LETO XX. — Številka H Ustanovitelji: obcirsko konference S*UL Jesenice, Krani, Radovljica, skoiia Loka in J'rži^. — Izdaja časovno podjetje Gorenjski tisk Kranj. z» redakcijo odgo vren Albin UČakar KRANJ — sobota, 10. 2.1968 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik^ Od 1. januarja 1958 kot pol tednik.' Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskoj Od 1. januarja 1964 kot poltednik* in sicer ob sredah in sobotah LLipI 10 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO kongres zveze mladine Jugoslavije Gorenjski delegati o organizaciji zveze mladine dine*'J1*' *Z Vse ^r^ave ~ delegati VIII. kongresa zveze mla-teža ^.os'av'Je — danes že tretji dan razpravljajo o delu, žefiah *n nalogah mladinske organizacije ter o življenju in gati anašnje mladine. Kongresa so se udeležili tudi dele-nja P VSC'1 ^estm gorenjskih občin — Jesenic, Kamnika, Kra-kone iadovlJice. Škofje Loke in Tržiča. Se pred odhodom na orj»a -es s.mo nekaterim zastavili vprašanja o delu in nalogah ni/acijc zveze mladine, kaj pričakujejo od kongresa itd. Vs ^otavUamo, da mora biti mladinska organizacija pred-Pro po"t'cna organizacija. Kakšne so torej osnove njenega ,8'arria, če izhajamo iz predlaganega gradiva za kongres in ^Sedanjega dcla zveze miadIne? ska - Koprivec — delegat iz jeseniške občine — »Mladin-vPli °^aruzaciJa iz dneva v dan dobiva vse večji politični stv . ^a to ni bilo že včasih, so bila največ kriva tedanja vod-V2.ln.Posamezniki. Vsekakor pa drži, da mora organizacija Pri/aat,' 'n.usP°sabljati mladega človeka. To pa terja nenehna' ttiou anJa» da bo naša organizacija postala moderna, sa-0r pfavna zveza mladih. Zato menim, da ni dovolj, da je tak n!^ac^a ozko politična, ampak mora biti njeno delovanje Ijam ^lr°k°' da bo lahko na različnih področjih ustregla že-ska potreDarn mladih. To pa predvidevajo tudi Program- načela zveze mladine Jugoslavije«, •tali'-^' Se ^vzemajo vedno za napredna — revolucionarna kaž i ' vedno za nekaj novega. Vendar pa nekateri pojavi hod ' da 2last! amblcioznejši mladi ljudje vidijo svojo pri- F?? V ^^kih iz preteklosti. AH to drži ali ne? Je x^^cE REMS -- delegat iz kamniške občine — »Danes EJ* vedno nekaj mladih ljudi, ki z nepravilnim in nemoral-na Po^etJem vplivajo na delo naprednih mladih ljudi. Zaradi puj» Posedanja in popivanja v različnih lokalih, zaradi pre-tUcj- anJa cesti in podobno, starejši včasih nimajo zaupanja str vY drugo mladino. Mislim, da bi morali s takimi mladinci v0(iZje ravnati. Vendar za sedaj niti nekatera mladinska uvel * ne P°dPiraio takšnih ukrepov. S tem pa zavirajo stj. Javitey tistih mladih ljudi, ki iščejo vzornike v preteklo-p0'Pa naj bo to med športniki, kulturniki, znanstveniki, med 0btj e/nbnimi osebnostmi iz NOB ali preteklih zgodovinskih rev , 1J; Mislim, da bi morale vse napredne sile podpirati učionama stališča, ki bi odpravila konservativne sile.« o n,5era vprašanja, meniš, bo kongres obravnaval in zavzel p konkretne sklepe? imej en*o Mali — delegat Iz kranjske občine — »Kongres bo trebn v?mno tezko nalogo, saj je ravno v času, ko so po-jeti u VcUke spremembe v organizaciji zveze mladine. Spre-g0S|a^moral Programska načela in Statut zveze mladine Ju- 8re^n° 'zmed pomembnih vprašanj, o katerem bo moral kon-Ocire.Z.avzeti svoje stališče, je že statut ZMJ. V njem smo se tatta 1 dcmokratičnemu centralizmu in se opredelili za avto-noven?St rePl,bbških in občinskih organizacij. Najvažnejše v rniacj- statutu pa je, da ruši hierarhično strukturo v zvezi d'isk'ne ter uvaJa demokratičnost in samoupravljanje v mla-drUg 1 0r8anizaciji. Nedvomno pa bo kongres obravnaval tudi fortT1 vPi"ašanja: uresničevanje gospodarske in družbene redih itn 12.°braževanje in vzgojo, zaposlovanje, aktivnost mla-Prej y Prjčakujemo pa tudi, da bo kongres naredil korak na-Ze ^aziasnjcvan ju in spreminjanju vloge organizacije zve-tejjtj ad,ne. Hkrati pa poudarjam, da kongres ne bo mogel reč_Vsa vprašanja, ki tarejo mlade ljudi. Zavedati se nam-do if^°rani°' da se problemi mladine ne rešujejo od kongresa KOn8resa « Kako"10^ našega samoupravnega sistema je danes komuna Vanj ^ zveza mladine vpliva na življenje, delo in razreše-^ ^rašanj v komuni? ^trier* Kapus. ~ delegat iz radovljiške občine — »Hiter in Uidi dol013 ve''^ napredek pri nas je mladim ljudem zastavil 1i$m0 l°f.cne Probleme. Tako tudi v naši občini nekaj časa Sirio km i nekaterim hitrim spremembam. Vendar pa sevali v spoznali' da bi se mladi lahko laže in hitreje vklju-Srtio Dr- sarnouP'"avne organe, če bi bili bolj razgledani. Zato S Prob/^raV^U vc^ seminarjev, na katerih smo jih seznanjali nia J v obč'ni. Prav tako smo se zavzemali za reševalo, kuh VanJa in brezposelnosti v občini ter razvijali športna So QiMrno m drugo dejavnost mladih. Vse to pa menim, viltio za ' k' mladega človeka vzgajajo, da se laže in pra-vzema za reševanje problemov in nalog v občini.« A. 2. EMO C E l_ J E IZDELUJE IN DOBAVLJA ETAŽNE KOTLE NA OLJE EMO - 30 T PREDNOSTI KOTLOV SO: # mali, blok kotel Izrednega učinka 0 učinek kotla je 32.000 kcal/h # stopnja Izkoriščanja goriva j« 87% 9 bojler Je mogoče ogrevati Izven sezone ZAHTEVAJTE DETAJLNE PODATKE, DOKUMENTACIJO IN CENE V TOVARNI EMO CELJE V torek zvečer so v mestni hiši v Kranju odprli razstavo Tito na Gorenjskem. Foto F.Perdan V Kamniku odkrili doprsni kip Toma Brejca V Kamniku je bila v sredo dopoldne na osnovni šoli Toma Brejca majhna slovesnost, s katero so počastili spomin na organizatorja vstaje v Kamniku Toma Brejca — Pavla in slovenski kulturni praznik — 8. februar. O liku in življenju kamniškega revolucionarja Je spregovoril književnik France Bevk, ki je v svojem govoru poudaril, kako se je Tomo Brejc navduševal za Cankarjevo misel. Pred odkritjem doprsnega kipa Toma Brejca v avli osnovne šole Tomo Brejc, je France Bevk dejal: »Ko danes na tej šoli odkrivamo doprsni kip, želim, da bi ga imeli učenci za svetel zgled požrtvovalnosti in žive vere v lepšo prihodnost delovnih ljudi. Ponosen sem nanj kot njegov nekdanji učitelj, ponosni smo nanj vsi, ki se kot on bojujemo za resnico in pravico.« Nato je odkril doprsni kip Toma Brejca, delo akademskega kiparja Leva Homar-ja, šolski pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Slovesnosti so se razen predstavnikov kamniških družbenih organizacij udeležili tudi svojci pokojnega Toma Brejca. Po odkritju doprsnega kipa je bila v šolski telovadnici še proslava Prešernovega dne na kateri so recitirali učenci osnovne šole Tomo Brejc, medtem ko je šolski pevski zbor zapel nekaj pesmi s Prešernovim besedilom. V. G. MP »Dvoreznost neke politike in še marsikaj...« Zavod ni izdal začasnega pravilnika V sobotni številki našega | časnika smo objavili članek z naslovom Dvoreznost neke politike in še marsikaj... Že iz članka je razvidno, da je v Kranju v zadnjem času precej razprav o samoupravljanju učencev, za katere je dal pobudo občinski komite zveze mladine Kranj. O tem je občinski komite razpravljal tudi na ponedeljkovi seji in obsodil začasni pravilnik o položaju, nalogah in odnosih učencev srednjih šol. V razpravi, ki so se je udeležili tudi predstavniki Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Kranju, se je izkazalo, da zavod ni izdal tega pravilnika. Direktor Zavoda je pojasnil, da so ta pravilnik pripravili ravnatelji šol, ker so želeli dopolniti in prilagoditi tovrstni pravilnik republiškega sekretariata za šolstvo, ki ne ustreza več današnjim pogojem in življenju, saj ga je republiški sekretariat izdal že pred dvanajstimi leti. Čeprav je bila želja ravnateljev gorenjskih šol, da uredijo nekatere zastarele in nesodobne vsebinske določbe v starem pravilniku, vredna vse pohvale, pa je treba priznati,-da tudi novi pravilnik, ki so ga izdelali (Zavod ga je poslal v oceno republiškemu sekretariatu — ta pa ga je zavrnil) ni prav nič boljši, ampak še slabši. Na seji komiteja so sklenili, da bosta Zavod za prosvetno-pedagoško službo in občinski komite mladine še naprej sodelovala na področju samouprave učoncev. Hkrati so na seji ugotovili, da zavod ni pripravljal tega pravilnika, vendar pa so obsodili, zakaj Zavod ni ničesar storil, da je takšen pravilnik sploh prišel na šole. Ugotovili so tudi, da je bil pravilnik pripravljen brez dodatnih obrazložitev in da ga tudi dijaki niso dobili, da bi o njem lahko razpravljali. Nazadnje pa so predstavniki Zavoda za prosvetno-pedagoško službo poudarili, da se distancirajo od vsebine pravilnika. A. 2. Stališče ObK ZMS Kranj do »Začasnega pravilnika o položaju, nalogah in odnosih , učencev srednjih šol« Izrekamo se proti načinu, ki ga je uporabil Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Kranju, da bi Začasni pravilnik o položaju, nalogah in odnosih učencev srednjih šol dosegel potrditev svetov šol oziroma delovnih skupnosti Obsojamo dvoreznost politike omenjenega zavoda, saj je na eni strani pritrjeval 6tališčem občinskega komiteja, na drugi strani pa ničesar ukrenil proti pripravam praviLnika, ki ga je sicer pripravljala komisija ravnateljev, vendar z vednostjo zavoda in z aktivnim sodelovanjem njegovega pedagoškega svetovalca; pravilnika, katerega stališča so v kričečem nasprotju s stališči ObK ZMS in interesi naše socialistične samoupravne družbe. Stailišča, ki jih vsebuje pravilnik, sodijo v arzenal po-daniških odnosov, malomeščanske morale in terezijan-skih pogledov na vzgojo. Pravilnik neupravičeno posega v svobodno osebnost učenca in legalizira zlorabljanje; pojave, za katerih odpravljanje je potrebna široka družbena akcija, pa ureja na najenostavnejši način: normativno. *. V pravilniku so postavljeni učenci v položaj objekta učno-vzgojnega procesa, okrnjeno je področje . .tmostoj-ne samoupravne odgovorno- sti dijakov za mnoga vprašanja izobraževalnega in vzgojnega dela. Trdimo pa, da bo učenec postal aktivnejši faktor učno-vzgojnega procesa samo z večjo odgovornostjo do lastnega dela, učenja, In s povečanim vplivom na dogajanje v šoli. Nevzdržno je, da so pri oblikovanju teh stališč sodelovali tudi člani Zveze komunistov. Njihova odgovornost je nedvomno večja od odgovornosti drugih sodelujočih, saj niso ničesar storili za uveljavitev vodilne idejne vloge Zveze komunistov. Nesprejemljivo je tudi to, da pravilnik ni bil obrazložen in da o njem niso bile dijaške skupnosti niti seznanjene, kaj šele, da bi lahko povedale svoja stališča. Zaradi vseh teh razlogov se 4. razširjeni plenum ObK ZMS Kranj odločno zavzema proti vsem poskusom, da bi bil Začasni pravilnik o položaju, nalogah in odnosih učencev srednjih šol potrjen na katerikoli šoli v naši občini. V tej smeri bo tudi potekala njegova nadaljna politična aktivnost. Obenem pozdravljamo stališče prisotnih predstavnikov Zavoda za prosvetno-pedagoško službo, da se zavod distancira od omenjenega pravilnika. Kranj, 5. 2. 1968 Občinski komite ZMS Kranj Šolstvo tare obilo problemov Iz članka Dvoreznost neke politike in še marsikaj..., objavljenega v Glasu št. 9, 3. 2. 1968, je razvidno, da se tudi šolstvo na Gorenjskem prek Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Kranj vključuje v gospodarsko in družbeno reformo, toda »na evoj način«. Bralci si zastavljajo vprašanje, če bo morda v članku omenjeni pravilnik res pripeljal šolstvo iz sedanjega položaja. Nedvomno je, da tudi šolstvo tare obilo problemov, ki zahtevajo ustreznih rešitev. Morda je med njimi tudi Zavod za prosvetno-pedagoško službo, zlasti še, če upoštevamo že omenjeni članek. Občani se sprašujejo, kako je mogoče, da ustanova, kot je Zavod za prosvetno-pedagoško službo, od katere bi pričakovali strokovno in kvalitetno obravnavo šolstva, izda nekaj takega, kot je omenjeni pravilnik. Zavod za. prosvetno-pedagoško službo bi vsekakor moral predstavljati najvišjo idejno in strokovno institucijo na Gorenjskem. Občani soglašajo z mladin- sko organizacijo, ki je upravičeno dvignila svoj glas. Nadalje so prepričani, da je na Gorenjskem dovolj sposobnih pedagogov, ki bi ob smotrni politiki ZPPS lahko na širši in sodobni osnovi reševali vprašanje vzgoje mladine v vseh pogledih. Morda bi bilo prav, da o tem problemu spregovore tudi sami pedagogi-praktiki in družbenopolitične organizacije ter povedo svoje stališče, kajti čutiti je zaprtost in pomanjkanje idejne ter strokovne širine Zavoda za prosvetno - pedagoško službo Kranj. Sbil Marko Tržičam se izobražujejo Tržiška delavska univerza bo v prihodnjih dneh PriPr5T vila vrsto seminarjev, in s1' cer večerno politično Solo, enodnevni seminar za predsednike delavskih svetov m upravnih organov ter dvodnevni seminar o kršitvah delovnih dolžnosti. V večerni politični šoli, obsegala bo 68 ur predavanj* bodo slušatelji poglobljeno i» sistematično obdelali vsa vprašanja družbenega, P0^* tičnega in ekonomskega življenja, Seja skupščine občine Jesenice V četrtek popoldne je bila deveta skupna seja obeh zborov občinske skupščine Jesenice. Na dnevnem redu je bilo poročilo o stanju šolstva v občini, razprava o gibanju gospodarstva v lotu 1967 in o možnostih razvoja v letu 1968 ter poročilo o izvršenih komunalnih investicijah v preteklem letu in razprava o načelih za sestavo proračuna občine za tekoče leto. Poleg drugih vprašanj tekoče politike so bila na dnevnem redu tudi nova imenovanja in razrešitve različnih predstavnikov, članov komisij ali drugih organov občin«« Na seji so sprejeli resolucijo o organizacijskih, c^°" nomskih in drugih ukrepih rešitev nekaterih problemov v šolstvu. O seji bomo še po* ročali v posebnih sestavkih. J. V. Občni zbor slovenskih sindikatov V torek in sredo je bil v Festivalni dvorani v Ljubljani VII. občni zbor republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Občnega zbora so se udeležili delegati iz 62 slovenskih občin, ki so se že dlje časa pripravljali nanj. Predvsem so razpravljali o bodeči programski osnovi republiškega sindikalnega sveta. Iz kranjske občine se je občnega zbora udeležilo 17 delegatov. Ti so še pred občnim zborom na razširjeni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki so se je udeležili tudi predsedniki nekaterih sindikalnih podružnic, razpravljali o programski osnovi in o kandidatih za novo vodstvo republiškega sindikalnega sveta. Razen tega pa so se kranjski delegati dogovorili tudi za razprave, pri čemer so upoštevali predvsem število delegatov na občnem zboru (Bilo jih je okrog 285). Zato so se dogovorili, da bodo skupaj pripravili le tri razprave in zbrali najbolj pomembna in pereča vprašanja. V sredo pozno popoldne, po končanem občnem zboru, pa je bila tudi prva seja plenuma republiškega sindikalnega sveta, na kateri so za novega predsednika izvolili Toneta Kropuška, za podpredsednika inž. Toneta TrebuŠo-na in za sekretarja republiškega sveta Jožeta Marolta. Iz kranjske občine pa so bili v nov republiški sindikalni svet izvoljeni Stane Božič, Pavle Gantar in inž. Maver Jerkič. TRDNOST DOLGOROČNIH SISTEMSKIH REŠITEV — POGOJ ZA USPEHE V GOSPODARSTVU V imenu nekaterih kranjskih delegatov je na občnem zboru o nekaterih pojavih v našem gospodarstvu oziroma njegovem usmerjanju razpravljal Jakob Vehovec. 2e takoj na začetku je povedal, da so lani sprejeti novi režim deviznega poslovanja, za katerega je bilo zagotovljeno, da bo veljal dalj časa, gospodarske organizacije sprejele z olajšanjem. Toda že ob novem letu se je ponovilo isto, kar se je dogajalo tudi prejšnja leta. Predpisi so bili zopet spremenjeni. Zato je na primer v Iskri čez neč nekaj sto delavcev ostalo brez dela, reprodukcijski material pa je hkrati ležal na carini. »To dokazuje,« je poudaril Vehovec, »da gre ponovno za hitre intervencijske posege v gospodarstvu, ne da bi bile vnaprej preučene posledice takšnih ukrepov. Od delovnih organizacij zahtevamo usklajeno interno zakonodajo, dolgoročno planiranje in programiranje razvoja, trajnejše vključevanje v mednarodno blagovno menjavo in kooperativno dejavnost, povezovanje s poslovnimi partnerji doma in na tujem, toda to velikokrat onemogočamo, saj praviloma vsako leto spreminjamo prav tisto zakonodajo, ki bi moral* utrjevati red in stabilnost tc* delovnim organizacijam n?" diti osnove za dolgoročnejs načrtovanje lastne poslovne usmerjenosti. Težko je raz*1* meti takšne radikalne PoS^' ge, ki se v okviru sistemsk' vprašanj sprejemajo na n*" čin, ki dopušča domnevo. " bistvene probleme s Podr L gospodarjenja rešujemo vedno na kratke roke. Menimo, da bi se tudi s'*" dikati morali opredeliti Pr0 ^ takšnim metodam sprejem^ nja temeljnih predpisov področja usmerjanja gosP'T darstva, saj so nazadnje Pr zadeti delovni ljudje.