85-letna Frančiška v »Fit bejbe« zasedle Tri MiHMMH^W -Mozambiku str. 41 lilije str. 34-35 !S90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let Do polnega vozička " % brez mošnjička jfij^lob^ Us Št. 15/Leto 68/Celje, 14. marec 2013/Cena 2,30 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Centimetri za povračilo škode Začenja se boj za odpadno embalažo str. 13 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE V 24 urah lahko napade na streho dovolj snega, da se zruši, a še vseeno prema- Samo delala bi lo, da bi vam zavarovalnica izplačala odškodnino. So res krive zavarovalnice? str 40 Morda pa pred sklepanjem zavarovanj sprašujemo premalo in zaradi posledic bentimo brez razloga? str. 16-17 Poslušal trenerja in dal gol ^ str. 18 PRILOGA str. 44-45 CELJE - Smeh brez spremljevalnega programa str. 14 ŠOŠTANJ - Zahvala stotinam reševalcev str. 12 imo ven, stopimo v pomlad! 18. Mora 12. (Poroka 36. ApiSLOVENIjA Celjski sejem. 15.-17. marec 2013 i V Novem tedniku novice iz 33 občin brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti , opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon: 03 620 97 60 Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. Klofuta ni nikoli vzgojna str. 22 9770353734051 2 AKTUALNO UVODNiK BISERKA POVSE TAŠIČ Na sledi razvoju Pod sloganom Na sledi razvoju se izteka teden možganov. To, da končno opredelimo želeni razvoj oziroma »pot, kam gremo«, ki v času tretje razvojne revolucije ne bo zgolj betonska infrastruktura, si želi dobršen del človeštva, tudi naša slovenska malenkost. No, Nemci po novi miselnosti že živijo, mi pa kakšen miselni preskok še potrebujemo. In zato bi v tednu možganov tudi nam prišle prav kakšne vaje za bolj vitalne možganske celice, kajne? In v časih, ko je negotovost zakon, nam pričakovani razpleti, celo z znanim izplenom, vlivajo občutek, da se kolesje Zemlje vendarle vrti po nekih predvidljivih tirnicah. Že Marx in Engels sta tako znala povedati, da kapitalizem vsakih trideset let doživlja veliko krizo, vmes pa imamo majhne kapitalistične krize gospodarskih vzponov (konjuktur) in padcev (recesij). Tudi to, da imamo ljudstva in narodi na koncu možnost izbire, ali se bomo odločili za barbarstvo (beri svetovno vojno) ali za katarzo (preporod), naj bi bilo menda prepuščeno nam, navadnim smrtnikom. Samo elito, ki misli drugače, moramo še prej nekam vtakniti! Med predvidljivimi dogodki je zdaj celo papeževa izvolitev. Do nedelje naj bi ga vendarle imeli, če upoštevamo, da se je doslej konklave vselej iztekel z belim dimom v največ petih dneh. In izvolitve ne bomo mogli preslišati, kajti cerkveni zvonovi, ki sicer lepo pojo, nam bodo tokrat ob Habemus Papam menda odzvanjali v cerkvah na Slovenskem kar četrt ure. Preveč, premalo? Pa jo imamo, še eno temo za vseslovensko razpravo (no, v loncu od nje ne bomo imeli kaj prida več). Ja, razprava o vsem in vsakomur, to je slovenska demokracija. Slednje zdaj že nekdanji papež, kije prej desetletja skrbel za versko doktrino, menda v Cerkvi ni želel, še več, dejal je, da ta ustanova ne potrebuje demokracije, znane civilni sferi življenja, ker bi jo pogubila. Je že vedel, kaj govori. Poznavalci, med katerimi prednjačijo tisti z zaupnimi policijskimi viri, prepričani, da je raziskovalno novinarstvo pač to, da ti nekdo podtakne ali dobrohotno prinese kakšen zaupen dokument, pravijo, da se nam bo zgodilo tudi Habemus Alenka. Obeta se nam torej levosredinska vlada, če bo vanjo vstopila Državljanska lista, ali manjšinska, če bo ta ostala v opoziciji. In v drugem primeru naj bi se nam predčasne volitve menda zgodile prej. No, to je zdaj sfera možnega oziroma v stilu največjega mednarodnega dogodka bi rekli »je v božjih rokah«. Poleg teh dveh odgovorov nam je znano tudi to, da je desni vladi JJ vendarle treba priznati, da je pod streho spravila dve reformi. Nedavno sprejeta delovna zakonodaja je tako dokaz, da bomo očitno lahko v slovenski družbi preživeli, če bomo doumeli, da ničelne trgovine ni, da so kompromisi, ko morajo vse vpletene strani popustiti vsaj toliko, da je sobivanje različnih interesov in stremljenj sploh možno. Ja, zadovoljen na koncu ni nihče. Je pa, preden se lotimo takšnega soodločanja, pomembno vedeti, kaj je bistvo problema. In kaj je že to pri delovni zakonodaji? Bomo zdaj imeli več delovnih mest? Bodo slovenski delavci delali boljše, živeli bolj kakovostno in bodo delodajalci konkurenčnejši na svetovnem trgu? Kaj smo pravzaprav želeli doseči s še eno reformo, seveda ob podmeni, da ni sprejeta zaradi Bruslja, temveč zaradi slovenskih državljanov in gospodarstva? V okamenelo strukturo zavodov za zaposlovanje, ki so predvsem evidenčni centri nove vojske brezposelnih, se ni posegalo. Bi se moralo? Tisti, ki si režejo kruh na trgu volkov, kjer je treba znati preživeti neprisesan na državne jasli, vedo, kaj je pomembno za ekonomijo družine, posla, podjetja... tudi države?! Vspodbudni zgodbi Novega tednika družinsko podjetje, ki proizvaja peči, pozna formulo, kako ostati rentabilno. Pod ceno preprosto ne smejo prodajati. In tako preprosto je vse skupaj: za delodajalca smo delavci strošek, ki ga je treba čim prej in tembolj oklestiti. Če se delavec z razvrednotenjem svoje vrednosti in posledično cene ne strinja, pač lahko odide. Saj veste, trg ponudbe in povpraševanja, predmeti dela in delovna sredstva. Ja, saj sta že Marx in Engels skoraj vse povedala. Morda sta tudi zato v marsikateri splošni knjižnici v teh tednih ponovno razgrabljena. Bo reforma trga dela še prinesla delo delavcem, ki so izkusili bridko usodo odvečne delovne sile ob stečajih podjetij CMC, Lid, Radeče papir, Vegrad ...? Vsi za, vsi ne: Čeprav so poslanci enotno podprli reformo trga dela, na Celjskem nad novo zakonodajo niso navdušeni - Največ zanimanja za spremembe pri odpovedih in odpravninah Pet mesecev trdega dela, a z izplenom niso povsem zadovoljni ne delodajalci ne sindikati, bi lahko v grobem ocenili spremenjeno delovnopravno zakonodajo, ki sta jo prinesla spremenjena Zakon o delovnih razmerjih in novela Zakona o urejanju trga dela. Novosti naj bi omogočile predvsem večjo fleksibilnost in konkurenčnost delovne sile in hkrati tudi socialno varnost tako zaposlenih kot delodajalcev. Nova zakonodaja prinaša kar nekaj novosti, saj gre, kot je poudaril minister Andrej Viz- jak, za celovito reformo trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu. »Z zmanjšanjem stroškov pri zaposlitvah za nedoločen čas na eni strani in s finančnimi desti-mulacijami za uporabo pogodb za določen čas na drugi strani nova delovna zakonodaja za- Manjši delodajalci z doseženim niso zadovoljni, saj so nasprotovali tako uvedbi odpravnin pri pogodbah za določen čas, odpovednemu roku 80 dni, odpravninam ob upokojitvi, vnašanju dodatkov za delo v posebnih pogojih v zakon, predlagali so nižje odpravnine, nevštevanje časa odmora v delovni čas in upoštevanje dodatka za delovno dobo samo pri zadnjem delodajalcu... Načeloma zadovoljni za »korak naprej« Drago Polak, Regionalna gospodarska zbornica Celje: »Kar se tiče reforme trga dela, smo načeloma zadovoljni - nove predpise jemljemo kot korak naprej, sporočilo okolju in Evropi, da bi radi nekaj naredili, ampak vse skupaj praktično še ne pomeni nič. Treba se bo še o marsičem dogovoriti, ne izumljati tople vode, ampak se le ozreti čez mejo. Težko, da bodo novosti prinesle kakšne bistvene izboljšave, je pa tudi res, da o potrebni reformi govorimo že pet let in človek težko sledi vsem napovedanim spremembam, ker iz vseh teh govoranc ni veliko izplena.« Odločilna bo sodna praksa Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS Savinjska: »Zadovoljni smo, ker plačni del ni spremenjen, torej da smo v plačah uspeli obdržati socialni del, od plačila malic do potnih stroškov in regresa. V končnem bo nova zakonodaja odvisna od tega, kakšna sodna praksa bo nastala. Kot vemo, imamo težave pri delodajalcih, ki ne plačujejo teh dodatkov. Po zagotovilih naj bi se z novo zakonodajo te nepravilnosti hitreje in boljše reševale. Kot pravim, odvisno bo od prakse, vendar pa sam problem ne glede na reformo ostaja. Je pa res, da so se nekatere druge doslej veljavne ugodnosti za zaposlene, predvsem kar se tiče odpuščanja, spremenile. Menda zaradi večje fleksibilnosti, čeprav imam občutek, da tudi delodajalci ne vidijo kakšne posebne ugodnosti.« Želite postati sodelavec Novega tednika in Radia Celje? Če ste vešči pisanja in nastopanja pred mikrofonom, imate najmanj sedmo stopnjo izobrazbe, željo po raziskovanju in že vsaj nekaj novinarske kilometrine ter živite v Savinjski statistični regiji, potem nas prepričajte s kratkim življenjepisom. Izbranim kandidatom bomo pogodbeno sodelovanje ponudili z majem, v poletnem obdobju bomo preizkusili drug drugega ter se na koncu odločili, kdo od izbranih kandidatov bo naš nov sodelavec. Pišite nam na e-naslova tednik@nt-rc.si, radio@nt-rc.si ali na Novi tednik &Radio Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom Vaš sodelavec. Prijave bomo zbirali do 20. marca 2013. Tiste, ki nas boste prepričali s svojo predstavitvijo, bomo povabili na razgovor. Uredništvo Novega tednika in Rada Celje AKTUALNO 3 Foto: arhiv NT zadovoljni sleduje enega bistvenih ciljev reforme - zmanjšanje segmen-tacije oziroma razdrobljenosti trga dela,« trdi Vizjak. Omejeno agencijsko delo Med drugim odpravlja obveznost delodajalca, da objavi prosto delovno mesto na zavodu za zaposlovanje. Agencijsko delo bo omejeno na kvoto 25 odstotkov vseh zaposlenih delavcev pri določenem podjetju. Maksimalno trajanje prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti ostaja 25 mesecev. Višina nadomestila v prvih treh mesecih ostaja nespremenjena, to je 80 odstotkov osnove. V nadaljnjih devetih mesecih bo nadomestilo v višini 60 odstotkov osnove, do konca trajanja pa se zniža na 50 odstotkov osnove. Novi odpovedni roki Eden trških orehov pri pogajanjih je bil odpovedni rok, ki so ga nekoliko skrajšali. Podjetja bodo imela po novem možnost oblikovati lastne kriterije za določanje presežnih delavcev. Reforma prinaša manj formaliziran in bolj vsebinsko naravnan postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izročanje odpovedi bo po novem preprostejše, prav tako bo poenostavljena njena obrazložitev, pri čemer bo moral delodajalec enako kot doslej navesti odpovedni razlog. To velja tudi za pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Poenostavljeni bodo tudi disciplinski postopki. Po novem je odpovedni rok 15 dni v primeru, ko pogodbo o zaposlitvi do enega leta odpove delodajalec; od enega do dveh let zaposlitve pa 30 dni. Po dveh letih odpovedni rok narašča za vsako izpolnjeno leto za dva dni, vendar največ do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo določeno vec v primeru, če delodajalec dvakrat zapored ali dvakrat v obdobju šestih mesecev ne bo v celoti poravnal prispevkov. Delodajalec bo imel za odpravo kršitve na voljo tri dni. Če tega ne bo storil, bo delavec upravičen podati izredno odpoved, na zavodu za zaposlovanje pa bo pridobil vse pravice. Delavec, ki bo prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, se bo po novem lahko prijavil v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka in se na ta način hitreje in bolj V novi zakonodaji ostajata nespremenjena plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo. Prav tako ostaja pravica do povračila stroškov prevoza na delo in z dela. drugače, vendar ne sme biti krajši kot 60 dni. Nad kršitve z izredno odpovedjo Pogodbo o zaposlitvi bo lahko razveljavil tudi dela- aktivno vključil v iskanje zaposlitve. Meja za opredelitev starejših delavcev, upravičenih do višjega varstva pred odpovedjo, se bo postopoma dvigovala vse do konca leta 2018, ko se bo izteklo prehodno obdobje. Po tem obdobju bo delavec varovani status pridobil pri 58 letih. V primerih, ko delodajalec delavcu ne bo izplačal plače ali drugih prejemkov, bo lahko delavec zahteval izvršbo pri pristojnem sodišču kar s pisnim obračunom plače, ki bo odslej veljal kot verodostojna listina. Odpravnine tudi za določen čas Po novem bodo torej delodajalci lažje zaposlovali in odpuščali. Na drugi strani se uvajajo odpravnine za delo za določen čas, ki bodo delodajalcu preprečile veriženje pogodb za določen čas. Do odpravnin bodo namreč po novem upravičene tudi osebe, ki bodo opravljale delo po pogodbi za določen čas. Na splošno gledano bodo odpravnine po novem nižje, omejena bo tudi upravičenost do odpravnine ob upokojitvi. Do te bodo upravičeni tisti zaposleni, ki bodo pri delodajalcu zadnjih deset let. Delavcu bo pripadala odpravnina v višini petine osnovne plače za vsako leto dela pri delodajalcu, če bo zaposlen pri njem več kot eno leto, in sicer Obrtna zbornica Slovenije bo od vlade zahtevala revizijo obeh novih zakonov najkasneje v letu dni od njunega sprejetja. do deset let. Če bo zaposlen več kot deset do dvajset let, mu pripada četrtina, če pa bo zaposlen več kot 20 let, pa odpravnina znaša tretjino osnovne plače. V primerjavi z obstoječo ureditvijo se torej časovni razredi podaljšujejo za pet let. V primeru prenehanja pogodbe za določen čas, ki je sklenjena za leto ali manj, zakon predvideva odpravnino v višini petine osnovne plače. Odpravnina ob upokojitvi se veže na čas zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Ta bo delavcu, če je pri njem zaposlen najmanj pet let in se bo upokojil, moral izplačati odpravnino. Višina bo znašala dve povprečni mesečni plači za pretekle tri mesece. URŠKA SELIŠNIK Reforma ne prinaša več delovnih mest Alojz Selišnik, pogajalec v imenu OZS: »Reforma namesto fleksibilne varnosti prinaša drago rigidnost ter višanje stopnje brezposelnosti, posledice pa bodo škodile malemu gospodarstvu. Reforma ne bo prispevala k večanju konkurenčnosti, za dosego katere bi bilo nujno potrebno znižati stroške dela oziroma povečati produktivnost. Z reformo nismo zadovoljni, saj niso bili upoštevani predlogi, na primer odprava odpravnin ob upokojitvi in plačanega odmora za malico ter skrajšanje odpovednih rokov. Zakon je za obrtnike, zaposlene in državo nesprejemljiv. OZS se ni pustila vpeti v trgovanje politike in ni dovolila, da bi ji kdo zvijal roke. Edina od delodajalskih organizacij je ocenila, da zakon ni dober. To bo ob povečanju števila brezposelnih pokazal tudi čas. OZS je upoštevala kriterije konkurenčnosti, ekonomske svobode, gospodarske trende in na podlagi tega ugotovila, da zategovanje zanke okoli vratu podjetnikom ne bo prineslo novih delovnih mest. Zaposlovanje je prostovoljno in le na podlagi ekonomskega izračuna - če se ne splača, ne bomo zaposlovali.« Za več pristojnosti pri reševanju presežnih delavcev Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenje: »Spremembe ZDR sicer prinašajo nekatere izboljšave in poenostavljene postopke, vendar bistvenih sprememb v prid delodajalcem ne vidim. Zaposlovanja za določen čas smo v Gorenju uporabljali v manjšem obsegu (od leta 2009 smo za določen čas imeli manj kot 2 odstotka vseh zaposlenih) in predvsem v primerih, ko so to narekovale tržne potrebe (torej povečan obseg dela v določenem obdobju). Spremembe pri omejevanju zaposlovanja za določen čas (odpravnine, 5-kratni prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti - gre za stroške, ki jih doslej ni bilo) vsekakor predstavljajo dodatno breme za delodajalce, predvsem tiste, ki so pri poslovanju izrazito odvisni od spreminjajočih razmer na tržišču. Postopki reševanja presežnih delavcev prinašajo nekatere prednosti (krajši odpovedni roki, nižje odpravnine ...), vendar si delodajalci želimo več avtonomnosti pri odločitvah o presoji glede (ne)potrebnosti posameznega delavca.« Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 4 GOSPODARSTVO Od nadzornikov do koncesije Sisingerjeva za odpoklic, vzdrževanje državnih cest še pod vprašajem Pristojno sodišče v Celju v petek še ni odločalo v sporu med družbo Voc in stečajno upraviteljico CMC Mileno Sisinger glede sestave nadzornega sveta Voca. Spomnimo, da naj bi na eni od skupščin na zahtevo Sisingerjeve odpoklicali dva člana nadzornega sveta, ki ga trenutno obvladuje družba Ahac Romana Mo-škotevca. Sisingerjeva je prepričana, da bi morala biti sestava nadzornega sveta v razmerju z lastništvom in da nadzornega sveta ne more obvladovati družba Ahac, ki ima v Vocu 25-odstotni delež. Ker statut Voca od članov nadzornega sveta zahteva visokošolsko izobrazbo, ki je eden od njih nima, je Sisingerjeva na sodišče vložila zahtevo za sodni odpoklic Žana Moškotevca iz nadzornega sveta. To bi ji odprlo pot, da na naslednji skupščini med nadzornike imenuje »svojega« človeka. Po prepričanju Sisingerjeve bi uspeh sodnega odpoklica precej povečal zanimanje za nakup večinskega deleža v Vocu. Sodišče bo o odpoklicu znova razpravljalo 25. marca. Potem bo Sisingerjeva nadaljevala s prodajo 66-odstotnega deleža v Vocu. Če prodaja ne bo uspela in če se bo dolg Voca še povečeval, bo predlagala stečaj tega celjskega gradbinca. Je kriva uredba? V celjskem Vocu, kjer skrbijo za državne, ponekod pa tudi občinske ceste, so preko zime porabili več kot 18 tisoč ton soli in 15 tisoč ton soljenca. Te količine seveda slabo vplivajo na stanje na cestah. To so predvideli in, kot je povedal vodja vzdrževanja Jure Stermecki, jih sedaj čaka popravilo najbolj kritičnih cestnih odsekov. Sicer se v Vocu, podobno kot drugim slovenskim koncesionarjem za vzdrževanje državnih cest, jutri, po koncu zimske sezone, izteče koncesija. Postopek za podelitev novih koncesij traja že od lani septembra. Kot smo poročali, se je na razpis za vzdrževanje državnih cest na Celjskem prijavil tudi Voc, ki je podal najcenejšo ponudbo. Kot pa so povedali v direkciji za ceste, so prejeli dve zahtevi za revizijo, in državna revizijska komisija je delno razveljavila razpisno dokumentacijo. Sedaj v direkciji preverjajo, če je ob veljavni zakonodaji razpis sploh možno izvesti. Direkcija je sredi januarja ustavila postopek podeljevanja koncesij, saj je treba prej ustrezno popraviti uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest. Na direkciji pravijo, da bodo postopek ponovili potem, ko bodo v ministrstvu za infrastrukturo in prostor ustrezno korigirali uredbo. US Sejmi prinašajo pomlad Na celjskem sejmišču se s sejmi Flora, Poroka, Altermed in srečanjem čebelarjev začenja pomladanska sejemska sezona Breda Obrez Preskar in Simon Ogrizek v znamenju pomladanskih barv Z geslom Pojdimo ven, stopimo v pomlad na celjskem sejmišču ta konec tedna vabijo na pomladansko obarvane sejme. Več kot 400 razstavljavcev iz 12 držav bo od petka do nedelje predstavilo bogato ponudbo, novosti in ugodnosti s področja vrtnarstva, cvetličarstva in urejanja okolja na sejmu Flora. Sejem Poroka prinaša vse potrebno za poročno slavje, sejem Altermed pa vse, kar je dobro za zdravje. Letos bo posebna pozornost namenjena samooskrbi in pomenu izvora hrane, ki jo užijemo. Trem sejmom se bo konec tedna pridružilo tradicionalno srečanje čebelarjev ApiSlovenija. S spomladanskim sejemskim trojčkom ter tradicionalnim srečanjem čebelarjev v Celju, ki bo letos še posebej slovesno, saj Čebelarska zveza Slovenije pripravlja posebno slovesnost ob 140. obletnici organiziranega čebelarstva v Sloveniji, se po besedah izvršne direktorice družbe Celjski sejem Brede Obrez Preskar začenja letošnja sejemska sezona v Celju. »Naši sejmi Flora, Poroka, Altermed in ApiSlovenija letos vabijo ven, v pomlad. Ta vedno prinaša pozitivno energijo novega začetka in novih priložnosti. Ta- kšni so tudi naši prvi letošnji sejmi, ki svojih obiskovalcev zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih.« Tridnevno dogajanje obeta pisane razstave tekmovalnih izdelkov mladih aranžerjev, cvetličarjev in vrtnarjev, vzorčne nasade, koristne nasvete in praktične prikaze strokovnjakov (svojo prvo lončnico bodo lahko zasadili tudi najmlajši obiskovalci sejmišča) ter nagrade in posebne sejemske popuste za vse, ki aktivno skrbijo za svoje zdravje, se nameravajo poročiti ali se pripravljajo na sezono sejanja in sajenja na zelenjavnem, sadnem ter cvetličnem vrtu, a tudi v koritih in loncih na okenskih policah ter balkonih. Cvetlični aranžmaji in domača hrana Pomemben del sejemske ponudbe bodo znova različna svetovanja, od gojenja sadnega drevja, nege in vzgoje vrtnih rastlin, o novih trendih urejanja vrtov in zelene okolice domov. Na sejmu Flora bodo obiskovalci lahko občudovali vrhunske kreacije slovenskih cvetličarjev in vrtnarjev, tudi mladih, ki se bodo pomerili na tradicionalnem državnem tekmovanju. Tekmovanja Celjski sejem pripravlja z dolgoletno partnerico Sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev OzS, ki bo tudi letos pripravila skupinsko predstavitev svojih članov. »V ospredju naše predstavitve bosta dobro počutje in prijetno bivanje,« je razložil predsednik sekcije Simon Ogrizek. V družbi Celjski sejem so lani ustvarili 4,7 milijona evrov prihodkov in ob tem zabeležili 200 tisoč evrov dobička. Tako v okviru dogajanja na Flori kot tudi sejmu Altermed bo veliko pozornosti posvečene domači pridelavi hrane. Pomena izvora tega, kar damo na krožnik, se običajno zavemo šele, ko se soočamo z aferami, kot je bila zadnja s konjskim mesom. Samooskrbi bo zato letos posvečene še več pozornosti. Na otvoritveni dan bo tako na celjskem sejmišču nevladna in nepro-fitna organizacija Eko civilna iniciativa Slovenije (Ekoci) predstavila letošnje aktivnosti projekta Štafeta semen. Lani je v štafeti sodelovalo več tisoč ljudi, ki so sadili, izmenjavali in ohranjali domače, tradicionalne in avtohtone vrste semen. Mnogi med njimi so se tako odločili, da bodo z aktivnim pristopom preprečili morebitno lakoto v prihodnosti. URŠKA SELIŠNIK Podroben program pestrega dogajanja je naveden na spletni strani Celjskega sejma. Sejmi bodo na ogled med 9. in 18. uro, vstopnica za odrasle pa stane 6 evrov. GOSPODARSKI UTRIP Cinkarna s plusom Kot je razvidno iz objav na spletni strani Ljubljanske borze, je celjska cinkarna lani v primerjavi z letom 2011 zabeležila nekoliko slabše poslovne rezultate, seveda pa so številke še vedno zelo visoke. Tako so v cinkarni lani ustvarili malo več kot 173 milijonov evrov, od tega večino na tujih trgih. Vendarle so na tujih trgih prodali za 6 odstotkov manj kot leto prej, je razvidno iz nerevidiranih podatkov. Kljub temu so v cinkarni ustvarili več kot 18 milijonov evrov čistega dobička. V nadzornem svetu so že sklenili, da se več kot 10 milijonov evrov bilančnega dobička ne razporedi, temveč se prenese v letošnje leto. Lanski regres do praznika dela V precejšnjih težavah se je znašlo tudi podjetje Glin Nazarje, na kar so opozorili zaposleni v anonimki. Menda v podjetju za 120 zaposlenih težko najdejo denar za plače, dolgujejo jim tudi del regresa za lansko leto. Delavci naj bi zaradi likvidnostnih težav v bonih dobili plačane nadure in potne stroške. V anonimki je še več obtožb o prevzemanju podjetja, ki jih lastniki in vodilni zanikajo. V podjetju so ustanovili interno komisijo, ki ni ugotovila neupravičenih izplačil. Vseeno pa je zaradi neiz-plačila regresa nazarski Glin pod drobnogled vzel inšpektorat za delo. V vodstvu nazarskega podjetja upajo, da bodo likvidnostne težave rešili v poletnih mesecih, ko pričakujejo več naročil. Del zaostalega lanskega regresa naj bi, kot je povedal sindikalist Vojko Korošec, v dogovoru s sindikatom v gotovini izplačali še pred prvomajskimi prazniki. Nakupovalno središče raste Celjski Citycenter v teh dneh slavi sedem let, saj je prenovljen Center Interspar Celje odprl vrata 15. marca 2006. Odprtje prvega dela Centra Interspar Celje je bila sicer že v daljnem letu 1995, širitev nakupovalnega središča pa se je začela decembra 2004. Danes je v centru na voljo približno 34 kvadratnih metrov površin in 81 prodajaln, v centru pa je delo našlo kar 600 zaposlenih. Podobno je center rasel tudi po številu kupcev, čemur sledijo tudi finančni rezultati, ki so v sedmih letih z 80 zrasli na 100 milijonov evrov. Število nakupov so lani povečali za tri odstotke na pet milijonov. Kot pravi vodja centra Darja Lesjak, so z doseženimi lanskimi poslovnimi rezultati zadovoljni. Rimske terme v stečaju Celjsko okrožno sodišče je v družbi Rimske terme dokaj pričakovano ustavilo prisilno poravnavo in uvedlo stečajni postopek. Za upravitelja je sodišče imenovalo dosedanjega prisilnega upravitelja Borisa Dolamiča. Rok za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 13. junij. Stečaj Rimskih term je bil pričakovan. Čeprav je večina upnikov podprla prisilno poravnavo, pa se nihče ni odločil za dokapitalizacijo oziroma vplačilo deležev, kar bi bil eden od pogojev za uspešno zaključeno »prisilko«. Kot so pred časom zagotovili v družbi, naj bi Rimske terme kljub stečaju normalno obratovale in gostje teh zagat naj ne bi občutili. URŠKA SELIŠNIK os^rta s plinom in toploto ^MERGETIKA CELJE javno podjetje, ö.o.o. Smrekarjeva 1, Celje tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si GOSPODARSTVO Še enkrat o prostovoljnem članstvu Poslance je doletel veto svetnikov Državni svet je na izredni seji na tajnem glasovanju z 21 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na novelo obrtnega zakona, ki je podlaga za uvedbo prostovoljnega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Seveda v zbornici ukinitvi zaposlujejo več kot 120 tisoč obveznega članstva nasprotujejo, saj ocenjujejo, da lahko le obvezno članstvo ohrani delovanje zborničnega sistema in slovenske obrtnike, ki oseb. »Eden glavnih razlogov za uvedbo prostovoljnega članstva, ki pomeni izničenje zborničnega sistema, je lanski posvetovalni referendum o obliki članstva. Referendum je bil napaka prejšnjega vodstva OZS, saj člani o njem niso bilo zadostno in pravočasno obveščeni. Referenduma se je tako udeležilo zgolj 18,16 odstotka vseh volilnih upravičencev, proti obveznemu članstvu pa je glasovalo 12,5 odstotka vseh članov OZS. To pa nika- kor ne predstavlja večinske volje naših članov,« pravijo v zbornici. Nad odločitvijo državnega sveta so negativno presenečeni v Gospodarski zbornici Slovenije, od poslancev pa pričakujejo dokončno potrditev novele obrtnega zakona. V nasprotnem primeru, tako v GZS, lahko v javnosti vnovič nastane grenak priokus, da politika ne spoštuje osnovnih po-stulatov izražanja ljudske volje v demokratični družbi. Obrtniki in podjetniki so svojo voljo jasno izrazili na referendumu. Vsak politik, ki spoštuje osnovna demokratična pravila, bo to voljo tudi spoštoval. Državni zbor bo moral o noveli obrtnega zakona, ki jo je sprejel 5. marca, zdaj odločati znova, takrat pa bo morala za potrditev glasovati absolutna večina vseh poslancev. US Teš končno do denarja Iz Termoelektrarne Šoštanj so sporočili, da je Evropska investicijska banka tudi uradno sprostila črpanje 440 milijonov evrov posojila za gradnjo bloka 6. V banki so odločitev sprejeli po dodatnem preverjanju okoljskih, ekonomskih in drugih učinkov projekta. Ob tem je upoštevala tudi pozitivno stališče Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je soudeležena pri financiranju projekta. Gradnjo bloka 6 so v zadnjem času večkrat preverjali, kot pa kažejo ugotovitve, je blok ekonomsko, ekološko in energetsko utemeljen, ter izpolnjuje vse zahteve slovenske in evropske področne zakonodaje. Doslej je zaključenih že več kot 70 odstotkov gradbenih del, pri gradnji pa imajo več kot 20-odstotni delež tudi podjetja iz Slovenije. Posojilo pomeni, da bodo lahko blok dogradili v zastavljenih časovnih in finančnih okvirih ter s tem izpolnili zaveze do države, pravijo v Tešu, kjer pa se zavedajo, da bodo banke še naprej pozorno spremljale izvajanje projekta. US SPODBUDNA ZGODBA Vse bolj nas grejejo lesni peleti Najboljša reklama za Pavličeve peči gre »od soseda do soseda« Začetki obrtne obratovalnice Pavlič segajo v konec leta 1972, leta 1989 pa se je proizvodnja kotlov na trdno gorivo in grelnikov za pripravo sanitarne vode preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Kot pravi direktorica Katarina Pavlič, so bila za podjetje najbolj perspektivna, naravnost zlata leta v sredini devetdesetih, med težja obdobja pa sodijo začetna leta in seveda zadnja leta, ko je na trgu vse večja ponudba. »Prizadene nas nelojalna konkurenca, saj si dolgoročno preprosto ne moremo privoščiti, da bi prodajali pod ceno.« Kot pravi Katarina Pavlič, je obrtno delavnico v začetku 70. let še na Mariborski cesti v Celju prevzel oče, ki je bil prej zaposlen pri mojstru Ostrožniku. Proizvodnja peči, sprva le na drva in premog, je kar narekovala širitev. Ob drobnih inovacijah na pečeh ter seveda širjenju ponudbe še na druge energente ter ob izdelavi bojlerjev za centralno ogrevanje so Pavličevi začeli razmišljati o tem, da bo treba poiskati večje prostore. Odločili so se za novogradnjo in ker takrat urejenih zemljišč v industrijski coni še ni bilo dovolj, so izbrali Trnovlje pri Celju. V novo proizvodno halo, ki so jo zgradili z lastnim denarjem in brez najetih posojil, so se vselili leta 1996. Kot pravi Katarina, ki se tistih let že dobro spominja, saj je le malo kasneje začela občasno pomagati materi pri pisarniških opravilih, so bila za podjetje to najlepša leta. Končno sta bila v skupnih prostorih združena proizvodnja in poslovodstvo, Pavličevi so imeli zaposlenih 10 do 12 delavcev, povpraševanje po kotlih in grelnikih je raslo. Z manj zaposlenimi več ponudbe Pavlič, d. o. o., zdaj zaposluje šest ljudi, podjetje ostaja v rokah družine, saj ga kot direktorica vodi Katarina, brat Tomaž pa je odgovoren za proizvodnjo. Ta obsega praktično vse peči, saj so poleg različnih tipov kotlov na lesno biomaso ter sistemov za pripravo tople sanitarne vode razvili tudi električne kotle, kotle na olje ter kotle z dvojnim kuriščem, ko se kot energenta izmenjujeta les in kurilno olje. Precej povpraševanja je tudi po hranilnikih toplote oziroma t. i. zalogov-nikih, ki jih izdelujejo po naročilu. Slednji služijo kot nekakšni »veliki radiatorji«, ki prevzemajo odvečno energijo iz peči in jo kasneje kot toploto vračajo v sistem, da se peč ne vključuje prepogosto. Pri pečeh na drva so še posebej dobrodošli, ker ni treba kar naprej nalagati v peči. Trenutno je največ zanimanja za kotle na lesne pelete, pred časom so ljudje povpraševali tudi po pečeh na lesne sekan-ce, vendar te za družinske hiše niso primerne, saj je treba zagotoviti še prostor za skladiščenje sekancev. Iz slovenskih hiš izginja kurilno olje, ker se je izkazalo kot predrag energent, zato pa je kar precej povpraševanja po predelavi peči. Proizvodnja na zalogo in za sproti Proizvodnja pri Pavličevih je od konca zime in čez poletje na zalogo, ker je takrat pač mrtva sezona za njihove izdelke. »Ljudje začnejo na menjavo peči misliti konec avgusta in v septembru.