej zdanilo«.
Vse skupaj je za crknit! Videti je, da smo soočeni s pravo in dobro organizirano hordo borcev, ki želijo delovnemu človeku ukrasti še zadnje, kar si lahko ob trdem delu privošči: to je prijetno in ležerno večerno sprostitev ob prisrčnih TV neumnostih.
Normalni delovni ljudje si poleti po pravici ne znamo več predstavljati uspešnega dela v službi, če nismo prejšnji večer prejeli predpisane in ponujene doze poletne TV igrivosti.
Petra R. moramo ostro vprašati: kaj bi naj torej na TV Ljubljana vrteli? Pa menda ja ne še več ubijalskih vremenskih napovedi, še več srhljivih poročil iz Perzijskega zaliva, še več dokazov o Reaganovih špekulacijah in trgovanjih s smrtjo, še več ostrih inflacijskih izjav B. Mikuliča, še več novih volilnih idej C. Ribičiča, še kakšen Agrokomerc . . .?
Ne, ne in še enkrat ne! Pa že raje ogledujemo Mišo Molk in Marjana Kralja, ki prijetno in duhovito kramljata o najpomembnejših stvareh na tem svetu. Tadva nas znata sprostiti, da postanemo lahkotni in igrivi ob večnih resnicah, ki jih sproščeno trosita v kamere in naše domove. Tisti, ki po gostilnah čvekajo, da sta jih spominjala na dve imbe-cilni osebi, ki zganjata nevrotično diktaturo sploščenih mo-žgan, so dobesedno skregani z zdravo pametjo.
Poletno noč torej potrebujemo, da nikoli tega! Tisti, ki ne misli tako, ni dorasel izredno resni situaciji. Vprašajmo se vendar: kdo pa navsezadnje pripravlja in ureja TV programe na ljubljanski televiziji? Pa menda ja ne sovražniki našega samoupravnega socialističnega reda? Kaj-paše! Urejajo jih najbolj izkušeni in preverjeni borci za lepšo in
svetlo bodočnost! Naša televizija ni nastala iz prahu in se vanj tudi nikoli ne bo zrušila!
Beg od poletne noči bi lahko v določenih okoliščinah enačili celo z narodnim izdajstvom! RTV hiša je vendar vsenacionalna institucija in dvomiti v njeno poslanstvo je huda reč. Osebo, ki beži od poletne noči bi v nedemokratičnem režimu gotovo po hitrem postopku označili za narodnega izdajalca, sovražnika ljudstva, desničarja, birokrata, zagovornika večstrankarskega sistema, centralista, anarhista, separatista, skratka bedaka.
Pri nas pa vendar nismo takšni. Vemo, daje treba odpustiti tistim, ki ne vedo kaj delajo in mislijo. Bodimo sočutni do njih: namesto da bi uživale, te osebe oh poletnih nočeh škrebljajo po pisalnih strojih. Mrkih obrazov in zgrbljene slonijo nad svinčenimi črkami in se mazohistično slinijo nad svojimi trpkimi mislimi. Pomagati bi jim morali, ne pa da jih počez obsojamo!
Zadeve je treba natančno analizirati. uskladiti je potrebno vsa in res vsa stališča, šele potem je mogoče soditi o poletni noči. Potrebno je naprimer ugotoviti kdo je kriv, da ne moremo več na potovanja zaradi manjših plač, kdo je kriv da so podražitve spremljane le še z mrkimi in pretečimi pogledi ljudstva, kdo je kriv da nas iz spanca trga vedno večji gospodarski kriminal. kdo je kriv, da jemo najdražji kruh v Evropi, da plačujemo in bomo plačevali Univerziado, da nam predlagajo fantastične spremembe Ustave ... Ko bo kristalno jasno, da za vsem tem stoji poletna noč, bomo udarili z vso silo! Ampak takrat ji ne bo več pomoči! S samokolnicami bomo zvozili zlorabljano TV opremo po občinah in ustvarili lastne TV študije. Poskrbeli bomo, da se bodo na ekranih pojavljali le obrazi, ki že danes uživajo vso podporo ljudstva.
Do takrat pa poletni noči iz vsega srca zaupamo! Z njeno pomočjo vsak večer izplavamo iz moreče resničnosti v svet blagostanja, igrivosti, duhovitosti, ležernosti in sreče. Moti nas le tisto. nad čimer so po pravici znoreli gledalci po Sloveniji, objavilo pa zadnje »Petkovo Delo«: poletna noč se začne prepozno! Mar je ne bi bilo mogoče sprožiti že zgodaj popoldne ali pa kar zjutraj? Ali nam kdo namerno odreka pravico, da bi bili srečni in zadovoljni cel dan? To je ključno vprašanje! Vane GOŠNIK
Pfri Majerholdovih v Matkovem kotu
Mala anketa
Kaj me jezi
Na prvi pogled lahko vprašanje. Pa se vprašajte, kaj vas jezi. Kaj bi rekli, takole na hitro, kot smo mi spraševali. Verjetno marsikaj, a odgovoriti bi znali po tehtnem premisleku, kajne? Mi pa smo se tokrat lahko prepričali še o nečem. Nekatere namreč jezi že to, če ga novinarji na cesti ustavijo, pa ga sprašujejo take neumnosti, kot je ta — kaj ga jezi. Pri teh smo se potem spraševali, ali so bili res jezni na nas.
? ■
ali niso bili morda sami nase. Res pa je, da se nam še nikoli ni zgodilo, da bi srečali toliko ljudi, ki ne bi hoteli sodelovati v naši mali anketi. Morda pa ljudi sploh ne jezi nič več? O, ja, tudi ta možnost obstaja. Da so že tako otopeli, da je ni stvari, ki bi jih lahko še spravila s tira in vse sprejmejo, tako kot je. Kljub temu, pa smo naredili tole malo anketo. Ker nekaj ljudi je še, ki jih kaj jezi. Poglejmo, kaj je to:
Trnavče nad Mozirjem
Domačnost in preprostost vabita
S sobotnim kmečkim praznikom so v mozirski občini sklenili turistične prireditve, ki naj bi ohranjale bogato narodopisno iz-ročiilo Gornje Savinjske doline in obenem krepile poletni turistični utrip, ki že močno peša — žal z njim tudi te prireditve, Ugotovimo lahlko namreč, da so — žal — vse prireditve, če izvzamemo Flosar-ski bal, močno zaostale za ravnijo iz prejšnjih let. Postajajo veselice z zvenečim imenom in imajo z iz-ročiilom vse manj skupnega. »Olajševalna okoliščina« je dejstvo, da izkupiček s teh prireditev — veselic zares namenjajo razvoju posameznega kraja. Takšen uvod se vsiljuje sam po sebi.
Zato naj Trnavčani ne zamerijo. V soboto popoldne so torej pripravili svoj »Kmečki praznik«. Organizirajo ga sami, se pravi vaška skupnost, veliko volje., naporov in dela porabijo pri term. Letos niso napredovali, niso
pa tudi preveč nazadovali. Veliko je pri vsem tem vredna njihova sproščenost", neposrednost, skromnost, brez nepotrebnega blišča in kramarjev. Veliko je vredno prijetno okolje te kmečke vasice, ki si že sama po sebi zasluži obisk, vse skupaj pa daje njihovi prireditvi domačnost in poseben čar.
Kosci so tudi v soboto prikazali nekdanji način košnje, pomagale so jim seveda tudi gra-bljice. Redi so se pod spretnimi rokami in ostrimi kosami vrstile ena za drugo in pod grabljami prav tako tudi »izginjale«. Gospodar je nadzoroval delo, slišala se je lepa domača pesem, zajtrk je bil obilen in tudi sicer je bilo zanimivo. Po vasi so si obiskovalci lahko ogledali nekdanja kmečka opravila, roko na srce — lahko bi jih bilo več. Kakorkoli že, bilo je to prijetno popoldne in naj bo prihodnje leto še bolj.