« Tovariš Vehovec je ril, da pri vsem tem ne gte za to, ali so uveljavlja sklepi v skladu z reformami prizadevanji ali Tie' .,^ti pak za način, kako so Dil* predpisi sprejeti. Gaspod«^ ske organizacije bi bilo WF ba o njih seznaniti Vrei' bi lahko prilagodile P°s'£ vanje. Prav tako je P°u w ril, da dobro in učinkov^ poslovanje gospodarskih ganizacij danes še vci[i]i0t-,,ns motijo dolge administrat1^ poti za izdajanje PosarnC^jr3 dovoljenj. To pa zelo za,3t-normalno delo v gospo «*. skih organizacijah, ^af^vfie bilo treba administra" službe organizirati tak°^ ^ pedjetja ne bodo odvi^^jj njihove dobre volje, - ne da bodo imele točno doi° pristojnosti. t; de* Jakob Vehovec je HK' vo-jal: »Mnogo pišemo in ^tf* rimo o odgovornosti« Razpisali referendum za tuhinjsko cesto v Kamniku so se v sredo, februarja, zbrali predsed- niki krajevnih Kamniške občine kupnem skupnosti da bi na posvetu analizirali rezultate dosedanjih razprav o uvedbi samoprispevka za modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino, predložili program dela in akcij krajevnih skupnosti za prihodnja tri leta in se skupaj z upravnimi organi občinske skupščine po-menili o vzdrževanju krajevnih cest. Seje so se poleg Predsednikov dvajsetih krajevnih skupnosti kamniške občine udeležili še predsednik kamniške občinske skupščine, sekretar občinske konference SZDL Kamnik in direktor Kamniškega komunalnega podjetja Ol skušamo v nekaj besedah označiti poročila vseh Predsednikov krajevnih skupnosti o razpravah za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo in modernizacijo tuhinjske ceste, potem lahko u8°tovimo, da' so se vsi predsedniki, pojasnjujoč želje in Potrebe občanov posameznih krajevnih skupnosti, odločili to uvedbo samoprispevka za tuhinjsko cesto. Čeprav so v svojih poročilih navajali, da se občani bolj navdušujejo za ureditev posameznih krajevnih vprašanj in problemov, bodisi da gre za vodovod, ceste ali pokopališča in predvsem šol, so le ugotovili, da so za uvedbo samoprispevka. Seveda bo pred dokončnim sprejetjem odloka o samoprispevku treba razpisati še referendum, ki naj bi bil predvidoma aprila. Na tem referendumu naj bi se občani odločili, ali bodo prispevali dva odstotka od svojih bruto osebnih dohodkov za gradnjo tuhinjske ceste in za ureditev komunalnih potreb posameznih kraje- .lih skupnosti. Tako so se domenili, da bedo občanom predlagali, naj se odločijo za samoprispevek (2 % od bruto osebnih dohodkov), ki pa bi ga delili v razmerju 40:60, in sicer 40 odstotkov naj bi šlo za tuhinjsko cesto, medtem ko bi 60 odstotkov predlr^anega samoprispevka porab'H za ureditev šol, vodovoda, krajevnih cest, pokopališč, skratka za ureditev perečih komunalnih problemov. Ob tem. ko so se predsedniki kamniških krajevnih skupnosti odločili, da bodo občane pripravljali na referendum o samoprispevku, so menili, da se morajo v akcijo za izvedbo oziroma za uspešen referendum vključiti ne samo predsedniki krajevnih skupnosti in pa člani krajevnih odborov, temveč je potrebno tej akciji in samemu referendumu posvetiti de ;ti pozornosti — priprave na referendum morajo imeti značaj široke politične akcije, v kateri morajo biti vključene vse politične sile v občini. Ob odločitvi predsednikov krajevnih skupnosti za referendum o samoprispevku naj povemo še to. da so nukaleri predsedniki povedali, da so številni prebivalci kamniške občine izrazili pripravljenost, da poleg samoprispevka dajo še prostovoljne prispevke. Ta pripravljenost, pa čeprav odlok o referendumu še niti ni sprejet, kaže na visoko moralno zavzetost in pripravljenost ljudi, da s svojimi mečmi pomagajo reševati pereča vprašanja v občini. sam rn0st ne more se*atl Ja J'j0.1" del»vca do direktor- tično JelJa- Družben° i« poli-sprpio«-0.d*0vornost moraJ° lakšn- 1 Usii- ki stoje za n,- P načinom sprejema-ukrepov, ki bistveno po- onr, • V živUenje delovnih bTrtSS?^ pa Je poudaril, da da s»ndikati morali vztrajati, piiii ° torneljni zakonski pred hit-J 0 morejo sprejemati po nasprot?°St0pku' ker je to V Unra 2 osnovnimi samo- m0ra 'mi nr'^i; *c pa se že v sprejemati, naj se le Ujernnih primerih. PREDRAGE "RU2BENE SLUŽBE Prohl razrf'šcvanju nekaterih ban °m°v v družbenih služ-dcie?^ ^e v hnenu kranjskih SovOP*i na občnem zboru urino od 2 do 3,5 metra, kar Povsem zadošča za vaške po-* Obnovili so tudi povsem dotrajano mrtvašnico na pokopališču v Zgornjih Gorjah, broške za to delo je delno krila tudi cerkev. Prav tako h bila v zelo slabem it* n.iu javna in cestna razsvetljava v Zagornjih Gorjah. Za obnovitev so porabili 1,400.000 starih dinarjev. Uredili so tu-■j kanalizacijo od stavbe krajevnega urada in groblje borcev NOB do župnišča. Vidimo torej, da so bili res aktivni, Ln marsikdo se bo Verjetno vprašal, kako so uspeli z razmeroma majhno občinsko dotacijo vse to narediti. Pogodbena dela Vendar so se v Gorjah znašli. Prevzeli so dela od drugih investitorjev, ki so jim plačali po njihovih predračunskih vrednostih, sami pa so ta dela opravili ceneje. Jezu v Krnici na primer ni nihče več obnavljal. Žaga je bila zaprta, narasla Radovna je jez v sredini pretrgala. KS Zgornje Gorje je pogodb-jmo prevzela popravilo mostu od Vodne skupnosti za Gorenjsko (ta je namreč dolžna skrbeti za take objekte) za 3 milijone starih dinarjev. Prav tako so obnovili jez v Grabču — vrednost del 1,5 milijona S din. Pogodbeno so prevezli od Cestnega podjetja Kranj tudi vzdrževanje ceste III. reda Krnica — Srednja Radovna, kar jim je prineslo v blagajno 1,6 milijona S dinarjev. S temi in še z drugimi pogodbenimi deli so zaslužili precej denarja, s katerim so lahko reševali druge komunalne probleme na svojem področju. Most na meji dveh občin Vrsta manjših, vendar za prebivalce Gorij in okolice pomembnih del je še, ki bi jih lahko našteli, vendar ni prostora za vse, zato omenimo le nekatera. Pod Zasipom je zasledek Piškavca. Tam je most čez Savo Dolinko in meja med jeseniško in radovljiško občino. Poplava je del mostu odnesla, zato je bil zaprt za ve? promet. Denar za obnovo sta prispevali obe občini. Vsaka po 2,400.000 S din. Ker KS sama nima kvalificiranih delavcev, jim je pomagal tesarski mojster Ivan Zalokar iz Spodnjih Gorij. Druga večja akcija je bila ureditev okolice nove šole v Zg. Gorjah: navozili so prst, uredili zelenice, naredili stopnice od ceste proti šoli itd. Vrednost del je bila skoraj 2,5 milijona S din. Zanimivo je, da je KS iz svoje gramoznice porabila leta 1966 samo za potr in ceste 335 kubičnih metrov gramoza, za ureditev avtobusnih postajališč pa 240 kubičnih motrov. Razen tega so prodali gramoza za 1,110.000 starih dinarjev. Pomoč drugim »Po svojih močeh pomaga krajevna skupnost tudi drugim organizacijam in društvom na našem področju,« pravi predsednik Matevž Bizjak. »Ob 60-letnici ustanovitve smo godbi na pihala PGD Zg. Gorje poklonili milijon dinarjev, 1,700.000 din pa smo jim posodili za nabavo novih uniform. Občina jim je sicer obljubila, da bo denar vrnila KS, ne vemo pa, kdaj. Društvu prijateljev mladine smo za obdaritev otrok za novoletno jelko dali 25.000 din, PGD Podhom pa za obnovo njihovega gasilskega doma tono cementa.« In načrti? Razen rednega vzdrževanja cest in pokopališča namjia-vajo predvsem dokončno urediti avtobusno postajališča. Potem je pred njimi še temeljita in trajnejša obnova mostu čez Radovno v Grabču ter ureditev dveh mostov čez potok Lipnek (eden je v Sp. Radovni, drug pa Novakov most čez Radovno). Ta dva služita predvsem za odvoz lesa iz tamkajšnjih gozdov. »Vprašanje je le, kdo bo to plačal, kje bomo dobiH denar. Največ interesa za ta dva mostova ima gotovo Gozdno gospodarstvo Bled!« Nujna je tudi obnova cestno razsvetljave na Poljšici. Zanemarjena in preslaba je kanalizacija, urediti bo treba gmojnič-ne jame, da ob deževjih gnojnica ne bo tekla po poteh in cestah itd. Krajevna skupnost Gorje ima redno zaposlene 4 delavce, ob večjih delih pa dobi še nekaj honorarnih moči. Matevž Bizjak je predsednik že od ustanovitve, pa kaže, da bo še nekaj časa, saj se je zelo izkazal. »Na zadnjem zboru volivcev,« pripoveduje, »sem dal ostavko, pa jo sploh niso obravnavali. Ta funkcija me poleg redne zaposlitve zelo obremenjuje, razen tega pa me jezi nepravilna in nepravična delitev sredstev kra-jrvnlm skupnostim iz občinskega proračuna. To je bil glavni vzrok za ostavko.« Jože Ambroiič s( Izdatki v letu 1968 bodo za navedene zdrav-vene dejavnosti glede na predlog skupščine ecJi za 18% napram izdatkom v letu 19o7. Pri tem te treba upoštevati: . — Pri določanju izdatkov za leto 1968 so upoštevane cene kakor v letu 1967. . Pričakovati je za 20% večje število ambu-jarUnih pregledov, ker znaša samoprispevek le đ'\ dočim je znašal v letu 1967 v večini primerov 50 %. ~~ Zaradi znižanja odstotka samoprispevka za Pravljenje v bolnišnicah, je pričakovati delno Jvišanje števila oskrbnih dni, oz. zvišanje izdatkov zaradi samega znižanja participacije. Od navedenega števila oskrbnih dni v letu 1967 je •**2 dni, kjer so zavarovane osebe same prispeva c 25 "o stroškov in 6.215 dni, kjer so prispele celo 50 * stroškov. 7" izdatki za zdravila bodo sorazmerno izena- °ni z izdatki v delavskem zavarovanju, ker je Predlagan za vsako zdravilo samoprispevek Din r~| dočim so kmetijski zavarovanci v letu 1967 Plačevali 50 % samoprispevka. Zaradi nižje par-r!^Pac>Je pa ni pričakovati le zvišanja števila eptov, pač pa tudi zvišanje povprečne vred- osti posameznega recepta oz. zdravila. Tako je Ppvprečna vrednost zdravila znašala v kmetij-T^rn zavarovanju v letu 1967 S din 830.—, v QeIavskem pa cca 1250.— S Din. g "T" V zobozdravstvu ni pričakovati večjega zvi-nia stroškov, ker ostane predlagani odstotek ^"loprispevka 50%. enako kakor v letu 1967 v viru razširjenega zdravstvenega zavarovanja. • ~- Enak porast izdatkov kakor pri zdravilih ^Pričakovati tudi pri prevoznih stroških, kjer vek ^° Podlog" skupščine znašal samoprispe-jj. zavarovanih oseb za vsako vožnjo 10.— N b n- kakor v delavskem zavarovanju. Domnevno s° šišano zlasti število daljših voženj. V 1.1967 5q „j^varovane osebe prispevale za vsak prevoz . /h> tzvzcmši v primerih, ko je zakon določal re'P!ačen prevoz. tar~" Stroški za ortopedske pripomočke in sani-ker ^Prave se predvidoma ne bodo zvišale, ostane samoprispevek v višini 50 %. idr Predlog sklepa vsebuje tudi dejavnosti lrav^yencga varstva, ki so prej bile urejene azsirjenim zavarovanjem. ? II. 2 ^ .adi. Pokrivanja stroškov, ki bodo nastali jfmVaianjcm pravic iz zdravstvenega zavarovanja sled -V' ki. so 7S°ra'i naštete, se predlaga na nP način odmerjanja prispevkov: 1. Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov (1. tč. 15. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov v skladu s 17. čl. istega zakona — Ur. 1. SRS, št. 43/67): a) Prispevek od katastrskega dohodka ne-gozdnih površin kmetov — zavarovancev po stopnji 5 %; b) Pavšalni znesek 150.— din na zavarovano gospodarstvo; c) Prispevek od osebnega dohodka iz gozda kmetov zavarovancev po stopnji 18%; 2. Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci tega zavarovanja, za zavarovane osebe iz 2. tč. 8 čl. cit. zakona (2. tč. 15. čl. cit. zakona) po enakih stopnjah kot pod 1. tč. vključno tudi pavšalni znesek; 3. Posebni prispevek od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravijo osebe, zavarovane po tem zakonu (3. tč. 15. čl. v skladu z 20. čl cit. zakona): a) Od izplačanega kosmatega zaslužka pri čemur se ne odšteje kom 21. decembra 1839, blizu Prešernove Vrbe, blizu DoslovJČ, kjer je bil rojen Finžgar, in blizu Žirovnice, cd koder je bil Cop. Doma so bili bogati, imeli so dva grunta, vendar so otroke vzgajali v skromnosti. Mladi Tomo, doma že zgodaj zaradi šibkosti določen, da bo šel v šole, da bo postal gospod, je končal z odliko gimnazijo v Ljubnani in že v maturitetni naic-ri je obravnaval pesnika Franceta Prešerna, in sicer proti volji svojega profesorja Mama, ki je povsod poudarjal veljavo Koseškega. Prešeren takrat še ni bil priznan. Cez štiri leta je Zupan postal duhovnik, odšel takoj v ljubljansko Alojzevišče, bil potem profesor na nižji gimnaziji v prišel v Kranj. Tu se je spet zcčel bolj zanimati za Prešerna, za »prešernotrudni- nje je bilo stremljenje k luči, k luči duha!« je na koncu svojega zanimivega govora — opisa življenja Toma Zupana poudaril prof. Ivan Kolar. V imenu republiškega odbora zveze slepih in v imenu osnovne organizacije zveze slepih Kranj ter v imenu upravnega odbora doma oddiha na Okroglem se je potem za spominsko ploščo zahvalil Nace Ušlakar. Poudaril je, da slepi iz vse Jugoslavije že 15 let, od leta 1D52, uporabljajo nekdanji Zupanov gradič za svoj oddih. »Uporabljamo ga torej za tisto, za Predsednik skupščine Slavko grado akademskemu slikarju Zalokar izroča Prešernovo na-Milanu Batisti. Foto F. Perdan Ob odkritju spominske plošče je govoril profesor Ivan Kolar §tvo«, kot je to sam imenoval. Navezal je stike s pesnikovimi osebnimi znanci, npr. s kovačem Gogalo, s pesnikovo sestro Alenko in drugimi. Zupan je tako sprožil pravo zanimanje za Prešerna, za študij Prežema. Prav to je bila njegova velikanska zasluga. Z neverjetno vztrajnostjo je zbiral podatke o našem pesniku. Leta 1886 je ustanovil kot protiutež nemškemu germani-stičnemu pritisku tako imenovano narodnoobrambno društvo Cirila in Metoda, katerega »prvi mestnik« je ostal celih 21 let. Gradič na Okroglem je v oporoki zapustil slepim. »Vse njegovo življe- prešernoslovcu Tomu Zupanu . — Foto: F. Perdan kar ga je namenil pokojni Tomo Zupan.