lßto 1884.
71
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos X. —Izdan in razposlan dne 25. marcija 1884.
35.
Postava od 16. marcija 1884,
* katero se v obrambo upnikov gledé kvarljivih jim djanj nekoliko določil konkursnega reda in zvršilnega postopka izpreminja, odnosno dopolnjuje.
8 privolitvijo obeh. zbornic državnega zbora ukazujem takč:
§• 1.
k . Ako je bil kdo prezadolžencu (predolžniku), predno se je odprl konkurs, aJ dolždn, preboj (obota, kompensacija) s kako nasprotno terjatvijo, ki jo ima 0û d° prezadolženca, ne samo v slučajih, ki so povedani v §. 21 konkursnega ^ a od 25. decembra 1868 (Drž. zak. 1869. št. 1), nego tudi tedaj ni dopuščen, a<*ar je ta nasprotna terjatev do prezadolženca sicer Še pred odprtim konkur-80Qi postala ali po odstopu (cesiji) od koga tretjega pridobljena bila, pa je ime-, v nasprotne terjatve ta čas, ko je ista postala, odnosno ta čas, ko jo je on pri-v°bd, znanje imel o tem, daje kaka prošnja za odprtje konkursa nad prezadol-2enčevim imenjem bila podana ali pa, da je prezadolženec, če mu je firma v ^govski vpisnik vpisana, izplačevanje ustavil.
v To določilo sc takrat ne uporablja, kadar je nasprotna terjatev prej nego ^ mesecev pred odprtim konkursom pbstala, odnosno po odstopu pridobljena lla, ali če je imetelj nasprotne terjatve imel dolžnost prevzeti jo ali katerega Prezadolženčevega upnika (verovnika, kreditorja) poplačati, ter on ta čas, ko je to , ‘znost na se jemal, ni vedel, da je kaka prošnja za odprtje konkursa nad ime-prezadolženca bila vpodana, niti da je le-ta izplačevanje ustavil.
1 Trditev, da je kdo za prej omenjene istine (istinske dogodke, činjenice) ve-^ 1 ali da ni vedel, ne more se dokazati z glavno (pravdorazločno) prisego; a °Pušča se dokaz z glavno prisego v oziru na take istinske okolnosti, iz ka-eria bi bilo sklepati na vedenje ali nevedenje.
t8l»»em«ch.)	17
§• 2.
Ako kateri upnik predlaga, da bi se nad imenjem njegovega dolžnika odprl konkurs, ter overovi, da obstoji neka izpodbojna pravica, treba je konkurs odpreti tudi tedaj, če se pri ukrepanji o tem predlogu pokaže, da biva samo en oseben upnik, ali da jè imenje premajhno ter da ne zaleže za konkursno-razpravne troske.
V takem slučaji sme se odprtju konkursa postaviti ta uvet (pogoj), da se za troske konkursnega razpravljanja dâ položnina (kavcija), katero naj sodnik določi.
§• 3-
Kadar je zvršilo (eksekucija), izvedeno za plačilo kake terjatve v novcih (denarjih), ki jo kdo ima do dolžnika, — ostalo brez uspeha s tega vzroka, ke1 ni bilo kaj v zvrŠilo vzeti ali ker je bilo samo takih stvari, za katere se jasn° vidi, da niso dovoljne (zadostne), bodi, ker so male vrednosti, bodi za to, ker na teh stvareh drugi upniki uže zastavne pravice imajo, ali ker se tretje osebe lasté kakih pravic do istih stvari, tedaj naj sodišče — za dovolitev prve stopinje zvršil® oblastno — na upnikovo prošnjo dolžniku, poprej zaslišavši ga o tem, z odlokoi® naloži, da v dan, ki mu se za tega delj postavi, svoje imenje in kraj, kjer posa' mični kosi tega imenja bivajo, naznani in priseže na to, da je resnica, kar je p°' vedal, in da od svojega imenja ni ničesar zamolčal.
Ako dolžnik v postavljeni dan ne pride ali če neče priseči, sme sodišče P° upnikovem predlogu ukreniti, da je dolžnika zapreti. Y oziru na zapiranje up0' rahljajo se določila sodnega reda o prisojauji zapora kot prinudnega sredstva-Prisojeni zapor ne sme vsega skup čez Šest mesecev trpeti (trajati).
§• 4.
Ta postava pride v moč z dnem, katerega bode razglašena. Istega dne izgubé veljavnost vsi zakoniti propisi, kateri niso združni z vsebino le'*e postave.
Določilo §’ 1 se ne uporablja na djanja storjena, predno jota postava prišla v moč.
§• 5.
Zvršitev te postave je naročena ministru pravosodja.
Na Dunaji, dne 16. marcija 1884.
Franc Jožef s. r.
Tanite s. r.
Prazâk s. r.