J. P.
Mozirje
Člani gasilskega društva Mozirje bodo v kratkem proslavili l(XO-letnico obstoja in delovanja društva. Na slavje se pridno pripravljajo. Zlasti v letošnjem letu so opravili ogromno prostovoljnega dela pri obnovi svojega doma, ki so ga obenem tudi temeljito po-veičaii. Začetki gasilstva pa segajo priecej časa nazaj, zato kratek spirehod v zgodovino najbrž ne bo odlveč.
V stari Avstriji je že leta 1825 izšla uredba o gasilstvu. Bila je zai tiste čase zelo napredna, saj je predvidevala tudi temeljito vzgojo prebivalstva, ki so jo takrat opravljale občine. Še istega leta soi v Mozirju kupili dve ročni bri-
zgalni, kakršne so takrat pač bile, župan trške občine je enostavno razpisal prispevek na podlagi premoženjskega stanja gospodarstev, imenoval požarnega komisarja in skupino odgovornih mož, ki so se usposobili za.po-žarnike.
Veliko let kasneje so se odločili za svojo gasilsko enoto in leta 1887 so v okviru takratnega savinjskega Sokola ustanovili odsek požarnikov, kar potrjuje njihovo narodnostno zavest. Sokol je tako postal telovadno in požarno društvo Mozirje. Gasilci so se osamosvojili leta 1890 in nastala je požarna bramba Mozirje. Začetne težave so bile
Še poznamo stara orodja?
predvsem denarne narave, prvi prapor pa so dobili leta 1906. Za to priložnost je zanimiva naslednja zgodba. Prvi na Štajerskem so izdelali gasilske medalje. Bile so narejene v slovenskem jeziku — z eno napako: gasilski rek na njih je bil v nemščini. Možje so se odločili in napis ročno odstranjevali z njih.
Do prve svetovne vojne večjih premikov ni bilo, za obdobje med prvo in drugo vojno pa tudi za mozirsko gasilsko društvo velja živahna društvena dejavnost,
ne samo gasilska. Na novo so seveda znova pričeli po drugi vojni. leta 1951 so zgradili svoj prvi dom in novega na sedanjem mestu ob 90-letnici 1977. Kot že rečeno, so tega letos temeljito obnovili in razširili. Zlasti po letu 1980 so močno izboljšali svojo opremljenost. Društvo je danes sodobno opremljeno z vozili, bri-zgalnami in vso ostalo potrebno opremo, zelo veliko časa in pozornosti pa namenjajo usposabljanju in izobraževanju svojih članov.	J. P.
Zrak, da bi ga z žlico zajemat
Že dneva si nismo izbrali prav. Morali bi, tja gor, v lepem vrremenu. Mi pa smo v Matkov kot obirali ovinke in strmine na dsan, za katerega bi lahko rekli, da je bil vse prej kot poleten. Pa see nam je kljub temu razkazovala narava kot iz pravljice in ni-simo si mogli kaj, da se ne bi sp-aševali, kako je šele lepo, ko vso tO) lepoto obsije sonce. Namenjeni <=mo bili sicer na karavlo, tam pcod Olševo je bil naš cilj, ustavili pa smo se, in to najprej, pri Mlajerholdu v Matkovem kotu.
Ko smo prišli, vse naokrog ti-šiina. Seveda. Deževalo je, takrat psa je najlepše še malo podaljšati sppanec. Saj si na dopustu zato, dda si spočiješ, kajne? Vendar pa vssi niso spali, Iva in Vili . . . Ma-jesrholdova, sta že pridno delala. T<"akrat, ko pridejo gostje, mora biiiti vse pripravljeno. Pri Majer-hooldovih imajo odprto samo po-leeti, pozimi ne bi nihče lezel gor, pnremrzlo je in preveč snega. A ti-stiti, ki enkrat odkrijejo ta košček G-lornje Savinsjke doline se potešiti vračajo k njima. Njuni gostje e prihajajko predvsem iz Pri-
morske, z Dalmacije, Zagreba, ostanejo nekaj dni, ki jih izkoristijo za sprehode, daljše in krajše izlete, za nabiranje gozdnih sadežev, predvsem pa za počitek. Kje je lahko ta boljši kot v objemu planinskega zraka, ob krožniku z dobro, predvsem pa domačo hrano, ki jo pripravlja Iva? In kaj je lahko večje zadovoljstvo, kot da se domov vrneš bogatejši za kup gozdnih sadežev, ki jih tam gori ponuja narava in do katerih si prišel sam:
To sta potrdila tudi Anita in Marcelo Franca, ki sta jo k Ma-
Z Za spomin pa še posnetek — gosta z gostitelji, (foto: J. P.)
jerholdovim ubrala iz vroče Primorske, iz Kopra. Marcelo je dejal: »Prvič sem bil v Gornji Savinjski dolini pred desetimi leti, ko smo si za sindikalni izlet izbrali "Logarsko dolino in slap Rinko. In po teh letih sem si spet zaželel še enkrat videti te čudovite kraje. S seboj sem pripeljal ženo in oba sva navdušena. Tukaj ostaneva teden dni. Ni nama dolg čas. Potepava se okoli, nabirava borovnice, našla pa sva tudi že nekaj gob. Zdi se mi, da
se jim reče cigančki,« je pripove doval ves navdušen. Anita pa je dodala: «Prav nič nisem vesela, da bom morala tako kmalu nazaj v Koper, vendar me tolaži upanje, da pridem sem gor letos gotovo še enkrat. S seboj bova ; Marcelom pripeljala tudi prijate lje. Drugo leto pa zagotovo spet.«
Naš klepet pa sta sklenila z be sedami: »Res je škoda, da ljudje ne vedo, kako lepo je tukaj.« (mkp)
Šoštanj
Uspešen uvod v turistični teden
Vsako leto v avgustu priredi Turistično društvo Šoštanj turistični teden, ki poživi poletno kulturno mrtvilo. Medtem ko imajo v Titovem Velenju poletne kulturne prireditve, nimamo v Šoštanju niti jesenske, zimske ali pomladanske, da poletnih niti ne omenim, pa čeprav tudi šoštanjčani plačujemo kulturni dinar /a Kulturno skupnost. Bojda oder kulturnega doma ni primeren za razne gledališke predstave, ali pa je morda to le izgovor?
Zaradi tega se vse kulturne prireditve (beri veselice) odvijajo poleti na vrtu ali restavraciji Kajuhovega doma. Vsekakor zelo domiselno in tudi racionalno, kar se tiče kulturnega življenja Šoštanjčanov. Toliko za uvod.
Tokrat pa naj velja naša pozornost kulinarični razstavi naših gospodinj, nekaj obrtnikov, gostinskega podjetja Paka iz Titovega Velenja, Kajuhovega doma kot razstavljalca in gostitelja prireditve. Ti so nam v nedeljo, 23. avgusta, pripravili okusno in enkratno razstavo kulinaričnih in slaščičarskih dobrot, ki jih je s cvetličnimi aranžmaji popestril Franc Topolšek.
Gospodinje Štefka Čebul, Ana Ko-stervajn in Nada Jurko so spekle najrazličnejšo pecivo, ki zahteva veliko truda in vsakovrstnega materiala. Nada Jurko, po poklicu gostinski tehnik, je presenetila kar z osmimi vrstami sladic, ki so bile prava paša za oči in res umetelno dekorirane. Pohvaliti pa moramo tudi slaščičarskega mojstra hotela Paka — Jožeta Javornika, ki je razstavil različno pecivo, šahovsko torto in pravljično hišico Janka in Metke iz čokolade in sladkorja. To pa je že umetnost, za katero je potrebno
veliko slaščičarske spretnosti in zna nja. O dobrotah slaščičarne Ivana Movha ni treba posebej pisati, saj so le te znane širom naše doline, pa tudi izven nje. Žal pa takšnih dobrot ni vedno v redni prodaji — škoda. Go stišče Kolavter (Irene Mazejjje razsta vilo le domačo malico in kruh brez vsakršne pijače, kar bi vsekakor sodilo k takšnemu aranžmaju. Res škoda, da se razstave niso udeležili tudi drugi gostinci — verjetno jim zaenkrat tovrstna reklama še ni potrebna. Zato pa se je toliko bolj izkazala kuhinja Kajuhovega doma, ki ga vodi Jožica Kvas s specialnimi in pikantnimi jedi li, pripravljenimi iz divjačine, s kate rim bodo postregli tudi druge dni tu rističnega tedna. Za presenečenje je poskrbel pek Friderik Jager iz Luč v Gornji Savinjski dolini in simpatična prodajalka, pri kateri so ljudje stali v vrsti, še zlasti za domač ržen kruh. Škoda, da tudi v Šoštanju ne premo remo v trgovinah takšnih pekovskih dobrot. Razstavo je v dobrih petih urah obiskalo veliko obiskovalcev, med njimi tudi podpredsednik Celjske turistične zveze prof. Zoran Vud-ler in glavna tajnica tov. Volavšek, ki sta se o razstavi zelo pohvalno izrazila. Ob koncu razstave so obiskovalci pokupili vse dobrote, saj so le te na razpolago le enkrat v letu na tovrstni razstavi.