« Potem, ko jeseni pripravljenih kotlov ter grelnikov zmanjka, delajo sproti. Ob tem pazijo, da so peči čim bolj hitro dostavljene kupcem. Ti pri- Kot pravi Tomaž Pavlič, tudi v prihodnosti stavijo na lasten razvoj izdelkov, v ospredju pa bodo okolju prijaznejše peči s čim bolj popolnim izgorevanjem. hajajo iz vse Slovenije in jih najpogosteje kar sami najdejo, saj Pavličevi pravijo, da je najboljša reklama »od soseda do soseda«, nekateri pa zanje izvedo tudi s pomočjo oglasov in spletne strani. Življenjska doba peči je 15 do 20 let, če je seveda pravilno kurjena in ni predimenzionirana. Med »rekorderje« sodi sosed, ki ima Pavličevo peč že 30 let, pa mu še vedno dobro služi. IVANA STAMEJCIČ Foto: SHERPA Predlagajte podjetja, ki so za vas spodbudne zgodbe Katarina Pavlič pomaga v podjetju vse od začetka srednje šole naprej, zaposlila pa se je leta 2009. Ekonomistka, ki ob nalogah direktorice opravlja še računovodska in administrativna opravila, pravi, da si v teh časih rezerv za razvoj ne morejo ustvarjati. »Počasi bi potrebovali nove stroje, a ostajamo zvesti tradiciji in se ne bi radi zadolžili.« tednik@nt~rc.si i t-re.sit Pavličevi izdelki so bili v trgovski mreži nekdanje Kovinotehne, zdaj so kupcem na voljo le v Bauhausu v Ljubljani in Mariboru. Na Celjskem kupci prihajajo kar v delavnico. »To je po svoje prednost, saj lahko peč takoj prilagodimo zahtevam kupca,« pravi Katarina Pavlič. Večina kupcev, ki prihajajo z vseh strani Slovenije, od Prekmurja do Gorenjske in od Dolenjske do Koroške, ima namreč svoje specifične zahteve. Pri določanju teh jim pomagajo inštalaterji, saj je ob ponudbi, ki je danes na trgu, treba znati izbrati peč, ki bo najbolj primerna. Tu se kaže nelojalna konkurenca, ko posredniki za prodajo tujih peči ponujajo inštalaterjem že kar nerazumno visoke rabate. »Sami vemo, do kod smemo, če naj ostanemo rentabilni. Pod ceno preprosto ne smemo prodajati!« vsak Četrtek ob 12.15 asjiras.s 'cm n www.radi KuJldCt tfl OGLEDII www.radi Kamnolom na Stranicah, ki razburja krajane že tri desetletja in pol. Voc z novim kamnolomom Straničani pričakujejo spoštovanje inšpektorjevih ukrepov ZREČE - Krajani že dolgo nasprotujejo kamnolomu na Stranicah, ki je zdaj dobil novega lastnika, in sicer družbo Ahac. Kamnolom, vreden devetsto tisoč evrov, je bil prodan na javni dražbi v Ljubljani, z njim je družbi Voc omogočeno nemoteno dolgoročno delovanje. Dražba je bila pred nekaj dnevi. Družba Ahac je namreč lastnica četrtine Voca, ki je ostal brez kamnoloma v Veliki Pi-rešici. »Dobava materiala, ki je ključnega pomena za opravljanje zimske službe in izva- janje drugih letnih pogodb, je tako po onemogočeni dobavi iz Velike Pirešice ponovno vzpostavljena,« komentirajo nakup v družbi Voc. Kljub hudi krizi v gradbeništvu je na trgu zanimanje za surovino iz kamnoloma precejšnje, saj novih kamnolomov zaradi bolj ali manj močnega nasprotovanja lokalnih skupnosti ne odpirajo. In kaj menijo o tem, da je postala lastnica kamnoloma na Stranicah družba Ahac? Na Stranicah imajo kamnolom, ki je od središča kraja oddaljen komaj petsto metrov, že tri desetletja in pol. Pred desetletjem so krajani celo protestno zaprli dostop do kamnoloma. »Upam, da bomo kamnolom zdaj lahko uredili v smislu ureditvene odločbe, ki jo je izdal inšpektor za rudarstvo,« pričakuje predsednik KS Emilijan Fi-javž. Inšpektor je v začetku oktobra pridobivanje peska prepovedal ter zapovedal različne ukrepe, med njimi revizijo rudarskega načrta. »Inšpektor je izdal osem ukrepov, zdaj ko je znana nova lastnica, torej družba Ahac, bomo to z njo lažje urejali,« dodaja predsednik KS, ki med drugim poudarja načrt opustitve ter sprotno sanacijo. »Od tega ne bomo odstopali!« je odločen Fi-javž. Krajane so doslej najbolj motili prah, hrup, poplavljanje meteornih vod ter delovni čas. Ingrad Gramat naj bi bil presegel vse meje izkoriščanja kamnoloma, se razburjajo na Stranicah. Koncesijska pogodba o izkoriščanju kamnoloma med Ingradom Gramatom, državo in občino, ki velja do leta 2021, bo zdaj prešla na novo lastnico. Velikih zalog v kamnolomu ni več, ocenjujejo jih na približno dvesto tisoč kubičnih metrov surovine. Predsednik krajevne skupnosti upa, da bodo z novo lastnico lažje našli skupni jezik kot z dosedanjim lastnikom. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA) Namesto primanjkljaja presežek Bolje, kot so načrtovali CELJE - Ena osrednjih točk marčevskega zasedanja mestnih svetnikov je bila obravnava zaključnega računa občinskega proračuna za lansko leto. Kot kažejo številke, je bilo poslovanje veliko boljše od načrtovanega, saj je občina ob tem, ko je sicer znižala tako načrtovane prihodke kot tudi odhodke, leto 2012 sklenila s proračunskim presežkom namesto z načrtovanim primanjkljajem. Lani bi v mestni občini lahko najeli 4,5 milijona evrov kredita, vendar tega niso storili. Kot ugotavljajo v nadzornem odboru mestne občine, so namesto najemanja novih posojil uspeli celo zmanjšati absolutni obseg sedanjega dolga. Tako so lani pri poslovnih bankah glavnice najetih posojil zmanjšali za skoraj 2,3 milijona evrov. Dolgoročne finančne obveznosti mestne občine tako od konca lanskega leta znašajo še 18,2 milijona evrov in v skupnem občinskem premoženju pomenijo 4,7-odstotni delež. Leta 2011 je skupen dolg predstavljal še 5 odstotkov celotnega občinskega premoženja. Povečano občinsko premoženje Kot je poudaril predsednik nadzornega odbora mestne občine Jože Turnšek, je bilo leto 2012 kljub težki finančni krizi ter zaostrenim razmeram v javno-finančnem poslovanju ter gospodarstvu izredno uspešno za mestno občino. V Celju so namreč namesto načrtovanega malo več kot 2,1 milijona evrov proračunskega primanjkljaja leto zaključili z več kot 3 milijoni evrov proračunskega presežka. Ob tem se občina ni niti kratkoročno niti dolgoročno zadolževala. Po opravljenem pregledu zaključnega računa lanskega proračuna so v nadzornem odboru mestne občine izpostavili še, da je mestni občini ob tem uspelo celo povečati premoženje. Premoženje, ki ga ima v lasti mestna občina, se je namreč v lanskem letu povečalo za 3 odstotke oziroma za 11 milijonov evrov, tako da je na zadnji dan v letu znašalo skoraj 385 milijonov evrov. Na prvi pogled so ugodne tudi terjatve mestne občine do dolžnikov, saj so te konec leta znašale okrog 5 milijonov evrov. Vendar pa je vprašanje, ali bo občini ves ta denar uspelo tudi dobiti. Preudarno tudi v letu 2013 Lansko poslovanje mestne občine je bilo torej veliko boljše od načrtovanega in na ta račun je kar nekaj mestnih svetnikov izreklo priznanje občinskim strokovnim službam. Predsednik nadzornega odbora mestne občine Jože Turnšek je ob tem opozoril, da letošnji proračun, ki so ga v Celju sprejeli konec januarja, ni tako ugoden. Predvideno je namreč 4,3 milijona evrov proračunskega primanjkljaja in še za 200 tisočakov večje zadolževanje. »Zato bodo vsekakor potrebne preudarne odločitve, da bomo prihodnje leto s poslovanjem lahko vsaj podobno zadovoljni,« je dejal in dodal, da se morda spet lahko ponovi lansko poslovanje, saj sta bila v Celju tudi za leto 2012 predvidena proračunski primanjkljaj in zadolževanje, leto pa je mestni občini uspelo zaključiti s presežkom v občinski blagajni in z zmanjšanjem celotnega dolga. IVANA STAMEJČIČ NA KRATKO Ob letu osorej o poplavni varnosti CELJE - Konec meseca bo večja javna predstavitev 45 milijonov evrov vrednega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi. Konec lanskega marca so namreč v ministrstvu za kmetijstvo in okolje za izvajalca protipoplavnih ukrepov izbrali celjsko podjetje Nivo Eko, podpis pogodbe in uvedba v delo pa je nato sledila v začetku aprila. Doslej je bilo bilo nekaj ukrepov že izvedenih, med večjimi urejanje marijagraškega ovinka Savinje v Laškem ter v Celju gradnja mostu čez Koprivnico. Ker so sočasno tudi odkupovali zemljišča ter pridobivali dovoljenja, je bilo največ narejenega pri urejanju in čiščenju vodotokov. V Celju so doslej z načrtovanimi deli na njihovem območju že seznanili krajane Ostrožnega, Ljubečne in KS Pod gradom. Minuli teden naj bi podrobneje predstavili tudi načrtovane ukrepe na območju ob Ložnici in delno ob Savinji za krajane s Špice in širšega območja KS Medlog, vendar so predstavitev zaradi bolezni projektanta prestavili na kasnejši termin. IS Deževnica še zastonj MOZIRJE - V Javnem podjetju Komunala zaenkrat še ne bodo obračunavali nove dajatve, odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh, torej deževnice. Novo dajatev naj bi na zahtevo Evropske unije v Sloveniji uvedli v naslednjih 15 mesecih. Možnost zaračunavanja storitve je zapisana v uredbi, vendar je v zvezi s tem še veliko nejasnosti, zato dajatve v Zgornji Savinjski dolini zaenkrat še ne bodo obračunavali. Ko bodo nejasnosti razjasnjene, bodo morali o dajatvi razpravljati občinski sveti in se odločiti za višje cene na položnicah, ki so na primer zelo razburile Celjane. US Dišalo bo po poticah PREBOLD - Društvo podeželskih žena občine Prebold bo letos že deseto leto zapovrstjo v predvelikonočnem času pripravilo Festival potic. Gospodinje s širšega Celjskega se tako vsako leto konec tedna pred cvetno nedeljo v športni dvorani Osnovne šole Prebold predstavijo s kolači in poticami, med katerimi strokovna komisija izbere najboljše dobrote. Po prireditvi, katere namen je med drugim tudi ohranjanje slovenskega ljudskega izročila, organizatorji vse potice in kolače podarijo oskrbovancem v domovih za starejše občane. ŠO Program športa ni ugajal svetnikom POLZELA - Svetniki so na zadnji seji razpravljali med drugim o lokalnem energetskem konceptu občine, krovnem dokumentu energijske obnove stavb, in letnemu športnemu programu. Prvega so svetniki potrdili, pri drugemu pa se je zapletlo. Predsednik Zveze športnih društev občine Polzela in svetnik Simon Ograjenšek je namreč predlagal, da bi del sredstev v športnem programu, vrednem malo manj kot 22 tisoč evrov, prerazporedili med programi oziroma projekti. Po daljši razpravi so svetniki glasovali o prvotnem programu, a ga niso potrdili. ŠO Jubilejna čistilna akcija ŽALEC - Občina bo v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi, društvi in osnovnimi šolami ter vrtci v soboto dopoldne organizirala jubilejno, 20. občinsko pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. Ker v občini Žalec ni več večjih divjih odlagališč, je v prvi vrsti namen akcije skrb za urejeno, čisto in prijazno okolje ter osveščanje, izobraževanje in krepitev prostovoljstva. Akcijo vsako leto pripravijo v okviru obeleževanja svetovnega dneva voda, zato je poudarek na čiščenju bregov vodotokov. V soboto bodo čistili tudi manjša divja odlagališča in sprehajalne poti. V primeru slabega vremena bodo akcijo prestavili za teden dni. ŠO Spominska slovesnost BRASLOVČE - V nedeljo je bilo v župniji Gomilsko spominsko slavje ob 70. obletnici mučeniške smrti duhovnika Izidorja Završnika, ki so ga 10. marca 1943 ustrelili v mariborskem zaporu. Izidor Završnik se je med drugo svetovno vojno namreč zavzel za mlajšega sojetnika in tako preprečil njegovo smrt. Na Gomilskem so se v nedeljo poleg njegove smrti spominjali tudi vseh drugih žrtev medvojnih in povojnih pobojev. Po spominskem programu je sledila še maša, ki jo je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. ŠO Usoda lekarne še vedno v zraku ROGAŠKA SLATINA - Že dolgo je načrtovana gradnja nove lekarne pri zdravstvenem domu. Ker občina in Celjske lekarne še vedno niso dosegle soglasja z lastniki sosednje stavbe o prodaji nekaj kvadratnih metrov zemljišča, iščejo nove možne rešitve. Projektna dokumentacija za novo lekarno in poslovne prostore ter parkirišča, ki jih bodo uredili v podzemni garaži, je že narejena. Projekt je ocenjen na 2,3 milijona evrov, uresničili pa naj bi ga po principu javno-zasebnega partnerstva. Celjske lekarne so konec lanskega leta izvedle razpis, kakšen je bil interes zasebnikov za sodelovanje pri projektu, pa nam iz javnega zavoda kljub večkratnim pozivom še niso sporočili. Nemogoče zahteve Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič nam je medtem pojasnil, da so pogajanja z lastniki objekta na sosednjem zemljišču v slepi ulici. Po veljavnem projektu bi bilo namreč treba odkupiti vsaj metrski pas sosednjega zemljišča Vile Golf, v kateri je 41 apartmajev, ki so v lasti več zasebnikov. »Ti nimajo enotnega upravnika, s katerim bi se lahko v celoti dogovarjali in usklajevali. S približno polovico med njimi se je mogoče dogovoriti, nekaj jih je našlo pravnega zastopnika, en posameznik pa je na primer takšen, ki ima popolnoma nemogoče zahteve, saj za nekaj kvadratnih metrov zahteva tudi po nekaj deset tisoč evrov,« razlaga Kidrič in dodaja, da so se pri pogajanjih srečevali še z ostalimi nenavadnimi zahtevami. Eden od lastnikov je tako na primer, ker bo iz novega objekta na njegov apartma padala senca, zahteval, da mu občina in Celjske lekarne plačajo celoletni najem apartmaja z vsemi stroški na neki drugi lokaciji. Rešitev povezana z dodatnimi stroški Soglasja o odkupu zemljišč z vsemi lastniki kljub prizadevanjem očitno ne bo mogoče doseči. Kljub temu občina in Celjske lekarne po zagotovilih Kidriča nadaljujejo aktivnosti za gradnjo nove lekarne. Ena od možnih rešitev je nov objekt nekoliko odmakniti od meje parcele, kar bo zahtevalo dodatne stroške za pripravo nove projektne dokumentacije. Zemljišče, kjer naj bi zrasli nova lekarna in garažna hiša Promenada, je sicer razen spornega ozkega pasu v lasti Celjskih lekarn, ki so ga pred časom odkupile od občine. ANJA DEUČMAN Križišče med trgovskim centrom in bencinskim servisom je precej nesrečno zasnovano že od začetka. Za lažje vključevanje na obvoznico bodo v naslednjih tednih tu končno postavili semaforje. Od besed k dejanjem Križišče pri Mercatorju bo končno dobilo semaforje ŠENTJUR - Potem ko je gradnja zelo prometnega križišča na cesti Šentjur-Planina pri Sevnici, med bencinsko črpalko in trgovskim centrom, že nekajkrat tik pred zdajci obvise-la v zraku, naj bi prihodnji teden na tem mestu končno zabrneli stroji. Križišče pri Mercatorju je urejeno s prostim vključevanjem iz smeri mesta in z železniške postaje na obvoznico. Zaradi gostega prometa na tej lokaciji se je ta rešitev izkazala za precej neposrečeno, križišče pa je tudi varnostno izredno izpostavljeno. Pobuda za gradnjo krož-išča na tem mestu je tako stara skoraj toliko kot šentjurska obvoznica. Pred časom pa so idejni projekt predvsem zaradi cenovne- ga vidika preoblikovali v semaforizirano križišče, ki bo z bližnjim že obstoječim sinhrono usklajeno. Najprej je izvedbo blokirala država, ki ni zagotovila finančnih sredstev. Glede na to, da gre za državno cesto, bo večji del stroškov namreč na njenih plečih. Ko pa so tu končno zagotovili financiranje, je bilo za izvajalca izbrano podjetje CM Celje. Stečaj podjetja je Šentjurča-nom križišče spet prestavil v neznano prihodnost. Pred dnevi so pogodbo podpisali s podjetjem Kostak iz Krškega. Skupna vrednost del - začela naj bi se že prihodnji teden - je 368 tisoč evrov, kar bo v večjem delu kril državni proračun. StO Foto: GrupA NA KRATKO Tudi na podeželju pomoč vse bolj zaželena DOBJE - V občini je aktiven tako odbor župnijske Karitas kot krajevnega Rdečega križa. Prehranskih paketov v zadnjem času razdelijo več. Poslabšana socialna slika pa se bolj kot v večjem številu prošenj kaže v zaželenosti teh dobrin. Marija Novak, ki v Dobju vodi Karitas, se s humanitarnim poslanstvom ukvarja že 20 let. Skupina prostovoljk se udeležuje večine aktivnosti tudi na regijski ravni. V sodelovanju z župnijo letno razdelijo okrog 20 paketov, pri tem pa opažajo, da je zanimanja vse več. Skoraj desetletje krajevni odbor Rdečega križa v Dobju vodi Silva Antlej. Tudi pri njih se je število prehranskih paketov praktično podvojilo in jih razdelijo okrog 50. Obe organizaciji opažata, da ljudem največ pomeni pomoč pri plačilu nekaterih položnic, kjer pa imajo oboji sredstva žal omejena. Na srečo pa na podeželju še vedno ohranjajo tudi medsosedsko solidarnost. Tako znajo prostovoljci pomoči potrebnim pristopiti tudi brez birokracije in uradnih