3d.
Postava od 16. marci ja 1884,
o izpodbijanji pravnih djanj, ki se tičejo imenja neplačevitega dolžnika.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Oddelek I.
Izpodbijanje pravnih djanj v konkursnem postopku.
§• 1.
, Po tem, ko je konkurs (stečaj) odprt, moči je poprej storjena pravna djanja, era se tičejo prezadolženčevega imenja (premoženja), po meri določil tega oelka izpodbijati (pobijati) ter proglasiti, da upnikom (verovnikom, kreditor-Jem) nasproti nimajo moči.
§• 2.
Izpodbijanju so podvržena:
I- Vsa pravna djanja, katera je prezadolženec v poslednjih desetih letih Pred odprtim konkursom storil z namero drugi stranki znano, svoje upnike °kvariti (okratiti).
§• 3.
,. II. Naslednja v zadnjem letu pred odprtim konkursom storjena pravna ,JJanja: 1
1	1- Vse brezodplatne naredbe prezadolženca gledč svojega imenja, koli-
■ r ni bil po postavi dolžan tako narediti in če ne gre za navadna prigodna rila v razmerno malem iznosu; tako so izpodbitne tudi takšne prezadolženčeve P°godbe, ki sestojč meševito iz odplatnih in brezodplatnih, kolikor se pokaže a s° brezodplatne ;
•	2. zavarovanje dote, zaženila (nasprotnje) ali vdovsčine na moževem imenji, ^‘^pa vračilo dote ali izročitev zaženila ali vdovsčine, kolikor zakonski mož
'a8u tega pravnega djanja ni bil storiti ga dolžan ni po pogodbi skleneni o u ženitve ali ob prejemanji dote, niti po postavi v slučaji, ko seje zakonska Z<lt^ba končala;
3. na imenji zakonske žene izvedeno zavarovanje moževe terjatve, ki je
•	ta'a iz določenja dote, ali preoddaja zakonskemu možu dote iz ženinega enJa določene, ako ni zakonska žena o času tega pravnega djanja bila storiti dolžna vsled pogodbe sklenene o času možitve ;
vse
4. odplatne pogodbe prezadolženca sè svojim zakonskim drugom ’ 80 li bile sklenene pred ženitvijo ali po ženitvi — ali z bližnjimi svojci, ° 86 vsled sklenene pogodbe prezadolženčevi upniki okvarijo in druga
stranka ne dokaže, da ji ta čas, ko se je pogodba sklepala, prezadolženčeva namera, upnike okvariti, ni bila znana. Za bližnje svojce prezadolženca naj 80 štejejo take osebe, katere so z njim ali njegovim zakonskim drugom v ravni loži (vrsti) ali pa v drugem kolenu stranske lože bodi v rodu bodi v svastvu.
§•4.
III.	Vse pogodbe tičoče se kupuje, mene in dobave (zakladanja), katere j® prezadolženec v poslednjih šestih mesecih pred odprtim konkursom sklenil s kako izmed oseb, v §. 3, št. 4, ne omenjenih, ako je druga stranka v poslu morala spoznati razmetovanje imetka upnikom na kvaro.
§. 5.
IV.	Vsa pravna djanja, storjena po tem, ko je prezadolženec, katerega firma je vpisana v trgovski vpisnik (register), izplačevanje ustavil, ali po teffli ko je bila vpodana prošnja za odprtje konkursa, ali v poslednjih dveh tednik pred eno ali drugo teh dveh dob, s katerimi djanji se enemu upniku za njegovo terjatev daje zavarovanje ali poplačilo, do katerega ni imel pravice ali ne takd ali ne ta čas, ako upnik ne dokaže, da mu tedaj, ko je svoje zavarovanje ali p°' plačilo prejemal, ni bila znana prezadolženčeva namera, njemu s tem pravnic® djanjem neko ugodnost nakloniti pred ostalimi upniki.
Ta dokaz je izključen (ni dopuščen), kjer se izkaže, da je upnik ta čas, k° se je pravno djanje vršilo, vedel za to, da je izplačevanje ustavljeno ali da je prošnja za odprtje konkursa vpodana.
Takšno pravno djanje ne more se izpodbijati, če se je storilo poprej neg0 leto dni pred odprtim konkursom.
§• 6.
V.	Vsa, ne uže z določilom §“ 5 zadeta pravna djanja, storjena po tem, k° je prezadolženec, katerega firma je vpisana v trgovski vpisnik, izplačevanj® ustavil, ali po tem, ko je bila vpodana prošnja za odprtje konkursa, s katerim1 djanji se enemu upniku daje zavarovanje ali poplačilo, ako je le-temu takrat, k® se je djanje vršilo, znano bilo, da je izplačevanje ustavljeno ali da je prošnja z® odprtje konkursa vpoložena.