Ob koncu pa je treba vsem razsta vljalcem izreči priznanje, organizator jem, turističnem društvu in Kajuhove mu domu pohvalo za trud pri organi zaciji razstave, ki je bila lep in kori sten uvod v prireditve turističnega tedna.	v. Kojc
Kosci in grabljice so pridno delali
SREČKO BRUS iz Titovega Velenja:
»Jezi me medčloveški odnosi, da so ti vse slabši, da je človek vedno bolj odtujen, da ima vedno več težav, da je vedno bolj odvisen od nečesa^ da ni svoboden. To je sicer stvar civilizacije. Vendar ne bi bilo nujno, da je tako, ker je to tudi stvar dviga človekove zavesti in spoznanj. Človek se mora zavedati, da je človek, začeti bolj svobodno razmišljati. Svoboda je odgovornost, ne anarhija, tako do sebe kot do drugih. Človek ni samo tvorno bitje, ampak mora biti tudi ustvarjalno. Prav tu so glavni vzroki današnjih tegob in to me moti.«
JOŽE TRATNIK iz Andraža: »Res me jezijo te visoke cene, ki so vsak dan višje. Človek jih z osebnim dohodkom skorajda ne more več dohajati, kaj šele s pokojnino. Zato sem tudi v zadnjem času vedno pogosteje jezen. Sprašujete nad kom se jezim? Ja, nad kom drugim se pa lahko, kot nad seboj. Jezen sem tudi zaradi tega, ker nisem zdrav, pa zato, ker sem upokojenec in ker pokojnine še vedno niso take, kot so cene.«
SONJA MAR-HAT iz Titovega Velenja:
»Razjezi me, če kdo koga izkorišča, pa naj bo to kjerkoli, pri delu ali drugje; jezi me, če se komu godi krivica, če te kdo vleče za nos, obljubi, da bo nekaj naredil, pa potem iz tega ni nič. Jezi pa me tudi to, da živimo vedno slabše, pa čeprav mi mladi nismo krivi za to. Pa še veliko tega je, kar me jezi, samo morala bi razmisliti. Mislim pa, da je to, kar sem naštela tisto, kar me od vsega najbolj jezi.
NADA DRU-ŠKOVIČ iz Šempetra:
»Moti me, da imamo tako
onesnaženo okolje, da prav nič ne pazimo nanj. Najbolj pa me razjezi, če vidim, da se kruh valja po tleh. Pa tako kot je drag. To me tudi boli, ne samo jezi. Ce bomo s kruhom delali tako, bo v prihodnje še bolj drag. Jezi pa me tudi to, da so tako velike razlike med osebnimi dohodki in pokojninami. Poglejte, čeprav sem delala 35 let, moram danes gledati na vsak dinar. Pa tudi ti krediti, to zadolževanje me jezi. Jaz lahko porabim samo toliko kot imam, pa nič več. Zakaj ne bi moglo biti tako tudi drugje?
(mkp, b. m.)
6. stran ★ flBS C9S
OBJAVE. RAZPISI
titovo velenje * 27. avgusta 1987
DO ERA n. sol. o. Titovo Velenje Prešernova 10
Delavski svet delovne organizacije — skupna komisija za licitacijo sredstev objavlja
JAVNO LICITACIJO
I.
1.	Tovorni avto TAM 110 T 10 hladilnik, letnik 1980, nosilnost 4600 kg, v voznem stanju
2.	Tovorni avto TAM (170-14) letnik 1980, keson, nosilnost 8 t, v voznem stanju
3.	Tovorni avto zastava 645 AD, letnik 1979. nosilnost 4,5 t, ni v voznem stanju
4.	Kombi IMV 1600 BR, keson, letnik 1979, nosilnost 1200 kg, v voznem stanju
5.	Zastava 640 D, letnik 1977, nosilnost
4 t, v voznem stanju
6.	Zastava 435 — kombi, letnik 1979,
nosilnost 8 oseb, v voznem stanju
7.	Kombi zastava 435 KL, letnik 1979.
ni v voznem stanju
8.	Prikolica Tehnostroj, letnik 1975, nosilnost 5 t
9.	Avto-dvigalo, nosilnost 7 t
10.	Tovorno dvigalo
11.	Škropilnica 1000 I ATAMIZER
12.	Silažni kombanj za koruzo SK 80
13.	Plug tribrazdni
14.	Vrtavkasti obračanik VO 4
15.	Nahrbtna škropilnica — ročna
16.	Šivalni stroj BAGAT
17.	Jeklena vhodna vrata 168 x 220
18.	Jeklena ognjevarna omara PRIMAT
85 x 123 x 200, tip EC — 25, leto izdelave 1979 Telefonski aparati tip ATA — 41, nerabljeni
Telefonska centrala Iskra, tip 30 S ter akumulatorske baterije tip 3 CH 36
Telefonski aparati ATA — 21.
Knjižni stroj ascota 23. Pult — nerjaveči s predali 460 x 42 x 90 Stenski element 460 x 15 x 140 Steklo — rezano v skupni vrednosti
Razmnoževalni stroj CIKLUS M 206
27.	Razmnoževalni stroj REX — ROTARI, električni
28.	Soemtron — knjižni stro; tip EAA 383
29.	Razna trgovinska oprema (pulti, omare, police, umivalniki, svetilke, FSN, FCO, drobni pisarniški inventar) v skupni vrednosti
19.
20.
21.
22.
24.
25.
26.
22
kom	cena	vrednost
1	1.100.000	1.100.000
1	3.800.000 3.800.000	
1	1.600.000	1.600.000
1	550.000	550.000
1	1.200.000	1.200.000
1	180.000	180.000
1	100.000	100.000
1	220.000	220.000
1	50.000	50.000
1	150.000	150,000
1	100.000	100,000
1	500.000	500.000
1	100.000	100.000
1	150.000	150.000
1	5.000	5.000
1	10.000	10.000
1	50.000	50.000
1	1.800.000 1	.800.000
8	15.000	120.000
	100.000	100.000
7	3.000	21.000
1	100,000	100 000
1	100.000	100.000
1	50.000	50.000
		250.000
1	50.000	50.000
1	300.000	300.000
1	150.000	150.000
1.000.000
p.
1. Pisarniška oprema (mize, omare, stoli in
droben inventar) po seznamu v skupni
vrednosti	80 000
Ogled objavljenih sredstev iz točke l„ kakor tudi sredstev po seznamu je možen v prostorih DO ERA, TOZD Veleprodaja e. Prevozništvo, C. Simona Blatnika (ob restavraciji Jezero), Titovo Velenje, ogled objavljenih sredstev pod točko II. pa v Celju, Opekarniška 9.
Ogled vseh objavljenih sredstev je možen en dan pred licitaciio od 8. do 12. ure.
Licitacija iz I. točke bo izvedena dne 5. 9. 1987 ob 10 uri v prostorih DO ERA, TOZD Veleprodaja, p. e. Prevozništvo, C. Simona Blatnika Titovo Velenje.
Za sredstva iz II. točke bo licitacija dne 7. 9. 1987 ob 10 uri v Celju, Opekarniška 9.