« Kulturni program, ki je sledil, so izvajali učenci šole za slepo in slabovidno mladinO iz Ljubljane in učenci naklan-ske osnovne šole. Vsak, ki bo odslej Pri na Okroglo, ki se bo ustavil ob gradiču nad savsko šote' sko, bo na spominski plošči lahko prebral, da je tu živel in delal veliki slovenski »** prešcrnoslovec, pisatelj ifl duhovnik Tomo Zupan in đa je vse svoje premoženje zapustil slepim. Vsi slepi so ma za to Iskreno hvaležni. A. T. V četrtek Je klub kulturnih delavcev pripravil predavanje o nastanku, razvoju in prevodih ""eSernove Zdravice. — Foto F. Perdan Razstava Tito na Gorenjskem Pozneje jo bodo prenesli v druga gorenjska mesta v Prešernovem tednu, ki je *tranj kulturno zelo razgibal, v torek zvečer odprli v galerijskih prostorih Mestne hi-5 v Kranju tudi razstavo na Gorenjskem. Na po-r^do občinske konference jo je pripravil Gorenjski IftUzeJ, gradivo zanjo pa so Prispevala tudi nekatera gorska podjetja, ki jih je Predsednik Tito po vojni obi- skal, in arhiv CK ZK Slovenije. Pozneje bodo razstavo prenesli tudi v druga večja gorenjska mes-ta, v katerih so primerni razstavni prostori. Razstava o Titu na Gorenjskem pomeni zaključek prireditev ob 30-letnici prihoda Tita na čelo komunistične partije. Na otvoritvi sta govorila sekretar občinske konference ZK Kranj tov. Mi- Francoski klub v Kranju ^ sredo zvečer se je v renesančni dvorani Gorenjskega muzeju v Kranju zbrala precejšnja skupina ljubiteljev francoskega jezika. Majhna dvorana je bila pretesna za vse, ki so hoteli prisostvovati otvoritvi francoskega kulturnega centra v Kranju. SIcer J« takoj v uvodnih besedah direktor francoskega kultur-°*8a centra v Ljubljani Jpan Charles Lambard povedal, n*J bi bil ti bolj klub kot D» center. Francoski kulturni center v Ljubljani so odprli *e lani, sedaj pa ustanavljajo nt'kak s ne podružnice v večjih testih. Tako imajo franco-*• klube že v Kopru. Piranu, v postojni in drugje po Slo- veniji. Tu se zbirajo vsi, ki se zanimajo ta. francoski jezik, knjige in literaturo sploh. Gospod Lambard je povedal, k..k ,en bo program francoskega kluba v Kranju. Sestajali naj bi se dvakrat na mesec, vsako prvo in zadnjo sredo. Program predvideva predavanja — v francoskem jeziku seveda — o francoski poeziji, umetnosti, športu in drugem. Na sporedu bodo tudi francoski filmi, tako novejši kakor tudi predvojni, kot je bil ta, ki so ga predvajali v sredo zvečer. Gospod Lambard je obljubil tudi francoske knjige in časopise. L. Mencinger klavčič in kustos za zgodovino Gorenjskega muzeja tov. Zontarjeva. Prvi del razstave prikazuje s fotografijami in drugimi dokumenti predvojne stike Tita z Gorenjsko. Prvič je bil na Gorenjskem leta 1911, ko je bil zaposlen v Kamniku, v tovarni, ki je predhodnica današnjega Titana. Kasneje se je udeležil partijske konference v Goričanah pri Medvodah ter posveta v Tacnu. Leta 1934 je nad Tržičvm ilegalno prekoračil državno mejo na poti na Dunaj. Drugi del razstave pa obsega povojno obdobje, ko je Tito pogosto prihajal na Gorenjsko, ko smo imeli prav Gorenjci priložnost, da smo ga lahko pogosteje pozdravili v svoji sredi kot nekateri drugi kraji v Jugoslaviji. Na Brdu pri Kranju je sprejemal številne državniške obiske, tuje m domače, obiskoval je številne delovne kolektive, pa tudi oddih je rad preživljal na Gorenjskem. Razstava je pomemben prispevek k intimnejšemu spoznavanju našega predsednika, zato je gotovo, da jo bodo ljudje povsod z zanimanjem obiskovali. -t ^avečer obletnice pesnikove smrti je v Prešernovem gaju pel moški pevski zbor France Pre <-ren. Foto F< Pcrdan List iz beležnice »Ne da smo proti pokopališču, ne tako razumeti našega predloga, naj z razpisom samoprispevka za pokopališče v Stražišču počakamo dokler ne bodo narejeni načrti in dokler ne bomo točno vedeli, koliko denarja potrebujemo. Z razpisom počakajmo zato, da bodo potem čisti računi z dobrimi prijatelji.« To smo slišali na zadnji seji kranjske občinske skupščine, ki ni sprejela napovedanega sklepa, da se razpiše samoprispevek za gradnjo novega pokopališča v Stražišču. Slišali smo, da bo pokopališče veljalo več, kot so doslej predvidevali, da pa je nemogoče razpisati referendum za samoprispevek prej, dokler ni točnega predračuna in dokler ni načrtov. Sklenili so samo, da je v občinskem proračunu za letos treba zagotoviti denar za izdelavo načrtov in predračuna, potem pa je s temi podatki treba iti na zbore volivcev, na katerih naj se občani sami odločijo, ali so pripravljeni prispevati del stroškov za gradnjo v obliki samoprispevka ali ne. Ta zadnji sklep pomeni, da pokopališča še lep čas ne bo. Kdo je kriv za to? Kdo je kriv, da načrtov še ni? Kdo je kriv, da bo zemljišče po sedanjih ocenah veljalo približno 17 milijonov dinarjev, takrat, ko .se je občinska skupščina odločila, da bodo novo pokopališče gradili, pa je bilo rečeno, da bo za:;!oij? /..,■. da je vsa stvar okrog stražiškega pokopališča precej neresna, da gre za boj, kdo bo koga, za obljube, ki pa ostajajo le obljube. »Potem, ko bodo n:tčrti in predračun, bo stvar jasna, doslej pa smo cm kot drrv mati t ribarili v kalnem.« Tako je rekel nekdo na se;i. Pa še res je: občina je obljubljala in odlašala, občani so obljubljali in tistega niso naredili! Zdi se, da nihče noče popustiti. Občina je predvsem te od začetka proti pokopališču v Stražišču, češ da ni potrebno, da zadostuje za Kranj er,(> pokopališče. Starega so na hitro in proti volji občanov ukinili, čeprav je vprašljivo, če je bilo to zares tako zelo nujno. Za gradnjo novega pa ni denarja, ni načrtov, ni.. . Pred- Stražiško pokopaMšSe ali napeta zgodba o obljubah in zavlačevanju vsem ni nikakršne pripravljenosti, da bi čimprej ustregli željam in zahtevam ljudi na desnem brri.u Save. Občani Stražišča in okoliških, prizadetih vasi pa spet ne vejo, kaj hočejo in kaj zmorejo. Na zborih volivcev pred leti so obljubljali zemljišče zastonj in še marsikaj, ko pa je to postalo aktualno, ni za to nihče nič vedel. Pripravljeni so prispevati menda karkoli, da bi imeli svoje pokopališče, da bodo vedeli, kje bodo počivali po smrti, da bodo počivali doma, v domači zemlji, ko pa pride do konkretnih predlogov in ko bi bilo treba narediti to in ono, je tistih, ki so pripravljeni, manj kot prej, ko so govorili na zborih volivcev. Gre torej za obljubo, od katerih ni nič, za zavlačevanje, od katerega nihče ničesar nima. Gre za neresnost. ki pa ni razvidna iz besed na zborih iv/mv, in na sejah skupščine, ampak iz dejanj. Kje so tisti, ki so tako glasno obljubljali zemljišče? Kje so tisti, ki so pripravljeni in dolžni skrbeti za potrebe in želje občanov? Namesto da bi se usedli skupaj in se brez dolgih, razpravljanj pogovorili o pokopališču, o denarju, o vsem in začeli delati. Obe strani, zakaj kaže, da sta tU res dve strani, da gre le malce tudi za to, kdo bo koga, beseda katerega bo obveljala. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček trna. Kdo ga ima v tem primeru? Vemo, da se da vse narediti, tudi če gre za večjo vsoto milijonov kot v stražiškem primeru, le složnost je potrebna in dobra volja. Ce bo šlo naprej tako kot doslej, pa bodimo prepri. čani, da pokopališča v Stražišču še lep čas ne bo. Andrej Triler REPORTAŽA SOBOTA — 10. februarja 1968 Stran iz kroparske preteklosti Kladiva še vedno pojo Kropa — ozka dolina pod strmimi pobočji severne in vzhodne Jelovice. Kropa, zibelka žebljarjev, žbi-čarjev, vigenjcev, v katerih 60 od zgodnjega jutra do trdega mraka pela nakovala pod udarci žebljarskih in kovaških kladiv. Kropa — muzej preteklosti, spomenik, ki na zunaj še ohranja svojo podobo časa, a ga je življenje prehitelo. V starih hišah, na njihovih strehah se bohotijo televizijske in radijske antene, po sobah moderni gospodinjski stroji. Nekje v sredi Krope še odmevajo udarci kladiv, iskre prše iz razbeljenega železa — kova-štvo še ni izumrlo. Od štirih do ene od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... KAKO SO V KROPI »KUHALI« ŽELEZO? Otem nam pripoveduje upravnik kroparskega muzeja Justin Ažman: »V Zgornji Kropi so 1558. Zgradili plavž na vodni pogon, iz njega pa so že dobivali surovo železo. To železo so potem dali v presnovko ali »frišarske« peč, iz katere je prišlo kovno železo. Tega so dali nato pod kladiva — velika vocna kladiva ali norce — in tako oblikovani veliki kosi železa so šli naprej v fu-žinee (manjša kladiva) — teh je bilo v Kropi 7 — v katerih so »cajnarji« delali »čajne« — železne palice vseh dimenzij. To »popotovanje« železove rude od plavžev, pre-snovk, fužine se je končalo v vigenjcih (v Kropi jih je bilo okrog 20, danes je ohranjen samo še eden — imenovan »vice«), kjer so izdelovali žeblje vse do začetka druge svetovne vojne, ko so žeblje za čevlje, teh so kovali največ, izpodrinili drugi čevljarski izdelki. V VIGENJCIH JE TEKLO KROPARSKO ŽIVLJENJE Vvigenjcih se je odvijalo vse življenje, saj so v njih delali, spali, jedli in se držali ustaljenih pravil in običajev. V vigenjcih so začeli delati že ob štirih zjutraj, pred prazniki in sejmi pa tudi že ob dveh ponoči. Ce je kdo izmed kovačev zamudil na delo, so ga drugi to-j variši sprejeli z velikim tru-ščem — s kladivi so tolkli po nakovalih — in tistega, ki je prišel zadnji v vigenjc, so lahko drugi vse leto zasmehovali in ga zbadali, da bo moral vse leto »žajfo nositi«. KROPARJI SO SE RADI PRETEPALI Kroparji so v starih časih zelo revno živeli in so bili precej nagnjeni k pijači. Ker so bili pri svojem vsakdanjem težkem delu sključeni k nakovalom, so imeli skoraj vsi krive noge in iz tega je izvirala tudi zbadljivka: »Kje je tisti »žni-dar«, ki krive hlače dela?« Ce si Kroparju to rekel, je bil to že zadosten povod za pretep. Nasploh so se Kroparji radi pretepali, saj je bilo pretepanje povezano celo z verskim običajem. Na večer svetega Janeza Nepomuka so se zbirali fantje iz vseh kro-parskih koncev — spodnjega, srednjega in zgornjega — in dovolj je bilo že to, če je kdo iz Spodnje Krope prišel v Srednjo, pa so se že udarili. V stari Kropi so bile zelo razvite tudi različne ljudske igre. Tako so se na velikonočni ponedeljek zbrali za sedanjim kroparskim kopališčem in se šli »cirkelj bit« (Kroparji pravijo »cirkelj« polenčku), »kozo zbijat«, »cesarja in kaprola«, koledova-nje. Koledovanje se je ohranilo še do danes. 2e od starih časov pa vse do danes se je navečer svetega Gregorja, 11. ohranilo »spuščanje barčic« — marca, spuščajo v Kropi in Kamni gorici razsvetljene barčice po vodi — kar pomeni, da je že tako svetlo, da kovači ne potrebujejo več luči. Originalna oblika tega običaja pa je bila takšna, da so na ploh dali prižgano svečo in desko spustili po vodi. OD ZEBLJEV DO VIJAKOV IN UMETNE OBRTI Zrazvojem in i.apredkom tehnike so se v Kropi preusmerili v izdelovanje vijakov, matic, nekaj časa pa so izdelovali (le nekaj let nazaj) tudi smučarsko Okovje, tehtnice, ure, razvilo pa se je tudi umetno kova-štvo, ki ie poleg žebljev še bolj poneslo ime Krope v svet. Kropa danes. Po ledenih ozkih poteh, stisnjenih med starimi hišami, stepamo do umetnega kovača, umetnika v tej stroki, Jožeta Bertonc-]ja. Umikamo se otrokom, ki se sankajo po strmih ulicah, njihov živžav nas prepričuje, da stara Kropa še živi. Prispeli smo. Spustimo se po strmih stopnicah in na levi strani zagledamo okajeno kovačnico in slišimo udarce kladiva po nakovalu. »Joža dela,« pravi Justin Ažman. Vstopimo in Jože Bertencelj nam ponudi zga-rano, žuljavo, od železa in oglja umazano roko. Njegov stisk je krepak in takoj izdaja veliko moč, ki se skriva v njegovih mišicah. Sicer pa, naj spregovori o sebi Joža kar sam: »V umetnem kovaštvu sem samouk, le ko sem bil še mlad, sem 14 dni poslušal učitelja umetnega kovaštva Kropa, zibelka žebljarjev, žbičarjev, vigenjcev... Vhod v kroparski muzej z Dunaja. Za izdelke umetnega kovaštva je dosti zanimanja, saj gredo moji kovani izdelki v Avstrijo, Švico, Belgijo, Kanado, Ameriko in Francijo. Najbolj mi gre kovana plastika — figuralika. Moji izdelki so unikati in zelo nerad ponavljam nekatere svoje izdelke. Kupcem so najbolj všeč masivni svečni- j ki.« i Kot da di hotel podkrepiti svoje besede, nam je pokazal kos železa, ki ga je imel na nakovalu. »Tole bo svečnik, skovan iz enega kosa železa. Sedaj kujem meter in pol dolgo železno mizo, ki bo imela mozaično ploščo.« Utihnil je in se povsem posvetil udarcem kladiva po razbeljenem kosu železa. Kljub 66 letom mu je kladivo pelo v rokah kot bi imeli pred seboj postavnega mladeniča, polnega življenjske sile in moči. Iskre so pršele izpod kladiva, njemu pa je po čelu tekel droban znojni potoček. »Staram se, nisem več tako močan kot včasih. In pri tem delu je važna predvsem moč.« Se nekajkrat je zamannil, si obrisal pot s čela, nato pa nas je povabil v svoje stanovanje. Svečniki, ograje, razni kipi od lokostrelcev, ovnov, kozorogov — to je njegova galerija. »Rad bi razstavil svoje izdelke v Avstriji, saj se zelo zanimajo zanje.« Poslovili smo se. »Pa ne zamerite, ker imam tako razmetano. Sam sem, pa saj moški nismo kaj preveč dobri za pospravljanje,« se je opravičeval. Po strmih stopnicah 6mo se spet spust i Ji na piano. Naš vodnik P° Kropi, Justin, nas je popeljal še v muzej, ki je res vreden ogleda, za konec potepanja v Kropi pa smo si ogledali še edini ohranjeni vigenjc — »vice«. Kovač Daniel Šolar} ki vsako leto kaže turistom, kako so v vigenjcih kovali žeblje, je posebej za to pri" ložnost spustil vodo na ko* lo, ki je začelo poganjati meh, iz katerega pa je potem pihal zrak na ognjušče. Vtaknil je tanki železni palici v ogenj, ju razžarel ni čez nekaj trenutkov so izpod njegovega kladiva leteli žeblji, še vroči in žareči. »Kar vzemite jih nekaj, boste vsaj lahko pokazali, da ste bili res v Kropi«. Kolo, ki poganja meh, se je ustavilo. Voda je spet stekla po svojem starem koritu. Ob njenem teku se mi Je zdelo, kakor, da s seboj odnaša čas. Toda čas se v Kropi ni ustavil. Kladiva še naprej pojo, vendar izpod njij1 ne lete več žeblji kot nekoč, temveč vijaki, matice: Kladiva danes v Kropi nadalju~ jejo že davno začeto tradic'" jo. Tradicijo, v kateri Je Kropa spomenik žive preteklosti, spomenik nje same. Pol treh, pol treh — spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očelj do osmih zvečer žeblji, žeblJ« v očenv Od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh««* Besedilo: Vili Guček Slike: Franc Perd«* mm Te dni po svetu mm Grenoble, 6. februarja — Po točno pripravljenem ceremonialu so se v Grenoblu slovesno začeie jubilejne desete zimske olimpijske »gre. Na grenobelskem stadionu f? Je zbralo več kot 60.000 *iudi. Igre je otvoril prednik republike Charles de GauUe. Bonn, 6. februarja — Neprevidna izjava bonskega zu-J^nJega ministra VVIllija Brandta, na kongresu njegove 8tranke, je precej skalila Ponose med zvezno republl-ko Nemčijo in Francijo. V 8v«jem govoru naj bi Brandt Ila žaljiv način namignil na Predsednika de Gaulla. New Delhi, 7. februarja — Na svetovni konferenci o gospodarstvu in razvoju, ki zaseda v Nevv Delhiju, je včeraj govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije Janez Stanovnik. Bruselj, 7. februarja — Je "kovni spor glede prioritete fli»mskega oziroma francos- 22 jezika Je spet povzročil P°'mčno krizo v državi. Bel-KJski kralj Baudouin Je prejel odstop vlade. Vlada odstopila v trenutku, ko nJ f|amski krščansko-social «"a iM°*'anci' v parlamentu iz-211 nesoglasje z vladnim geologom o rešitvi jezikov-. s pora na univerzi v ^u^enu. Beograd, 8. februarja — Po .""tridesetih dneh potovala po deželah Azije in Afri-z Predsednik Tito včeraj ^^'om prispel na surčin-letai-xlališče- Po sprejemu na ESS° je predsednik Tito je\°rtl o pogovorih, ki jih blx!E!? s Predstavniki prija-e|jsk.h dežel. pograd, 8. februarja - V kon8radu ** *e začel 08011 s,av?re* Zyeze mladine Jugo-gre **- Uvodni govor na kon-2\i|UT^e "ncl predsednik Tomislav Badovlnac. ročaartUm' 8\ f«*ruarja - Po-S|on'i°' da ,e nenadoma na-darj,' a Politična kriza v Su-je ' 5riza Je nastopila, ko Pustil dnik E1 raz" in s Ustavob" bardu. »Vse kartone sem že pregledala.« »Zakaj pa mora biti ravno tak pajek'" se je zdaj obrnil Hubbard naravnost »* kupca, ki se mu Je že na prvi pogled zde nekoliko omejene pameti. »To Je pa moja reč,« Je zagodrnjal k"J' pec. »Že, že,« Je odvrnil Hubbard, »toda ie bi mi povedali, bi vam morda lahko po"13' gal iz zadrege.« Počasi je segel v žep te' lovnika in pred začudenimi očmi kupca i* prodajalke se je v njegovi roki zablcšča bel pajek s srebrnimi nogami. »Hej, to je tista reč, vidite!« je vzk kupec. »Koliko pa stane?« »Niti beliča ne, če ml poveste, tet°a ga potrebujete. Pojdite z menoj!« Fant je nerodno štorkljal za njim 1» sC nezaupljivo oziral okrog sebe. Prišla sta v majhen prostor, ki so ga uporabljali za skladišče in Hubbard se je obrnil k spre"«' ljevalcu. »Zdaj pa mi čisto po provici P0' vejte, čemu vam bo pajek?