prošenj za pomoč. StO Občanom bolj prijazna podoba na spletu LAŠKO - Občina je po šestih letih prenovila svojo uradno spletno stran. Popestrili so jo tako s slikovnim gradivom kot številnimi uporabnimi informacijami. Na tej spletni točki lahko uporabniki preko aplikacije E-vprašanja občinski upravi zastavijo vsa morebitna vprašanja. Spletno stran je postavilo podjetje zORBIT, sledili pa so predvsem preglednosti in uporabnosti za občane. V rubriki Za občane so poleg kataloga informacij javnega značaja predstavljeni tudi vsi postopki občinske uprave in obrazci, občinski predpisi, aktualne zapore cest ter ostale pomembne informacije o uradnih urah občinske uprave, delovanju glavne pisarne in občinske blagajne. Namesto spletne informacijske točke Občina občanu je zdaj uvedena aplikacija E-vprašanja, kjer se nahaja elektronski obrazec, s katerim občani lahko zastavijo vprašanje občinski upravi. Na občinski blagajni za gotovinsko plačevanje položnic Občine Laško in nekaterih javnih zavodov in podjetij, pa lahko brez provizije na novo poravnate tudi plačila za Elektro Turnšek in Adriaplin, v naslednjih dneh pa tudi za Novi tednik in Radio Celje ter CSD Laško. StO Pomoč na domu bo cenejša RADEČE - Občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali in sprejeli soglasje k ceni socialne varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2013. V času vsestranskih podražitev je premik v nasprotno smer osvežujoč. Za osnovno urno postavko bodo občani zdaj plačevali okrog 30 centov manj. Pomoč na domu v Radečah izvaja Center za socialno delo Laško. Po zakonu bi morala občina ta strošek subvencionirati vsaj v polovici, a v Radečah so ta delež svetniki dvignili kar na 78 odstotkov. Tako občani v najnižji postavki zdaj prispevajo 3,70 evra za uro storitve, pred tem pa je bila cena 3,98 evra. Za kakšnih 20 do 30 uporabnikov to storitev na območju občine opravljajo tri delavke. Zanimanje med uporabniki je ves čas približno enako. Glede na bistveno višje oskrbnine v domovih za starejše, pa je tako občini kot občanom seveda v interesu, da ljudje čim dlje ostajajo v domačem okolju. Tu izjemno vlogo odigra prav ta dejavnost. Občina Radeče zanjo na leto nameni okrog 56 tisoč evrov. StO Zlatarna Celje in Pokrajinski muzej Celje Vas v sredo, 20. marca 2013 ob 19.00 uri vljudno vabita na predstavitev Prstana za Barbaro. Oblikovalka Desiree Kolarec je navdih za serijo treh prstanov našla v nenavadni osebnosti trojne kraljice iz celjske plemiške hiše. Nakit vsebinsko povzame bistvo Barbare Celjske kot ženske v izrazito moškem svetu -srednjem veku. Po kratki predstavitvi v Dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru si boste lahko ogledali nakit in poklepetali ob kozarcu penine. Zlaima Celje Zgodovinski arhiv Celje, pobudnik projekta Stara šara, je k sodelovanju pritegnil tudi Pokrajinski arhiv Maribor in Zgodovinski arhiv na Ptuju. Vsi skupaj namreč želijo spodbuditi vsakega posameznika k odgovornem ravnanju z zapisi na polpreteklih, izumirajočih in predvsem na vseh mogočih sodobnih medijih. Še kako pomembna stara šara CELJE - V Zgodovinskem arhivu Celje so odprli razstavo Stara šara, s katero želijo opozoriti na problem dolgoročne hrambe podatkov na sodobnih nosilcih informacij in tudi na pomen delovanja arhivov v sodobnem svetu. »V Zgodovinskem arhivu Celje se želimo nekoliko bolj stopiti s sedanjostjo in z ljudmi, ki nas obkrožajo. Z razstavo želimo opozoriti ljudi, da tudi oni hranijo pomembne podatke na različnih medijih, ki so na nek način že stara šara,« pojasnjuje Borut Batagelj, direktor celjskega zgodovinskega arhiva in obenem pobudnik projekta. Na razstavi je v kronološkem za- poredju predstavljenih deset medijev, ki so zaznamovali hrambo informacij v zadnjih nekaj desetletjih. Obiskovalci si lahko ogledajo plošče, kasete, optične nosilce informacij, diskete, diske in nenazadnje tudi spominske kartice ter USB-ključke. Avtorji razstave Damjan Lindental, Miroslav Novak, Jure Zu- panc, Katja Zupanič in Borut Batagelj želijo opozoriti predvsem na to, da so nosilci zapisov, ki so danes vse manj v uporabi in so z leti izrazito izgubili kvaliteto zapisa ali so celo že neuporabni, lahko še kako pomembni pričevalci o življenju v določenem zgodovinskem obdobju. ŠO, foto: GrupA Novo knjigo posvetila svoji Črnolici ŠENTJUR - Čeprav se je Anica Hvalec v vasico pod Rifnikom priselila, je ta prav kmalu postala njen dom tudi v tistem globokem osebnem dojemanju. Črnolica je danes strnjeno naselje pod najbolj znamenito šentjursko Goro, kot domačini pravijo Rifniku z njegovo arheološko dediščino. Tokratna publikacija je že avtoričino četrto knjižno delo. Njen glavni umetniški izraz je sicer pesniški, v to knjigo pa je združila še vrsto drugih zvrsti. Knjiga je sestavljena iz treh delov. V prvem avtorica opisuje zgodovino Črnolice, njene prebivalce, obrtnike. V drugem sta dve povesti na podlagi resničnih dogodkov, na koncu pa je Hvalčeva dodala še svoje pesmi. Rdeča nit vsega je seveda njeno bivanje v tem kraju, pika na i pa ilustracije domačina, priznanega likovnega pedagoga in slikarja Iva Brodeja. Pred tem je avtorica podpisala zbirko pesmi Tihe breze v letu 1990 in Pesmi dveh, ki jih je osem let kasneje izdala skupaj s šentjursko ustvarjalko Ivano Klepec. Zadnja knjiga Naša Preloka je izšla leta 2005 in je posvečena njeni belokrajnski rodni vasi. V tem pogledu je Moja Črnolica seveda logično nadaljevanje. Kot je v spremni besedi zapisal Rado Palir, je z njo rešila pred pozabo stoletje nabirano vedenje o tej vasici in se poklonila generacijam Črnoličanov, ki so to zgodovino ustvarjali. Knjigo je skupaj z domačim literarnim društvom izdala Ljudska univerza Šentjur. StO Foto: BŠ Anici Hvalc je čestital tudi sosed, častni občan Občine Šentjur Janez Šmid. NA KRATKO Občinski praznik s čistilno napravo TABOR - V okviru letošnjega občinskega praznika, ki ga Občina Tabor praznuje aprila, bodo Taborčani odprli do zdaj enega večjih občinskih projektov - občinsko centralno čistilno napravo. Po manjših zapletih je projekt pred tehničnim prevzemom. Taborčani so zadovoljni, da so projekt dokončali z bistveno manj finančnimi sredstvi, kot so sprva načrtovali. Dva razpisa so namreč zavrnili kot neugodna, saj so izvajalce po županovih besedah iskali ravno v času, ko so bile cene gradbenih del napihnjene in dogovorjene med gradbeniki. Na tretjem razpisu so z razpisnimi pogoji omogočili, da so se lahko za izvajanje del prijavila tudi manjša podjetja. Občina je s tem plačala malo manj kot 600 tisoč evrov, kar je 40 odstotkov manj, kot je sprva načrtovala. ŠO Potoček potrebuje novo fasado ROGAŠKA SLATINA - Občina je na februarja objavljen razpis za sofinanciranje operacij za energetsko obnovo stavb v lasti lokalnih skupnosti prijavila obnovo vrtčevske enote Potoček. Projekt je ocenjen na slabih 48 tisoč evrov. Streho vrtca so zamenjali leta 2009, novejša so tudi okna. Da bo vrtec energetsko še varčnejši, potrebuje še novo izolacijsko fasado in obnovo podstrešja. Ti naložbi je občina vključila v projekt, s katerim kandidira na javnem razpisu. Če bo uspešna, bosta država in Evropska unija prispevali malo manj kot 34 tisoč evrov, preostanek bo občina zagotovila v lastnem proračunu leta 2015, ko je tudi predvidena izvedba. Spomnimo, da je občina na lani objavljen podoben razpis prijavila projekta energetske obnove I. in II. osnovne šole Rogaška Slatina. Zanju je skupaj prejela milijon evrov nepovratnega sofinanciranja. AD Ljubitelji starodobnikov SLOVENSKE KONJICE - V tem mesecu minevajo tri leta od ustanovitve Jeklenega konjička - konjiškega oldtimer kluba. V njem je zbranih sedemdeset ljubiteljev starih osebnih vozil, motorjev in celo vojaški tovornjak je med njimi. Med člani sta lastnika predvojnega peugeota in povojnega jaguarja, precej je tudi jugoslovanskih vozil. Člani se udeležujejo srečanj starodobnikov po vsej Sloveniji, na njihovo blagoslovitev v Slovenskih Konjicah prihajajo vozniki starodobnikov iz različnih krajev Slovenije. Blagoslov v Konjicah, ki ga pripravljajo z Moto klubom Tattenbach, opravi kar predsednik Jeklenega konjička Jože Vogrin, ki je konjiški župnik ter arhidiakon. Med letošnjimi prednostnimi nalogami, ki so jih sprejeli pred nekaj dnevi na občnem zboru, je iskanje prostora, kjer bi shranili različno tehnično dediščino. Na občnem zboru so za delo v društvu podelili tri priznanja, ki so jih prejeli Marija Koštomaj, Franc Juhart in Edvard Ratej. V Jeklenem konjičku imajo med drugim svoj društveni ansambel Jekleni auspuh, saj so trije člani društva glasbeniki. BJ S skupnimi močmi proti divjim prašičem VRANSKO - Škoda, ki jo povzročajo divji prašiči, ni pereč problem le za lastnike kmetijskih zemljišč, temveč tudi za lovce. Prav o tem in še drugih aktivnostih Lovske družine Vransko so govorili na marčevskem občnem zboru, na katerem so vranski lovci medse sprejeli tudi dva nova člana. Lovska družina Vransko je lani, da bi ublažila škodo, ki jo povzročajo divji prašiči, urejala krmišča, v katerih je nastavljala koruzo in sadje. Med lastnike kmetijskih zemljišč je razdelila nekaj kemičnih zaščit za vrtnine in kemičnih odvračal za divje prašiče. Kupila je električna pastirja, žice, izolatorje in stebričke za zaščito njiv ter travnikov pred divjimi prašiči ter priskočila na pomoč kmetom pri gradnji zaščitnih ograj. ŠO Lekarna tudi v Nazarjah NAZARJE - Ker v kraju deluje zdravstvena postaja, je seveda logična tudi želja, da bi v njem odprli podružnico mozirske lekarne. V občini so Javnemu zavodu za lekarniško dejavnost Zgor-njesavinjske doline - Lekarni Mozirje že izdali pozitivno odločbo za odprtje podružnice, nadaljnji koraki pa so odvisni od matične lekarne. Prostor za lekarno nameravajo urediti v poslovno-stanovanjskem objektu v središču Nazarij, kjer bodo v ponedeljek odprli tudi prenovljeno pošto. US Vedno več brezupa Kriza povzroča brezup in malodušje ter jemlje zdravje CELJE - Ljudje, ki so v času splošne gospodarske krize najbolj prikrajšani, ne potrebujejo samo materialne pomoči. »Poleg potrebe po hrani, pijači in plačilu položnic obstaja potreba po imeti človeka, pripadati, biti vreden ter imeti polno človeško dostojanstvo,« poudarja generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. Vsi tega nimajo. V škofijski karitas, ki je v soboto pripravila svoj letni plenum, nameravajo letos posebno pozornost posvetiti oblikovanju programov nematerialne pomoči. Gre za pomoč ljudem, ki se znajdejo v osebnih, duševnih in duhovnih stiskah, prav tako je vse večja potreba po pomoči v stiskah iz medsebojnih odnosov. V Karitas bodo tako poskrbeli za različna srečanja, oblikovanje skupin ter usposabljanja. Najprej bo usposabljanje za voditelje skupin, kjer bodo zbrani tisti, ki so izgubili koga od najbližjih. Še huje bo V Karitas se prav tako pripravljajo na pričakovano poglabljanje gospodarske krize z vsemi njenimi posledicami. S pridobivanjem prostovoljcev nimajo težav, saj deluje v župnijskih karitas več kot tisoč sto prostovoljcev, od tega so lani pridobili sto novih. Drugače je z materialno pomočjo. »Tudi pri naših darovalcih se pozna, da darujejo vedno težje ter manj, kot so lahko v preteklih letih,« opaža generalni tajnik. Že lani je bilo težko leto, so ugotavljali na sobotnem plenumu v Celju, ki se ga je udeležilo več kot dvesto sodelavcev. Lani je bilo tako več kot devetsto prošenj za plačilo položnic (za ta namen so imeli 90 tisoč evrov), prvič so razdelili več kot pol tone hrane, obravnavali so več kot 1400 vlog. To, da se je kriza poglobila, je mogoče med drugim prepoznati po tem, da je Karitas leta 2011 pomagala delavcem petih podjetij, kjer so delavci ostali brez plač, lani je bilo takšnih podjetij že enajst. »Stiske postajajo vedno globlje, zajemajo vedno večji del ljudi, prav tako ljudi, ki imajo službo ter neke dohodke,« opaža pri svojem delu generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. Za pomoč brezdomcem imajo v Karitas program Ekrem. Ljudem brez stalnega bivališča, ki je pomembno za pridobitev različnih socialnih prejemkov ter zdravstvenih storitev, omogočajo fiktivno prijavo stalnega bivališča na svojem naslovu. Pri tem sodelujejo z zapori, centrom za socialno delo in upravno enoto. Za občane, ki po de-ložaciji ostanejo brez strehe nad glavo, imajo za njihovo začasno bivanje v Vrbju pri Žalcu postavljena zabojnika s sedmimi ležišči in kuhinjo. Lani so to možnost uporabili le trije uporabniki, ki so izkoristili okoli sto nočitev. Lani sprejeta nova socialna zakonodaja je povzročila, da je med ljudmi v stiski več upokojencev, ki so se varstvenemu dodatku, zaradi bistveno strožjih pogojev, odpovedali. Med občani je prav tako vedno več dolžniških stisk, saj tistim, ki položnic ne plačajo, grozita odklop ali deložacija. V Karitas se zato povezujejo z upniki ter skušajo doseči, da bi ti s svojimi odločitvami nekoliko počakali. Pri vsem skupaj opažajo med ljudmi vedno več malodušja, brezupa ter telesnih in duševnih zdravstvenih težav. BRANE JERANKO VSE - NAJBOUSE NA MODNI PISTI . amudite praznovanja oa roistnega dne v stilu Manhat I city/center Vse na/bollšc že 7 let Ii . - j .! - > J -. Fi. t Sf*. - J. J _ m m : - i ■■' .št ** i Dobimo se na Manhattnu Pridružite se nam na modni pisti razburljivih doživetij: • petek, 15. marec, ob 18. uri Otroška modna revija Mini Manhattan, • sobota, 16. marec, ob 18. in 19. uri Modna revija. Poslušaj Radio Antena in osvoji vstopnico za ogled modne revije in zabave v petek, 15. marca ob 21.30 uri. Več informacij na spletni strani in Facebooku. 