Objavljene začetne cene so brez prometnega davka — prometni davek plača kupec. Objavljena sredstva se prodajajo po načelu videno — kupljeno.
Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani.
Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za varščino predložiti v blagajni na mestu licitacije barirani ček, fizične osebe pa gotovino. Varščina znaša 10 % od začetne cene sredstev, ki jih bodo licitirali.
i., i jf ^li ^i i i i
REDNI KINO
Četrtek, 27. 8. ob 18. in 20. uri HITRONOGI KOLESARJI -ameriški, komedija, akcijski. V gl. vi.: Kavin Bacon (junak filma Fo-otloose).
Petek, 28. 8. ob 18. in 20. uri OBUPANO IŠČEM SUZANO -ameriški. V gl. vi.: MADONNA.
™ Petwk;^, 8r	uri - sobota in nedelja, 29., 30. 8. ob 18, in
20 uri MAČJI SINDROM - grški erotični. V gl. vi.: Ajma Ouilson OTROKOM POD 16 LET NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA-' 7ilf»nedelid: 31. 8. ob 10., 18. in 20. uri OBUPANO IŠČEM SUZANO — ameriški, komedija. V gl. vi.: MADONNA
nfRTnTpkN4«rA1" V' ob ',8-in 20- uri - sreda>'2- 9- ob 10- uri OGROŽENA SRCA - francoski, komedija.
KINO DOM KULTURE
Četrtek - PULA PO PULI '87:
Četrtek, 27. 8. ob 20. uri NA POTI ZA KATANGO, v gl vi ■ Sve-
tozar Cvetkovic, Mirjana Karanovič
DančočemevsŽ °b 2°" ^ V * vL: FABUAN
marcŠSed^ Arner.f - "" ANGEL VARUH' V ^ ^^
-Nedelja, 30. 8. ob 20. uri OFICIR Z VRTNICO, v gl vi ■ Žarko Lausevic, Ksenija Pajič.	"
Ponedeljek 31.8. ob 20. uri ŽE VIDENO (deja vu), v gl. vi ■ Mu-stafa Nadarevič, Anica Dobra.
w	Ln' ob 2a uri LJUBEZNI BLANKE KOLAK v gl vi
Mira Furlan, Ratko Polič.	e '
«,„ HnrcfV2' V6 5 Uri ZAUUBLJENA, v gl. vi.: Barbara Suko-
wa, Horst Gunther Marc.
TEDEN OTROŠKEGA FILMA:
L-, P°AnedelJck, 31. 8. ob 16. uri RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA — ameriški, risanka.
Torek, I. 9. ob 16. uri PES, KI JE ZAUSTAVIL VOJNO - kanadski, igrani.
^ Sreda, 2. 9. ob 16. uri ČAROBNI GOZD - jugoslovanski, risan
Četrtek, 3. 9. ob 16. uri NENAVADEN PES ČUVAJ - angleški igrani.	e1"*'.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 29. 8. ob 18. uri BOKSER - kanadski, akcijski Nedelja, 30. 8. ob 18. uri HITRONOGI KOLESARJI - ameriški, komedi|a, akcijski.
Nedelja, 30. 8. ob 20. uri OBUPANO IŠČEM SUZANO - ameriški.
Teden otroškega filma
od ponedeljka, 31. 8. do četrtka, 3. 9.
Štiri otroške filme boste v štirih dneh lahko videli v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, vsepovsod ob 16. uri.
ČAROBNI GOZD je prva jugoslovanska celovečerna risanka narejena v koprodukciji z ameriško družbo risanega filma. To je simpatična pripoved o slikarju, ki je zaspal pod začaranim gozdom in tako poslal začaran tudi sam. Lahko seje pogovarjal z živalmi, ki so ga vse prestrašene prosile za pomoč kajti hudobni kralj kaktusov, kije vladar v njihovem gozdu jih je želel pregnati iz gozda. Dobri slikar seveda pomaga simpatičnim zivahcam s svojim čarobnim čopičem, pomaga pa tudi zlobnemu kralju in t' gozdu zavladata mir in ljubezen. Predstave tega filma bodo:
—	v kinu ŠMARTNO OB PAKI v torek, 1. 9.
—	v sredo, 2. 9. v Domu kulture v Velenju
—	v četrtek, 3. 9. v kinu Šoštanj
PES, KI JE ZAUSTAVIL VOJNO je zgodba o dveh družinah ki sta si med zimskimi počitnicami napovedali vojno. Ravno v največjih spopadih pa je tragična usoda nekega psa — otroškega ljubimca -odločila o izhodu vojne. Film je nežna komedija o večni temi miru in vojne. prijateljstva in solidarnosti, narejen za otroke, vendar se priporoča tudi za odrasle.
Predstave tega filma bodo:
—	v Šmartnem ob Paki v ponedeljek, 31. 8. — v Domu kulture v Velenju v torek, 1. 9.
—	v kinu Šoštanj v sredo, 2. 9.
RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA je program risanih filmov kjer ponovno srečamo Diesneveve junake Racmana Jako. Pluta Mikija in njegove bratrance. Program je sestavljen iz desetih kratkih epi-. zod in so ga več let testirali. Vsepovsod je bil odlično sprejel. Predstave tega filma bodo:
—	v Domu kulture v Velenju v ponedeljek, 31. 8. --v kinu Šoštanj v torek, 1. 9.
—	v kinu Šmartno ob Paki v četrtek, 3. 9.
NENAVADNI PES ČUVAJ je zgodba o fantu, ki je-naredil elektronskega psa čuvaja, povsem podobnega psu Bendžiju toda izredne moči in sposobnosti. Nastanejo komične situacije kjer se resničnost prepleta z fantazijo. Film je zelo prijetna komedija za otroke in mladino.
Predstave tega filma bodo:
—	v kinu Šoštanj v ponedeljek, 31. 8.
—	v kinu Šmartno ob Paki v sredo, 2. 9.
—	v Domu kulture v Velenju v četrtek, 3. 9.
OTROCI
Pred predstavami pa vas čaka tudi presenečenje kajti predstavile se vam bodo lutke morda pa tudi še kaj drugega.
Prijetne trenutke ob vaših filmskih dnevih vam želi KINO VELENJE!
Objava potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
OBČINA VELENJE
DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
pravnik, višji upravni d., cialni c^ ali druga ustr. družboslovna smer strugar" rezkalec
delavec brez poklica delavec brez poklica
so-
GORENJE-PROCESNA OPREMA GORENJE-PROCESNA OPREMA GORENJE-ELEKTRONIKA ŠP GORENJE-ELEKTRONIKA ŠP OBČINA MOZIRJE ŽELEZARNA TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI SKUPŠČINA OBČINE
SOZD MERX GP TURIST NAZARJE __________
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ delavcev
dipl. ing. elektrotehnike administrativni tehnik snažilka
— družbena pomoč v stanovanj-				
skem gospodarstvu	3	nč	15	250.000
— samostojni strugar	4	nč	15	210.000
— samostojni rezkalec	4	nč	15	210.000
— vstavljalec manj zahtevnih pla.	X	nč	8	140.000
— sestavljalec	X	nč	8	140.000
— glavni konstrukter	2	nč	8	310.000
— referent za splošne zadeve	1	nč	15	220.000
— čiščenje	6m	nč	15	100.000
OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. =
1 1
2
število
Ponedeljek, 31.8. ob 20. uri MAČJI SINDROM - grški erotični. OTROKOM NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA' '
Sreda 2. 9. ob 20. uri LOČITEV ZA DOLOČEN ČAS - jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič. TEDEN OTROŠKEGA FILMA:
Ponedeljek, 31. 8. ob 16. uri NENAVADEN PES ČUVAJ - angleški, igrani.
Torek, 1. 9. ob 16. uri RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA
—	ameriški, risanka.
Sreda, 2. 9. ob 16. uri PES, KI JE ZAUSTAVIL VOJNO - kanadski, igram.
sankfemek' 3' 9-°b l6' U" ČAROBNI GOZD - jugoslovanski, ri-
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 28. 8. ob 20. uri MAČJI SINDROM - grški erotični Torek, I. 9. ob 20. uri HITRONOGI KOLESARJI ameriški komedija.