To določilo se ne uporablja na taka pravna djanja, s katerimi se enemu upniku daje poplačilo v toliko, kolikor mu je terjatev nepobitno zagotovljen® takö, da bi mu tudi v konkursu pristojala pravica do predstvenega poplačila.
§• 7.
Izpodbijanje kakega zavarovanja se ne izključuje s tem, da je bila varno®*' dana za to, da se izpolni po §. 63 konkursnega reda od 25. decembra 1868 (p^1“ zak. 1869, št. 1) izdan nalog.
§.8. ..
Menična plačila prezadolženčeva ne morejo se po §. 6 od prejemnika nazaJ terjati, ako je po meničnem pravu prejemnik bil pod izgubo menične pravi00 proti drugim meničnim zavezancem dolžan plačilo vzprijeti.
§• 9.
z določilih §§0T 2 do 7 zadeti pravni poslovi, od prezadol-v trgovski vpisnik vpisana, na se vzeti po tem, ko je izpla-io tem, ko je kdo odprtje konkursa bil uže zahteval, s kate-rittu se upniki okvarjajo, ako je drugi stranki ta čas, ko je sklepala pravni P°sel, znano bilo, da je izplačevanje ustavljeno ali prošnja za odprtje konkursa
'položena.
v ^7I. Vsi ne uže ^eOca, kogar firma je Cevanje ustavil, ali p
§• io.
Na podlogi §§0’' 6 ali 9 ne more se izpodbijati pravno djanje, ako je bilo st°rjeno poprej nego šest mesecev pred odprtim konkursom.
§• H-
Pridobitve in plačila, ki imajo mesto vsled posamične prodaje premičnih stvari v javno vršenih poslovili ali vsled javnih dražeb, podvržene so izpodbijajo po meri zgornjih določil samo v toliko, v kolikor obstoji v §. 2 obseženi üvet izpodbitnosti.
§• 12.
Izpodbijanje se s tem ne izključuje, da je kdo za podvrženo izpodboju Pravno djanje zadobil zvršno sodbo, zvršno nagodbo (poravnavo) ali kako j|rugo zvršilno ime, ali da se je to pravno djanje zgodilo z zvršilom (ekse-U(djo) v zavarovanje ali v poplačilo. Ako se pravno djanje vsled izpodbijanja Proglasi da upnikom nasproti nima nobene moči, tedaj mine upnikom nasproti tU(ii moč zvršilnega imena in opravljenih zvršilnih činov ter ni treba v to poseb-Qe8a izpodbijanja.
§• 13.
Po meri §§"* 2 in 3, št. 1, moči je izpodbijati:
1.	Opuščeni nastop dedine prezadolžencu pripadle ali opuščeno vzprijetje v°lila (legata) njemu namenjenega;
2.	razsodilo grajanskega (civilnega) sodnika, ki je bilo proti prezadolžen, in sicer vsled tega izdano, ker se le-ta ali celo ni branil ali pa kacega Pojemala ali branila, katero ima v roki, ni poslužil ali ne takö, kakor bi treba bilo;
3.	opuščenje koraka, kateri je v obrambo, zagotovitev ali obveljavo kake Pavice po postavi potreben, in katerega storiti je sodniški izrok (edikt) dotič-
lk;e pozival, ustanavljajo v to določen rok.
§• H.
Po poprejšnjih določilih moči je izpodbijati tudi pravna djanja, katera se se ne prisojene ostaline (zapuščine) kakega prczadolzonca.
§. 15.
Izpodbijanje se dopušča:
1.	Zoper tega, kdor gledé izpodbitnega pravnega djanja prezadolžencu kot sopogodnik nasproti stoji ali kdor je s tem pravnim djanjem zavarovan ali p°' plačan bil ali pa kako ugodnost pred drugimi prejel ;
2.	zoper dediča (jerba) po kom takem, zoper katerega je izpodbojna pra-vica po štev. 1 bila osnovana;
3.	zoper katerega drugega neposrednjega pravonaslednika ali neposred-njega pravojemnika po kom takem, proti komur je izpodbojna pravica p° štev. 1 bila osnovana, vendar samo tedaj :
a)	ako mu je o času svoje pridobitve bilo znano, da se je prezadolženec bil tega pravnega djanja poprijel z namero, svoje upnike okvariti (§. 2), ali
b)	kadar se njegova pridobitev oslanja na takšno pravno djanje, katero bi, ako bi ga bil prezadolženec storil, bilo po §. 3, št. 1, izpodbitno, ali
c)	kadar spada med osebe v §. 3, št. 4, na misel vzete, ako ne dokaže, da ra11 o času svoje pridobitve niso bile znane one okolnosti, v katerih izpodbojni pravica proti njegovemu predniku svojo podlogo ali osnovo ima.