7x DESETAKI ZA 70€ www.city-center.si NA KRATKO Z mladima predsednikoma PODČETRTEK - V treh gasilskih društvih v občini imajo od letos nove predsednike, v dveh med njimi so dobili zelo mlada predsednika. V PGD Sela-Verače-Virštanj je dolgoletnega predsednika Ferdinanda Stoparja nadomestil Dominik Bovha, v PGD Podčetrtek je namesto dolgoletnega predsednika Vlada Grobelnika postal nov predsednik Jernej Kovačič. Novega predsednika imajo prav tako v PGD Polje ob Sotli-Sedlarjevo, kjer je Albina Kidriča nadomestil predsednik Vlado Vindar. Na območju občine Podčetrtek delujeta gasilski društvi tudi v Imenem in Pristavi pri Mestinju; v Imenem je na čelu gasilcev Blaž Šelekar ter v Pristavi pri Mestinju Dragica Gobec. BJ Da parkiranje ne bi bil problem GORNJI GRAD - Občina se je prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo in okolje, na ukrep 322 Obnova in razvoj vasi. S pomočjo državnega denarja bi radi uredili okolico občinske stavbe in preplastili krajevno cesto v središču Gornjega Grada. Naložbo ocenjujejo na 400 tisoč evrov, s projektom pa bi občina rešila problem parkiranja v okolici občinske stavbe in občinskem središču. Dela, ki bodo zajemala urejanje okolice in preplastitev ceste, bodo začeli izvajati prihodnje leto, seveda če bo občina uspela na javnem razpisu pridobiti tudi državno pomoč pri izvedbi projekta. US Drugačna razstava SOLČAVA - Društvo Panorama in Center Rinka danes odpirata razstavo križev in velikonočnih simbolov, kar je seveda povezano z enim največjih krščanskih praznikov, veliko nočjo. Pri oblikovanju razstave so sodelovali številni domačini, ki so prinašali različne drobnarije, od prtov do »pirhov« in košar, s katerimi obeležujejo ta krščanski praznik. Sicer se je zbiranje križev in drugih simbolov uradno končalo včeraj, vseeno pa bodo v Centru Rinka vse do velike noči dopolnjevali zanimivo razstavo, zato še vedno vabijo občane in tudi druge, naj s svojimi izdelki soustvarjajo nekoliko drugačno razstavo. US Mala dvorana za mlade LJUBNO - V občini že več let zaznavajo želje, da bi uredili skupni prostor, v katerem bi se družili mladi, hkrati pa bi ga uporabljali kot večnamensko dvorano za razne občne zbore, predavanja, konference in ostalo. V dogovoru s kulturnim društvom in Klubom zgornje-savinjskih študentov so se dogovorili za obnovo prostorov male dvorane kulturnega doma na Ljubnem. Obnova male dvorane je že v sklepni fazi in predvidevajo, da bo urejena že v prvi polovici aprila. Med drugim bodo prenovili pred-prostor male dvorane in uredili malo dvorano, ki bo sprejela 40 do 50 poslušalcev, za kasneje pa načrtujejo še ureditev računalniške učilnice. Najpomembnejše pa je, da bo to postal prostor, ki bo živel vse dni in bo namenjen prvenstveno mladim, a tudi drugim generacijam ter potrebam družabnega življenja v občini. US Za razbijanje tabujev VELENJE - Na slavnostni seji Zveze slovenskih društev za boj proti raku, ki so jo pripravili v okviru tedna boja proti raku, je na pobudo velenjskega društva priznanje za plemenit prispevek k uresničevanju nalog in ciljev zveze prejel tudi Premogovnik Velenje. Velenjsko društvo za boj proti raku, ki deluje že od leta 1990, razbija tabuje o raku in poučuje o zdravem načinu življenja ter pomenu zgodnjega odkrivanja raka s spodbujanjem ljudi, da se udeležujejo preventivnih pregledov in da so pozorni na začetne morebitne znake rakastega obolenja. Ob tem si prizadevajo spodbuditi ljudi k čim večji odgovornosti za lastno zdravje. Lani so organizirali kar 13 predavanj, različne športne dejavnosti, zaznamovali vse datume, povezane z zdravjem, sodelovali pri promociji presejalnih programov Svit, Dora in Zora ter še številnih drugih aktivnostih. US «8täd©SIR ' «5.1 ] S5.9 I HHl 100.3 | 9«,• MHl Med dobrimi praksami KOZJE - V okviru projekta Slovenija znižuje CO2, ki ga izvaja ustanova Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je bila med primere dobre prakse uvrščena rastlinska čistilna naprava ob upravni stavbi zavoda Kozjanski park v Podsredi. Izbranih je bilo vsega skupaj dvajset domačih in tujih primerov dobrih praks, Podsreda je z našega območja edina. Rastlinska čistilna naprava v Podsredi je uvrščena med primera dobrih praks trajnostnega razvoja podeželja, skupaj s pomursko eko-socialno kmetijo Korenika. Služi za petdeset oseb. Takšno čistilno napravo, kot je v Podsredi, postavljajo kot ekonomsko in ekološko alternativo običajnim čistilnim napravam, saj so stroški gradnje, obratovanja in vzdrževanja nižji. Poleg tega je z njo zaradi ohranjanja kakovosti vode povečana sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. Primere izbranih dobrih praks bodo javno predstavili z vodenimi ogledi. BJ Prodaja namesto brezplačne uporabe REČICA OB SAVINJI - Gasilci v PGD Pobrežje so na občino naslovili prošnjo za brezplačen prenos lastništva ene od parcel na Zgornjih Pobrežjah, kjer stoji njihov gasilski dom. Ker parcela ni uvrščena v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine in ker prostovoljno gasilsko društvo ni oseba javnega prava, brezplačen prenos, glede na veljavno zakonodajo, občinskega premoženja ni možen. Namesto brezplačne uporabe, o kateri so se pogovarjali v občinskem svetu, so se svetniki odločili, da občinska uprava začne postopek prodaje te parcele. US Veteranska druženja LUČE - Na občnem zboru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-zadrečke doline so pregledali delo v lanskem letu ter za letos napovedali tri večje dogodke. Tradicionalno je srečanje, ki se ga udeležijo člani veteranskih združenj, ki delujeta v Zgornji Savinjski dolini. Ponovno bodo pripravili tekmovanje v streljanju in tudi jesensko ekskurzijo. Kot stalno zadolžitev je predsednik Franci Kotnik podčrtal pridobivanje novih članov, kar jim je dobro uspelo tudi v lanskem letu. US NA KRATKO Kidanje snega po svetu ZREČE - Posnetek kidanja snega s strehe barake na Rogli s preveč pogumnim »čistilcem« je obkrožil ves svet. Objavljen je bil na You Tube, kjer si ga je ogledalo okoli sto tisoč radovednežev, prav tako ga komentirajo mediji v različnih delih sveta. Možakar se je povzpel z lopato po dolgi lestvi na vrh strehe, kjer je uspel odmetati nekaj snega, nato se je zrušil skupaj z lestvijo ter vsem preostalim snegom na tla. »Edini, ki je sposoben za višino, alpinist,« je na začetku njegovo početje pohvalil nekdo od navzočih. »Glej, da se ne boš pripeljal dol,« ga je pravočasno posvaril previdnejši opazovalec. Tisti, ki je kidal sneg, je nato spretno pristal na tleh na obeh nogah, živ in zdrav, kar nekdo med spletnimi komentatorji pripisuje temu, da ni nič čudnega, da so Slovenci tako zelo uspešni v zimskih športih. Drugi ga spet imajo za »bedaka«. Slišati je mogoče tudi pripombo (ne)srečneža, ki je pristal na tleh ter izrekel le dve besedi: »P ... materno!« Posnetek se v angleščini imenuje »Snow clearing Slovenian man falls off roof« (Slovenec, ki kida sneg, pade s strehe). BJ Direktor pride aprila VITANJE - Novi direktor Komunale Vitanje bo domačin Peter Mauc iz Spodnjega Doliča, ki bo začel delati v začetku aprila. Dejavnost tega občinskega podjetja bodo bistveno razširili, za direktorja pa so se prijavili štirje kandidati. Mauc je po izobrazbi gradbeni in strojni inženir, ki je delal v CMC ter je trenutno v podjetju Kitak. V Komunali Vitanje, ki se je doslej ukvarjala predvsem s pitno vodo ter pokopališkimi storitvami, zadnja leta niso poslovali pozitivno, kar naj bi se kmalu spremenilo. Po novem bodo skrbeli še za vzdrževanje cest, upravljanje s čistilno napravo ter ogrevanje vesoljskega centra ter zdravstvene postaje. »Predvsem nameravam izboljšati poslovanje podjetja, poslovanje racionalizirati ter se posvetiti novim programom podjetja,« je po soglasnem imenovanju na seji občinskega sveta povedal Mauc. »Zavedam se, da je Komunala Vitanje trenutno na slabem glasu,« je še dodal novi direktor. BJ Zima ustavlja cestne projekte ŠMARTNO OB PAKI - V občinski upravi še ne vedo, katerega od predvidenih letošnjih načrtov na področju cestne infrastrukture bodo lahko uresničili. Stroški izvajanja zimske službe bodo namreč zagotovo posegli tudi v načrtovane projekte na tem področju. Zdaj se ukvarjajo z izdelavo projekta za ureditev pločnika od Klančnikovega ovinka proti železniški progi v središču Šmar-tnega ob Paki ter štirih prehodov za pešce čez državno cesto. Z izvedbo teh naložb, za katere bodo kandidirali na razpisih države, bodo zagotovili varne poti za pešce do Šmartnega ob Paki iz Paške vasi in Rečice ob Paki ter omogočili tudi varno šolsko pot za šolarje iz omenjenih naselij do osnovne šole. Po potrditvi varnih šolskih poti pri pristojnih organih se bo nadaljevala optimizacija šolskih prevozov. US Za ceste premalo? DOBRNA - Občina namenja v letošnjem proračunu za redno vzdrževanje cest vsega skupaj 40 tisoč evrov, od tega po polovico za makadamske in asfaltne ceste. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo namreč mogoče slišati pripombo enega od svetnikov, da to ne bo zadostovalo ter da je občina v preteklosti za vzdrževanje cest namenila bistveno več. Lani je zanje namenila 31 tisoč evrov ter leto prej 85 tisoč, od tega večino za preplastitev ceste v Hudičev graben, ki je bila v zelo slabem stanju. Župan Martin Brecl meni, da bo letošnji znesek 40 tisoč evrov za najnujnejše potrebe zadostoval. »V primeru, če bo prišlo do večjih potreb, bomo sredstva v proračunu razporedili,« odgovarja župan. V Občini Dobrna je trenutno v ospredju dokončanje novega vrtca. BJ V Novi Cerkvi spajanje cevi VOJNIK - V Novi Cerkvi je bilo v soboto gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda, kjer so sodelovale ekipe iz različnih krajev Slovenije. Gre za eno od šestih zimskih tekmovanj, ki so pod okriljem Gasilske zveze Slovenije. Hitrost pri spajanju sesalnih cevi, ki služijo za črpanje vode, je v gasilstvu posebnega pomena. Med šestnajstimi ženskimi ekipami se je na prvo mesto uvrstila ekipa Hajdoše 1, z našega območja so dosegle Vojni-čanke četrto mesto, šeste so bile Zrečanke ter sedme starejše gasilke iz Nove Cerkve. Na sobotnem tekmovanju je ekipa članic iz Majšperka dosegla nov državni rekord, moška ekipa iz Tinja ga je zgrešila za vsega tri stotinke. In kako so se uvrstile moške ekipe? Med moškimi je zmagalo Tinje, z našega območja je bila peta ekipa Drešinje vasi, osmi so bili Zrečani ter deveta ekipa iz Nove Cerkve. Sodelovalo je štirideset moških ekip. Med ženskimi in moškimi ekipami so bile nekatere, ki si prizadevajo za uvrstitev na gasilsko olimpijado v Franciji. Tekmovanje v spajanju sesalnega voda je že četrtič organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Nova Cerkev, za katerega je to posebna čast. BJ V Kompole dobijo kavčino ŠTORE - V občini, ki je že dolgo prepoznavna kot železarska občina, imajo v zadnjih letih uspešne vinogradnike. Letos so si zaželeli, da bi posadili potomko najstarejše trte na svetu, kar bodo storili 1. junija, ob občinskem prazniku. Štorski vinogradniki so povezani v vinogradniško društvo Polič. Za cepič najstarejše trte, štiri stoletja stare modre kavčine z Lenta, ki so ga Štorovčani prejeli v dar pred nekaj dnevi, je uradno zaprosila občina. Mesto Maribor namreč vsako leto podari nekaj cepičev najstarejše trte domačim in tujim občinam, ki izrazijo to željo. Na slovesnosti v Mariboru so prevzeli cepič skupaj z županom Miranom Jurkoškom ter s predsednikom vinogradnikov Stanetom Ferenčakom. Odločili so se, da bodo potomko posadili v Kompolah, kjer bo nad parkiriščem. Njen uradni gospodar je postal, kot je v navadi, župan, njeni skrbniki so Jani Glavač, Srečko Pajk in Vid Čadej. BJ Trimestna številka za začetek sezone Predstavljate si, da kuhate kosilo in zraven pazite pridnega vnučka. In ravno v najbolj kritičnem trenutku, ko je treba biti najbolj zbran pri kuhi, zazvoni telefon. Na drugi strani ni glas pri- za srečo. Naj nas ta spremlja jateljice, ki bi vprašala, če lahko pride na kavico. Ne, na drugi strani prijazna gospodična sprašuje, ali je to gospa Silva iz Dobja in ali je poslala kupon na Novi tednik . Vprašanja se kar ne nehajo. Kosilo pa se kuha po svoje . Še dobro, da je vnu-ček priden. Končno ji glas na drugi strani pove, da bo nakupovala v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Kaj se bo zdaj zgodilo s kosilom, ni več pomembno ... Važno je, da se začenjajo tri minute brezplačnega nakupovanja. In smo začeli. Voziček je drvel med policami kot po tirnicah, vanj smo metali dobrote, ki nam jih je narekovala Silva, in tako njen hladilnik napolnili z živili, ki bodo kar nekaj časa polnila želodčke naše poslušalke in njenih bližnjih. Namreč, če nakupiš za 144 evrov dobrot, hladilnik mora biti nekaj časa poln. K temu je pripomogla tudi dodatna minuta, ki jo je Silva dobro izkoristila. Ta sreda bo zagotovo vsem ostala v lepem spominu. In ob veselju gospe Silve, njene družine in ekipe akcije je to več kot dober razlog tudi v nadaljevanju akcije. Naj letos drži rek: dober začetek, še boljši konec. Nada- ljujemo torej s polno paro. Vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon vas čaka v današnjem Novem tedniku! Ste ga že izpolnili? SP Foto: SHERPA Silva Selič iz Dobja je več kot uspešno začela letošnjo akcijo. Upravičeno je bila, po koncu teka med policami, ki ga je narekovala preko telefonske linije, utrujena. Kako ne bi bila, saj je nakupila kar za 144,01 evra. Velenjčani brez »dacarjev«? VELENJE - V Mestni občini Velenje so ogorčeni, saj naj bi v mestu ukinili sedež območnega urada Davčne uprave Republike Slovenije. Zaradi tovrstnih informacij je župan Bojan Kontič odgovorne opozoril, da je Velenje eno večjih slovenskih mest, ki kljub neurejenim prometnim povezavam izgublja upravne službe. Velenje je peto največje mesto v državi, v katerega dnevno na delo ali v šolo prihaja okoli 10 tisoč ljudi, v občini pa je skoraj 33 tisoč prebivalcev. Gostota naseljenosti občine in njene bližnje okolice je višja od povprečne slovenske. Povprečna starost je nižja od slovenskega povprečja in se dviga počasneje kot drugod v Sloveniji. So ena od občin z najvišjim naravnim prirastom. Število najmlajših občanov je večje od števila starejših, kar je značilnost le redkih slovenskih občin. Kot je v pismu zapisal župan Kontič, je Mestna občina Velenje upravno in gospodarsko središče Savinj-sko-šaleške regije. V občini je registriranih več kot 2 tisoč poslovnih subjektov. Premogovnik Velenje in Gorenje sta največji gospodarski družbi daleč naokoli in samo v Velenju zaposlujeta skoraj 10 tisoč ljudi, v občini pa je sicer 16.667 delovnih mest. jem pokriva približno 62 tisoč prebivalcev. »Nedopustno je, da se ukine tako pomemben upravni organ v našem mestu, ne glede na to, kam se ga priključi, saj svoje funkcije v takšnem obsegu, kot jo ima s svojega trenutnega sedeža, ne more odigrati v nobenem kraju izven naše regije,« je poudaril župan Kontič. »Namere o ukinitvah sedežev uprav v Velenju bi še razumeli, če bi imela naša občina vsaj urejene prometne povezave z okolico. Velenje je tudi pri gradnji tretje razvojne osi potisnjeno na stranski tir,« poudarja župan Bojan Kontič. Ukinitev je nedopustna Po mnenju župana Kontiča so občanke in občani upravičeni do davčnega urada v mestu, saj je Velenje središče regije s sedeži drugih upravnih organov, ki skupaj z Mozir- Napovedana ukinitev »davčne« je precejšnje presenečenje, sploh ker so v Velenju januarja izgubili pisarno tržnega inšpektorata, že decembra lani pa so napovedali tudi ukinitev Območne geodetske uprave Velenje. URŠKA SELIŠNIK Informativni kotliček koristnih namigov ŠENTJUR - Kotliček informacij so naslovili katalog z uporabnimi vsakdanjimi podatki, ki so ga pred dnevi predstavili v Razvojni agenciji Kozjansko. Gre za končni izdelek pod okriljem projekta Zvedel sem nekaj novega. Na razpis kohezijskega sklada za razvoj podeželja Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja ga je skupaj z Zavodom Vendi prijavila podjetnica Marjana Novak. »Zdelo se mi je prav, da poiščemo tista znanja, vedenja in informacije, ki bi ljudem pomagala, da v domačem okolju, na primer na kmetiji, odprejo kakšno dopolnilno dejavnost, ki bi prinašala kruh.« V okviru projekta so tovrstne informacije tedensko objavljali v lokalnem časopisu Šentjurčan v rubrikah Strokovnjakov kotliček, Kotliček za inovacije in Eko kotliček. »Gre za informacije z različnih področij, poiskali smo jih s pomočjo strokovnja- kov, pristojnih služb v javni upravi, ministrstev, inštitutov in podjetij.« Projekt, ki je bil v polovici sofinanciran iz osi Leader Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je v celoti vreden dobrih 16 tisoč evrov. Katalog je izšel v nakladi 4500 izvodov, razdeljevali pa ga bodo po celotnem območju Lokalne akcijske skupi- Naši med najboljšimi Priznana svetovna turistična organizacija In Your Pocket je vso smučarsko sezono na slovenskih smučiščih preko spletne ankete izbirala najboljši smučarski in termalni center v Sloveniji. Med smučišči je slavila Rogla pred Zimsko-letnim smučarskim centrom Golte, tretje mesto je osvojilo smučišče Cerkno. Zreški Unitur je slavil tudi med termalnimi centri, saj so se na prvo mesto zavihtele Terme Zreče, ki so v precej izenačenem boju premagale Terme Olimia, prvouvrščene iz preteklega leta. In Your Pocket je danes vodilni ponudnik urbanih informacij v Evropi, ki zagotavlja lokalne, praktične informacije za več kot 100 mest po vsej regiji. Ti podatki so na voljo na turističnem portalu www.inyourpocket.com in v več kot 70 knjigah, objavljenih v 23 državah ter jezikih. Organizacija In Your Pocket ter njene publikacije je prejela mnoge pohvale s strani vodilnih svetovnih medijev. US PREKLOPI NA ZELENO! POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!* BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO F ne Od Pohorja do Bohorja, kar pomeni sedem vključenih občin. Projekt je del strukturne politike, ki teži k ustvarjanju novih delovnih mest oziroma ohranja že obstoječe, razvija podjetniško miselnost in kulturo ter spodbuja razvoja podjetništva in podjetniško prenovo podeželja. StO Foto: SHERPA Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini Vojnilc B.I.N.Z0TTL TRADE • Šmarje pri Jelšah: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS; KGZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH • RogaSka Slatina: AM-AM MESNICA; TOPLIŠEK D.0.0. • Podčetrtek: POLJE D.O.O., PE PODČETRTEK • Bistrica ob Sotli: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB SOTLI • Podsreda: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A • Kozje: M & AŠVAJGER D.0.0. • Laško: TRGOVINA TOČKA; KZ LAŠKO, LAŠČANKA • Rimske Toplice: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE • Radeče: KZ LAŠKO, RADEČANKA • Petrovče: LILYTRGOVINA IN BAR • Gotovlje: TRGOVINA GOTOVLJE, NATALIJA PETERNELS.P. • Šempeter v Savinjski dolini: MA ■ PROF D.O.O.; FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. • Prebold: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD; TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠČE, NATALIJAPETERNELS.P. • Braslovče: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. • VELENJE: OSMICA D.O.O.; KZ ŠALEŠKA DOLINA, PE VELENJE • Šoštanj: OSMICA D.O.O.; KZ ŠALEŠKA DOLINA, PETPCŠOŠTANJ • Šmartno ob Paki: KZ ŠALEŠKA DOLINA, PE ŠMARTNO OBPAKI • Mozirje: ASC 2000 • Nazarje: ERA K0PLAS D.0.0. • Ljubno: TRGOVINA UUBN0, g NATALIJA PETERNEL S.P. ? *Kupon s popustom velja do 30.6.2013 d na navedenih prodajnih mestih, in sicer I izključno ob prvem nakupu plina v I Zeleni jeklenki (novi uporabniki). Ostali z popusti in ugodnosti se ne seštevajo. Za lajšanje stisk VELENJE - V mestni občini od leta 2009 deluje Odbor za pomoč občankam in občanom, ki uravnoteženo skrbi za pomoč posameznikom, družinam in skupinam ter koordinira dobrodelne aktivnosti. Odboru, v katerem so predstavniki različnih organizacij, pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči iz sredstev, zbranih na podračunu za dobrodelne namene, pomaga posebna delovna skupina, ki pripravlja sezname upravičencev do denarnih pomoči in jih predloži v potrditev. Kot ugotavljajo v odboru, so se finančne in socialne stiske občank in občanov tudi v Velenju poglobile. Pomoč so namenili socialno ogroženim družinam in posameznikom za nakup hrane, plačilo položnic, nakup šolskih potrebščin in prehranskih paketov, za letovanje otrok, zdravstvene storitve in pomoč ob poplavah. Skupaj so za pomoč lani namenili več kot 26 tisoč evrov, na podračunu za dobrodelne namene Mestne občine Velenje pa so lani zbrali skoraj 36 tisoč evrov. US Kmetija, ki stopa v korak s časom ŠOŠTANJ - V Zavodnjah so na kmetiji Ročnik-Potočnik predali namenu nov poslovno gospodarski objekt, ki ga je gradila hčerinska družba premogovnika, HTZ Velenje. Objekt je zrasel na kmetiji s 40-letno tradicijo, ki v novem hlevu šteje kar 110 glav živine. Zgrajeni objekt spada med najsodobnejše objekte za predelavo mleka in vzrejo živine v Sloveniji. Od skoraj milijon evrov vredne investicije, od katere bo do 70 odstotkov denarja povrnjenega iz evropskih sredstev, je vrednost gradbeno obrtniških in inštalacijskih del podjetja HTZ Velenje, ki je delo dobil na javnem razpisu, skoraj polovična. US Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Celju, Vojniku, Laškem, Žalcu, Velenju, Mozirju, Rogaški Slatini, Podčetrtku in še marsikje drugje. V vseh teh krajih, pa tudi v Slovenskih Konjicah, Zrečah, Vitanju, Vranskem, skoraj vsepovsod, jo lahko enostavno in hitro m na brezplačni številki 01 05. Katerokoli pot že uberemo. Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi. Zelene ugodnosti Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in čisto jeklenko priročnih dimenzij, temveč si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih kosil za vso družino. Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naročamo z dostavo na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplačno. Če pa Zeleno uspešno priporočimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priročnih daril. Kupon in vse o akciji Priporočaj zeleno tudi na: www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/. Zelena jeklenka nagrajuje našo zvestobo, zato bomo z nakupi pri izbranih pooblaščenih prodajalcih deležni ugodnosti vse leto. Z vsakim nakupom do konca leta prejmemo popust ter prihranimo, in to vsakič več! Če smo med tistimi, ki bomo Zeleno jeklenko preizkusili prvič, lahko na izbranih prodajnih mestih kupimo plin kar 10 % ugodneje. Vse, kar moramo za to storiti, je, da izrežemo spodnji kupon in se oglasimo pri našem najbližjem prodajalcu Zelene jeklenke. VOJNIK: B.I.N.Z0TTL TRADE ŠMARJE PRI JELŠAH: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS • KCZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH ROGAŠKA SLATINA: AM-AM MESNICA • TOPLIŠEK D.0.0. PODČETRTiK: POLJE D.0.0., PE PODČETRTEK BISTRICA OB SOTLI: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB SOTLI PODSREDA: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A KOZJE: M&AŠVAJGER D.0.0. LAŠKO: TRGOVINA TOČKA • KZ LAŠKO, LAŠČANKA RIMSKE TOPLICE: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE RADEČE: KZ LAŠKO, RADEČANKA PETROVČE: ULY TRGOVINA IN BAR GOTOVLJE: TRGOVINA G0T0VUE, NATALIJA PETERNEL S.P. ŠEMPETER V SAV. D0UNI: MA ■ PROF D.0.0. • FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. PREBOLD: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD • TRGOVINA BAR ■ KULTURNI DOM ŠEŠČE, Natalija Peternel s.p. BRASLOVČE: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. VELENJE: OSMICA D.0.0. • KZ ŠALEŠKA DOLINA, PE VELENJE ŠOŠTANJ: OSMICA D.0.0. • KZ ŠALEŠKA DOLINA, PE TPC ŠOŠTANJ ŠMARTNO OB PAKI: KZ ŠALEŠKA DOLINA, PE ŠMARTNO OB PAKI MOZIRJE: ASC 2000 NAZARJE: ERA K0PLAS D.0.0. UUBNO: TRGOVINA UUBN0, NATALIJA PETERNEL S.P. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naročite kar na dom na 080 2005. Zahvala stotinam reševalcev Naravne nesreče bodo naš vsakdan ŠOŠTANJ - Z regijsko proslavo so minulo sredo v Šoštanju obeležili dan civilne zaščite. Proslavo sta v sodelovanju z občino pripravila Štab civilne zaščite za zahodno Štajersko in celjska izpostava uprave za zaščito in reševanje. Izbira Šoštanja za regijsko slovesnost ob dnevu civilne zaščite ni naključna, saj je bila občina med najbolj prizadetimi v lanskih poplavah. Uradno ocenjena škoda presega 5 milijonov evrov, seveda pa so tako v času poplave kot tudi pri odstranjevanju posledic veliko vlogo odigrale sile zaščite in reševanja. Kot je poudaril župan Darko Menih, dan civilne zaščite opominja, kaj pomenita pomoč in solidarnost, ki so ju lani občutili praktično v vseh občinah na Celjskem. Delo prostovoljcev je na slovesnosti pohvalil tudi poveljnik Civilne zaščite Slovenije Srečko Šestan, ki je omenil, da se mora Slovenija pripraviti na naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb. »Ponosni smo na široko razvejano organizacijo, sistem pa se je iz- kazal kot izjemno učinkovit tudi v preteklem letu med večjimi in tudi čisto vsakdanjimi nesrečami,« je omenil Šestan in ob tem poudaril, da so mnogi ključni projekti zaradi pomanjkanja denarja v velikem zaostanku. V civilni zaščiti se zavedajo, da so v zadnjih letih veliko dela preložili na prostovoljne gasilce. Narava žal nenehno kaže svojo moč in če se bo to nadaljevalo, bodo morali razmisliti tudi o drugačni organiziranosti pomoči ljudem in zaščiti premoženja v naravnih nesrečah. Proslava ob dnevu civilne zaščite, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 1992, je priložnost za podeljevanje priznanj, s katerimi se zahvalijo posameznikom in drugim organizacijam za prispevek k varovanju premoženja in življenj. Na širšem celjskem območju oziroma na območju zahodnoštajerske regije so tako podelili 16 srebrnih in 32 bronastih znakov. Med slednjimi je bilo kar 23 priznanj za enkratno dejanje oziroma za reševanje v lanskih novembrskih poplavah. US Al Franci Finkšt je v gasilskih organih na vseh ravneh opravljal številne odgovorne funkcije, sedaj pa je prevzel naloge predsednika v domačem društvu, PGD Pobrežje. Vsako minuto prostovoljstva je treba spoštovati »V priznanje je vloženega veliko ne samo mojega truda, temveč vseh pripadnikov gasilskih vrst, civilne zaščite in vseh prebivalcev občine Rečica ob Savinji in tudi širše,« je Franci Finkšt, ki v gasilski organizaciji opravlja poveljniške naloge od leta 1993, komentiral zlati znak civilne zaščite. »Vsak pričakuje, da boš poskušal nekaj postoriti za njegovo društvo, za zvezo ..., je pa treba gledati, da so naloge pravilno razporejene. Vsi gasilci in pripadniki civilne zaščite delajo prostovoljno in po moje je treba spoštovati vsako minuto, vloženo v to delo. Odsotnost je tista, ki je za družino najbolj obremenjujoča,« je omenil Finkšt. Tudi po njegovem prepričanju se je gasilstvo v zadnjih letih zelo spremenilo, nenazadnje tudi na lokalni ravni, kjer prostovoljna gasilska društva nujno potrebujejo ustrezno zaščitno orodje in opremo, tudi osebno. »Brez te opreme je zdaj skoraj nemogoče delati. Ocenjujem, da je tudi v Zgornji Savinjski dolini >gasilerija< napredovala, saj so vsa PGD nadstan-dardno opremljena. Seveda ne zaradi lastnega imidža, temveč zaradi zahtevne konfiguracije terena. Imamo dogovor med župani, da PGD v naši gasilski zvezi ne delujejo samo v domačem okolju, temveč širše.« Kot je ocenil Finkšt, ki je bil v zadnjem obdobju poveljnik občinskega poveljstva v občini Rečica ob Savinji, se včasih za kakšno vajo res zgodi, da se je vsi gasilci ne udeležijo. »Vendar pri intervencijah, torej ko gre zares, ni nobenih težav,« pravi Finkšt, ki mu je v spominu ostalo kar nekaj nesreč: »Najbolj kruto je bilo reševanje v požaru v domačem kraju, ko smo našli mrtvega človeka. Ko vidiš, da gre za žrtev, te v resnici prizadene. Hude poplave nas spremljajo že več kot dve desetletji. Lahko bi rekel, da smo si pridobili že kar nekaj izkušenj. Vemo, kako ljudi opozarjati, kako jim pomagati pri zaščiti in kasneje tudi pri odstranjevanju posledic visokih voda, tehničnih posegov na bregovih ali mostovih pa ne moremo izvajati.« Za obstoj gasilske organizacije se Finkšt ne boji. »Med mladimi je zanimanja toliko, kolikor jih za gasilstvo navdušimo starejši. Če mlajšim znamo gasilstvo predstaviti skozi igro, če pionirjem ali mladincem lahko damo navdih, ni težav s pomlajevanjem gasilskih čet. Mogoče kdo vmes odide, vendar se zagotovo vrne. Čeprav je kar precej obveznosti in dela, pa po mojem prepričanju ni bojazni, da bi gasilske vrste ostale brez članstva.« Jože Drobež je med drugim poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline. Gasilec z dušo in s srcem Jože Drobež nosi gasilsko uniformo že 55 let. »Če družina ne bi stala za menoj, moja gasilska pot ne bi bila tako dolga, kot je, od pionirja do vseh funkcij, ki jih opravljam. V gasilstvu moraš biti z dušo in s srcem. Počasi pa bo le treba izpreči,« se je pošalil letošnji prejemnik zlatega znaka civilne zaščite. V vseh teh letih je »gasile-rija«, kot se je izrazil Drobež, zelo napredovala: »Nekdanja oprema se z današnjo sploh ne da primerjati. Gasilci zdaj seveda v grobem stremimo za tem, da smo dobro opremljeni, kolikor pač dopuščajo finančna sredstva, da se izobražujemo in skrbimo za mlade. Sicer tudi zakon nalaga, da se gasilci nenehno usposabljamo. Sedaj si še materialno odgovoren za napake, ki se lahko zgodijo. Res se gasilstvo danes bistveno drugačno kot pred leti, ker te lahko tudi kaznujejo, če se med intervencijo nisi pravilno odločil.« Drobež ni mogel mimo entuziazma, ki ga v gasilskih vrstah mora biti več kot pre- več. Veliko je namreč prostovoljnih ur in dela, ki jih gasilci vlagajo v razvoj svoje organizacije. »V vsem mojem obdobju pa ne morem reči, da bi bil kdo, ki smo mu pomagali, nehvaležen. Res da včasih pridejo hude besede, vendar ko je človek v stiski, teh ne jemljemo, vsaj sam jih nisem, preveč hudo. Raje se postavim v kožo tistega, ki trpi v nesreči.« Po prepričanju Drobeža mora biti danes gasilec pošten in deloven, predvsem pa ne more in ne sme gledati na čas, ko je potrebno človeku pomagati. »Za mnoge je slovensko gasilstvo nepredstavljivo. Glede na to, da je v Sloveniji veliko navdušenja za delo v gasilskih vrstah, predvidevam, da bo članstvo ostalo na sedanjem nivoju. Zna se zgoditi, da bo sčasoma prevladal profesionalizem, kar pa ne bo dobro. Vedeti je treba, da smo gasilci vojska 140 tisoč ljudi, od tega je 50 tisoč operativcev, kar tudi nekaj pomeni. Mislim, da bo še treba nekaj časa razmišljati o prostovoljstvu, ne o profesionalizaciji gasilskih vrst.« Med letom bodo s plaketami nagradili prostovoljna gasilska društva, ki praznujejo jubileje. Tako bodo letos 130-letnico proslavili v PGD Gornji Grad, v PGD Slovenske Konjice in PIGD TT Prebold pa bodo slavili 140 let dela. Prejemnika zlatih znakov sta bila poleg gasilcev Planine pri Sevnici, ki slavijo 120-letnico, Franci Finkšt iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in Jože Drobež iz Gasilske zveze Šaleške doline. NA KRATKO Za šolarje jim ni bilo mar BISTRICA OB SOTLI - Lani je redar v tem kraju zaradi napačnega parkiranja izdal tri plačilne naloge ter izrekel eno opozorilo. Vsi trije kaznovani vozniki so parkirali na pločniku pri osnovni šoli, kjer pešačijo šolarji ob nevarni obsoteljski glavni cesti. V Bistrici ob Sotli so leta 2010 zabeležili 25 prekrškov zaradi napačnega parkiranja ter leta 2011 tri prekrške, podobno kot lani. Od junija lani imajo v redarstvu dva redarja, kar omogoča boljši nadzor ter pri skupnem nadzoru večjo varnost redarjev. Lani je redar v Bistrici v sodelovanju s Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah sodeloval v dveh preventivnih akcijah nadzora mirujočega prometa. Redar prav tako opravlja poostren nadzor v okolici šole po začetku šolskega leta. Z delom redarstva, ki deluje v okviru medobčinskega inšpektorata petih občin, so se seznanili na zadnji seji bistriškega občinskega sveta. V njem je Bistrica povezana z Brežicami, s Krškim, z Radečami in s Sevnico. BJ Več prvošolcev ŠMARJE PRI JELŠAH - Prag šmarske osnovne šole in njenih šestih podružnic bo v prihodnjem šolskem letu prestopilo 115 prvošolcev. To je 13 več kot v letošnjem šolskem letu. Šmarska osnovna šola je ena večjih v Sloveniji, saj izobražuje skoraj 900 učenk in učencev. V centralni šoli v Šmarju pri Jelšah je za prihodnje leto v prvi razred zaenkrat vpisanih 58 otrok, ostali bodo obiskovali podružnične šole v sosednjih krajih. Ravnatelj Stanko Šket pri tem poudarja, da vedno več staršev otroke, ki bi morali glede na šolski okoliš obiskovati podružnične šole, vpiše v centralno šolo, razlogi pa so, kot pravi, različni. V podružnični šoli v Mestinju bodo tudi zaradi tega prihodnje šolsko leto le štirje prvošolci, na Sladki Gori celo samo dva. Tako oblikujejo kombinirane razrede. Po trenutno veljavnih normativnih sicer vseh šest podružnic zaenkrat še dosega pogoje za delovanje. AD Upokojence bo vodil staro-novi predsednik ŠENTJUR - Največje društvo v kraju, ki šteje kar tisoč članov, bo po petkovem občnem zboru še naprej vodil dosedanji predsednik Stane Zupanc. V tretji mandat stopa s podobnimi zavezami kot doslej. Članstvo pa bi radi povečali vsaj za desetino. Viziji, da bi članstvo naraslo celo na 1500 članov, so se odpovedali. V nekaterih krajevnih skupnosti so namreč v tem času ustanovili lokalna društva upokojencev. Programsko