TEDEN OTROŠKEGA FILMA:
Ponedeljek, 31.8. ob 16. uri PES, KI JE ZAUSTAVIL VOJNO
—	kanadski, igrani.
Torek, I. 9. ob 16. uri ČAROBNI GOZD - jugoslovanski, risan-
Sreda, 2. 9. ob 16. uri NENAVADEN PES ČUVAJ - angleški igrani.
Četrtek, 3. 9. ob 16. uri RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA — ameriški, risanka.
V PETEK, 28. 8. VABLJENI V LETNI KINO NA JEZERU OB 20.30 URI!
Izid žrebanja vstopnic
Med srečanjem narodnozabavnih ansamblov na Graški gori so izžrebali tudi vstopnice. Objavljamo številke vstopnic, katerih lastniki naj dvignejo nagrade na osnovni soli v Plešivcu, pri predsednici KL D Ivan Cankar Dragici Oderlap. t nagrado bo prejel lastnik vstopnice številka 153, 2. 2802, 3. 4193, 4. 5540 5 3599 in 9. nagrado vstopnica številka 605.
Smučarski skoki
Člani velenjskega smučarsko-ska-kalnega kluba kljub vsem predvidenim in nepredvidenim težavam marljivo gradijo svojo veliko skakalnico, medtem pa so mladi velenjski skakalci na pripravah na Češkoslovaškem.
V soboto .so se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja, na katerem so nastopili še mladi skakalci iz Nemške
demokratične republike in Češkoslovaške. Pri letnikih 1978 in mlajših je bil Kadliček tretji, pri letnikih 197" sta Pocajt in Kunej zasedla deveto in štirinajsto mesto, pri letnikih 1976 ]e bil Kahgaro tretji, pri letnikih I97S Rednak sedmi in Ograjenšek deseti pn letnikih 1974 pa Triplat tretji, fckipno so premočno zmagali skakalci iz Titovega Velenja.
gorenjegp^pcoxo;n
n.sol.o.. 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
Delavski svet delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati v skladu s spremembami Samoupravnega sporazuma o zdru-zitvi v DO Gorenje Gospodinjski aparati,
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge
1.1.	člana poslovodnega odbora za področje razvoja
1.2.	člana poslovodnega odbora za področje proizvodnje
1.3.	člana poslovodnega odbora za področje komerciale
1.4.	člana poslovodnega odbora za področje kakovosti
1.5.	člana poslovodnega odbora za področje družbenoekonomskih odnosov in kadrov
2.1. vodja delovne skupnosti skupnih služb Gorenje Gospodinjski aparati
Za člane poslovodnega odbora delovne organizacije in vodjo DSSS so lahko imenovani delavci, ki izpolnjujejo splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori in izpolnjujejo še naslednje pogoje:
1.1.	za člana PO za področje razvoja:
—	da ima visoko izobrazbo tehnične usmeritve ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju
1.2.	za člana PO za področje proizvodnje
—	da ima visoko izobrazbo tehnične usmeritve ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorod-' nem področju
1.3.	za člana PO za področje komerciale
—	da ima visoko izobrazbo ekonomske usmeritve ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju
1.4.	za člana PO za področje kakovosti
—	da ima visoko izobrazbo tehnične usmeritve ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju
1.5.	za področje družbenoekonomskih odnosov in kadrov
—	da ima visoko izobrazbo družboslovne usmeritve ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju
2.1. vodja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati
—	da ima najmanj višjo izobrazbo družboslovne usmeritve ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na področju organizacije in vodenja zahtevnejših del oz. nalog
Za navedena dela in naloge bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 leta in so lahko po poteku mandata ponovno izbrani.
Kandidati naj pošljejo, pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Gorenje Gospodinjski aparati
Sektor kadrovskih zadev
Partizanska 12
63320 Titovo Velenje
z oznako na kuverti »ZA RAZPIS člana PO« oz »ZA RAZPIS vodja DSSS«
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku.
27. avgusta 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ Stran 7
KOLEDAR
Četrtek. 27. avgusta MONIKA
PETEK. 28. avgusta - AVGUŠTIN
SOBOTA, 29. avgusta - SABINA
NEDELJA, 30. avgusta - FELIKS
PONEDELJEK, 31. avgusta — RAJKO
TOREK, I. septembra - EGI-DIJ
SREDA, 2. septembra - DOROTEJA
M ALi OGLAS!
TOVORNO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO in barvni tv Gorenje prodam. Telefon: 854-1 18. »R 4«, LETNIK 1978, PRODAM. Telefon: 882-885. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE. Telefon: 856-425 (Jana), dopoldan.
VARSTVO OTROK, v večernem času, na vašem domu, telefon: 856-425 (Jana), dopoldan. SEDEŽNO GARNITURO in
omaro ugodno prodam. Telefon:
854-755.	popoldan.
TOMOS	AV TOM ATI K
»A3ML«, star tri mesece, prodam za 43 SM. Telefon: 882-473, Jani Brložnik.
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE z balkonom (35 m'), na Prešernovi cesti (nad »Hrano«) v Titovem Velenju, za dvoinpolsobno ali večje. Stropnik, Prešernova 22 d, Titovo Ve-. lerije.
MLADE IRSKE SETRE PRODAM. Telefon: 854-457. PRODAM FIAT 750, neregistriran, letnik 1976 za 20 SM in pec za centralno ogrevanje, 35..000 kw, za 4 SM. Muršec, Šaleška 2 b, Titovo Velenje. ZAZIDLJIVO PARCELO ALI STAREJŠO HIŠO KUPIM. Telefon: 881-280.
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ, igelni transport PFAF in SINGER prodam. Telefon: 853-321, interna 765. OBNOVLJEN PRALNI STROJ UGODNO PRODAM. Telefon:
855-602.
LOKAL ZA MIRNO OBRT v
centru Šoštanja dam v najem. Pisne ponudbe pod šifro »CENTER« pošljite na upravo lista. UGODNO PRODAM NOVO SESTAVLJIVO KAMPER PRIKOLICO. Telefon: 853-292, po 14. uri.
OTROŠKO POSTELJO, voziček in kavč ugodno prodam. Nada Gacič, Stantetova 2, ŠALEK, Titovo Velenje.
LADO KARAVAN, letnik 1983, 44.000 km, prodam. Telefon 063 853-315 zvečer. R 4 GTL IN APN 4 dodatno opremljen, prodam po ugodni ceni. Telefon 881-395. NOV ZADNJI ODBIJAČ, stop luč za Golfa 78 in kolesa za bra-ko prikolico prodam. Telefon 857-153, popoldan. BARVNI TV GORENJE (3 leta) prodam. Rajko Novak, Foitova 8, Titovo Velenje. IŠČEMO SOBO za dekle v Titovem Velenju (zdomci DM). Telefon 857-682. STARINSKO OMARO, nekaj starih kovancev in porcelana prodam. Ogled vsak dan, Stantetova 2, stanovanje št. 8, Titovo Velenje.
STOL - POČIVALNIK (elastik), drap barve, odlično ohranjen prodamo za 80,000 din. Telefon 856-745, popoldan. POMIVALNI STROJ prodam. Telefon 856-391, od 6. do 14. ure.
126 P, letnik 1981, prevoženih 43.000 km prodam. Telefon 881-239.
KOTNO SEDEŽNO, pletilni stroj Standard in računalnik Spectrum 48 K, z vmesnikom, igralno palico in programi, prodam. Telefon 853-019.
DEŽURSTVA
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
29. in 30. avgusta dr. Ranko Bakulič, Prešernova 9, Titovo Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 28. avgusta do 4. septembra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jeriho-va 32, Titovo Velenje, telefon 858-704.
Potrošnik Celje TOZD Prodaja Šoštanj
objavlja
javno prodajo
osebnega vozila Z 101, letnik 1984, prevoženih 50.000 km.
Licitacija bo dne 3. septembra 1987 ob 10. uri na upravi TOZD Špštanj, Trg svobode 12.
Izklicna cena 2,3 M, prometni davek plača kupec.