« »NoDenih nevšečnosti ne maram." Je zakrknjeno odvrnil kupec. »Dajte mi paj*53' saj vam plačam, kolikor hočete. Rad vam ga preplačam, samo da bo imela Jessie tati'* je dostavil nejevoljno. (Nadaljevanje) zklikoil Prihodnji teden v kinu Od 11. do 18. februarja bodo na sporedu v kinematografih kranjskega kinematografskega podjetja trije pre-mierski filmi. Vsi trije so ameriški in po naključju pač vsi trije skupaj predstavljajo značilne smeri ameriške filmske proizvodnje. Revolveraš VVaco sodi v tisto skupino filmov, ki nastanejo v ameriških filmskih ateljejih in ki imajo danes najvidnejše mesto. VVesterni, takšni ali pa drugačni, za televizijo, v serijah, v emo-boli tehniki, v barvah, na širokem platnu in s stereofon-skim zvokom so, kot pravijo, 6e danes najbolj gledani filmi v ZDA. Zato, ker jih gledalci gledajo doma in v svetu, jih producenti snemajo že dolga leta in prav nič ne kaže, da bi zmanjšali proizvodnjo. Naša distributerska podjetja jih kupijo iz leta v leto več, obenem pa obetajo, da bomo letos videli kar 37 fil- mov tega žanra. — Revolveraš VVaco že sodi mednje. Ta ameriški film je v barvah in na širokem platnu. Predstavnik druge skupine filmov je film Kačja koža, ki ga je posnel režiser Sidney Lunet. Avtorji filma so pritaknili še podpis, da gre za dramo. Glavnega junaka igra Marlon Brando, ime, ki gledalcem ni neznano. Z njim pa nastopa v tem filmu še Anna Magnani, igralka italijanskega rodu, ki se že dalj časa mudi v ZDA. Da bi zabavali gledalce, da bi jih nasmejali, da bi v dvoranah pozabili na vse, kar se dogaja zunaj nje, snemajo Američani komedije. Kakšne so? Nekaj smo jih videli in redkokdaj so nas zabavale. No, Buster Keatoh, C. Cha-plin, Stanlio in Olio so resda pred desetletji zabavali gledalce širom po svetu in še danes se nasmejemo preneka-teri njihovi šali. Zvok je prinesel v filmsko komedijo novo kvaliteto, ki pa jo avtorji filmov zanemarjajo tako, da filmske komedije ne moremo po kvaliteti postavi jati ob druge filmske zvrsti. Ameriške filmske komedije toliko manj! Največkrat je v njej cel kup ne prevoe domiselnih situacijskih šal in še manj domiselnih dialogov. Skepsa ob ameriškem filmu Kako ukrasti milijon dolarjev se poraja prav zaradi tega. V filmu igrajo Audrey Hcpburn, Peter O'Toole, Charles Bo-yer in Hugh Griffith. Film je režiral Villiam Wyler. Križanka, številka 22 1 z 3 , H 5 ? 8 9 tO 11 12 13 • M* 15 16 « 1? 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 2» 30 31 ME 32 33 35 36 3? VODORAVNO: 1. zdržen človek, ki se odreka življenjskim užitkom, 6. najvišji vojaški čin, 12. ena izmed dolin, po kateri peljg pot na Triglav. 13. omoti, 14. katran, 15. ugodnosti, koristi, 17. star možakar, 19. duhovni In posvetni poglavar islama, 20. ravnina, višina, stopnja, 22. rt na otoku Tcnerife (Kanarski otoki), 25. prijeten vonj, 28. indijski drobiž, 29. okrasna risba, 32. določene barve, 33. pijača olimpijskih bogov, 34. zbogom (tujka), 36. največji Vergilov junaški ep, 37. živalska zalega. NAVPIČNO: 1. ustvaritelj kakega dela, 2. kadar gre vse po volji, 3. dolg gorski hrbet na Gorenjskem, 4. latinski veznik, 5. kratica za »tabela«, 6. okrajšan izraz za madono, gospo, 7. glavno mesto istoimenske pokrajine v Španiji, 8. debelejši konec hloda, 9. eden izmed skakalcev, ki nas bodo zastopali na olimpijskih igrah v Grenoblu, član SK Triglav, 10. spis, javna listina, 11. ime nekdanjega generalnega sekretarja OZN (Tryg-we), 16. vse v redu (angl. okrajšava), 18. mera za dragocene kovine (množ.), 21. pripadnik potujočega in pastirskega ljudstva, 23. neprijetna kožna bolezen, 24. med vojno kratica za »Antifašistička skupščina narodnog oslobodjenja Srbije«, 26. merska enota, 27. nemški predlog, 29. zaničljiv izraz za nekoga, ki ga nočemo imenovati, 30. veletok v zahodni Evropi, 31. tovarna avtomobilov v Mariboru, 34. Nušičeva komedija. Miha Klinar: Mesta, ceste Dom*> III. DEL Mimo tega je »Salomon s s^ega \ coskem jeziku, potreboval ves verze. Potreboval je sposobneg^;,^ norca«, pesnika, filozofa in zg0,^' kulturna, a zaradi napadov ka i nekulturna Evropa. _^ v^. Lehmann bi rad oporekal-valeč veličine Friderika Vel*T^'j« '■ nujejo tega kralja, prepričan, M pokrovitelju in zaščitniku kriv n je po tridesetih letih viharjev j^J vladarju, je rekel z.besedami r^ta- i in nemške književnosti Gern »Schrieb Voltaire nicht ^ot):l ;j seinen Freunden nach Pariš: jje^': nek s filozofom, očarljivost FVgt p enem človeku, ki me že ^eSt pjjn11, me spravlja na varno pred ^t0^'. je bilo vsega bati, navzlic P^pjlj^ vzlic svojemu položaju in vlj' prepričan o zmeraj mirnem ^"(e j munehenskemu študentu medici" J »Ja, es ist wahr,« pritrdi J^^J taire to in še nekatera druga P ffl jega besa na Pariz in pariški d .g v ne sme pozabiti, da je Volla're jn r je Friderik samo »veliki *^Sf0#Ll svetljenske misli in umetnosti, ^jjjdfl nekaj mesecev poprej zasedel P . za prosvetljenstvo, s kraljem, ^tf.;. tem pisal svoje misli o P'sate J jeia davci človeškega rodu; njihovajsjj, fcjj ker jih povsod bero, izraŽajP *ZtfBlFA In v tistem času mu je tudi po njegovem mišljenju >>dobnbiij ^ dem grossen Prcusse, da so GLAS * 10. STRAN Za obisk se priporočajo TURISTU Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal - St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Pavlitsch Marija VELLACH BELA trgovina in gostilna govorimo slovensko sprejemamo tudi dinarje Se priporočamo. Hranilnica in posojilnica Eisenkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slovensko. Zastopništvo za vozila Renault, Ford in Puch — Stroji — Rezervni deli — Bencinska črpalka — Služba za vleko vozil dela podnevi in ponoči Franz Orasch Eisenkappel — Železna Kapla tel. 04238/221 Govorimo slovensko Vse tudi za dinarje v trgovini RUTAR gostišče hotel tel. 04236-220 DOBERLA VES ob cesti na Jezersko Podjunski trgovski CENTER Dobrla ves - Eberndorf ZIMSKA RAZPRODAJA TEKSTILA IN OBUTVE moške rokavice 35 Asch damski nvlon dežniki • 99 Asch moške nvlon srajce 49,5 Asch damsk nylon dežniki 99 Asch Perlon nogavice 6,8 Asch Odprto neprekinjeno od 8. do 18. ure K L A G E N F U R T , A 1 t e r P 1 a t z 12 O Specialitete Samo pri % Izbrane pijače MLEČNIK t) Avtomatsko kegljišče : ! KIRSCHENTHEUER f) Menjalnica ' KOŽENTAURA Govorimo slovensko 15 km pod Ljubeljem PREPRIČAJTE SE O NASI POSTREŽBI IN IZREDNI KVALITETI KOMPAS JESENICE SEZONSKI IZLETI V TRBIŽ IN UDINE Torek: Jesenice—Trbiž (b 14. uri četrtek: Jesenice—Trbiž ob 14 uri Sobota: Jesenice—Udine ob 7. uri Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS Pšenicah s postajališči na rednih avtobusnih siajah. Cena prevoza- Jesenice—Ti biž NI) 10,— Jesenice—Udinc ND 25,— Pri predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno rezerviramo sedež v avtobusu. na po- TVD Kranj prireja ni pustno soboto, 24. februarja 1968 ob 20. uri v domu Partizana v Stražišču svojo tradicionalno MAŠKARADO 'grajo Veseli Kranjčani s pevcem Petrom Peharjem Dostojne maske dobrodošle, najboljše bodo P nagrajene. Rezervacije vstopnic v gostiini Bened.k v Stražišču, telefon 22-888. v nedeljo, 25. 2 1968 ob 15 ur- Otročja maškarada s tekmovanjem mask. lOJ KLAGENFURT . VtUtovtt. VOI.KFKHAKICT Simon Prescheren KAM — samo k In70 Maflfittfi v Laghi — Fužine UULv ItIHUUUU galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti ln zadovoljni boste Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Tarvislo — Trbiž vam nudi po izredno ugodnih cenah: % pralne stroje # gorilnike na mazut 9 peči za centralno kurjavo 9) svetila — kolesa — otroške vozičke 0 keramične ploščice Poseben popust za izvoz Glasbila gramofonske plošče ojačevalniki note MUSIKHAUS HERGETH KLAGENFURT - CELOVEC Burggasse 23 "DARV/IL™, Trst PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/MI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DRŽAVE ZA URE DARVVIL IN ARETTA Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi največjo izbiro zlatega nakita iz 14 , 18- in 22-ka-ratnega zlata, izdelanega v 42 svetovno primanih industrijah zlatega nakita. Za vsak nakup zlatih predmetov dajemo popolno garancijo za čistoto, težo in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 grami Elektrodelavnlce Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 B Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, ilce, kabli. Dobava — popravljalnJca poceni in hitro Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, AM SAMONIG - EGK Gomolji begonij ln vsa druga kvalitetna semena dobite v semenarni I. Kauschej • Klagenfurt — Celovec Alter Platz 20 in na Oktoberstrasse 4. 9 1 vLI.cn Vse mesarske pripomočke specialne Solingen nože „ . . , Emil Poscheschnig dobite v trgovini Klagenfurt — Celovec ............ Alter Platz 13 vniach - Beljak .................... Nikolaigasse 10 Ni samo drsalna revija v Celovcu ampak tudi trgovina s pisalnimi stroji Alfred Hausenbichl Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 31 Celovško središče A — mestna hiša C — gledališče D — galerija E — pošta J — koncertna dvorana N — deželna vlada O, P, Q — muzeji T — avtobusna postaja QW— V I K t R frTG i R 64^970 Turistične informacije • Bohinj — v Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Nekaj prostora je tudi v hotelu u) v brunaricah na Voglu. Žičnica na Vogel in vse vlečnice in sedežnice obratujejo. • Kranjska gora — Dovolj Prostora je v vseh hotelih l" pri zasebnikih. Le motel 00 od ponedeljka naprej zaleden. V Gozd Martuljku je Vreme Vremenska slika: Ciklonsko Področje, ki se že nekaj dni ^oržuje nad zahodno Evropo *n vzhodnim Atlantikom se Počasi polni. Padavinska ob-m<*ja, ki se pojavljajo, so Vfie manj pogosta. Temperature danes, v pe-tek. ob 13. uri: Ljubljana 9. sanica 3, Brnik 6, Jezersko 5- Kredarica —7 stopinj Celzija. Napoved za soboto in netijo: Prevladovalo bo sorazmerno toplo in spremenljivo oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature bodo med 4 in 8 stopinjami. Napoved £■ začetek tedna — ne kaže na ohladitve. Snežne razmere: žičnica Krivec 100 cm, žičnica na Ve-liko planino 100, žičnica Ze-F*|ca Ljubelj predor 80, Vr-ta*a 110, žičnica na Vogel 210, zenica Vitranc: spodnja po-•kja 85, sredina 150, vrh 210, i:,cnica Spanov vrh: spodaj 70, ledina 100, vrh 120, Kreda-rica 180, Dom na Komni 150; dvorna žičnica obratuje, Vr-jfi Erjavčeva koča 245, Kranj. **a Kora 85, Bled 30, žičnica "e obratuje, Jezersko 24, Mar. fijk 65. HOTEL KAZINA NA JEZERSKEM prireja v, soboto, 24 febr. 1968 00 20. uri veliko pustno prireditev jjjsk* dobrodošle. Naj n°'iSa maska bo nagraje-a s sedemdnevnim pen- vstopnicam 5 N din ,0 osebi. Ze»vaciia: telefon 74-507 zaseden hotel Franc Rozman, nekaj prostora pa je še v hotelu Špik in v zasebnih sobah. V Podkorenu je dovolj prostora. • Vršič — Na Vršiču sta do 15. februarja zasedena Tičarjev dom in Erjavčeva koča. Koča na Gozdu je zaprta, v Mihovem domu pa je še nekaj prostili postelj. 0 Jesenice — V Domu Pod Golico nad Jesenicami je dovolj prostora, prav tako tudi v Smučarskem domu na Črnem vrhu, na Planini Pod Golico in pri zasebnikih v okolici Jesenic. 0 Tržič — Dovolj piosto-ra je v Tržiču, Podljubelju im na Ljubelju. V planinskih domovih na Kofcah in na Zelenici je še prostor. Žičnica na Zelenici obratuje. • Kranj — V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi v Domu na Joštu, v hotelu na Smarjetni gori in v Domu na Krvavcu. Prav tako je dovolj prostora na Jezerskem in v Preddvoru. Dom na Kališču je odprt vsako soboto In nedeljo. Dovolj prostora je tudi v Kamniku in Domžalah. Lanskoletna turistična bilanca v radovljiški občini Več gostov, manj prenočitev Velika hiša za vsakogai Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 Kvalitetne čevlje BALLY kupite najceneje v trgovini s čevlji GROHAR Klagenfurt — Celovec Neuer Platz PASSAP — PLETILNI STROJI Najboljši na svetovnem trgu Naročite in kupite jih lahko samo pri GREGOR SATTLER & CO. Klagenfurt VVollbar Celovec (pri kapucinski cerkvi) "olšcite nas pred drsalno revijo Ugoden nakup DRALONA, MOHAIRA in ŠPORTNE ; obiskalo ga je skoraj 8000 ljudi, predlanskim pa dobrih 3600). Muzej na blejskem otoku je obiskalo lani za 4 % manj ljudi kot leto prej, muzej talcev v Begunjah za 25% manj, čebelarski muzej v Radovljici za 24% manj, slap Savice za 5 % manj in sotesko Vintgar za 21 "o manj ljudi kot leta 19&6. Ce to seštejemo, ugotovimo, da je obisk teh turističnih zanimivosti padel lani za 3 "o, in sicer obisk domačih gostov za 12 %, obisk tujih gostov pa se je povečal za 18 %. Gorenjske turistične perspektive Skupaj ali vsak zase? Kaže, da na Gorenjskem še nekaj let ne bomo imeli nove avto ceste, za katero je predvideno, da bo potekala severno od Kranja. To so že nekajkrat povedali na različnih sejah v kranjski občini. Tako bo stara cesta še precej let (posebno med turistično fezono) preobremenjena. Pričakujemo lahko le, da se bo promet (in z njim nevarnost) na tej cesti zmanjšal šele takrat, ko bo zgrajena nova cesta, ki bo potekala od Maribora proti morju. Ko so na zadnji seji upravnega odbora gorenjske turistične zveze v Kranju razpravljali o letošnjem okvirnem delovnem programu, je neki član povedal, da se zunaj (v inozemstvu) v zadnjem času združujejo nekatere večje turistične agencije, izmed katerih je vsaka večja od največje slovenske tovrstne agencije. Nekaj podobnega razmišljajo, da bi naredili tudi v sosednji Hrvatski. Kako pa na Gorenjskem? Člani upravnega odbora gorenjske turistične zveze so na seji nedvoumno poudarili, da občinske skupščine ne kažejo kaj dosti pripravljenosti za financiranje delovnega programa, /ato so bili prisiljeni, da bodo za vsako občino skupaj s predstavniki skupščin ln drugimi izdelali konkreten program različnih akcij, za katere naj bi občine in delovne organizacije potem zagotovile denar. Nisem proti takšnim in podob.um programom, ker vem, da morajo tako delovne organizacije kot občinske skupščine in drugi ob vsakem primeru, ko se odloča o denarju, dobro razmisliti. Zanima me le, zakaj do nekaterih oblik oziroma dejavnosti, za katere smo že zdavnaj ugotovili, da jih je treba razviti — in to poudarjamo še danes — takšen mačehovski odnos? In ena Izmed takšnih dejavnosti, kot kaže, je tudi turizem?! Ne samo ml, tudi drugi (turisti) so že večkrat ugotovili, da je Gorenjska enotno in zaključeno turistično področje — žal seveda Še premalo razvito, z neizdelano podobo. Treba bi bilo namreč še precej zgraditi, dopolniti, urediti itd. Tako nas čakajo triglavske žičnice, bohinjska cesta, Krvavec itd. Skratka, potrebovali bi precej denarja, da bi vse to uredili. žal pa za zdaj kaže, da na Gorenjskem še vedno raje rešujemo več stvari hkrati (na področju turizma), tako da nam nazadnje zmanjka denarja za objekte, kjer bi bilo potrebno sodelovanje tako rekoč vseh (podjetij in občinskih skupščin). Kaj je vzrok tega? Morda to, da danes tako podjetja kot občine gledajo, kako in kaj bi naredili, da bi bilo zgolj doma najbolje. Čeprav je bilo na področju sodelovanja (medobčinskega in med podjetji) na Gorenjskem že precej narejenega, pa za zdaj kaže, da na področju turizma kar ne najdemo skupnega jezika. Tako včasih človek nehote pomisli, da se turistična programska politika (predvsem kar se denarja tiče) na Gorenjskem največkrat neha na občinskih mejah. To potrjuje tudi podatek, da bo Gorenjska turistična zveza morala izdelati program konkretnih akcij za vsako občino posebej. In kaj lahko pričakujemo od takšne turistične politike na Gorenjskem? Čeprav vprašanja nočem poenostavljati, je odgovor najbrž povsem enostaven # S takšno politiko (ki pa konec koncev ni značilna samo za turizem) bomo še nekaj časa ugotavljali, kaj vse bi bilo treba narediti, pri tem pa nam bo največkrat zmanjkalo denarja za večje investicije. 