ostajajo pri začrtanih smernicah. Gojijo namreč več kot 30 različnih dejavnosti, od športnih, izobraževalnih, zdravstvenih, popotniških do družabnih. Najbolj so ponosni na projekt Starejši za starejše, ki jim je že pred časom zagotovil celo status humanitarne organizacije. S tem se lahko ponašajo kot edino tovrstno društvo v regiji in eno od štirih v Sloveniji. O vse slabši socialni sliki starejših namreč govori tudi podatek, da so v zadnjem obdobju zabeležili tudi večje število izstopov članov. »Žal se dogaja, da je tudi članarina v višini osmih evrov letno za marsikoga prevelik strošek,« je še povedal Stane Zupanc. AD Kdo bo novi tajnik? ROGATEC - Dolgoletni tajnik občine Pavel Strajn se je v začetku lanskega oktobra upokojil. Občina zdaj išče novega tajnika. Po Strajnovi upokojitvi je naloge tajnika kot vršilka dolžnosti prevzela Agata Tepeš, zaposlena v občinski upravi, ki pa je lahko vršilka dolžnosti, kot določa zakonodaja, največ pol leta. Občina je tako prejšnji teden objavila javni natečaj za novega tajnika, ki bo to funkcijo opravljal za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Natečaj se končuje prav danes, v četrtek, izbrani kandidat pa bo delo začel opravljati v prvi polovici aprila. Med drugim bo organiziral in koordiniral delo občinske uprave in sodelovanje z drugimi organi, pripravljal bo analize in razvojne projekte in vodil upravne postopke, aktiven pa bo tudi na terenu. AD Kotnik dokončno ob mandat ŠOŠTANJ - Svetniki so sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega sveta Dragu Kotniku. Občinska volilna komisija je na podlagi poizvedb pri direkto-ratu za pravosodno upravo ugotovila, da je svetnik Kotnik obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. Hkrati s prenehanjem svetniškega mandata Kotniku bo prenehalo tudi članstvo v vseh občinskih organih in drugih zavodih, kjer je bil imenovan kot predstavnik občinskega sveta. Na sklep ima Kotnik še možnost pritožbe, v nasprotnem primeru bo komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja začela postopek za imenovanje nadomestnega člana občinskega sveta. US AKTUALNO 13 Boj za odpadno embalažo Javna podjetja proti zasebnim družbam, vmes gospodarstvo in občani - Država je ustvarila zmedo in nepravičen sistem Sortirnico so v Celju postavili s pomočjo evropskih sredstev, zaradi spremembe pri ravnanju z odpadno embalažo pa ima Simbio z njo več stroškov kot prihodkov. Marko Zidanšek: »Podobno kot pri embalaži je tudi pri bioloških odpadkih, za katere smo v Celju zgradili kompostarno, država pa je nato spremenila uredbo o zbiranju teh odpadkov. Ljudje lahko zdaj kompostirajo doma. Tako imamo namesto 14 kompostarn ali še manj, kjer bi bil sistem nadzorovan, 300 tisoč ali še več individualnih žarišč toplogrednih plinov.« Ko odvržete embalažo, po možnosti v ustrezen zabojnik, se ta čez čas znajde v regionalnem centru za ravnanje z odpadki. V tamkajšnji sortirnici embalažo razvrstijo glede na sestavo in jo pripravijo za odvoz. Po tako imenovani embalažni shemi, ki jo je uzakonila država, to embalažo prevzamejo zasebna podjetja, ki imajo okolje-varstveno dovoljenje. V Sloveniji to počnejo štiri družbe, in sicer Slopak (ki ima največji delež), Inter-seroh, Gorenje Surovina in Ekodin. Odpadki so denar, zato ni vseeno, kako ta proces poteka, kdo si odreže največji kos in kje smo pri vsem skupaj občani, tisti, ki pridno ločujemo odpadke in plačujemo za njihov odvoz in obdelavo. Da so pri sistemu ravnanja z odpadno embalažo stvari neurejene in nepravične, trdijo tako v javnih komunalnih podjetjih kot v zasebnih družbah za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Le da so izhodišča enih in drugih povsem različna. Javno podrejeno zasebnemu Celjski primer ravnanja z odpadki je dolgo veljal za vzorčnega, sofinancirala ga je tudi Evropa. Rcero je primer celovitega ravnanja z odpadki iz 24 občin Savinjske regije. Do julija 2009 bi podobne centre morale imeti vse regije v Sloveniji in ker jih nimajo, si je država doslej prislužila že dva evropska opomina, rok pa je prestavljen na leto 2015. Namesto da bi bili Celjani pohvaljeni, so kaznovani, pravi direktor Simbia mag. Marko Zidanšek. Po uredbi o ravnanju z odpadno embalažo jo morajo namreč oddati zasebnim družbam glede na njihove deleže v preteklem letu. Te Simbiu plačajo stroške sortiranja, ki pa niti približno ne pokrijejo vseh stroškov sor-tirnice. Same nato ustvarjajo dohodek s prodajo teh surovin. To pa ni njihov edini vir, saj dobijo še embalažnino, ki jo plačujejo podjetja za to, da nekdo poskrbi za njihovo odpadno embalažo. »Mi imamo z embalažo samo delo, zaslužijo pa zasebniki,« pravi Zidanšek. Kot dobri gospodarji ne smejo ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki. »Toda s sortirnico na tak način ne moremo zaslužiti in bi jo zato morali zapreti. 24 občin in država bi v tem primeru morale vračati evropski denar. Vse to so povzročili lobiji v državi, ki jim je uspelo, da smo javna podjetja v podrejenem položaju glede na zasebnike,« opozarja Zidanšek na nelogične poteze države. Po njegovem mnenju je 10 in več milijonov evrov na ta način odšlo iz sistema ravnanja z odpadki. Vse to nazadnje plačajo občani z višjimi zneski na položnicah, zaključuje. Komunalna podjetja vračajo udarec Njegov predlog je zato že pred časom bil, da bi logiko obrnili: embalažnino bi obdržalo ministrstvo za okolje. Zasebne družbe bi se pri komunalnih podjetjih borile za svoje deleže in na osnovi teh dobile plačilo. S tem bi odpadle tudi težave, ki se pojavijo septembra, ko em- balaže nihče več noče, saj zmanjka denarja. Manjši povzročitelji namreč niso zajeti v sistem (manj kot 15 ton embalaže letno). »Minister bi tako imel v rokah škarje in platno, česar zdaj nima!« opozarja Zidanšek, vendar predlog ni bil sprejet in zato so se lotili drugega projekta, to je ustanovitve svoje DROE v okviru nekaterih večjih komunalnih podjetij. V Embakomu, kot so družbo poimenovali, bi imela javna podjetja in en zasebni partner vsak do 9-odstotni delež. Prav pred dnevi je agencija za varstvo konkurence odločila, da to lahko storijo. »Dobiček se bo vračal v sistem, ker sicer ne moremo pokrivati stroškov,« pravi Zidanšek. O tem, da bi zaprl sortirnico, si niti ne upa razmišljati. Boj za deleže Tudi družba Embakom se bo spopadla s težavo, kako kot novinka na trgu sploh priti do deleža prevzemanja odpadne embalaže. Te deleže namreč vsako leto določi ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Interseroh najbolj glasno opozarja, da je ta delitev nepravična in nezakonita. Proti ministrstvu je zato sprožil celo nekaj tožb. Upravno sodišče je odločilo, da morajo biti deleži določeni pravilno in z upravno odločbo, spremenilo pa se ni še nič, poudarja direktorica Interseroha Mateja Mikec. Po njenem sedanja ureditev škodi vsem vpletenim v sistem, posledice pa so lahko različne, od zadrževanja prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javnih komunalnih služb do finančnega zloma katere od DROE, pri čemer bi lahko tudi več kot polovica količin zbrane odpadne embalaže ostalo pri komunalnih službah, saj je prevzemanje le-te največji strošek. Zaradi ustanavljanja špekulativnih podjetij pa bi se po njenem mnenju lahko sesul celoten sistem. Za prenovo sistema Jure Fišer, direktor Gorenja Surovine, meni, da slika ni tako črna in da prav pri ravnanju z odpadno embalažo izpolnjujmo večino nacionalnih ciljev. »Sistem načeloma deluje, je pa potreben prenove. Podpiramo idejo, da je treba deleže prevzemanja embalaže določati v upravnih postopkih, da se lahko družbe tudi pritožijo. Zajeti je treba tudi povzročitelje z manj kot 15 ton odpadki letno, uvesti bančne garancije za vse sheme in z izvajalci javne službe delati z roko v roki, da se bo izboljšala struktura pobrane embalaže in čistost frakcij. Samo 35 odstotkov je namreč dobrih frakcij, ki lahko gredo v reciklažo, ostalo gre v energetsko uporabo,« je predloge sprememb povzel Fišer. Nezadovoljni so torej vsi, tudi gospodarstvo, ki si želi stroškovno učinkovit sistem, brez preplačevanja em-balažnin. Vsi vpleteni so na probleme opozorili tudi na nedavnem okoljskem simpoziju v Celju, ki ga je pripravilo podjetje Fit media, in svoje pripombe ponovno naslovili na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. So interesi posameznikov res tako močni, da spremembe niso mogoče? TATJANA CVIRN Foto: GrupA (arhiv NT) OKOLJSKA PACKA Luknja pri luknji Številne ceste na Celjskem so po zimskih mesecih razdejane, zato bo popravilo velik finančni zalogaj za vse občinske proračune. Bralec Urban Strenčan je opozoril na zelo poškodovano vozišče na cesti od križišča v Šmartnem v Rožni dolini čez Pepelno do križišča za Rupe in Jezerce. Piše, da se nad tem odsekom pritožuje ogromno sokrajanov in da ne vedo, kam naj se obrnejo, spadajo pa v občino Celje. Cestna služba pride občasno, v luknje vsuje lopato ali dve asfalta, ampak ta zaleže samo nekaj dni, potem se luknje ponovijo ali pa je še slabše, opozarjajo. TC 14 KULTURA Celje v znamenju smeha Letošnji festival Dnevi komedije brez spremljevalnega programa V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se je prejšnji četrtek začel tradicionalni 22. festival Dnevi komedije. Tri zaporedne konce tedna ob četrtkih, petkih in sobotah se bo zvrstilo devet predstav, od tega osem tekmovalnih. Zaradi zmanjšanja finančnih sredstev je letošnji festival brez spremljevalnega programa. Na letošnje Dneve komedije so slovenska gledališča prijavila do zdaj najmanj predstav. Selektorica festivala Tatjana Doma je tako izbirala med 16 prijavljenimi komedijami. Zanimiva novost je tudi ta, da je letos manj predstav v izvedbi inštitucionalnih gledališč in več predstav manjših, komercialnih zavodov ter društev. Do zdaj najbolj navdušile komedijantke Prva med osmimi tekmovalnimi predstavami je bila prejšnji četrtek glasbeno-kri-minalna komedija z naslovom Parole parole ali Ni bila peta, bila je deveta v izvedbi Gledališča Koper in v režiji Jake Ivanca. Komedijantka večera je postala Lara Jankovič, ki gledalcev ni očarala le s svojo igro, temveč tudi s čudovitim petjem. Predstavo, ki ji je občinstvo dodelilo oceno 4,58, namreč zaznamujejo glasbeni Do zdaj je občinstvo najbolj navdušila komedija Sleparja v krilu v izvedbi Najnižjo oceno je do zdaj prejela komedija Sen v izvedbi Prešernovega SLG Celje. Sledi predstava Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta. gledališča Kranj. vložki popularnih italijanskih popevk. Celjski gledališki ansambel se je naslednji dan predstavil s komedijo Sleparja v krilu v režiji Borisa Kobala. Občinstvo je predstavi, v kateri imata osrednjo vlogo splet-karska, brezposelna igralca, ki želita s prevaro do bogate dediščine, namenilo do zdaj najvišjo oceno, in sicer 4,78. Za komedijantko večera je izbralo Pio Zemljič. Prvi teden letošnjih Dnevov komedije so v soboto sklenili gledališčniki Prešernovega gledališča Kranj s komedijo Sen v režiji Mateje Koležnik. Občinstvo je predstavi, v kateri je osrednja vloga namenjena vprašanju, kaj je umetnost in kaj je »blef«, dodelilo oceno 3,63. Najbolj prepričljiva komedijantka večera je postala igralka Vesna Slapar. Konec tedna tudi lutkovna predstava za odrasle Danes (četrtek) bo na sporedu četrta tekmovalna predstava, in sicer poročna melodrama Filumena Mar-turano v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica ter v režiji Katje Pegan. Kot napovedujejo ustvarjalci, gre na prvi pogled za komično, celo groteskno zgodbo o poroki in Žirija v sestavi lanskega žlahtnega režiserja Jaše Jamnika, gostujočega režiserja v celjskem gledališču Nebojše Bradiča in ravnateljice Osnovne šole Lava Marijane Kolenko izbira žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja in žlahtno komedijantko oziroma komedijanta. ljubezni, a se ob podrobnejšem spremljanju predstave izkaže za kompleksnejše in kritično zastavljeno dramsko besedilo. Besedilo namreč ne obravnava le položaja in pojmovanja žensk sredi katoliške Italije, temveč zgodba govori predvsem o tragiki malega italijanskega človeka. Kot peta tekmovalna predstava bo jutri (v petek) monokomedija Star foter, v kateri se igralec Janez Hočevar Rifle sooča s tegobami staranja. Drugi teden festivala bo v soboto končala lutkovna predstava za odrasle, politična satira Živalska farma v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana v režiji Vita Tauferja. ŠO Foto: SHERPA Skupinska razstava celjskih slikarjev Plesno popotovanje Koreodrama He, he helium občinstvo popeljala po nekdanjem jugoslovanskem kulturnem prostoru Plesno popotovanje po po-stjugoslovanskem prostoru je nastajalo dva meseca prav v Velenju, mestu, ki je na svojstven način povezano z nekdanjo Jugoslavijo. Predstava se bo na slovenske odre ponovno vrnila jeseni, do takrat pa bo He, he, helium poletel po številnih festivalih držav nekdanje Jugoslavije, kjer bo pozivala k zbliževanju in razumevanju. Celjska likovna skupina Pro Tempore je v Kvartirni hiši v Celju odprla razstavo likovnih del. Vsakoletne skupinske predstavitve pričajo o ustvarjalnosti članov tako na področju likovnih tehnik kot izrazov in nenazadnje tudi na področju motivike. Skupina Pro Tempore, ki povezuje uveljavljenje celjske slikarje, deluje že nekaj let, svoja dela pa predstavi trikrat letno. »Čar našega dela je edinstvenost. Vsakdo ima izoblikovano lastno podobo, ki jo kot del skupine nadgra- juje,« pojasnjuje član skupine Stane Petrovič Čonč, ki se na razstavi predstavlja z oljnimi slikami. Kljub temu, da slikarji ohranjajo individualnost, lahko na razstavah neredko opazimo določene nenamerne skupne značilnosti. Njihovo delo že vse od ustanovitve skupine spremlja likovni kritik Mario Berdič. »Prva stvar, ki je pri skupini Pro Tempore ne opazi le likovni kritik, temveč vsak, ki spremlja njeno ustvarjanje, je, da se člani vedno znova zelo potrudijo in za vsako predstavitev razstavi- jo najnovejša dela. Slike prav vseh umetnikov namreč pričajo o njihovem neumornem raziskovanju, kar pomeni, da niso zaspali in da ne počnejo vedno enakih stvari, ampak se razvijajo in iščejo vedno nove možnosti.