Interesenti morajo plačati varščino v višini 10°/ TOZD-a.
Informacije po telefonu 881-324.
v blagajni
DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK!
Z VAMI JE scliiedel® IN [Jj
g GRADNJA ŽALEC
/T\ tel. (063) 701-011
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 66. letu mnogo prerano zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in brat
Martin Verbič
iz Florjana št. 215.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo za humano pomoč družinam Goričnik, Slatner in Kumer. Zahvala tudi Urološkemu oddelku bolnišnice Celje. F.ri Velenje, Gorenju Velenje in Elkroju Šoštanj. Zahvaljujemo se tudi govorniku tovarišu Valenciju, tovarišici Zaleznikovi in duhovniku /a opravljen pogrebni obred. Zahvalo izrekamo tudi pevskemu zboru in godbi.
Žalujoči: žena Marija, sinova Roman in Martin, hčerka Elizabeta z družinami ter bratje in sestre
ZAHVALA
Ob boleči i/gubi dragega moža, očeta, sina, brata, vnuka, strica in sv aka
Milana Osredkarja
iz Titovega Velenja. Kersnikova I
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu Ključavničarstva Češnovar iz Luč, DO Gorenje Commerce, njegovim prijateljem iz DO EKO, stanovalcem Kersnikove I, družinam Češnovar, Domej, Rošker in Pritržnik, govornici Tei Devič in govorniku Gustlu Brezniku za lepe poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke in gospodu duhov niku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Jožica ter sinova Aleš in Milan, mama, ata z ženo Zlato, stara mama, sestra Tatjana, brata Bojan in Branko z družinami in družine Cigala, Leskovšek ter Slapnik in ostalo
sorodstvo.
G. PREBIVALSTVA
Matični urad Velenje Poroke:
Jože Hosner, roj. 1959, poštar iž Lokovice in Marija Juvan, roj.
1965,	delavka iz Zavodenj, Viktor Skočaj, roj. 1962, rezkalec iz Titovega Velenja in Sonja Sešel, roj. 1966, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Roman Dreu, roj. 1963, strojni ključavničar iz Lokovice in Erika Jurjovec, roj.
1966,	medicinska sestra iz Lokovice, Mirko Setinšek, roj. 1963, rudar iz. Podkraja pri Velenju in Marija Ledinek, roj. 1965, prodajalka iz Lokovice, Ana Majhen, roj. 1940, kmetov alka iz Florjana in Svetomir Kračunovič, roj. 1939, inv. upokojenec iz Ljubljane.
Smrti:
Pavla Napotnik, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 51, roj. 1919, Franc Mastnak, upokojenec iz Laške vasi 2/d,
roj. 1929. Anton Ževart, inženir strojništva iz Titovega Velenja, Efenkova 30, roj. 1937, Milan Osredkar. strugar iz Titovega Velenja, Kersnikova I, roj. 1948,
Frančišek Plesnik, upokojenec iz Podveže 35, roj. 1903, Ljudmila Zevnik, upokojenka iz Titovega Velenja, Ulica 3. julija 10, roj. 1934.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
Tozd Splošno zdravstvo Velenje
Na podlagi sklepa delavskega sveta tozd Splošno zdravstvo Velenje objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
—	reševalni avtomobil CIMOS CX 2000, leto izdelave 1979, reg. št. CE 137-184.
izklicna cena 800.000,— din,
—	reševalni avtomobil CIMOS CX 2000. leto izdelave 1979, reg. št. CE 137-186. izklicna cena 700.000,— din.
Javna licitacija bo v sredo, dne 2. 9. 1987 ob 8. uri v prostorih reševalne postaje ZD Velenje. Ogled je možen eno uro precJ pri-četkom licitacije v prostorih reševalne postaje. Pred licitacijo se plača 10% varščino na blagajni ZC Velenje.
Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljube mame. omice in sestre
Pavle Napotnik
roj. Košar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih ter darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Kike-cu, dr. Popovu, govorniku, pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Stanko, hčere Jožica, Milica, Anica, Marjana ter brat Franci z družinami.
Dobil še nisi,
pa si že izgubil — večer,
še preden je bit mrak . . .
ZAHVALA
ob smrti našega dragega
Antona Ževarta
roj. 1937-1987.
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo
na zadnji poti.
Hvala DO I.SO. rudarski godbi, pevskemu zboru Kajuh in govornikom.
Zena Vikica, hči Andreja, sin Tomo, sestra Marica z družino, Janko, Jože in Milan z družinami
ter ostalo sorodstvo.
0—
ZAHVALA
Ob boleči i/gubi dragega moža
Martina Urleba
17. 9. 1937 - 15. 7. 1987
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in vence, ter / mano sočustvovali. Posebej se zahvaljujem Robotnikovim. Leverjevim in Anzu .ležovniku. Hvala tudi sodelavem tovarne Keramika iz Gorenja za vso pomoč in vence, posebej tov. Petru Letonji za njegovo požrtvovalnost. Zahvaljujem se tudi sodelavcem in sindikatu emajlirnice TOŽI) Štedilniki, Gasilskemu društvu Paska vas in ostalim gasilskim društvom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se godbi, moškemu pevskemu društvu Šmartno ob Paki. dr. Stuparju, častnim stražam, vsem govornikom in gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča: žena Katica

Pester turistični teden v Šaleški dolini
Prireditve, da je kaj..
Če za katero, potem za letošnje poletje v Šaleški dolini ne moremo trditi, da je pusto, dolgočasno ..., da ljudje ne vedo kam bi se dali. Nasprotno. Prireditev je toliko kot že dolgo ne Vseskozi se vrstijo kulturne prireditve, njim pa so se pridružile tudi turistične. Ob vsem tem pa je najbolj spodbudno, da so bile vse dobro obiskane, torej si jih ljudje želijo in jih kljub tolikšnemu številu ni preveč. Morda bi jih lahko le malce bolje razporedili.
Konec minulega tedna bi lahko v beležkah statistikov ostal zapisan kot rekorden po njih. Ob jezeru smo imeli Noč ob jezeru, veselico oziroma podobno tovrstno prireditev so imeli v Šaleku, pa v Šentilju, v soboto in nedeljo so slavili velenjski gasilci 90 — letnico in proslavo sklenili v nedeljo popoldne z vrtno veselico ...
No, in z Nočjo ob velenjskem jezeru smo v Titovem Velenju v soboto zvečer oziroma v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah sklenili letošnji tretji tradicionalni turistični teden, ki je bil gotovo najuspešnejši doslej.
Pa se sprehodimo po njem od konca proti začetku. Tisti, ki ponoči dobro vidijo, zatrjujejo, da je na letošnji jezerski noči, bilo približno 10 — tisoč obiskovalcev. Pa bi jim kar pritrdili. Jezero je bilo obdano z avtomobili daleč naokrog, zamudniki pa so si morali iskati parkirni prostor že pri starem jašku. Ogromno pa je bilo tistih krajanov, ki so se do jezera tudi sprehodili.
Čeprav so sedaj noči že nekoliko hladnejše in je morda koga tudi zazeblo, pa se je temperatura na prizorišču, ko smo stopali v
noč, bolj in bolj stopnjevala. Obiskovalce so z nastopi ogrevali Celjski instrumentalni kvintet, Rendez vous. Velenjski Vitamini, naš način življenja, gospodarjenja, si je z nekaj pikrimi sposodil Vinko Šimek, zlasti mlade so ogreli velenjski »Šankrokovci«, vsak dan bolj popularna velenjska skupina, ki je ob tej priložnosti predstavila tudi svojo prvo veliko ploščo in kaseto in povedala, da razmišlja že o naslednji. Ko pa je prišla na oder po mnenju mnogih prva dama naše estrade — Tereza, so se nekateri začeli celo slačiti — tako je bilo vroče, ali pa se povzpeli na ramena drugih. V tej vse večji temperaturi, pa so bile za mnoge kot balzam za oči lepotice, ki so jih določili za missice poletne noči. Katera je bila najlepša od njih, (pripeljali so štiri dekleta) ob glasnem navdušenju gledalcev nismo mogli slišati, nekdo pa je le zaslužen, da bo ena odšla v London, druga preživela vikend v Bernardinu, tretja v Tirni, četrta pa dobila dve večerji. . .