Zoper kakega nadaljšnjega pravonaslednika ali pravojemnika je izpodbijanje samo tedaj dopuščeno, kadar se po zgornjih določilih vidi, da je izpod' bojna pravica tako zoper njega, kakor tudi zoper vsakega njegovih prednikom osnovana;
4.	zoper dediča po kom takem, zoper kogar je izpodbojna pravica bila p° štev. 3 osnovana.
§• 16.
V	izpodbijanje oblastno je upništvo (verovništvo), katero zastopa mase upraV' nik. Izimno smejo se vendar tudi stvarni (realni) upniki izpodbojne pravice p6' prijeti za to, da si ohranijo pravico, biti predstveno poplačani iz nekih določenih prezadolženčevih nepremičnin, ali pa za to, da pobijejo drugega stvarnega upnika zahtev, kateri se tiče teh premičnin.
Izpodbojno pravico moči je zvrševati tako s tožbo kakor tudi z odgovorom na tožbo.
§. 17.
Kar se je z izpodbitnim pravnim djanjem iz prezadolženčevega imenja otujilo, oddalo ali popustilo, mora se v konkursno maso vrniti.
Ako ni moči vrniti, treba je zameno (odškodovanje) dati.
V	tem, kadar se ustanavlja, kolika bodi ta zamena, kadar se sodijo drug6 obveznosti tega, ki je dolžan kaj vrniti, in pa iskovine njegove, pristoječe e°u odtod, ker je na stvar kaj potrošil, treba ga je, kjer se v ti postavi ne določa ni6 drugega, šteti za nepoštenega posestnika v zmislu občnega grajanskega zakonika*
§. 18.
Dolžnosti kakega zapustnika, osnovane po §. 17, prehajajo tudi na dediča* To ne izpreminja veljajoče po grajanskem (civilnem) pravu utesnitve v odgovornosti dediča, kateri se je uvetno oglasil za dediča.
Ako je dedič dolžan, kake stvari vrniti v konkursno maso, odgovarja (jein(4) on, če ni uže vsled vročene tožbe postopati z njim kot z nepoštenim posesto1'
k0ai> za čas svoje posesti in gledé pravnih djanj, katera je on z ozirom na te s^vari storil, kot nepošten posestnik v zmislu občnega grajanskega zakonika samo tedaj, kadar so mu bile znane one okolnosti, v katerih izpodbojna pravica proti ^pustniku svojo osnovo ima. Isto načelo je za presojo, če je kateri dedič dolžan kako zameno dati ali ne, merodajno tedaj, kadar je stoprv v času, odkar je on ®tvar v posesti imel, postalo nemogoče vrniti jo.
§. 19.
Kar se komu brezodplatno (§. 3, štev. 1) stori, dolžan je prejemnik samo y toliko povrniti, kolikor je on s tem še obogačen takrat, ko se dotično djanje
lzpodbija.
Ta ugodnost pa prejemniku ne služi :
1.	kadar bi mu bilo moči pridobitev tudi kot odplatno izpodbijati;
2.	ako se je po nepoštenem iznebil posesti tega, kar je prejel, ali vred-n°sti istega.
§. 20.
Kadar izpodbitno pravno djanje obstoji v ustanavljanji, odstopanji, odpuščanji ali popuščanji kake pravice ali pa v kakem izplačilu ali zavarovanji, tedaj se na presojevanje tega, katere obveznosti ima izpodbojni nasprotnik, upo-raMjajo zmislu primerno določila §§0,r 17 do 19.
§. 21.
Kadar so na otujenih ali zastavljenih stvareh, katere je povrniti, tretje °sebe — prvemu ali kakemu izmed naslednjih pridobilcev stvari ali zastavne Pravice nasproti — dobile takšne pravice, katerih ni mogoče izpodbijati ni po °loČilih občnega grajanskega prava, niti po določilih te postave, sme ta, ki je stvari imel v posesti takrat, ko so se one s takimi pravicami obremenile, — če 8e Dajde, da je njegova pridobitev po ti postavi izpodbitna, — primoran biti, da P° meri prejšnjih določil zameno dâ za izgubo na vrednosti, katera se upništvu tla ^kodo pokaže iz vzdržbe le-teh pravic.
§. 22.
j "V slučaji §“ 8 moči je poslednjega menično-regresnega dolžnika, ali, če je e-ta bil menico za račun koga tretjega oddal, tega tretjega tedaj primorati, da P a<mno menično vsoto povrne, kadar je poslednjemu regresnemu dolžniku ali °nemu tretjemu o času, ko je menico oddajal ali rekel oddati jo, katera v §. 6 0rtmnjenih okolnosti znana bila.
§• 23.
Kko se vsled izpodbojne tožbe tožencu naloži dolžnost, kaj storiti, pripada “ e,'met te storitve konkursni masi.
§. 24.