0 Lahko se zgodi, da bomo naenkrat ugotovili, da na Gorenjskem na področju turizma nismo znali gledati nekaj let naprej. Zato bi bilo prav, da bi sedaj, ko še ni vse zamujeno, skušali uresničiti že nič kolikokrat poudarjeno ugotovitev, da Je sredstva treba združiti. Izdelati bi bilo treba vrstni red investicij in začeti uresničevati takšen razvojni program gorenjskega turizma. A. žalar ALI ZE IMATE PRALNI STROJ? VELEŽELEZNINA „MERKUR" Kranj IN „GORENJE" Velenje PO ZELO UGODNIH POGOJIH GA DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH V KRANJU, LJUBLJANI, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI IN ŽIREH. # brezobrestno 12-mcsečno posojilo 0 brez porokov # brez denarnega pologa 9 dostavimo na dom 0 cena 2.700 N din + 2,5 % manipulativnih stroškov TEHNIČNI PODATKI: 9 superavtomat % 9 programov # predpranje O škrobljenje š) kapaciteta 5 kg O garancija 1 leto 9 Vse informacije dobite v naših prodajalnah V KRANJU # Oprema, Koroška 11, tel. 22-271 • Merkur, Koroška 1, tel. 22-041 V LJUBLJANI # Ideal, VVolfova 8, tel. 21-666 • Okovje, Šentvid 101, tel. 31-248 • Kladivar, Zaloška 21, tel. 313-517 # Univerzal, Tržaška 48, tel. 21-766 Poslovna enota V ŠKOFJI LOKI 0 Blagovnica, Kidričeva 8 (pri avtobusni postaji) tel. 85-389 V ŽIREH # Železnina, tel. 74-075 V GORENJI VASI • železnina, tel. 85-818 OBIŠČITE MS, ZADOVOLJNI BOSTE! Delo, ki ga nI treba posebej priporočati Prva knjiga izide konec februarja DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE razpisuje prednaročilo CHARLES DE GAULLE: VOJNI SPOMINI V TREH KNJIGAH Posebna draž teh spominov je v tem, da je De Gaulle ena oa redkih osebnosti v današnjem političnem svetu, ki stoje — prav tako kot v času druge svetovne vojne — na čelu države. Spomini že jasno nakazujejo, kaj bo pomenila Francija pod vodstvom De Gaulla po koncu II. svetovne vojne. Bralci, ki zasledujejo sodobna dogajanja v svetu, bodo lahko spremljali in vzporejali uresničenje nekaterih De Gaullovih idej, do katerih je avtor prihajal postopoma, tako kot se je vojna približavala svojemu koncu. Spomini pomembnih osebnosti so zmeraj neke vrste zrcalo, ki odsevajo podobo avtorja, njegov značaj, njegovo pojmovanje sveta, politike, zgodovine itd. To še posebej velja za De Gaullove spomine. To odlično delo velikega državnika izide v sodelovanju z beograjskim založniškim podjetjem »PROSVETA« in s skupnim uvodnim komentarjem. Vse tri knjige bodo obsegale okrog 1700 strani, knjige bodo vezane v celo platno. Format knjig: 14X20 cm. Prva knjiga izide konec februarja, ostali dve pa v naslednjih mesecih. Cena za srbohrvaško in slovensko izdajo je v prednaročilu ista. CENA ZA VSE TRI KNJIGE JE V PREDNAROČILU 240,00 Ndin. Naročniki imajo ugodnost 10-mesečnega obročnega plačevanja po 24,00 Ndin. Po izidu bodo knjige znatno dražje. Opozarjamo, da bo naklada omejena. Pohitite. Prednaročila zbirajo do konca februarja vse knjigarne in zastopniki založbe. Naročila sprejema tudi uprava založbe, zato izrežite priloženo naročilnico in Jo pošljite v pisemski ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA — Mestni trg 26 Naročilnica Nepreklicno naročam: DE GAULLE, VOJNI SPOMINI I—III Vezano v platno, cena 240 N din. Naročnino bom plačal v enem znesku ali v 10 obrokih po 24 N din. Knjige pošljite na naslov: službovanja — stalnega bivališča. (Neustrezno prečrtajte.) dne 1 Podpis: Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje © Gorenjski kraji in ljudje • Goren; , Pregovori lz Selške doline slcihcasih ko še ni bilo vremen-• naPovedi, so ljudje iz roda različnih rekov na- ZaDu0,Vau in ugotavljali vreme, mam bom' kar mi Je P°vcdala toS',stara 77 let; ona je vse Kak ( °d stareJ*in y)udl veiCr en veter je pihal na sveti PrevhH?4", decembra), tak je kali n vse :let0- Ko so ča' sneg J ?ne2, so rekli: »Dan gor, dan. v Januarju so rekli,, liani k" Antonu (17-' L) v Ljub"i522 je 7i Crac^ berača vpraša, kje je JJ ? Prebil. To pomeni, da Za Sv * nec najhujšega mraza. kane _lco/2- n\) so rekli: *Ce od SVIT pri jutranji maši — prej če Pa .e kot od strehe, je dobro, nazaj JC orjralno. pa gre medved rnraz Vc Drl°g in je še hudo razbij , • ^tija (24. II.) led Ce ;e ' ce ga ni, ga še naredi. V Pll v Pustu toplo, velja rek: Za pečjo,1500- steno' v veliki noci Ce je ' rica SJ, na cvetno nedeljo buta-m°kri m so na vcliko noč pirhi 8re s. Na sv. Valentina (14. II.) Va!CntinCe Po dolini. (»Na sveti IS. uj* .Bre sonce po dolin.«) °dklenj" ijq Klemen, ki zemljo • 19- III. je sveti Jožef in tri dni prej morajo sejati kapus, I da je najboljši. Jurij je 24. IV. j in takrat so se menjale dekle in hlapci. »Jur je pokazal skozi [ j dur.« Zadnji ledeni možje po( ; zimskem času so 12., 13. in 14. > j maj (Pankracij, Servacij, Bonifa- j I oij). Za njimi je 15. maja »po-i lulana« Zofka in takrat je gotovo dež. 8. junija je Medard in če , je takrat dež, je potem bolj ali manj dež 40 dni, takrat težko sušijo seno. 15. junija je Vid in se »noč in dan vid«. Ce so v juniju ali juliju v senci skale mokre, je gotovo dež čez nekaj dni. Pri sv. Frančišku v Železnikih je petelin na vrhu cerkve, ki oznanja spremembo vremena, ker se obrača po vetru. Kadar se otroci derejo po vasi, naznanjajo slabo vreme. Korenje mora biti opleto do velikega šmarna (15. VIII.); če ne, je le korenček. Kdor otave j ne pospravi in ne posuši do malega šmarna (8. IX.), jo bo po tem času moral sušiti za pečjo. Med obema šmarnoma (15. Vfll. do 8. IX.) je treba sekati drva. Ta drva so takoj suha in rada gorijo. Sv. Lovrenc (5. IX.) pride v rokavicah. To pomeni, da je že manj toplo in da se je treba pripraviti na jesen. V sv. Mihaelu (29. IX.) je vse zrelo, treba je pospraviti sadje. Luka (18. X.) repo puka. 21. X. je Urška; če je takrat lepo vreme in v Martinu (11. X.) grdo, še vsi ne-' rodni steljo dobe, če pa je na-; sprotno, je v teh treh dneh sneg. 23. XI. je Klemen, ki spet zemljo zakleni. 30. XI. je Andrej, ki pride v kožuhu. Ce je v božiču (25. XII.) dež, pride po ajdo in' rž. Stari ljudje so gledali v vodo. Ce je bila struga po dnu grda, če so bile skale rjave, potem je bilo deževje in povodnji. Kakor j hitro so videli jeseni taščico le- ■ tati okrog hiše, so vedeli, da bo i v nekaj dneh sneg. če je sneg padd tako, da je ostal na drevju, so rekli, da čaka drugega in bo huda zima. Marica Trojar Železniki Zima pred davnimi leti Včasih je bilo na kmetih pozimi čisto drugače kot danes. Če je bilo vreme ugodno, smo dobili konec novembra steljo in drva. V začetku decembra se je začelo klanje prašičev. Rekli so: »Sv. Andrej naj jih še požegna!« Težkega prašiča je takrat malokdo klal. Če je tehtal 120 kg, so ljudje rekli: »Temu se pa žiher odkriješ.« Seveda tudi zabelili j niso tako kot danes. Martinov oče z Bele je nekoč rekel ženi: i »No, Mica, toliko pa le vzemi j špeha, da se ti ne bo ponev za-igala!« Huda je bila mati: »Kar j tiho bodi, jaz že vem, koliko dni je v letu!« je rekla. Bili pa so včasih redki, ki niso klali prašiča in vsak ga je sam zredil doma. če ga ni, so mu rekli: »Ta bo pa tnalo klal!« V adventu smo hodili vsak I dan v cerkev. Na božič nismo smeli nikamor. Rekli so: »če greš danes vasovat, boš dobil j šilo v zadnjo plat.« Tudi počesati | se ta dan nismo smeli, in sicer zato, ker lasje najdlje ne s t rohnijo. Perilo ni smelo viseti na božič, da ne bi visela čez leto koža od poginule živine. Miza je bila pogrnjena z belim prtom, na njej pa je bil hleb kruha, da ga ne bi manjkalo vse leto. Na Štefanovo so pa obiskovali ljudje sosede in znanec, otroci pa smo drug pri drugem občudovali jaslice. Drcvcščkov takrat skoraj ni bilo. Prišel je predpustni čas. Če je bila v vasi kakšna ohcet, je bilo j veliko veselja, če je pa ni bilo, j so vlekli ploh. Pa tudi slamna-; tega ženina so naredili, če se je kateri razdrla poroka. Ko je pri-1 tisnil mraz, smo zbirali fižol in šivali. Pri pletenju se nas je zbralo več v eni hiši. Prišle so tudi stare ženice povasovat k topli peči. Vedele so veliko povedati. Kako smo jih radi poslušali, ko so nam pripovedovale o prerokinji Sibili, o lažnjivera Kljukcu, o rokovnjačih itd. Zajčeva mama z Bele nam ja nekoč pripovedovala resnično zgodbo. Vsako nedeljo je šla zjutraj v cerkev, vendar ni nikoli gledala na uro, ker je soseda Ka-štrunčeva mama vsako nedeljo vstala ob štirih in kuhala kavo, preden je šla v cerkev, ona pa je to videla skozi okno in takoj vedela, koliko je ura. Neko nedeljo se je spet zbudila in videla luč pri sosedu, vstala je in šla v cerkev. Nobenega ni bilo nikjer, po poti proti Preddvoru pa se ji je pridružil velik pes in jo spremljal do Matevževčeve lesnike, kjer se je zgubil v mejo, Potem je ura v zvoniku v Preddvoru odbila dve ponoči. Lasjj so se ji ježili, razmišljala je, kaj naj naredi, nazaj zaradi psa nj upala, gotovo je od divje jar'e, si je mislila ... Še istega dne ;« zvedela, zakaj je bila pri sosedu tako zgodaj luč: krava je bili bolna, pa je mama kuhala ka milice ... Jera Pičman .__estJa © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, * Pisal svoje spise v 1 ran-Krl0Ha za svoje spise »» u* m modrega »dvornega \ki ga je poznala ie vsa rVve na tega misleca tucu \ |» kot nekdanji otčudo-\"*mcl zgodovinsko ime" VoUaire kasneje svojemu yoUa'iTe sam priznal, da f»a« pti velikem pruskem proiesorj\ nemške a"a. ^ aus fcevttn einem von ^v*Vjč pri kralju, pome-*'oveka, združeno vse v r**V v mojih nesrečah 1» ciniki. V Parizu se ml Vu> ki sem ga užival, «*" [ ^ega kralja. Tu sem ™.varen,, citira bivšemu r*'-rove besede. in meni, da je Vol-Pisal v trenutku svo-7 človek ob takih pismih T* tet poprej zaslutil, da T*ufiova\ec njegove pto-£• kraljem, ki je koma] T te ki se je navduševal ,e komaj nekaj let pred S** Pisatelji so zakono-■J" Po vseh delih sveta, oprijcmljejo ljudje . - • Ni, kakšni naj bi biU J^temiie, so schrieb er ^itrvo dobri kralji tisti, ki so začeli s tem kakor vi, da so se učili, spoznavali ljudi, ljubili resnico, sovražili preganjanje in praznovernost. Ni kne7.a, ki bi s takimi mislimi ne mogel vrniti zlate dobe v svojo državo. Zakaj tako malo vladarjev skuša doseči ta uspeh? Sami to čutite, vladar; skoro vsi mislijo bolj na kraljevanje kakor na človekoljubje: vi delate ravno obratno. Bodite prepričani, da vas bodo, če vam svetni hrup in človeška hudobija ne bosta spremenili tako božanske nravi, vaša ljudstva nekoč oboževala in da vas bo ves svet ljubil. Filozofi, vredni tega imena, bodo hiteli v vašo državo; in kakor veliki obrtniki v množicah prihajajo v kraje, kjer pospešujejo njihovo rokodelstvo, tako bodo prišli ljudje, ki mislijo, in bedo obkrožili vaš prestol ...« »Nun?« pogleda Lehmann študenta, a takoj odmakne pogled in v poslednjem trenutku izpelje avtomobil z roba nevarnega jarka. »Was nun?« se nasmehne študent, ki najbrž že ve, kaj bo Lehmann rekel. »Gerade das wollte ich sagen. Dcr grosse Fritz war auch in der Tat ein Zcntrum der Philosophen dahmaliger Zeiten.« SrediSJe filozofov takratnih časov? Da, a obenem samo »veliki Prui«, prežet z veleprusko miselnostjo svojega cčetn, a tudi vseh kasnejših pruskih vladarjev vse do današnjega cesarja Viljema. Vojaška slava in roparska osvajanja, skratka vojna obrt mu je bila ljubša kakor umetnost, znanost in filozofija, in ljubša od miru, napredka in blaginje podložnikov, v katerih je videl samo vojake in jim z vso »kaplarsko« surovostjo vcepljal vojaškega duha, to se pravi: ponižal je človeka v poslušnega in zdresiranega psa. »Der erste schlesische Krieg gegen Habsburg,« poudari študent. To je bil prvi zanikalni odgovor Voltairovemu nasvetu. Bran-dcnburški volivni knez — pruski kralj Friderik je hotel izkoristiti smrt nemškega cesarja Karla VI. »Ta smrt podira vse moje mirovne misli in sodim, da bo šlo že junija za smodnik, vojake, jarke, so heuchlerisch schrieb dein grosser Fritz an Voltaire,« pravi študent. Lehmann občuti zbadljivi prizvok studentovih besed kakor trne, vendar mora študentu dati prav, da se ni vredno navduševati za »velikega Frica«, čigar vojaški duh so podedovali vsi kasnejši pruski kralji do očeta sedanjega cesarja kralja Viljema, okrona-nega po zmagi v prejšnji vojni nad Francijo za prvega nemškega cesarja združene Nemčije in do sedanjega cesarja Viljema II., ki bi rad ponovil uspeh svojega očeta nad francoskim »dednim sovražnikom«. Korenine zla je treba iskati ne samo v sedanjosti, marveč tudi v preteklosti. Sicer pa mu že pred tem pogovorom ni bilo več do občudovanja zgodovinske osebnosti »velikega Frica«, kakor so v žargonu imenovali Friderika Velikega. Ali ni tega žo izpovedal v prvem pogovoru s Stcfi in je o Frideriku Velikem prav tako kakor o vseh kraljih in cesarjih, ki se »igrajo vojne«, mislil podobno, kakor misli tale bivši munchen.ki študent medicine. Zato se mu tudi zdaj ni treba spreminjati v advokata »velikega Frica« in imeti Voltairov odnos do Friderika za hinavsko nehvaležnost. Sicer pa Voltaire ni liccmeril, marveč Friderik, ki je ob prvih dveh osebnih srečanjih kazal Voltairu svojo »prosvetljensko« pripravljenost, a je še v istem času zasedel Slezijo. Potem je bil grešnik, ki se je zapletel v avstrijsko nasledstveno vojno. V drugi šlezijski vojni si je hotel podrediti Češko, a se je moral umakniti nazaj v Slezijo. S svojimi osvajalnimi pohodi si je nakopal sovraštvo vseh kronanih glav v Evropi in zanesel v vso Evropo vojni nemir, saj je imel najbolj izurjeno in najbolj oboroženo in poslušno vojsko v vsej Evropi. In to poslušno vojsko si je skrojil s »pruskim drilom« in, kar ta »dril« ni dosegel, še s telesnimi kaznimi, ki so jih bili deležni vojaki za sleherni prestopek. Posebno priljubljena kazen mu je bila, kazen »tek pod šibami«, ki so padale po vojaških glavah in hrbtih. Potreboval je pač »poslušne vojaške pse« za vojne od prve šlezijske do sedemletne vojne in Voltaire je že dve leti po prvem osebnem srečanju z njim po Friderikovih zmagah v Sleziji in na Češkem spoznal »prusovstvo« njegove politike. »Hat er ihm nicht gesehrieben: Precej trdno upam, da bo vaše veličanstvo utrdilo Evropo, kakor jo je razmajalo... Se veliko si obetam od vaših ljudomilih mater... Kar pa me popolnoma pomirja, je ducat mojstrov in mojstric v prevračanju kozolcev, ki jih je vašo veličanstvo poklicalo iz Francije v svojo deželo. Nikdo ne pleše drugače kakor v miru. Ze res, da ste naročili nekaterim sosednjim silam, naj plačajo muziko; a to je v skupno in vaše dobro ... Imate potemtakem sto dvajset tisoč mož, zdravih, dobro oboroženih, dobro oblečenih, dobro hranjenih, zelo vam vdanih} njim na čelu ste zmagovali in osvajali mesta; zdaj je čas, da zaplešete, 6ire... Namesto ducata dobrih akademikov imate torejV sire, ducat dobrih plesalcev. To je veliko lažje dobiti in je veliko veselejše.« S takim posmehljivim pismom je torej Voltaire ošvrkal Friderika že osem let pred svojim prihodom v Berliin. Kralj se mu je za svoje osvajalne vojne opravičeval. Hinavsko seveda! In zakaJJ bi mu potem tega Voltaire ne vračal, saj je kmalu čutil, kakšno je Friderikovo »prijateljstvo do njega«. »Voltaire schrieb: Dobro vidim, da je pomaranča izžetaj treba bo misliti na rešitev olupka...« Da, rešitev olupka, preden ga bo kralj odvrgel. Lehmann pozna Friderikov izrek o olupku, ki ga človek vrže* vstran, ko poje pomarančo; izrek, ki ga je Friderik ob neki priliki naperil proti Voltairu in mu tako nehote dal vedeti, koliko pravzaprav veliki filezcf pomeni v njegovih očeh. j GLAS * 15 STKAN Himalaja Himalaja se imenuje mogočna gorska vrsta v severni Indiji. Tam so najvišje gore na svetu. Mount Evcrest, katerega domačini imenujejo Tčomo Lungma, je visok 8888 metrov. Mnogi pogumni plezalci so že hoteli doseči vrhove tega silnega gorovja. Le redkim se je to posrečilo. Leta 1953 sta dosegla vrh Mount Everesta Novozelandec Hilla-ry in njegov nosač Tensing iz Nepala. Kmet Najprej poglejmo, kako zaznamujemo kmeta s šahovsko notacijo. Ce se je premaknil kralj s polja b6 na a7, smo zapisali K b6-a7. Ce pa se premakne kmet s polja c4 na polje c5, pa zapišemo c4-c5. Kmet torej nima posebnega znaka. Kmet ima posebne lastnosti. Lahko se premika samo naravnost naprej proti nasprotnikovemu taboru in to samo za eno polje. Izjema je samo kmet na začetnem položaju (v drugi ali sedmi vrsti). Ta se lahko premakne za eno ali dve polji. Oglejte si diagram: Beli kmet ima na voljo samo eno potezo: a4-a5. Črni kmet na e6 prav tako: e6-e5. Črni kmet na d7 pa ima možni dve potezi: d7ja, posebno pa kemična sredstva, ki zaustav-nio„rast rakastih celic tei jim preprečujejo ustvarja-novih žarišč. je doh1*"" sestavka ni bil prestrašiti bralca, vendar pa tom /°' če vem°. da je treba zlasti med 50. in 60. le-ž'asti 6 Se P°Jav'Jo takrat kake motnje s prebavo °bolcnV *c'°dcu. pomislit: tudi na možnost rakastega Prena 6., 7., 8. 