_Da bi bila gostinska ponudba
kar najboljša, so se zelo trudili delavci Rekove družbene prehrane, ki so poskrbeli tudi za nastopajoče, pripravili so obilnega vola, pripravili tudi vrsto drugih jedi in sodeč po tistih, ki so vztrajali do jutra in morda tu in tam pozabili na lepo vedenje, je bilo tudi pijače dovolj.
Bolj zadovoljni od drugih pa so odhajali domov tisti, ki so imeli srečo, da je organizator izžrebal njihovo vstopnico. Prva nagrada je bila kolo.
Med drugimi prireditvami letošnjega turističnega tedna v Titovem Velenju velja omenjti še
sobotno razstavo slaščičarskih izdelkov v Kavarni, slaščičarni, center in nastop citraša Karlija Gradišnika iz Logarske doline ter petkov »Sejem bil je živ« v Starem Velenju. Tu smo pričakovali nekoliko več obiskovalcev, pa tudi prodajalcev za stojnicami. Žal nekateri kljub obljubam niso prišli. Vseeno pa lahko ugotovimo, da je prireditev uspela, in da so mnogi preživeli lep popoldan in večer na trgu v Starem Velenju. Najprej se je obiskovalcem predstavila zr.ana Beltinška banda, skupina glasbenikov, ki
igra na stara glasbila. Med drugim uporabljajo tudi cimbale. Grabljice in žanjice v kmečkih oblačilih so ob spremljavi na ci-tre Marjana Marinška zapele nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Žene iz okolice so predstavile domače jedi, poceni ste si lahko kupili copate, za spomin lecetne izdelke, pletene košare in še kaj.
Delavci muzeja Kulturnega centra Ivan Napotnik, ki so pripravili to prireditev, so kar na oknih predstavili priložnostno razstavo 30. letne dejavnosti mu-
zeja, za konec pa smo si lahko v večernih urah kar na trgu, ogledali še slovenski film Cvetje v jeseni. Gostinstvo Paka enota Pod gradom pa se je potrudila za dobro postrežbo.
S tem smo tudi v Starem Velenju odkrili prijeten kotiček za prosti čas in morda je to oživljanje nekdanjih starih sejmov. Upamo, da organizatorju ne bo vzelo volje, ker prireditve niso prijavili že pred tremi meseci in bodo morali menda zaradi tega k sodniku za prekrške.
Krajani Starega Velenja, pa tudi tisti, ki jim je kaj do ohranitve trga, so bili vsaj nekaj ur veseli, saj je bil promet vendarle enkrat zaprt.
Vrstile so se tudi druge prireditve, prav vse so bolj ali manj uspele, kar seveda pomeni dodatno spodbudo in obvezo za njihovo nadaljnjo organizacijo. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti, da je lahko prav vse še boljše in to velja tudi za te prireditve.
Stane Vovk
Vozniki, varnost otrok je v vaših rokah
Prvi šolski dnevi so preizkušnja tudi za udeležence v prometu, še posebno za voznike motornih vozil!
vozniki, odloČite
se pravočasno! otrok je v vaših rokah!
Srečno vožnjo, otrokom pa varno pot v šolo in vrtec želi
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE VELENJE.


Rudar:Vozila 0:3
Slab začetek, dober konec, pravimo. Pa se s tem nogometaši velenjskega Rudarja gotovo ne morejo tolažiti. V uvodni tekmi novega prvenstva so zelo razočarali peščico ljubiteljev nogometa, ki se jih je samo kakšnih 2000 zbralo ob igrišču pri Jezeru.
Gostje so jih zasluženo visoko premagali, zasluženo, ker pač v igri nekaj veljajo le zadetki. Prvega so dosegli že, ko so nekateri gledalci še prihajali na igrišče in enako podjetno igrali vse do konca tekme. Kljub temu, da je domači vratar Cvjetkovič odlično branil, obranil je celo enajstmetrovko, pa so gostje pet minut pred koncem dosegli drugi in v zadnji minuti tekme še tretjega. Tudi domači igralci so imeli veliko možnosti, da premaga-
jo gostujočega vratarja, pa so bili pred njim vse preveč nespretni in netočni. Jalušič je celo dvakrat zadel okvir vrat.
Ne moremo jim očitati, da se niso trudili, bolj zaskrbljujoče je, da so zelo počasni in akcije gostov so bile veliko hitrejše. Očitno je domača enaj-sterica zelo slabo pripravljena za novo prvenstvo. Sicer pa kot smo že v prejšnji številki zapisali je Rudar dobil novo vodstvo, od katerega ljubitelji nogometa veliko pričakujejo, ob tem pa se gotovo tudi zavedajo, da se čez noč ne da veliko storiti. Gotovo tudi upajo, da na spremembe ne bodo (pre)dolgo čakali.
(vos)
Šoštanj Slovenska revija malega nogometa
Ob vse večji popularnosti malega nogometa je mariborska nogometna zveza tudi letos pripravila »slovenski revijalni pokal v malem nogometu«. V tem tekmovanju nastopa 40 ekip iz vse Slovenije, tekmuje se na 12 turnirjih, na podlagi žreba vsaka ekipa nastopi na štirih turnirjih najboljših 12 pa se uvrsti v sklepni del. Eden od njih bo na vrsti v soboto v Šoštanju in se bodo tako tudi igralci nogometa vključili v prireditve ob letošnjem šoštanjskem turističnem tednu. Ker nogometna zveza za prihodnje leto načrtuje slovensko ligo v malem nogometu, je letošnji revijalni pokal tudi kvalifikacijskega značaja za uvrstitev v to
ligo. Izredno močan turnir se bo v Šoštanju pričel v soboto, 29. avgusta, ob 9. uri in bo trajal do 20. ure, rezultate pa bodo razglasili in podelili priznanja kasneje na »šoštanjski noči«. Vsa srečanja bodo na rokometnem igrišču, pokrovitelj tega turnirja pa je »Bife Cigler« iz Šoštanja.
Nastopile bodo naslednje ekipe: Manchester (Žalec), Radvanje (Maribor), Tutti Frutti (Koper), DTV Kri-ževci, Želve (Apače), Kremenčkovi (SI. Gradec), Barakuda (Ljubljana), Cunga lunga (SI. Gradec), Tabor (Maribor), Avanturisti (Zagorje), Borut (Gotovlje) in KMN Cigler—Laj-še.
Zgornjesavinjski alpinisti
Bili smo v Andih
Končno smo po 17-urni vožnji na koncu začetka našega potovanja. Li-ma, glavno mesto Peruja, veliko šest-milijonsko mesto, tu je četrtina vsega prebivalstva Peruja, nas sprejme z vso svojo nenavadnostjo in z bistveno drugačnim načinom življenja od našega. Prvo, kar je, je to, da se je tukaj pred nekaj dnevi začela zima, vendar se to nikjer ne pozna. Sonce je sijalo tako kot pri nas sredi največjega vročega poletja, padavin sploh ni, če iz-zvzamem zelo vlažno podnebje. To pa je tudi edina vlaga v Limi. Dva dni doživljamo »zimsko« Limo pod njenim običajnim pokrivalom mesecev od maja do septembra. Takoj se spopademo tudi s čudnim načinom prodajanja. Za vsako stvar je pač treba barantati, če ne nakup ni zanimiv. Utrip velikanskih tržnic je nepozaben. Od banan, ki so smešno poceni, lahko na ulici kupiš vse življenjske potrebščine — od kavbojk do video recorderjev. Tihotapstvo izredno cveti.
Herojska Lima kolonialne dobe se je v svojih središčih nasilno spremenila v moderno, elegantno mesto stolpnic, zračnih četrti z vilami in ognjeno rdečimi cvetličnimi vrtovi, v nebo ki-pečimi cerkvami in nizkimi stanovanjskimi hišami. Ta stara Lima se s svojimi baročnimi stavbami na Plaza de Armas zgosti v veličasten spomenik Francisca Pizarra, španskega ustanovitelja Lime.