^ V oziru na ostanek imenja v izpodbojnem postopku pripravdanega, ki bi po Iranern konkursu utegnil prebiti, veljajo brez premene dalje pravni razmeri, eršni so se z izpodbitnim pravnim djanjem med prezadolžencem in izpodboj-
nim nasprotnikom bili osnovali, ter je vprašanje, kateremu izmed obeh le-ta ostanek pristoji, razločati po občnih določilih grajanskega prava.
§. 25.
Izpodbojni nasprotnik sme povračilo svoje nasprotne (zamenilne) storitve, to je tega, kar je vsled pobijanega pravnega djanja on s svoje strani prezadol' žencu storil, v toliko zahtevati, kolikor je ta predmet še v konkursni masi ter ga je moči razločiti, ali v kolikor je masa z vrednostjo te storitve obogačena.
Z dalje idočo terjatvijo, da bi mu se nasprotna storitev povrnila, ali Pa s terjatvijo, katera je vsled izpodboja iz nova oživela, sme izpodbojni nasprotni samo kot konkursni upnik oglasiti se.
Ako je v konkursu storjena kaka razdelba, katera se na izpodbojnega nasprotnika za to ni ozirala, ker je bil brez svoje krivnje to iskovino prepozn0 vzglasil, mora se on pri nadaljšnjih razdelitvah naj pred upnikom uže pri prejšnjih razdelitvah svoj del prejevšim izenačiti s tem, da mu se pristoječi del odkaže iz tega, kar gre razdeliti.
§. 26.
Iskovine, ki se v izpodbojni pravdi vzglasi, ni moči prebijati (obotavati) z iskovino, ki jo izpodbojni nasprotnik ima do prezadolženca.
§. 27.
Izpodbojna pravica ugasne, ako se v letu dni po odprtem konkursu sod»0 ne požene.
Oddelek II.
Izpodbijanje pravnih djanj zunaj konkursnega postopka.
§. 28.
Zunaj konkursnega postopka moči je pravna djanja, katera se tičejo imenja dolžnikovega, po meri določil tega oddelka v poplačilo kakega upnika izpodbijati ter proglasiti, da temu nasproti nimajo moči.
s-
Izpodbijanju so podvržena:
I.	Vsa pravna djanja, katera je dolžnik v poslednjih desetih letih pr0t sodnim pognanjem izpodbojne pravice storil z namero drugi stranki znano, svoj0 upnike okvariti.
§• 30.
II.	Naslednja v zadnjem letu pred sodnim pognanjem izpodbojne pravi00 storjena pravna djanja:
1. Vse brezodplatne naredbe dolžnika gledé svojega ali po dedini ali void pripadšega mu imenja, kolikor ni bil po postavi dolžan tako narediti in če 110 gre za navadna prigodna darila v razmerno malem iznosu; tako so izpodbita0 tudi takšne dolžnikove pogodbe, ki sestojč meŠovito iz odplatnih in brezodplato' kolikor sc pokaže da so brezodplatne;
2.	zavarovanje dote, zaženila (nasprotnje) ali vdovŠčine na moževem irnenji, ln pa vračilo dote ali izročitev zaženila ali vdovsčine, kolikor zakonski mož o o Času tega pravnega djanja ni bil storiti ga dolžan ni po pogodbi skleneni o asu ženitve ali ob prejemanji dote, niti po postavi v slučaji, ko seje zakonska
družba končala;
3.	na irnenji zakonske žene izvedeno zavarovanje moževe terjatve, ki je Nastala iz določenja dote, ali preoddaja zakonskemu možu dote iz ženinega 1Dlenja določene, ako ni zakonska žena o času tega pravnega djanja bila storiti &a dolžna vsled pogodbe sklenene o času možitve;
4.	odplatne pogodbe dolžnika sè svojim zakonskim drugom — vse eno, 80 li bile sklenene pred ženitvijo ali po ženitvi — ali z bližnjimi svojci, ako se
8led sklenene pogodbe dolžnikovi upniki okvarijo in druga stranka ne dokaže, , ?'J1 ta čas, ko se je pogodba sklepala, dolžnikova namera, upnike okvariti, ni 7a znana. Za bližnje svojce dolžnika naj se Štejejo take osebe, katere so z njim 1 nJegovim zakonskim drugom v ravni loži (vrsti) ali pa v drugem kolenu iranske lože bodi v rodu bodi v svaštvu.