10., 12., 13., 15., 22., 23 in 24 uri ter ra-5*1 dnevnik ob 19.30 url. "b nedeljah pa ob 6.05., 7., 12-, 13., 15., 17., 22., 23. in T- u»i ter radijski dnevnik 0b ».30 uri. ROBOTA — 10. februarja 8.08 Glasbena matineja — (55 Radijska šola za nižjo st0lPnjo —. 9.25 Dvajset minut našimi ansambli zabavne Sasbc _ 945 \z albuma pkladb za mladino - 10.15 £lvas doma - 11.00 Turi-napotki za tuje goste Igrajo in pojo priljubil domači ansambli — Na današnji dan — .^•,0 Opoldanski orkes'ralni ^lermezzo — 12.30 Kmetijski "asveti — 12.40 Popevke iz JjMia 14 _ 13 30 priporoča-J0 vam — 14.05 Od melodije :° Melodije — 14.55 Kredit-g banka in hranilnica Ljubka i52o Glasbeni in-j^mcz/3 _ 1545 \a* podatek _ i6 oo Vsak dan za i,17.05 Gremo v kino — Ju?5 Igramo bcat - 1800 l8i?alnosLi doma in v SV&tU Ijua Pravkar prispelo — S knjižnega trga - 19.00 07ko noč, otroci - 19.15 jjjjpijske igre Grenoble 20.00 V nedeljo zvečer — 22 15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Prodana nevesta — opera — 16.52 Brahms in Kodalv — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena med-igra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža -r- 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 12. .februarja 20.00 Plesni in revij-2o3oOIJe«ter RTV Ljubljana 21.05 2 Zabavna radijska igra Veseli zvoki godal — 21.30 Por . ^Ijence - 23.05" S plesom Pesmijo v novi teden Ur ■* fonoteke radia Ko-22.10 Oddaja za naše 'i-ugi Program 20.i8 j G'lasbcna pravljica — &>v domačih in tujih lo-oPu r~.^-20 Iz zborovskega CakVasilija Mirka _ 2120 22 on n koncertnih dvoran — Pri i1 »os v noč — 23.00 Ura Le°šu Janačku »A - 11 februarja jutro — 7.30 Za 52 J?e Proizvajalce — 8.05 9-0S nT?. j8ra za otroke — Jn ikv^1 P^lušalci čestitajo 8e nS:ravlJaJ° - E - 10.00 pesmpUe tovariši - 1°-25 Nedei'i bu°rbc in dela - 1045 H Jski mozaik lepih melo- ki a Oljski 11.00 Turistični napot-luJe goste — 11.50 Po- *Man s Poslušalci — 12.00 to ,aysnji dan — 12.10 NabavivSalci čestitajo in po-^retnh? - - 13-15 Iz SSSr Pa«itur — 13.40 Noli1* rePortaža — 14.00 K30ue ob lah-ki glasbi -15.05 mU!T0rcska tega tedna tydne eljsko Spo*™ P°-? operTT 1705 p°Jo znameni- rJska diiSf1^ P MiC Ta - i8-20 i2 s°]i- |^ glasbe _ 19.00 Lahko V i„roci - 19.15 Olimpijce Grenoble 1968 — 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja — 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesndi zvokov — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Aldo Ciccolini igra Grie-ga — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nastopajo mali vokalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dva ljubljanska pevska zbora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta sopranistka Sonja Hočevarjeva in basist Ladko Korošec — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Pet minut za EP — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Skupni program J RT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Orgelsko delo Johanna Sebasti-ana Bacha — 22.00 Literarni večer — 22.50 Suita za oi ke-ster — 23.00 Cocktail jazza TOREK — 13. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Tri skladbe prirejene za harmonikarski orkester — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Figaro — scenska glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo češke pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lepe melodije 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidemje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rado Simoniti dirigira svoje in tuje zborovske skladbe — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Pet minut za EP 19.15 Olimpijske igre v Gre-noblu 1968 — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije 21.20 Zbor sovjetske armade — 21.40 Sonata za violončelo in klavir — 22.00 Ju-goslo\ anski zabavni ansambli in orkestri — 23 00 Dve sto let godalnega kvarteta — 14.05 Izbrali smo vam — 15.20 Glasbeni iotcrmczzo — 15.40 Majhen recital flavtista Borisa Čampe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Pet minut za EP — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1933 — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni intermezzo — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 16. februarja SREDA — 14. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Narodne in na-rodno-zabavne melodije za sredo dopoldne — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopin in poljski umetniki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17,05 Mladina sebi Ln vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svotu — 18.15 Naši glasbeni umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Pet minut za EP — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Asca-nio v Albi — opera — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Japonske narodne pesmi — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Gramofonska plošča, radiofonija in glasba — 23.00 Razgledi po sodobni glasbi 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Darinka Režck poje narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.0J Turistični MpotU za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva stavka iz Schuber-ta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na kmečki peči 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki za tuje goste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih kri/potjih — 19.03 Lahko noč, otroci — 19.10 Pet minut za EP — 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 — 20.00 Poje zbor RT Beograd — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne slovaške in češke simfonične glasbe — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radiijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 V tričetr-tinskem taktu — 20.05 Radijska igra — 20.52 Zabavni zvoki z majhnimi ansambli 21.20 Istrske ljudske pesmi — 21.40 Drobne skladbe Slavka Osterca — 22.00 Iz frankfurtskih dvoran — 23.15 Godala za lahko noč ČETRTEK — 15. februarja 808 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Bosanske melodije — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva prizora iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra pihalna godba mornarice — 13.30 Priporočajo vam r- ^ Kino Kranj CENTER 10. februarja amer. film STANLIO IN OLIO ob 9.30, italij. barv. CS film ADIOS, GRINGO ob 16., 18. in 20. uri premiera amer. barv. CS' filma REVOLVERAS VA-CO ob 22. uri 11. februarja amer. film STANLIO IN OLIO ob 10. uri, amer. barv. CS film REVOLVERAS VACO ob 13. uri, italij. barv. CS film ADIOS, GRINGO ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. angl. barv. filma ZLOMLJENA KRILA ob 21. uri 12. februarja amer. angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 19. uri 13. februarja amer. angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 19. uri Kranj STORŽIC 10. februarja amer. barv. CS film LORD JIM ob 15.30 in 18. uri, premiera amer. filma KAČJA K02A ob 20.30. 11. februarja amer. barv. CS film LORD JIM ob 14.30, 17. in 19.30 12. februarja italij. barv. CS film ADIOS, GRINGO ob 16. uri, amer. film STANLIO IN OLIO ob 18. uri, amer. film KAČJA KOŽA ob 20. uri 13. februarja amer. fiim KAČJA KOŽA ob 16., 18 in 20. uri Stražišče SVOBODA 10. februarja amer. barv. CS film LORD JIM ob 19.30. 11. februarja amer. barv. CS film REVOLVERAS VACO ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 10. februarja amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 19. uri 11. februarja amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 16. uri Kamnik DOM 10. februarja amer. lilni STANLIO IN OLIO ob 17. uri, amer. barv. film TIGRICA (PENELOPOLE) ob 19. uri Škofja Loka SORA 10. februarja amer. barv. CS film PREGON BREZ MILOSTI ob 17.30 in 20. uri 11. februarja amer. barv. CS film PREGON BREZ .MILOSTI ob 15., 17.30 in 20. uri 12. februarja angl. btarv. film NA POMOČ! ob 18. uri 13. februarja angl. barv. VV film NA POMOČ! ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 10. do 11. februarja amer. barv. film VSTAJA APACEV 12. februarja nemški film ŠEST GROZNIH NOCI 13. februarja italij. barv. CS film ROMUL IN REM Jesenice PLAVŽ 10. do 11. februarja italij. barv. CS film ROMUL IN REM 12. do 13. februarja amer. barv. CS film VSTAJA APACEV Žirovnica 11. februarja amer. barv. CS fiilm SAN FERNANDO Dovje—Mojstrana 10. februarja grški film SIRAH 11. februarja amer. barv. CS film MARNI Kranjska gora 10. februarja amer. barv. CS film SAN FERNANDO 11. februarja jugosl. film. SREČNI UMIRAJO DVAKRAT Televizija SOBOTA — 10. februarja 11.45 Smuk za ženske (Evrovizija) — 13.15 Tek na 15 km — 15.55 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 16.20 Važna je roža — film (RTV Beograd) — 17.08 Mojca in živali — 18.00 TV obzornik ("RTV Ljubljana) — 18.20 Poklici (RTV B**)gjrad) — 19.20 S kamero po svetu — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Filmski pregled — Grenoble (Evrovizija) — 20.35 CLk cafc (RTV Ljubljana) — 20.40 Umetnostno drsanje za ženske (Evrovizija) — 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Dragi spored: 18.00 Včeraj, danes jutri — 18.20 Portreti in srečanja — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijansko TV NEDELJA — 11. februarja 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.35 Poročila — 9.40 Dobro nedeljo voščimo s Henčkovim ansamblom (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Moke-dajeva matineja (RTV Ljubljana) — 11.45 Veleslalom za moške — 13.05 Smučarski skoki na 70 m skakalnici (Evrovizija) — 15.30 TV kažipot — 15.55 Nciztrohnjeno srce —recital (RTV Ljubljana) — 16.30 Hokej Kanada : ZDA (Evrovizija — 18.30 Rezerviran čas — 19.10 Gospa iz Bal-timora — film iz serije Bonanza (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik in filmski pregled iz Grenobla (RTV Beograd) — 20.45 Cilc eak (RTV Ljubljana) — 20.50 Na kraju samem — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI spored: 21.00 Spored Italijanske TV PONEDELJEK — 12. februarja_ 9.30 TV v šoli — 10.35 Ruščina — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Ruščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina — 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Lov na tjulenje — 18.00 TV obzornik — 18.30 Pritlikavost in rastni hormon — 18.50 Memento mori — kulturni film — 19.20 Oprema Gostič — 19.40 Vokalno instrumentalni solisti -tri iz San Rema (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Filmski pregled iz Grenobla (Evrovizija) — 20.35 Clk cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Paviljon št. 6 — TV drama (R. rv Zagreb) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.00 Veleslalom za moške (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes> jutri — 18.20 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 18.50 Memento mori (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 13. februarja 9.40 TV v šoli — 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.45 Slalom za ženske (Evrovizija) — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.00 Hokej SZ S Švedska (Evrovizija) — 19.30 TV obzornik — 20.00 CLk cak — 20.10 Cowboy — ameriški film (RTV Ljubljana) — 21.40 Hckoj CSSR : Kanada (Evrovizija) — 23.00 Filmski pregled iz Grenobla — (RTV Ljubljana) — 23.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 14. februarja 15.25 Štafeta 4 xlO km za moško (RTV Zagreb) — 15.55 Madžarski TV pregled (Beograd) — 17.10 Poročila — 17.15 Klfakec skrbi za teto (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) 18.20 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.05 Prvi mladinski festival popevk — II. del (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Filmski pregled iz Grenobla (Evrovizija) — 20.35 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Umetnostno drsanje parov (Evrovizija) — 23.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijansko TV CETRTEX — Kt februarja 9.40 TV v šoli — 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 11.45 Veleslalom za ženske (Evrovizija) — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.00 Poročila — 17.15 Vijavaja ringaraja — 18.00 TV obzornik — 18.20 Na valovih revolucije (RTV Ljubljana )— 19.05 Pravdarji — humoristična oddaja (RTV Beoer?d) — 19.45 CLk cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Filmski pregled iz Grenobla (Evrovizija) — 20.35 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Slager sezone (RTV Zagreb) 21.00 Hokej SZ : ĆSSR (Evrovizija) — 23.00 TV dnevnik — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Pravdarji (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt. (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 15. februarja 9.40 TV v šoli — 13.50 Hitrostno drsanje na 1500 m — moški — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove sploš_ ne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.25 Poročila — 17.30 Fo-tograf-fiJm — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Srečanje z režiserjem Mi letom Komnom — 19.25 Glasbena lepljenka — 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 Filmski pregled iz Grenobla (Evrovizija) — 20.35 Cik cak — 20.40 Poletje im zima — francoski film (RTV Ljubljana) — 21.40 Umetnostno drsanje za moške (Evrovizija) — 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Panorama — 19.55 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV. Loterija Poročilo o žrebanju 6. kola srečk, ki je bilo dne 8. 2.1968 Srečke so zadele s končnicami dobitek N din 60 8 16430 400 46300 500 091170 50.000 651850 10.000 21 8 20311 1.000 92211 500 32 8 92 8 07472 500 54272 400 93 10 05003 1.010 35143 460 39513 500 43033 400 172573 10,000 862663 2.000 4 4 47764 5A4 55884 404 65074 404 66364 404 67854 504 73364 504 927184 2.004 55 10 2205 200 73595 1.000 009215 2.000 927585 2.000 976735 100.000 36 20 486 50 556 100 38416 400 429736 2.020 538686 30.000 17 8 09037 500 46377 400 870777 2.000 8 4 35918 504 328698 2.004 800068 2.004 851968 2.004 9 4 01249 504 07529 404 50249 1.004 789589 2.004 Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 1L februarja ob 10. uri za IZVEN v okviru URE PRAVLJIC »DEDEK IN BABICA PRIPOVEDUJETA ZGODBO IZ PESNIKOVEGA ŽIVLJENJA V KRANJU« Tržni pregled Rdeča pesa 1,50 do 1,60 N diin, korenček 2 do 2,50 N din, petršiij 4 do 5 N din, radič 6 N din, rdeč radič 8 do 10 N din, kislo zelje 2 N din, kisla repa 1,50 do 1,60 N din, črna redkev 1,20 do 1,50 N din, jabolka 1,20 do 1,50 N din, čebula 2,80 do 3 N din, suhe slive 3,50 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, zaklana perutnina 10 do 12 N din, svinjsko meso 10 do 12 N din, orehova jedrca 20 do 22 N din za kg; fižol 3,50 do 4 N din, kaša 3,80 do 4,50 N din, ješprenj 1,80 do 2 N din, ajdova moka 4 do 4,50 N din, koruzna moka 1,80 do 2 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, oves 0,70 do 0,80 N din, suho sadje 2 N din za liter; jajca 0,60 do 0,70 N din Razglašamo prosta sezonska delovna mesta za 2 upravnika 3 kuharice 3 pomočnice kuhinjske 3 snažilke 1 servirko Ponudbe pošljite na naslov: Republiški odbor Zveze slepih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva 2 NOVI PLESNI TEČAJI Plesni tečaj za začetnike se začne 16. februarja ob 1*30. Nadaljevalni plesni tečaj pa 22. februarja. Vpisovanje v Delavskem domu vhod 4/1 med 18- J0 19. uro. Plesalke i«*3*0 prost vstop. Podjetje UKO Kropa potrebuje za obrat družbene prehrane NATAKARICO veščo tudi kuhanja. Ponudbe poslati upravi podjetja UKO do 17.2.« PROMETNO PODJETJE POSLOVNA ENOTA JESENICE opravlja od ponedeljka, 12. 2. 