Iščoč zlato deželo je Pizarro po mnogih blodnjah in razočaranjih pristal s svojo pustolovsko druščino na severni obali Peruja. Našel je deželo — polno zgradb, regulirane vode in civilizirane ljudi v visoko razviti državi, mesta in svetišča, polna zlata. Našel je torej kraljestvo Inkov in poti nazaj ni bilo več. Gnani od mračne sile zlata so tako leta 1532 Španci zakorakali z zavestno krutostjo, razširjajoč pred seboj val groze, v do tedaj mirno inkovsko deželo. S pokončanjem Ata-hualpe, zadnjega inkovskega vladarja, se začne špansko zavzemanje Peruja in južne Amerike. Leta 1535 je Pizarro ustanovil mesto Limo, posta-
MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIČNIKI
Resnično pester je bil prejšnji teden z različnimi prireditvami, nič manj pester pa ni bil za delavce Postaje milice. Poleg vrste kršitev javnega reda in miru se je zgodilo kar nekaj prometnih nesreč.
vozil vinjen brez vozniškkega dovoljenja
Prejšnji torek ob 23.45 se je zgodila prometna nesreča v Paki. Povzročil pa jo je voznik osebnega avtomobila Hajnedin Pašalič iz Titovega Velenja, ki je zaradi nepravilne hitrosti, vozil pa je tudi vinjen in brez vozniškega izpita, zapeljal v reko Pako. V nesreči se je hudo telesno poškodoval sopo-
tnik Samir Sinanovič, prav tako iz Titovega Velenja. Voznik Pasalič pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami.
podlegel poškodbam
V nedeljo, 23. avgusta, je nekaj čez 21. uro vozil kolo z motorjem po Rudniški cesti, iz smeri ceste Simona Blatnika, proti restavraciji Jezero D. Č. iz Metleč 21. V bližini restavracije Jezero je dohitel dosedaj neznanega pešca. Ta se je nenadoma opotekel po cestišču in D. Č. ga je zadel. Pešec se je v nesreči poškodoval tako hudo, da je že med prevozom v velenjski zdravstveni dom umrl.
zaletel se je v hišo
V zgodnjih jutranjih urah je prejšnji četrtek v križišču z Ljubljanske ceste v Stari trg v Titovem Velenju levo zavijal voznik osebnega avtomobila CE 222-719 Jože Hudournik iz Dol suhe. Zaradi neprimerne hitrosti ovinka ni mogel »zvoziti«. Zaletel se je v hišo Stari trg št. 23. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Poškodoval pa se je tudi njegov sopotnik Zdenko Pečko iz Pesja.
vec vlomov v osebne avtomobile
Prejšnjo soboto si je do sedaj še neznani pridanič izbral za svoj dan. Že nekaj čez eno uro zjutraj je namreč poskušal odtujiti osebni avtomobil znake mazda SW-AZ 484 Vlada Bev-ca iz Malega vrha. Vse kaže, da si za vlom v tak avto še ni nabral dovolj iz-
kušenj, saj mu avtomobila ni uspelo ukrasti.
Je pa imel zato več sreče pri kraji rdečega golfa CE 139-903 izpred stanovanjskega bloka v Šmartnem ob Paki, last Marjane Rojnik, prav tako iz Šmartnega ob Paki.
Istega dne, nekaj minut čez 8. uro zjutraj, so delavci postaje milice v Titovem Velenju dobili še eno sporočilo o vlomu v vozilo CE 157-173 Ide jj^lomil v Simonič iz Šmartnega ob Paki. Ob obravnavi navedenih primerov je miličnik ugotovil, da je neznani storilec poskušal vlomiti tudi v osebni avtomobil golf CE 195-519 last Bena Su-povca iz Šmartnega ob Paki. Neznani storilec je še vedno »na delu«.
nadlegoval turistko
V torek 18. avgusta, je ob 2. uri zju^ traj Ivan O. iz Pake pri Titovem Vele-
nju delavcem postaje milice sporočil, da neznanec nizozemski turistki ni hotel dopustiti mirnega spanja. Pri nadlegovanju je imel zelo malo sreče, saj je njegove namere preprečil turist-kin oče, ki je neznanega vsiljivca nagnal.
nedograjeno stanovanjsko hišo
Pred tednom dni, nekaj čez pol deveto uro dopoldan, je poklical na postajo milice Janez Močilnik iz Titovega Velenja in povedal, da je nekdo preko noči vlomil v njegovo nedograjeno stanovanjsko hišo na Cesti na grič. Storilec ni odnesel ničesar, ker se je najverjetneje ustrašil alarmne naprave.
la je rezidenca španskega podkralja,
metropola južne Amerike in do leta 1821 je zasužnjevala indijanske ljudi. Tega leta je general San Martin napisal akt o osvoboditvi Peruja in tako rešil indijanska ljudstva izpod španskega suženjstva. Velikanske katedrale živo pričajo o španski kulturi in kar stisne človeka pri srcu, ko pomisli, kako lahko nek narod iztrga drugemu kulturo in preteklost.
Tu je doma tudi »trava«, čeprav so smrtne kazni za preprodajalce mamil, ki se tega sploh ne bojijo, ampak na veliko, kar sredi ulice te potegne za rokav, prodajajo od marihuane do hašiša, tu pa je tudi koka. To je rastlina, ki vsebuje nekaj mamila. Liste ko-ke domačini pridno žvečijo — »čika-jo« in pri tem izgubijo občutek lakote. Po dobro prespani noči v klubu Dubrovnik pri naših zdomcih naslednjega dne proti večeru nadaljujemo pot proti severu — Andom naproti. Noč preživimo v avtobusu, ki nas v zgodnjih jutranjih urah pripelje v mesto Huaras. To je izhodiščno mesto za vse ture v Cordillero Blanc. Tu se nam v jutranjem soncu razgrne fantastičen pogled najvišjih očakov — Hvandoyi, Chopicalgua, Huascaran — eden najvišjih vrhov Andov. Nepozabni pogled, ki se mi je vtisnil v poseben kotiček spomina, ki ga je nemogoče pozabiti. Pri Ines Herrera, dobri indijanski ženski, smo se nastanili in v naslednjih dveh dneh kupovali po mestu vse potrebno za prvo turo v hribe, raziskujemo mesto in med drugim najdemo disco ž značilno domačo perujsko folklorno glasbo. Neverjetni glasovi teh bambusovih piščali me tako pritegnejo, da me mravljinci kar obhajajo. Tu smo bili potem tudi stalni gostje, ko smo se vračali s hribov.
Kaj vse bi lahko človek povedal o življenju teh ljudi, o njihovem vsakdanjem boju za obstanek!? To so ljudje, ki ne marajo za druge, veseli so, da tu pa tam prodajo kakšen svoj izdelek, da dobijo nekaj intijev (perujski denar) in s tem živijo do jutrišnjega dne, ljudje, ki jim higiena ni na prvem mestu, ljudje, ki s svojo skromnostjo nimajo takega življenja kot ga imamo mi. Posebno pa so tukaj simpatični otroci — umazani, razkuštrani in strgani pretežni del otroštva preživijo na hrbtu svojih mater pri njihovem vsakodnevnem boju za obstanek. Z iskrečimi črnimi očmi gledajo izpod umazane odeje. Tam nekje za vogalom ulice razkuštrana črnolasa glavica opazuje bedno življenje svojih staršev in nenazadnje tudi svojo prihodnost. Že v zelo rosnih letih si morajo služiti denar. Če starši nimajo denarja, otrok ne more v šolo. Tako mu ne preostane drugega kot da prodaja cigarete ali pa čisti čevlje. Vsi pa so izredno prijazni — otroci in starejši.
Tukaj se spoznamo z gorskim vodnikom Valterjem, od katerega dobimo podrobnejše informacije o hribih. Odločili smo se, da bo naša prva tura dolina Langanuco in z njo 5800 m visoki hrib Pisko. Nemirno zaspim in nestrpno čakam naslednje dni.
Mija Štorgelj