§• 31.
izpodbijanje se dopušča:
1- Zoper tega, kdor gledé izpodbitnega pravnega djanja dolžniku kot so-P°godnik nasproti stoji ali kdor je s tem pravnim djanjem zavarovan ali popla-11 Pil ali pa kako ugodnost pred drugimi prejel;
2.	zoper dediča (jerba) po kom takem, zoper katerega je izpodbojna pra-lca P° štev. 1 bila osnovana ;
3.	zoper katerega drugega neposrednjega pravonaslednika ali neposred-Jega pravojemnika po kom takem, proti komur je izpodbojna pravica po
v* 1 bila osnovana, vendar samo tedaj :
a) ako mu jo o času svoje pridobitve bilo znano, da se je dolžnik bil tega Pravnega djanja poprijel z namero, svoje upnike okvariti (§. 29), ali ^) kadar se njegova pridobitev oslanja na takšno pravno djanje, katero bi, ako bi ga bil dolžnik storil, bilo po §. 30, št. 1, izpodbitno, ali c) kadar spada med osebe v §. 30, št. 4, na misel vzete, ako ne dokaže, da mu 0 času svoje pridobitve niso bile znane one okolnosti, v katerih izpodbojna pravica proti njegovemu predniku svojo podlogo ali osnovo ima.
; . ^°per kakega nadaljšnjega pravonaslednika ali pravojemnika je izpodbi-^ J® samo tedaj dopuščeno, kadar se po zgornjih določilih vidi, da je izpod-®Jna pravica tako zoper njega, kakor tudi zoper vsakega njegovih prednikov n°^ana;
ste ^ zoper dediča po kom takem, zoper kogar je izpodbojna pravica bila po V‘ 3 osnovana.
§. 32.
br05,/zP0(lb°jna pravica pristoji vsakemu upniku, čigar terjatev je zvršna, °zira na čas njenega postanka, ako zvršilo (eksekucija) na dolžnikovo
lOY*»l»oh.)
imenje ni dalo popolnega poplačila upniku, ali če gre misliti, da bi mu taksnega ne dalo.
Te pravice se je moči poprijemati tako s tožbo, kakor tudi z odgovorom.
§• 33-
Ako je upnik, predno je njegova terjatev postala zvršna, ali predno se p°' kaže, da mu zvršilo na dolžnikovo imenje ni doneslo ali ne donese popolnega poplačila, temu, komur nasproti se je kakšno v §. 30 omenjenih pravnih djanj storilo, ali njegovemu dediču s sodnim ali beležniškim (notarskim) vročilom na znanje dal svojo namero, to djanje izpodbijati, tedaj se v §. 30 s kraja postavljeni enoletni rok nazaj računi od trenotja vročbe, če se izpodbojna pravica d° časa, ko potečeta dve leti od tega trenotka, sodno požene in je vrhi tega mislih) da bi zvršilo na dolžnikovo imenje uže o času te vročbe ne bilo upniku popol' nega poplačila doneslo.
Ako se temu, kateremu nasproti je bilo kakšno v §. 30 imenovanih pravni*1 djanj storjeno, ali njegovemu dediču ni vročilo nič tacega, obveljâ omenjeno p°' daljšanje roka v vseh slučajih samo proti tistemu izpodboja nasprotniku, kate* remu se je takšna vročba bila opravila.
§• 34.	1
Izpodbojne pravice moči se jo z odgovorom poprijeti, predno je izpodbij9' jočega upnika terjatev postala zvršna.
Takisto tudi ta okolnost, da izpodbijajočega upnika terjatev še ni postal9 zvršna, v postopku, kjer gre za razdelbo kupščine, ki se je dosegla od stvari p°' silno prodane, ne brani poprijeti se izpodbojne pravice.
§• 35.	j
Kadar se kako pravno djanje izpodbija s tožbo, tedaj je zahtevu, naj se ist0 djanje proglasi da upniku nasproti nima moči, treba pridružiti nadaljšnji zahtev» da naj se razsodi, kaj bodi toženec dolžan storiti ali trpeti v ta konec, da up«1* poplačilo doseže.
§• 36.	j
Zarad povračila kake nasprotne storitve ali zarad terjatve, katera bi vsle^ izpodbijanja iz nova oživela, sme se izpodbojni nasprotnik držati samo dolžnik9. Če on s tega razloga zahteva, da bi se nad dolžnikovim imenjem odprl konku*’3j sme svojo terjatev, ki mu jo jo po §§. 63, 64 in 198 konkursnoga reda 0 25. decembra 1868 (Drž. zak. 1869 št. 1) pismeno dotrditi, — ako jo izpodboj°a pravda dolžniku bila oznanjena, — izkazati s sodbo v tej pravdi izdano.
§. 37.	. j
Kolikor ta oddelek ne obseza nikakih drugačnih določil, uporabljajo 30 propisi §§UT 11, 12, 13, 14, 17, 18, 19, 20, 21 in 26 zmislu primerno tudi v sl«' čaji, kadar se pravna djanja kakega dolžnika zunaj konkursnega postopka izp° bijajo.
§. 38.
Izpodbojni nasprotnik lahko se izpodboja reši s tem, da poplača terjatev, atera izpodbijajočemu upniku pristoji proti dolžniku.