1968 dalje vsakodnevne avtobusne prevoze na maloobmejni progi GOZD MARTULJK—RATEČE—TRBIŽ Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih io petkih odpelje avtobus iz Gozda Martuljka ob 14.40, vrne pa se ob 20. uri; ob sobotah pa ima odhod ob 8.40 in povra-tek v Gozd Martuljk ob 14. uri. Ugodne avtobusne zveze z Jesenicami so zagotovljene. Tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj zaposli takoj ADMINISTRATORKO Pogoj: končana administrativna šola z 1-letno prakso na enako zahtevnih delovnih mestih preizkus strokovnih in drugih delovnih sposobnosti (strojepis in stenografija) Pismene prijave sprejema kadrovska služba — delovna razmerja najkasneje do 15. februarja 1968. Nesreče preteklega tedna °d torka do petka se je na gorenjskih cestah pripetilo trinajst prometnih nesreč. V torek zjutraj sta v vasi °S Pri Kranjski gori v ovin-*u trčila avtobus KR 115-70, voznik Ivan Cepič in osebni avtomobil LJ 561-37, ki ga je vozil Maks Arbiter. V ovinku je osebni avtomobil vozil preveč po sredini ceste, zato je trčil z avtobusom. Telesnih poškodb ni bilo, škode na vozilih pa je za 3000 N din. Na blagem ovinku na cesti Kranjska gora—Rateče sta pri srečanju trčila osebni avtomo_ bil nemške registracije, ki ga V 80. letu je končal svojo življenjsko pot naši dragi oče, dedek, brat, Stric, bratranec in tast Peter Jocif šolski upravitelj v pokoju Pogreb bo na njegov rojstni dan, v nedeljo, 11.2.1968, ob 15.30 izpred hiše žalosti Preddvor št. 43 na pokopališče v Preddvor. žalujoči: hčerki Majda por. Plcvčak, Nežka, sin ing. Boštjan, vnukinji: Aljana, Bogdana, sestra Ančka, snaha Sonja, zet veterinar Jože, in drugo sorodstvo Preddvor, Olševek, Kranj, Ljubljana, 9. 1 1968 Zahvala Ob bridki izgubi moje drage žene in naše ljubljene skrbne mame, stare mame, sestre in tete Jožefe Žibert rojene Ajdovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami, ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji s cvetjem zasuli njen prerani grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Pctriču za njegovo požrtvovalnost in skrb med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini iz Naklega za spremstvo kakor tudi sodelavcem tovarne Iskra in kolektivu Merkur za izraze so-žalja, podarjeno cvetje in spremstvo. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči družini Zibcrt in Rozman ter drugo sorodstvo Pivka, 3. 2. 1968 Zahvala «-11111 V U1U Ob prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata Janeza Zavrla iz Žerjavke št. 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ^r vsem, ki so počastili spomin in ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Novaku, pevskemu zboru upokojencev, g. župniku iz Trboj ter članom ZB. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Antonija, hčerka Tončka z družino in sin Janez 2erjavka, dne 2. 2. 1968 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ane Mali rojene Ribnikar se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, J1 Poklonili cvetje in jo spremili v njen poslednji dom. Prisrčna zahvala 8- Župniku iz Goric za pogrebno opravilo in tolažilne besede, sosedom za njihovo pomoč, pevcem za zapete žalostinke, prijateljem in znancem, ki so našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Za dolgoletno zdravljenje srčna hvala dr. Bežku, dr. Udirju in sestri Ančki iz ZD Kranj. Zlasti se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju Inštituta internega odd. Golnik za ves trud, skrb in prizadevnost, nadalje kolektivu podjetja Tekstilindus. Vsem m vsakemu posebej še enkrat naša topla zahvala. žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter drugo sorodstvo Letence, 9. 2.1968 je vozila Ivica Iveljič iz Zagreba in osebni avtomobil U 330-94 voznik Ciril Godec. Zaradi poškodb, dobljenih pri trčenju, so Marijo Godce odpeljali v bolnišnico, medtem ko je škode na avtomobilih za okoli 3700 N din. Na križišču Kidričeve ceste in Ceste Staneta Žagarja v Kranju sta v torek popoldne trčila osebni avtomobil LJ 217-33, voznik Štefan Filipič in osebni avtomobil KRI«2 24, voznik Ivan Raspor. Voznik Filipič je v križišču izsiljeval prednost, zato je trčil v Ra-sporjevo vozilo. V nesreči sta bila dva sopotnika laže ranjena, na avtomobilih pa je za okoli 5090 N din škode. Pri prehitevanju na cesti prvega reda v Podvinu je v četrtek osebni avtomobil ZQ 463-66, ki ga je vozil Slavko Sinkovič iz Zagreba zadel v osebni avtomobil KR 47-34, voznik Janez Pfajfar. Pri trčenju jo na vozilih nastalo za 4000 N din škede. V Četrtek se je na cesti prvega reda v vasi Potoki pripetila hujša prometna nesreča. Osebni avtomobil nemike registracije, voznik Hans Peter iz Nemčije je vozil tako hitro, da ni mogel ustaviti za tovornjakom, ki je stal na cesti. Zato ga je prehitel po levi strani, v tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus KR 111-78 voznik Janez Mandeljc. Pri silovitem trčenju je nastalo za okoli 8000 N din škode. L. M. Zahvala Ob biidki izcubi naše dobre mame, stare mame in babice Marije Trilar rojene Cof se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose dom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stah ob strani in sočustvovali z nami, ji poklonili vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Bajžlju za njegovo skrb in nego v njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Zabnice za njegovo spremstvo. Se enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči družini Triler In ZiherI Sp Bitnje, 8.2 1968 Zahvala Ob bridki izgubi mojega ljubega moža, našega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka Jožeta Tuška sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njego\i zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna hvala SGP Projekt, tovarni IBI in osnovni šoli Simon Jenko Kranj, gasilskemu društvu Velesovo, kaplanu Pctriču iz Cerkelj in sosedom, še enkrat vsem iskrena hvala. žalujoča žena Angelca, hčerki Danica in Marica z družinama in drugo sorodstvo. Trata pri Cerkljah, 2. 2. 1968 Zahvala Ob težki izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, babice, sestre in tete Ane Snedic sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, pevcem iz Kokrice, ZVVI — Prcdoslje, vsem za darovano cvetje, č. g. župniku ter vsem, ki so izrekli sožalje, nam pomagali in Jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči sinovi Francelj, Lojze, Jože z družinami, hčerka Milka z družino ter drugo sorodstvo Bobovk, 7. 2. 1968 Prod am - Dobro ohranjen RENAULT — DAUPHINE, letnik 1961, prodam. Ponudbe poslati pod »5000 N din in carina« 503 modne \ pletenine ■ in volna, VOLNA, KRANJ Cankarjeva 6 Prodam motor MAKSI 175 cem (nemški) ali zamenjam za ženski brzošivalni stroj (ENTLARICO). Franc Vodnik, Vir, Bukovčeva 17, Dob pri Domžalah 504 Prodam nov VARILNI APARAT, trafo 150/a, BI. Dobrava 31 505 ELEKTRO VARILNI aparat poceni prodam. Konjar, Smlednik 3 506 Prodam KONJA, sposoben za vsako delo ali zamenjam za KRAVO. Mlaka 21, Kranj 507 Prodam odobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO. Lo-gonder Jože, Dorfarje 1, Žab-nica 508 Prodam KRAVO, dobro mle-karico in TELIČKO, staro 1 1/2 leta. C. Talcev 35, St. Loka, šk. Loka 509 Ugodno prodam skoraj nov OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Ljubljana — (novejši tip) Dolinar, Staretova 31, Kranj — Citrče 510 Prodam MOTOR-NSU masi, dobro ohranjen. Kranj, Tavčarjeva 4 511 Prodam VOLA, vajen vožnje. Podreča 22, Medvode 512 KRAVO, 8 in pol meseca brejo, nujno prodam zaradi bolezni v hiši. Erjavec, Vrje 100, Medvode 513 Procjaim nove suhe smrekove DEŠKE. Kranj, Jezerska Ć. 78 514 Poceni prodam KUHINJSKO OPRAVO. Kranj, Plut, Titov trg 14/1 515 Prodam GUMIVOZ in SLA-MOREZNICO. Voglje 98, Šenčur 517 Pirodam 3 stavbene PARCELE. Jenko Anton, Zg. Se-nica 2'j, Medvode 518 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Jama 8, Kranj 519 Prodam FIAT 750/63. Kranj Britof 12 520 Traktor pasquali — enoosni ali dvoosni diesel — zračno hlajenje, pogon na vsa kolesa, i\ možnih priključkov. Za kmetovanje in delo v gozdu. Nenadomestljiv v hribovitem in goratem svetu. Plačljiv v dinarjih, kreditiranje, servisi, garancija. Informacije: KŽK ^k>idi£č> JLA i, tel.22-143 KRANJ kooperacija Večja stavba - DELAVNICA s 60 m2 pokritega dvorišča v večjem kraiju na Dolenjskem (16 km priključek k avtostradi, 2 km do železniške postaje) na prodaj. Ponudbe poslati pod »Ugodna prilika« I 521 Prodam vprežne GRABUE KOSILNICO. Zalog 8, Cerklje 522 Prodam tri PRAŠIČKE, težke po 25 kg. Zg. Brnik 43, Cerklje 523 Prodam 150 in 160 kg težkega PRAŠIČA ter KONJA po izbiri. Kranj, Staretova 13, Cirče 524 Prodam PRAŠIČA za zakol, KOSILNICO faar in SLAMO-REZNICO. Zg. Brnik 35, Cerklje 525 Prodam PRAŠIČA, 120 kg težkega. Luže 14, šančur 526 Prodam hrastove DESKE 30 mm. Sp. Brnik 46, Cerklje 527 Prodam VOLA, težkega 400 kilogramov, Hraše 30 pri Lescah 528 Prodam bukove DESKE 50 mm, smrekove 15 mm, primerne za pokrivanje kozolca in enoosno TRAKTORSKO prikolico — 3 t. Bašelj 20, Preddvor 529 Prodam motorno KOSILNICO, znamke alpina, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 530 Prodam starejšo KOSILNICO, potrebno popraviila po zelo ugodni ceni. Mošnje 21, Brezje 531 Prodam en osobno stanovanje z vrtom — 1 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 516 Prodam PRAŠIČKE. Luže 12, Šenčur 532 Prodam več VRATIC za kmečke peči iz nerjaveče pločevine kakor tudi namizne ŠTEDILNIKE, kombinirane z elektriko in bojler jem in nevozno PRIMO — 150 ccm. Cena ugodna. Hraše 5, Smlednik 533 Prodam dva okopalnika ter izdelujem motorne in ročne gnojnične ČRPALKE. Zg. Duplje 52 534 Prodam novo cementno OPEKO folc in kupim LES za ostrešje (grušt). Vopovlje 5, Cerklje 535 PRALNI STROJ riber, pol-avtomatični, z vgrajeno centrifugo, ugodno prodam. Ogled in informacije Kranj, St. Rozmana 7, stan. 16/1 536 Pletilni stroj MERCEDES — univerzal, nov, prodam. Naslov v oglasnom odd. 537 Prodam KRAVO s teletom ali visoko brejo. Voglje 85, Šenčur 538 Prodam nov (KIMPEŽ) na gumi kolesih. Naslov v oglasnem oddelku 539 Prodam mlado KRAVO s teletom. Praproše 3, Podnart 540 Prodam KRAVO s tretjini teletom po izbiri. Ribnikar, Tenetiše, Golnik 541 Prodam 400 kg lepih JABOLK.. Oiševek 11, Preddvor 542 Prodam šest tednov stare PUJSKE, ŠROTAR in kupim PRIKOLICO za VW. Hraše 52, Smlednik 543 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in vsako količino VIJAKOV vseh vrst po ugodni ceni. Kranj, Kurirska pot 6 (Surovina) 544 Prodam dva PRAŠIČKA po 100 kg težka za zakol. Lahov-če 17, Cerklje 545 KOTLE za žganje/kuho vseh vrst izdelujem kvalitetno KAPELI VILJEM, bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4. — Šiška 403 Prodam PRAŠIČKE po 20 kilogramov težke. Pangeršica 6, Golnik 422 Prodam nov MOPED T-12 ali zamenjam za močnejšega do 55 ccm. Naslov v oglas nem oddelku 485 ELEKTRIČNE VARILNE APARATE eno in trifazne dobite pri Rojcu Francu, Radomlje 80 493 Prodam VOLA, 450 kg težkega. Poženk 11, Cerklje 546 Prodam PRAŠIČA za zakol 120 kg težkega Cerklje 33 547 Prodam delovnega VOLA, 550 kg. Kranj, Prebačevo 27 548 Prodam VOLA, 400 kg težkega. Voglje 52, Šenčur 549 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, Podboršt 1, Komenda 550 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Voglje 106, Šenčur 551 Prodam 4 PRAŠIČKE, 7 tednov stare, češnjevek 3, Cerklje 552 Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Jama 32, Kranj 553 Prodam VOLA, 480 kg težkega, Suha 5, Kranj 554 Prodam KONJA, sposoben za vsako delo ali zamenjam za starejšega. FIAT 750 po ugodni ceni in 3 PRAŠIČE od 50 — 60 kg težke. Visoko 5, Šenčur 555 Prodam DKW — KOMBI, zaprt, letnik 1963, cena 11.000 N din. Ogled 10. 2. 1968 na dvoriču hotela Jelon v Kranju od 15. ure dalje 556 PRALNI STROJ — polavto-matični, z odlično centrifugo zelo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 557 Prodam SALONITNE PLOŠČE za kozolec. Svetelj Jože, Šenčur 5 558 Prodam diatonično HARMONIKO. Povše, Ul. St. Rozmana 7, Kranj 559 Prodam semensko GRAHO-RO. Remic, Pšenična polica 10, Cerklje 560 Prodam suhe BUTARE. Poženk 34, Cerklje 561 Prodam nove PREVLEKE za opel 66. Teran Mirko, Zg. Duplje 4 562 PRALNI STROJ HOOVER-MATIC, polavtomatični s centrifugo prodam. Rugale, Kranj, Kidričeva 3 563 Prodam 800 kg SENA, 500 kilogramov krmilne PESE in BRZOPARILNIK. Žagar, C. talcev 21, telefon 22-842, Kranj 564 Kupim Kupim SADNI MLIN, na vedite ceno in sporočite Jur ček Nace, Bralno Brezovica, i Vrhnika 565 KMEČKO HIŠICO, leseno ali zidano, senik, ki bi se dal preurediti, vikend ali prazna SOBA s teraso in posebnim vhodom na razglednem sončnem kraju, zaželeno tudi nekaj zemlje - KUPIM. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 565 Kupim dobro ohranjeno motorno KOSILNICO BCS, šušteršič, Sora 23 Medvode 567 Kupim na ček karambol i-ran avto zastava 750. Naslov v oglasnem oddelku 568 Ostalo AMD — Podnart obvešča, da je pričetek tečaja za voznike AB kategorije v nedeljo dne 11. 2. 1968 v društvenem domu ob 8. uri 497 ZIMSKA RAZPRODAJA! velik popust MIRA Kranj, Titov trg 24 325 V nedeljo, 4. 2. 1968, sem izgubil na avtobusni postaji Kranj moško zapestno URO — DOXA. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 569 Opremljeno SOBO oddam. Ponudbe poslati pod »Straži šče« 570 Potrebujem VARUHINJO za dveletnega otroka, najraje mlajšo upokojenko ali vdovo. Hrana in stanovanje v hiši. Drugo po dogovoru. Sivka, Medvode 100 571 Iščem ponudnika - gradbenega mojstra za zidavo GARA2E. Dogovor pri Ma'.ej, Kranj, Smledniška 66 — Cirče 572 Iščem ŽENSKO za dopoldansko honorarno delo. Volk Anton, Kranj Titov trg 8 573 Nudim hrano in stanovanje za pomoč v kmetijstvu po službi. Informacije na pošti Brezje 574 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Zavrl Jožetu, Hafnerjeva pot 16, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Proj Ivan, Zg. Bitnje 5, Žabndca 575 Oglejte si RAZSTAVO stanovanjske opreme in pohištva v novi stolpnici (za stavbo obč. skupščine) V RADOVLJICI od 16. do 26. februarja. apno 2GANO, hidrira.no in cement po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Koristniki kreditov dobite predračune. JffTf Kranj -IVZ^Ik Kooperacija Skladišče, Cesta jla 1, nasproti kina Center Telefon 22-143 Kranj Preklicujem vse neresnične izjave, ki sem jih izrekla o Ivanu Končanu, Ljubljanska 4, Kranj in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Končan Ivana, Kebetova 20, Kranj 576 Iščem žensko za dopoldansko HONORARNO delo. Volk Anton, Titov trg 8, Kranj 577 Iščem samsko stanovanje, Opremljeno aLi ne, na področju Huje, Planina, Cirče. Ponudbe poslati pod »Neopremljena« 578 Delavka z otrokom prazno SOBO kjerkoli na Gorenjskem. Mesečna stanarina do 15.000. Ponudbe poslat* pod »Gorenjska« 579 Starejši ŽENSKI nudim stanovanje in hrano za dopoldansko varstvo otrok. Naslov v oglasnem oddelku 583 Odstopim vrstni red za AVTO princ — 110, rok dobave februar. Naslov v oglasnem oddelku 581 Mladoporočenca brez otro< iščeta enosobno stanovanj ali večjo SOBO v Kranju aU okolici. Ponudbe poslali p'y* »Dobra plačnika« 5°* Našla sem smučarski c-' velj (pancer desni). Dobi ss Ul. m. brigad 8, Kranj ^ Nujno potrebujem 3,000.09 J S din, garancija nova hiša m plača. Ponudbe poslati p°a »Visoke obresti«. Drugo p° dogovoru 534 BRIVSKO — FRIZERSKA pomočnica-nik (samostojna moč) dobi takoj zaposlit^' TOMIN, frizerstvo, Šk. Loka. Mestni trg 37 AMD — Šenčur obve#* voznike, da se prične tečaj za AB in F kategorije v t rek, dne 13. 2. 1968, ob uri v prostorih društva Šenčurju 89 Prireditve Gostišče pri JANČETU va* vabi v soboto na zabavo plesom. V soboto iPjJ TRIO FRENKY, v nedp" . pa TRIO METODA iz LJ"s7 nega. Vabljeni! 