§. 39.
, Okolnost, da več upnikov isto pravno djanje v isti ali v različnih pravdah Spodbija, ne more v nikakem slučaji imeti te posledice, da bi obveznosti, katere ^denejo izpodbojnega nasprotnika, prestopale mero s §§. 17 do 21 določeno.
§• 40.
Pravdo z izpodbojno tožbo enega upnika začeto pretrguje konkurs, ki se 0(Jprè nad dolžnikovim imenjem.
Mase upravnik v takšnem slučaji sme v tako pravdo na upnikovo mesto otopiti ali pa izreči, da ne mara postopka nadaljevati.
Katero izmed obojega da si je izbral, to naj mase upravnik upniku in izpod-D°jnemu tožencu vedeti dâ s sodnim ali pa beležniškim vročilom.
Kadar je mase upravnik v tem mudljiv, sme tako upnik, kakor tudi izpod-°°JQi toženec pri konkursnem sodišči zahtevati, naj se mase upravniku naloži, 0 nekega po pratiki določenega dneva zvršiti izbor, kateri mu pristoji, ter pri k°nkursnem sodišči izjaviti, katero si je izbral. To, kar mase upravnik izjavi, naj °nkursno sodišče precej pravdnim strankam na znanje dâ.
Ako mase upravnik v roku, ki mu je bil postavljen, izjave od sebe ne dâ, Vzema se, da ne mara postopka nadaljevati.
Ako mase upravnik v pravdo vstopi, hodijo od trenotka vročbe njegovega lzrecila tako njemu samemu, kakor tudi izpodbojnemu tožencu iz nova na dobro Polni zakoniti rokovi pravdni.
Kadar mase upravnik ne mara da bi se postopek nadaljeval, sme ga samo oziru na pravdno troške obnoviti in nadaljevati katera si bodi stranka. Od časa, ° se vroči sodno izrecilo ene stranke, da hoče pravdo zastran troškov obnoviti, r i8toji strankam gledé pravdnih rokov ugodnost, katera je povedana v poprejš-nJoni odstavku.
£ . Ako je mase upravnik izrekel, da ne mara nadaljevati postopka, ne izključi® nau to oblasti, v roku, kateri mu po tej postavi pristoji, samostalno popri-
8e izpodbojne pravice.
Ako
§• 41.
j ..v—si je kateri upnik po §. 33 podaljšal rok izpodbijanju, služi ta po-tedaj, kadar je bil nad dolžnikovim imenjem konkurs odprt, predno seje ^Pedbojna tožba pognala, tudi mase upravniku za zvršitev izpodbojne pravice, aar samo pod uvetom in v tem obsegu, če bi in v kolikor bi tudi upnik imel prav^o kaj izpodbijati.
§. 42.
(ek P0(Il°gi sodbo izdane o izpodbojni tožbi kakega upnika, sme zvršilo k0 , ^cijo) zoper izpodbojnega toženca po tem, ko je nad dolžnikovim imenjem ^Urs odprt, samo mase upravnik začeti ali nadaljevati.
Le-ta pravica upravnika mase nima mesta, kjer in kolikor je upnik na podlogi izdane sodbe za svojo iskovino uže dosegel poplačilo ali zavarovanje; nego tako poplačilo ali zavarovanje je po meri določil §* 6 izpodbijanju podvrženo.
§• 43.
Kadar je vsled pravde z izpodbojno tožbo kakega upnika začete prispelo kaj imetka v konkursno maso, treba je izpodbijajočemu upniku iz tega imetka povrniti, kar je on, poganjaje se za pravico, troskov imel.
§• 44.
Za izpodbojne pravice, ki so postale pred odprtjem konkursa nad dolžnikovim imenjem, po dokončanem konkursnem postopku ni več moči poganjati se.
§• 45.
Določila §§0T 40 do 44 ne uporabljajo se na izpodbojne tožbe katerega stvarnega (realnega) upnika v obrambo pristoječe mu pravice do predstvenega popla-čila iz določenih dolžnikovih nepremičnin ali v izpodboj pravice kagega drugega stvarnega upnika, katera se odnaša na iste nepremičnine.
Oddelek IU.
V k u p n a določila.
§• 46.	g
Kolikor je po danih postavah dopuščeno, komu dovoliti kako zavarovalno sredstvo, moči je v izpodbojni pravdi pismeni izkaz nevarnosti nadomestiti s teni) da izpodbijalec za iskovine, katere bi iz uporabe zavarovalnega sredstva izpodbojnemu nasprotniku nastati utegnile, varnost dd.