9 Gostilna ZARJA v Trboj^ vas vabi v nedeljo, H-1968, na predpustno za d* Za ples in razvedrilo bo> v skrbel TRIO FRENKY. v^g ljeni! SOBOTA - 10. februarja 196& GLAS * 28. STRAN Ob rob eksploziji Navodila Nedavna eksplozija bojlerja v Skofji Loki je napotila Marsikaterega lastnika te **ktrične naprave, da je do-ma Pregledal, če je vse v re-*u in morda po dolgih mese-c'& spet enkrat preizkusil Varnostni ventil. V navodilih namreč piše, da je treba varnostni ventil preizkušati vsa-k,h štirinajst dni. V navodilih fudi pišet da je treba vsaki leti odstraniti iz bojlerja kotlovec. Po nekajletni upo-Ta°i se lahko v bojler ju nabe- bojlerja v Škofji Loki v predalu re tudi deset kilogramov in več kotlovca. Bojler s tako težo v sebi prav gotovo ne bo dobro delal. V navodilih, ki jih priloži proizvajalec poleg garancije, tudi piše, zakaj je treba preizkušati varnostni ventil. Na ventilu je odprtina, kjer ob segrevanju vode v bojlerju kaplja voda. Nekemu lastniku bojlerja v Bihaču pa se je zdelo to kapljanje čisto odveč. Najprej je zamašil odprtinico v varnostnem ventilu. Razpisna komisija obrtnega podjetja KOVINOSERVIŠ Jesenice razpisuje delovno mesto direktorja podjetja Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: ""- srednjo strokovno izobrazbo strojne stroke s petletno prakso na vodilnem mestu iste ali sorodne stroke, — visoko kvalificiran delavec z desetletno prakso na vodilnem delovnem mestu strojne ali sorodne stroke. Stanovanja ni na voljo. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljite razpisni komisiji Podjetja do vštetega 25. februarja 1968. Slovar ^nJiga, ki smo jo vsi dolgo Pogrešali in pričakovali, knjiga, kakršne Slovenci doslej *e nismo imeli, knjiga, ki nam bo nenehno Slnla obzorje, bo novi tujk Plod dolgoletnega dela sestavljalca Fr. Verbinca, ki ga bo natančno L oktobra 1968 izdala Cankarjeva založba v Ljubljani • Slovar natančno razlaga okrog 30.000 tujk, tujih Pojmov, citatov ipd. iz filozofije, mitologije, medicine, tehnike, politike, ekonomije, umetnosti itd. • Slovar je vsestransko informativen in izrazito sodoben. • Vsa gesla imajo označen poudarek, genitiv, spol, navedene so vse oblikovne posebnosti. Pri geslih v izvirni tuji obliki je povsod v fonetičnem zapisu dodan tudi izgovor. • Pri vseh tujkah je v krajši ali i/.črpncjši obliki, kakor je pač v posameznih primerih potrebno, dodana tudi etimologija, kar bistveno zvečuje vrednost novega slovarja. % Glavna naloga slovarja je seveda slovenjenje gesel. Pri tem se avtor ni omejil zgolj na slovenjenje, marveč podaja največkrat definicijo pojmov z obširnejšo, leksikonsko razlago, zlasti pri Pomembnejših geslih, ki so včasih trd oreh tudi 2a izobraženca. Novi slovar torej ne bo samo slovar tujk, temveč e kar leksikon. Po nJem bodo s pridom in veseljem Voda si je poiskala pot na prosto pri stičišču varnostnega ventila in cevi, ki vodi iz bojlerja. Lastnik je to stičišče tesno prevezal z gumijastim trakom. Voda je res nehala kapljati. Čez čas pa je stanovanje razdejala strahovita eksplozija. Proizvajalcem bojlcrjev prav gotovo ni vseeno, če njihovi bojlerji povzročajo eksplozije in prava razdejanja. Do sedaj na srečo še ni bilo človeških žrtev. Vendar pa pravijo, da več kot natančno opisati delovanje v navodilu za ravnanje z napravami ne morejo. Do sedaj je vsem eksplozijam bojlerjev, ki bi jih v Jugoslaviji sicer lahko prešteli na prste ene roke, botrovalo neupoštevanje pro- j izvajalčevih navodil. Strokovnjaka, ki sta si ogledala ostanke bojlerja po eksploziji v Škof ji Loki — prišla sta na lastno pobudo — sta ugotovila da je bil nizko tlačni desetlitrski bojler priključen na visokotlačni sistem. Po tem sta sklepala tudi, zakaj je bil bojler že večkrat v popravilu. Če bi bil bojler Že prvič strokovno priključen — to je nizko tlačno — mogoče sploh ne bi prišlo do okvare bojlerja, kar je po- sredno povzročilo eksplozijo. Razen tega je bil bojler priključen tudi brez varnostnega ventila, ki bi v primeru nevarnosti odločil vodo. Proizvajalci pravijo, da do teh nesreč prav gotovo ne bi prišlo, če bi vsi upoštevali navodila, ki so priložena. V tovarnah teh aparatov prav gotovo ne proizvajajo peklenskih strojev, ampak Sotidnt izdelke za potrošnika. Če smo neprevidni, nas lahko ubije tudi majhen kuhalnik. Plavimo, da se nesreče pripetijo; v večini primerov pa jih po vzročimo. L. M. Zahval Ob bridki izgubi našega brata, moža in očeta Franca Fabijana Zg. Bcsnica 50 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in zdravniku dr. Stanku Novaku za požrtvovalno pomoč, duhovščini, g. Janezu Vidicu za iskrene poslovilne besede, vsem sorodnikom in znancem, ki so izrekli sožalje in darovali cvetje. Topla zahvala kolektivom: šola Stane Žagar, gimnazija Kranj, Elan Begunje, SAP Ljubljana, LIK Kranj, Projekt Kranj in Elektro Kranj. Prisrčna zahvala pevcem mladinskega zbora gimnazije Kranj, moškega zbora iz Krope in domačega zbora za lepe žalostinke. Vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami, še enkrat topla zahvala. žalujoči: brat Jakob, žena Marija, sinovi: France, Janez, Jože, Peter, Štefan in Lojze z družinami, hčerki: Marija in Francka ter sin Matevž Eesnica, Straži^če, Ljubljana, Calgarv, Dunaj, 8. 2. 1968 SLOVAR TUJK bo obsegal okrog 850 strani velikosti 13,5 X 19,5 cm (format velikega Slovenskega pravopisa). Tiskan bo na finem brezlesnem papirju, vezan pa bo v elegantno in trpežno platno. Da bi založba številnim interesentom olajšala nakup te vsekakor pomembne, nadvse dragocene in potrebne edicije, ki bo vsem — preprostim in izobraženim — nenehno širila obzorje, razpisuje subskripcijo z obročnim plačevanjem Subskripcijska cena za SLOVAR TUJK je 58,00 Ndin, medtem ko bo maloprodajna cena določena ob izidu in bo vsekakor višja. Po subskripcijski ceni bodo lahko dobili SLOVAR TUJK vsi tisti, ki bodo knjigo naročili in tudi plačali najkasneje 14 dni pred izidom, tj. do 15. septembra 1968. Znesek 58,00 Ndin je mogoče poravnati tudi v petih mesečnih obrokih (4 obroki po 10.00 in 1 obrok 18,00 N din). Vse interesente vljudno vabimo, naj si SLOVAR TUJK čimprej naroče. Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne po Sloveniji. IZPOLNITE SPODNJO NAROČILNICO, ODREŽITE JO IN POŠLJITE V OVOJNICI ALI NA DOPISNICI ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV: CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2/II NAROČILNICA ZA SLOVAR TUJK Podpisani(a): Zaposlitev Točen naslov: —............................._....................................................................................................................._...........................„ nepreklicno naročam po subskripcijski ceni 58,00 N din SLOVAR TUJK, vezan v platno, ki bo izšel l.okt. 1968. Dolžni znesek bom poravnal(a) po prejemu položnic: — takoj v celoti — v petih mesečnih obrokih (4 obroki po 10,00, 1 obrok 18,00 Ndin), a tako da bo znesek poravnan najkasneje do 15. septembra. (Ustrezno podčrtajte!) Pristajam, da mi v primeru, če bi knjiga do navedenega roka ne bila poravnana, založba zaračuna slovar po maloprodajni ceni. Knjigo pošljite; na dom — v službo — prevzamem osebno. (Ustrezno podčrtajte!) Datum: Preprosti in izobraženi ljudje. Podpis, za pravne osebe tudi žig G LAS SPORT SOBOTA — 10. februarja 1968 Šah Mladinsko prvenstvo Kranja Na mladinskem šahovskem prvenstvu Kranja sodeluje 20 igralcev. Deset prvoplasiranih bo dobilo četrto kategorijo. Zrna-jovalec pa se bo za naslov prvaka v dvoboju pomeril z lanskim prvakom ''Jagličem. Trenutni vrstni red: An-kerst 15 (iz 15 partij), Ce-bular 9 % (11), Sire 9 (12). Kladnik 8 (9), Kirbiž 8 (11), Kern 6 (9) itd. V. B. i Skakalna šola v Poljanah Kot smo že poročali, je začela delati v Poljanah nad Skofjo Loko pionirska skakalna šola, katero vodi Andrej Tomin. Solo obiskuje 25 učencev iz osnovne šole Poljane. Pred dnevi so imeli prvo pregledno tekmovanje in je bil v posameznih katego-' rijah naslednji vrstni red: j st. pionirji — 1. Dolenc, 2. Tavčar, 3. Podobnik itd.; ml. pionirji — 1. A. Podobnik, 2. Subic, 3. Oblak itd. Trije Trzicani v JLA Smučarski klub TVD Partizan Tržič bo ostal brez svojih najboljših članov. Branko Klemenčič, Milan Nadišar in Stojan B< rak bodo namreč 26. februarja odšli na redno odsluženje vojaškega roka. Klemenčič v Bolgariji Branko Klemenčič, alpski smučar tržiškega Partizana, je v sredo odpotoval z reprezentanco Hrvatske na mednarodno tekmovanje v Bolgarijo. Na tem tekmovanju bo nastopil v slalomu in veleslalomu. -h Brata Rotar usnešna AMD »Hmeljar« 2alec in Turistično društvo sta v nedeljo organizirala prve hitrostne dirke na za-ledenelem Braslovškem jezeru. Pred okoli 2500 gledalci je nastopilo 12 tekmovalcev. V finalni vožnji je nastopilo šest tekmovalcev, med njima tudi brata Tone in Janez Rotar ter Aha-čič iz Tržiča. REZULTATI: 1. M. Ve-senjak (Orehova vas), 2. S. Vesenjak (Orehova vas), 3. T. Rotar (Tržič), 4. J. Rotar (Tržič)... 6. Ahačič (Tržič). -h Sankanje v Podljubelju Občinski sindikalni svet Tržič bo jutri, v nedeljo, priredil na novi sankaški progi v Podljubelju občinsko sindikalno prvenstvo z navadnimi in samotežni-mj sanmi. Tekmovanje se bo pričelo ob deseti uri dopoldne. -h Prvaka: Grohan in Verdnik Občinsko prvenstvo Kranja v skokih Na občinskem prvenstvu Kranja pionirjev kranjske občine v smučarskih skokih, ki je bilo pred dnevi na 20 metrski skakalnici v Naklem, je nastopilo nad 40 tekmovalcev iz 6 društev. Največ tekmovalcev sta poslala na prvenstvo Triglav in Partizan iz Dupelj. Najboljše rezultate pa so dosegli pionirji kranjskega Triglava, pohvaliti pa je treba tudi pionirje iz Dupelj, ki so pokazali dokaj solidno znanje, čeprav nimajo za vadbo primernega trenerja. Največ tekmovalcev Je nastopilo v konkurenci starejših pionirjev, kjer je zanesljivo zmagal Kranjčan Stane Grohan. REZULTATI: st. pionirji: 1. Grohan 217,5 (18, 17), 2. Ste-novec (oba Triglav) 210,5, (18, 17,5), 3. Rozman (Duplje) 205,5 (17,5, 17), 4. Velikanja, 5. Be-lančič, 6. Zorč, (vsi Triglav), 7. Pužem, 8. Marčun (oba Naklo), 9. Starman (Triglav), 10. Vranic (Naklo) Itd.; ml. pionirji: L Verdnik 170. (15. 14), 2. Podobnik (oba Triglav) 161,0 (14, 13), 3. Teran (Duplje) 159,5 (13, 13), 4. Brenkuš (Triglav), 5. A. Klančnik (Duplje), 6.-7. Papler (Besnica) In Nograšek (Triglav), 8. M. Klančnik (Duplje), 9. Markelj (Triglav), 10. Erlah (Duplje). J. J. Finančno stanje ovira nadaljnji razvoj Nekaj ugotovitev po občnem zboru AK Triglav Skoraj neopazno je minil občni zbor atletskega kluba Triglav, ki je pokazal, da je klub v zadnjih dveh letih dosegel precejšen napredek tako organizacijsko, predvsem pa glede množične osnove, iz katere je zrasla tudi kvaliteta. V sezoni 1967 je imel klub dva članska in tri miadinske državne reprezen-tante, medtem ko se je desetina arugih uveljavila v republiških in klubskih ekipah na raznih mednarodnih in domačih tekmovanjih, ekipa mladincev pa je na državnem prvenstvu zasedla odlično drugo mesto. Poudariti je treba, da klub sestavljajo sami mladi tekmovalci, ki mnogokrat tekmujejo v mladinski in članski konkurenci in še mnogo obetajo. Pohvaliti je treba njihovo prizadevnost in požrtvovalnost na treningih, ki zanje trajajo celo leto, brez najmanjših prekinitev ob najhujšem mrazu ali vrečini. Množičnost in kvaliteta zahtevata poleg organizacijskih prijemov tudi izdatna finančna sredstva. Profesionalni trener, brez katerega si v kontinuirani atletski vadbi ne moremo zamisliti napredka, udeležba na tekmovanjih, zla- sti ekipnih, oprema in rekviziti ter organizacija tekmovanj zahtevajo ogromne izdatke. Zelo draga oprema in rekviziti (sprinterice stanejo 15.000 S din, palica za skok v višino okoli 200.000 S din) se ob tako pogostem treniranju hitro obrabi in uniči. Čeprav tudi najboljši atleti prispevajo do 80 % sredstev za opremo sami, klub ne more ustreči njihovim potrebam in tako največkrat tekmujejo v slabi in izrabljeni opremi, kar mnogokrat prepreči, da bi dosegli boljše rezultate. Klub se nahaja v težki finančni situaciji, ki zahteva Zmagovalca Korenjak in Kalan V organizaciji komisije za namizni tenis pri občinski zvezi za telesno kulturo Kranj sta bila pred dnevi dva občinska turnirja najboljših igralcev kranjske občine. Na turnirju A skupine v Naklem je prvo mesto osvojil Korenjak (Sava), ki je doživel samo en poraz in to od dru-goplasiranega Beca (Besnica). V B skupini (igrali so na Visokom) pa je bil najboljši Kalan iz Orehka. Vrstni red v A skupini: 1. Korenjak (Sava), 2. Bec (Besnica), 3. Lutar (Sava), 4. Zupan (Naklo), 5. Turuk (LIK), 6. Ramovž (Triglav), 7. Rakovec (Duplje), 8. Stefa-nec (Sava), 9. Voglar (Naklo), 10. Mohor (Voglje) itd. V B skupini: 1. Kalan (Ore-hck). 2. Stipanič (Naklo), 3. Demšar (Zabnica), 4. Jenkole (Orehek), 5. Mohor II., 6. Vehovec (oba Voglje), 7. Simno-vec (Trboje), 8. Strmad (Preddvor), 9. Boštar (Visoko), 10. Maček (Proleter) itd. P. Didio* AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA PRIREJA NOV TEČAJ ^a voznike motornih vozil. Prijave sprejema društvena pisarna Škofja Loka, Jegorovo predmestje številka 10. KMETIJSKA ZADRUGA TRŽIČ Križe na Gorenjskem razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovorni avto FIAT 620-R, nosilnost 21, 2. kombajn za krompir, 3. traktor — Fe-35 s kabino in avtomatsko kljuko, 4. prikolica enoosna — 3 t, 5. silokompajn Tarup, 6. traktorska kosilnica, 7. traktorski dvobrazdni plug, 8. traktorski bočni rovator FREZA, 9. traktorska škropilnica — 200 I, 10. traktorski sklopni grabeži, 11. traktorske snežne verige - e para za Fe-35, 12. prevozna sadna škropilnica, 13. nahrbtni motorni monekolator, 14. radiator in okna za tople grede. Licitacija bo v sredo, 14. februarja, v Križah na sedežu zadruge, in sicer od 8. do 10. ure za družba::: sektor ter od 10 do 12. ure za zasebni sektor. Interesenti za družbeni sektor morajo pred začetkom licitacije predložiti pismeno pooblastilo in izjavo o zagotovljenih finančnih sredstvih. Interesenti za zasebni sektor *pa morajo pred začetkom licitacije položiti 10 % vrednost licitiranega predmeta. Vsa nadaljnja pojasnila dobite na upravi Kmetijske zadruge Tržič - v Križah, tel. št. 71-351. dodatna finančna sredstva, 9 katerimi bi poravnali lanska dolgove in zagotovili izvedbo programa, ki so ga sprejeli na občnem zboru; če klubski upravi to ne bo uspelo, se bo treba odreči široki osnovi 'n množičnosti, ki edina lahko zagotavlja razvoj kvalitete tudi v bodoče, delo pa usmeriti na 10—15 kvalitetnih tekmovalcev, g katerimi je mo-goče se nekaj let dosegati vidno uspehe, potem pa vse začeti znova. Seveda odgovornosti za tako usmeritev klubska uprava ne more prevzeti* zato bo poskušala najti razumevanje pri vseh, ki se zanimajo za razvoj kranjske atletike, da klub v njegovih prizadevanjih finančno podprejo. M. Osovnikar Veleslalom v Begunjah Pred dnevi je sindikalna podružnica PM Radovljica priredila v Krpinu pri Begunjah medsindikalno tekmovanje v veleslalomu in sankanju podružnic PM z Jesenic, Kranjske gore, iz Radovljice in s Carinarnice Jesenice. " veleslalomu je bil vrstni red: 1. Sekli (Jesenice), 2. Perga; rec (Radovljica), 3. A. Seku (Radovljica). Ekipno je zmagala Radovljica pred Jesenicami. V sankanju pa je bil naslednji vrstni red: 1. Wr garec (Radovljica), 2. Maver (Jesenice), 3. Lavtar (Jesenice); ekipni pokal je osvojila Radovljica. Strelci pridno vadijo V pripravah za bližnja tekmovanja so strelci Iskre pred kratkim premagali strelce SD Tone Nadižar s Planine-Obakrat so zmagali strok* Iskre. Najboljši posamezna* v obeh srečanjih je °l1 Branko Lozar (Iskra). V nedeljo pa je strelska družina v Predosljah gala SD Franc Mrak 2036:190» kegljev. V ekipi Iskre je b" najboljši Malovrh, pri domačih pa Sitar. Izdaja in tiska CP renjski tisk« Kranj, K°' roška cesta 8. — Našlo* uredništva In uprave H«t*: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske *kupI5,^ ne) — Tek. račun pri SJ» v Kranju 515-1-135. - *f Iefoni: redakcija 21-s33, 21-860; uprava Usta, JJ looglasna in naročni** služba 22-152 — Naroč«* na: letna 24.—, P°1Jct0y 12.—Ndin. Cenaposamc* nih številk 0.40 N din ^ Inozemstvo 40.00Ndin-Mali oglari beseda 0,6 a 1 N din. Naročniki ufla C 20% popusta. Neplačan oglasov ne objavljamo•