Kadar je za dogon izpodbojne pravice potreba kakega vpisa v zemljiško knjigo, sme izpodbijalec, če dokaže, da je izpodbojna tožba uže vpodana, ter obstojč uveti dovoljenju kakega zavarovalnega sredstva, pri pravdnem sodišči poprositi, da se izpodbojna tožba v zemljiški knjigi zabeleži. Posledica te žabe-ležbe (anotacije) je, da ima sodba o izpodbojni tožbi izdana svojo polno moč tudi proti takim osebam, katere so stoprv po tem, ko je prošnja za zvršitev zabeležbe bila zemljiško-knjižnemu sodišču uže dospela, kako zemljiško-knjižno pravico zadobile.
§• 47.
Ako se izpodbojna pravica poganja s tožbo, ima sumarni postopek svojo mesto tudi v takih slučajih, v katerih bi postava zahtevala redni pismeni ah ustni postopek. Vendar se v takšnih slučajih ne uporabljajo določila §§“’ °'
9 in 51 dvornega dekreta od 24. oktobra 1845 (Zbirko pravosodnih postav št. 906) in določila §§. 9, 10 in 52 dvornega dekreta od 29, marcija 1848 (Zbirke pravosodnih postav št. 1130).
§. 48.
V pravdi o izpodboji kakega pravnega djanja in o izpodbijanja posledicah) sodnika ne vežejo zakonita pravila o tem, kateri dokazi so kje dopuščeni in kake jih je treba ocenjevati; sodnik delaj razloko po svojem prostem preverjenji (pr°' pričanji), kakeršno je zadobil, vestno pretehtavši prinesena dokazila.
Kadar izpodbitnost kakega pravnega djanja zavisi od dokaza, je li kdo vedel ali ni vedel za kako okolnost, moči je glavno (pravdorazločno) prisego v ta dokaz uporabljati samo v toliko, v kolikor se ista komu nalaga gledé takih ^tinskih (faktičnih) okolnosti, iz katerih bi bilo sklepati na vedenje ali nevedenje.
§• 49.
Kolikor je o izpodbijanji treba razsojati v malotni pravdi, naj ostane, kar se tiče postopka, pri določilih postave od 27. aprila 1873 (Drž. zak. št. 66).
§• 50.
S tega razloga, ker se najde, da izpodbijano pravno djanje spada med djanja po občni kazenski postavi kaznovana, sme se izpodbojna pravda samo tedaj ustaviti, kadar kazensko-sodno preiskovanje uže teče in če vrhi tega razsodilo gra-Jansko-sodno zavisi od izreke kazenskega sodišča o tem, da je izpodbojni nasprotnik kriv.
§.51.
Določila te postave ne branijo nikomur potegniti se za obveljavo v grajan, skem pravu osnovanih pravic do zamene (povračila) škode, ki mu se je storila z djanjem prepovedanim po kaki kazenski postavi.
Isto veljâ za kako v grajanskem pravu osnovano pravico masnega upravnika, veljavnost prezadolženčevih pogodeb pobijati.
I '	§• 52.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi. Ne uporablja se na pravna djanja, katera je kdo pred tem dnem storil.
Ako se je katero v §. 3, št. 2, 3 in v §. 30, št. 2, 3 izpodbitnim prištetih djanj storilo po tem, ko je ta postava v moč prišla, ne more se isto, — ako je Zakon ta čas uže sklenen bil, — na temelji omenjenih določil tedaj izpodbijati, kadar je dolžnost, to pravno djanje opraviti, bila osnovana s pogodbo prej nego leto dni pred istim skleneno. Ta utesnitev izpodbijanja se ne uporablja tedaj, kadar se katera v §. 3, Št. 2, 3 in v §. 30, št. 2, 3 imenovanih pravnih djanj izpodbija vsled kakega drugega določila te postave.
Z dnem, ko bode razglašena ta postava, izgubé svojo moč vsi na njene pred-' Diete odnašajoči se zakoniti propisi, kolikor niso združni z nje vsebino.
§. 53.
Zvršitev te postave je naročena ministru pravosodja.
Na Dunaji, dne 16. marcija 1884.
Franc Jožef s. r.
Tua fie s. r.	Prazàk s. r.
(Slovenisch.)
19
39.
Ukaz ministrov za notranje reči, trgovino in poljedelstvo
od 22. marcija 1884,
s katerim se ustanavlja, kdaj stopi v moč z ministerskim ukazom od 3. septembra 1883 (Drž. zak. št. 145) izdani tržni red za Dunajski osrednji živinski trg v Šent-Marksu.
V skladnosti s členom III ministerskega ukaza od 3. septembra 1883 (Drž. zak. št. 145) ustanavlja se, da s tem ministerskim ukazom izdani tržni (semanji) red za Dunajski osrednji živinski trg v Sent-Marksu s prehodnimi določili vred, ki so obsežena v členu III. §§. 1—3, pride v moč dne 30. marcija meseca t. 1.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Palkenliayn s. r.