« ŠO, foto: GrupA Na tokratni razstavi predstavljajo slikarska dela Stane Petrovič Čonč, Jure Godec, Daniel Hrovat, Zoran Jošič, Drago Medved, Božidar Ščurek in Ljuban Šega. Tokratna razstava slikarske skupine Pro Tempore, na kateri se Celjani predstavljajo z akrili in oljnimi slikami ter najrazličnejšo motiviko, bo v celjski Kvartirni hiši na ogled do 2. aprila. Konec tedna so v Domu kulture Velenje premierno uprizorili plesno predstavo He, he helium, ki je nastala v sodelovanju med Hišo kulture Celje, Festivalom Velenje in drugimi projektnimi partnerji. Štirje plesalci, med njimi tudi Celjanka Mojca Majcen, ki je obenem tudi pobudnica projekta, so s plesom ponazorili potovanje po postjugo-slovanskem kulturnem prostoru. Ustvarjalci so navdih za zgodbo dobili ob branju pesmi bosanske pesnice Adise Bašic z naslovom He, he helium, v kateri avtorica med mašo občuduje balon, napolnjen s helijem. Slednji je v projektu prispodoba za nekdanjo skupno državo. Nekdanja Jugoslavija je bila namreč podobna balonu. Nekoč je bila lepa in bleščeča, v začetku 90. letih pa je razpadla, tako kot se počasi izpraznijo baloni, napolnjeni s helijem. Kljub novim državnim razmejitvam balon še vedno bdi nad prebivalci bivše Jugoslavije in jih tako kulturno povezuje, kar so s projektom kulturniki s širšega jugoslovanskega prostora tudi dokazali. Še posebej navdušila glasba Koreodrama, za katero je koreografijo pripravil makedonsko-nemški kore-ograf Igor Kirov, je zgodba Pobudnica plesnega projekta He, he helium je celjska plesalka Mojca Majcen (levo). o skupini potnikov, ki potujejo z vlakom. Vlak se iz neznanega razloga ustavi tik pred slovensko-hrvaško mejo. Skupina štirih mladih se tako po spletu okoliščin sreča v majhni čakalnici na lokalni železniški postaji, kjer se tudi začne plesna predstava. Občinstvo je v soboto še posebej navdušila glasba, ki jo je napisal slovensko-makedonski skladatelj in klarinetist Goran Bojčevski, pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka pa jo je posnel Orkester Hiše kulture Celje. ŠO Foto: GrupA KULTURA 15 f f i? C 1 i J Posebnost in zanimivost tega priljubljenega dela je nedvomno godalna zasedba, ki v originalni partituri ne vključuje violin oziroma te nastopijo zgolj v enem stavku. Originalna različica Rekviema navdušila Regionalna kulturna naveza Triangel v predvelikonočnem času že tradicionalno pripravlja koncert s sakralno tematiko. Lani je bil na programu Stabat mater baročnega skladatelja Pergoles-sija, letos so v Festivalu Velenje in Hiši kulture Celje pripravili izvedbo znanega Rekviema oziroma maše za umrle skladatelja Gabriela Faureja. Sopranistka Tanja Rupnik, velenjski baritonist Tomaž Kovačič, Zbor Antona Schwaba in Orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka so eno največkrat izvedenih vokalno-inštru-mentalnih del s sakralno tematiko in biser glasbene romantike prvič predstavili prejšnji četrtek v Orgelski dvorani velenjske glasbene šole. V nabito polni cerkvi sv. Danijela v Celju so koncert ponovili še v soboto. Posebnost njihovega koncerta je bila, da so izvajali prvo različico Rekviema v originalni inštrumen- taciji, ki jo le redko lahko slišimo na koncertnih odrih. Gre namreč za različico z zborom, dvema solistoma, s harfo, z orglami in godalno zasedbo, ki ne vključuje violin oziroma te nastopijo zgolj v enem stavku. Tovrstna izvedba je bila še toliko bolj zanimiva, ker so glasbeniki s Celjskega Rekviem v tej obliki izvedli sploh prvič v širši regiji, najverjetneje pa tudi v Sloveniji. ŠO Foto: GrupA Na tretjem abonmajskem koncertu je kot solist s Celjskim godalnim orkestrom nastopil pianist Benjamin Govže. Godalni orkester zakorakal v pomlad Celjski godalni orkester pod dirigentsko taktirko Nenada Fir-šta je nastopil na tretjem abonmajskem koncertu v Narodnem domu Celje in tako z eno nogo že stopil v pomlad. Njegov tretji abonmajski koncert je bil namreč v znamenju romantičnih skladb iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Celjski godalci so se predstavili z izborom romantične klasične glasbe, napisane v razponu štirih desetletij. Eno temeljnih poslanstev Celjskega godalnega orkestra je med drugim tudi izvajanje domače glasbene dediščine. Tako so tokrat poleg skladb evropskih skladateljev, kot so Max Reger, Arnold Schonberg, Felix Mendelssohn Bartholdy in Jean Sibelius, zaigrali tudi delo slovenskega skladatelja Matije Bravničarja. Eden od dveh solistov, ki sta tokrat nastopila s celjskimi godalci, je bil dolgoletni član in koncertni mojster Celjskega godalnega orkestra violinist Marko Zupan, danes zaposlen kot zdravnik v celjski bolnišnici. Kot solist je prav tako nastopil pianist Benjamin Go-vže, profesor klavirja v Glasbeni šoli Celje. Naslednji abonmajski koncert celjskih godalcev bo konec aprila. ŠO Foto: GrupA BUKVARNA Rad bi šel ... domov Knjige Potovanje domov (The Journey home) avtorja Leeja Ca-rrolla v knjižnici nisem opazila, trenutno je samo v angleškem jeziku. To je knjiga za počitek duše in potovanje v sebe. Za iskanje odgovora, ali smo ljudje le ljudje ali smo božanska bitja. Osrednja oseba knjige je Michael Thomas. Ujet v pustem vsakdanu, nezadovoljen, žalosten in obupan. V lastnem stanovanju ga preseneti vlomilec in ga poškoduje tako, da Thomas pristane v bolnišnici v komi. V mislih se mu naenkrat prikaže angel. Prestrašen Thomas dobi na vprašanje, ali je mrtev, odgovor, da je v prostoru, napolnjenem z ljubeznijo. Angel mu postavi vprašanje, kaj želi. Presunjen od topline, ki jo Thomas čuti ob tem bitju, pove, da želi domov. Rad bi bil miren, ljubljen, rad bi se prepustil, rad bi nekomu nekaj pomenil, je bil Thomasov odgovor. Takrat se začne njegova pot resnice. Pot skozi sedem hiš in srečanj sedmih angelov. Vsak mu bo postavil samo eno vprašanje: ali ljubi boga? In ta bog ... ni povezan s sistemom cerkve. V prvi hiši, hiši zemljevida življenja, sreča modrega angela. Ta ga pouči, da »stvari nikoli niso takšne, kot so videti« in da mora čovek najprej dobro skrbeti zase, šele nato oddaja dobro drugim, ki začutijo, da je tak človek našel samega sebe. Michael vidi, da je na zemljevidu življenja le ena sama samcata točka. V drugi hiši, hiši daril, ga čaka oranžni angel. Z njim spozna, da je čas za ljudi linearen, ne pa tudi za angele. Zanje obstaja samo »zdaj«, ni prihodnosti in ne preteklosti. Ko angel začuti njegove misli, mu zaupa, da ravno misli ustvarjajo človekovo realnost. Thomas dobi v dar meč resnice, ščit znanja in oklep duha. V tretji hiši ga sprejme zeleni angel. In Michael nenadoma ugotovi, da je pred njim - nag. Kje čutiš ljubezen, kje boga, sta vprašanji, ki ju dobi, in pokaže na srce. Narobe, angel mu pove, da je božansko v vsaki celici človeka. Pokaže mu, kako se lahko zdravi sam. Samo dovoliti mora, da so njegove celice zdrave. In vedeti, da je en del celote. V četrti hiši, hiši odgovornosti, ga pozdravi vijolični angel. Pri njem izve, da izkušnje v življenju niso samo lekcije, so tudi darovi. Thomasu angel pokaže film njegovega otroštva, mladosti, vidi, kaj je počel drugim, kako jih je prizadel. Ob tem čuti neizmerno bolečino. In toplino, ko mu angel razloži, da so bili starši izbrani zanj kot najlepše darilo. Pogovarjata se tudi o preteklih življenjih in Thomas ve, da to ne gre ravno skupaj z njegovo vero, a ga angel pomiri z besedami, da cerkev premalo govori o tem, da so ljudje koščki božanskega. »Vse, kar si, je povezano z vsemi, ki so, in ljubezen je najvišja,« doda. V peti hiši, hiši odnosov, ga pričaka rdeč angel. Pokaže mu 27 obrazov z angelskimi imeni. Med njimi so njegovi svojci, prijatelji in tisti, ki jih ni poznal. Vidi obraz ženske, ki je na cesti povzročila nesrečo, v kateri sta umrla njegova starša. Vsak od teh ga pozdravi in v tem spozna, da ima vsak svoje poslanstvo in da ni naključij. Thomas na tej točki opazi, da ljudje razmišljamo tridimenzionalno, toda svet je več od tega. Ob vstopu v šesto hišo, hišo ljubezni, ga čaka beli angel. Ljubezen je najčistejša, največja sila v vesolju, center, kjer ni časa. Prava ljubezen je tiha, točno ve, kdaj mora priti, in ve, kaj je odpuščanje, se vrstijo spoznanja. Na poti v sedmo hišo sreča očeta, a kaj hitro vidi, da je to namišljena podoba. V njej se skriva njegov temni del jaza. In v tem trenutku Thomas uporabi meč resnice, ščit znanja in oklep duha in premaga demonski del sebe. Tako doživi - ravnovesje. Tak stopi v sedmo hišo lastne vrednosti. Vrhunec knjige je ravno tu. Thomasa namreč zlati angel popelje pred obličje boga, ki je v njegovi podobi. Božansko je v vsakem človeku, se bere v vrsticah o sedmi hiši. Zdaj ima Thomas dokončno možnost odpreti vrata in stopiti na cilj: domov. Ko jih odpre, se znajde v bolnišnici, v svoji realnosti, prebujen iz kome. Ki pa je zdaj nekoliko drugačna. Čuti, da je spremenjen, pripravljen na pravilno dojemanje ljubezni, sočutja, odpuščanja. Ve, da je drugačen. Toda ali je to dom, ki ga je želel, se sprašuje. Dom je tam, kjer se počutiš vrednega, ljubljenega, brezskrbnega in kjer veš, da imaš svoje poslanstvo. Dom je tam, kamor pripadaš, so odgovori, ki jih je našel. V svojem okolju - prej polnem razočaranj - se zdaj počuti bolje. Spremenil je sebe. In s tem svet okoli sebe. Dober nasvet za vse nas . SIMONA ŠOLINIČ OAVTORJU Lee Carroll je ameriški pisatelj, ki je do zdaj napisal že več kot deset knjig o duhovnosti, veliko časa je posvetil pisanju o indigo otrocih. Američani ga poznajo kot osebo, ki ljudem prenaša sporočila Kryo-na, angelskega bitja. Na srečanjih, kjer ljudje poslušajo o življenju, ljubezni, zdravju, se zbere tudi po več tisoč ljudi. Njegova sporočila najdete na spletu. 16 NAŠA TEMA Pasti in prednosti zava Lastniki hiš in stanovanj naj zavarujejo svoje premoženje, vendar naj podrobno pregledajo zavarovalno polico Med takšnim in drugačnim terenom, kot rečemo delu novinarstva, se nenehno učimo. Nazadnje smo se nekoliko nejeverno nasmihali ob pripovedi Vinka Rakuna, da za podrto streho na objektu ne bo dobil odškodnine, ker ni zapadlo 85 centimetrov snega v 24 urah. Drži kot pribito in to pri večini zavarovalnic. Mogoče se sliši smešno, vendar se hitro pojavi vprašanje, če Slovenci namenjamo dovolj pozornosti premoženjskemu zavarovanju. Pri zavarovanju stanovanja oziroma stanovanjske hiše se potrošniki največkrat soočijo s težavami, ko pride do izliva vode v stanovanju, toče in seveda tudi poplav. Posebej za poplave je značilno, da je to nevarnost treba zavarovati dodatno, saj je večina osnovnih zavarovanj ne vključuje. Med ljudmi pogosto slišimo, da je za zavarovanje škoda denarja. Tudi od takšnih, ki so za nakup ali obnovo stanovanja postrgali ves denar. Vsekakor velja, da so takšna »varčeva- nja« zgrešena, še posebej pri objektih, zgrajenih na poplavno nevarnih območjih, kar bi lahko rekli skorajda za večino krajev na Celjskem. Ravno ob škodnih dogodkih, kot so naravne nesreče, se pogosto pokaže, da marsikatera zavarovalna polica ni ustrezna, zavarovalne vsote so prenizke, prav tako police ne krijejo vseh potrebnih tveganj. Men- Zavarovanec je ob nastanku škode dolžan poskrbeti, da se škoda omeji oziroma preprečiti nastanek nadaljnje škode. Dogodek mora čim prej prijaviti zavarovalnici. V nekaterih primerih je potrebno poklicati tudi policijo. Škodo naj tudi poslika in tudi drugače kar najbolje dokumentira. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji še vedno nezavarovanih od 25 do 30 odstotkov hiš in okoli 15 do 20 odstotkov stanovanj. Številne nepremičnine sicer so zavarovane, toda precej pomanjkljivo. Dogaja se, da ljudje hišo zavarujejo za zavarovalno vsoto, ki je višja od njene gradbene vrednosti. Tako plačujejo previsoko premijo. Na drugi strani so primeri, ko ljudje hišo zavarujejo za zavarovalno vsoto, nižjo od resnične vrednosti, da privarčujejo pri premiji. Tako eni kot drugi se ob nastanku škode jezijo, ker jim zavarovalnica izplača manj, kot so računali, da bodo dobili. Ko se zgodi Ob zadnji poplavi smo slišali opozorila, da je zavarovalnica izplačala le del zneska, »čeprav smo imeli vse zavarovano,« kot se je pri-dušal eden od Šoštanjčanov. Voda je v poplavljeni etaži povzročila za 30 tisoč evrov škode. Seveda je oškodovanec računal, da bo celotno škodo pokrila zavarovalnica. Šele kasneje je ugotovil, da v sklenjenem osnovnem paketu kritje škode, nastale ob poplavi, ni zajeto. Do tega ne prihaja samo po krivdi premalo osveščenih lastnikov. Vedeti je treba, da zavarovalnice škodo krijejo samo do določene višine. Pred pretirano viso- kimi izplačili se že vnaprej zavarujejo tako, da določijo limit oziroma zgornjo mejo, do katere so ob poplavah in vdoru meteornih voda zavarovane stanovanjske nepremičnine in premičnine. Poglejmo še požare, kjer zavarovalnice ob zavarovanju na novo vrednost krijejo nastalo škodo na nepremični in opremi, seveda če je zavarovalna vsota ustrezno določena. Če poenostavimo: v hiši imate za 100 tisoč evrov opreme, med drugim tudi kavč, za katerega Preverite, katere stvari dejansko krije zavarovanje (predvsem posebnosti pri npr. steklih in/ali gospodinjskih oz. elektronskih aparatih). ste odšteli 10 tisoč evrov. Če ste opremo zavarovali za 100 tisoč evrov, boste za uničen kavč v požaru dobili 10 tisoč evrov. Če pa ste opremo zavarovali le za 50 tisoč evrov, to pomeni, da ste za polovico podzavarovani. Če je tako, bo zavarovalnica izplačala samo polovico vrednosti kavča. Ne le v hišah, pasti so tudi v blokih Vsi, ki stanujejo v blokih, naj ob priliki le preverijo za- Šele ko imate pred seboj ponudbe, ki ustrezajo vašim željam, primerjajte cene in se pogajajte za popuste. varovanje stanovanj, saj se dogaja, da skušajo upravniki zavarovalno premijo čim bolj znižati. Zaradi tega so v blokih zavarovalna kritja pogosto prenizka, zavarovanje pa je sklenjeno le za požarna tveganja, za nevarnost potresa in poplave pa ne. Pri izlivu vode je navadno zavarovana le skupna vertikalna cev, posamezni notranji priključki so odgovornost posameznega lastnika stanovanja. Če torej poči cev pri kotličku WC-ja in pride do izliva vode, se lahko zgodi, da zavarovalnica te škode ne bo krila. Če upravnik ne sklene ustreznega zavarovanja, lahko sami zavarujemo svojo lastnino, torej da poleg stanovanjske opreme zavarujemo tudi nepremičnino. V večini primerov sta to stanovanje in pripadajoča klet. Po grobih izračunih bi za zavarovanje 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja plačali približno 250 evrov letne premije. Po toči zvoi Da po sklenitvi zavarovanja ne bi bolela glav. Vsekakor je prepozno za ukrepanje, ko zavarovalnica noče izplačati odškodnine, ker sploh niste bili zavarovani za tovrstno škodo ali pa ni nastala na način, kot je predviden v splošnih pogojih. Če želite, da bo zavarovanje res doseglo svoj namen, je treba za primerna kritja poskrbeti že ob podpisu pogodbe, pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Zavarovanje doma potrebuje vsak lastnik nepremičnine. Škode, ki ob nesrečnih primerih nastanejo na hiši, stanovanju in stanovanjski opremi, so lahko zelo visoke, potrošnik pa jih brez ustreznega zavarovanja le s težavo krije sam. Pri zavarovanju doma zato ni smiselno preveč varčevati. A tudi najdražje zavarovanje ne nudi nujno najboljše zaščite. »Po- trošnikom svetujemo, da se o vsebini zavarovanja natančno pozanimajo že ob sklepanju zavarovanja. Ko pride do škode in zavarovalnica ne izplača odškodnine, ker zavarovanje nastalega škodnega primera ne krije, je že prepozno,« v imenu zPs navaja Jasmina Bevc Bahar. Pred podpisom pogodbe je treba oceniti potrebe in izbrati takšna kritja, da bo zavarovanje res doseglo svoj namen - tudi če mora potrošnik zato odšteti kakšen evro več. Pri ZPS so preverili, na kaj morajo biti potrošniki posebej pozorni, ko sklepajo zavarovanje doma. Zavarovanja na novo vrednost Zavarovanje nepremičnine (etažne lastnine) ščiti »lupino« stanovanja ali hiše. V večsta- Pri več zavarovalnicah primerjajte, kateri paketi vključujejo te nevarnosti in do katere mere (odbitne franšize, omejitve zavarovalnih vsot). NASA TEMA 17 rovane hiše Zagotovo ni odveč opozoriti, da je treba natančno poznati vsebino svojega zavarovanja; skrbno shraniti zavarovalno polico, dokumentacijo in korespondenco z zavarovalnico. Velja tudi, da ne podpišete pogodbe, dokler od zavarovalnice ne dobite natančnih pojasnil, nikakor pa ne podpisujte pogodb, ki ji ne razumete. Premoženje najbolje zavarujemo tako, da razmislimo o lastnostih svojega premoženja in o svojih potrebah. Izberemo nabor nevarnosti, ki dejansko lahko grozijo našemu premoženju, preverimo ponudbo različnih zavarovalnic in se odločimo za tisto, ki najbolj ustreza našim potrebam in željam. da ljudje med ponudbami zavarovalnic pogosto izbirajo le na podlagi cene. Tako smo tudi na Celjskem že doživljali, da so nekateri lastniki hiš in stanovanj šele ob poplavi ugotovili, da njihova zavarovalna polica sploh ne krije tveganja poplave ali ga krije samo do določenega zneska, ki je lahko bistveno nižji od škode. Seveda velja, da se je pametno odločiti za zavarovanje. Vendar police pač ni treba podpisati že ob prvem obisku zavarovalnega agenta. Preden se odločimo, je dobro vedeti, kaj točno si lahko obetamo. Ker vsi nismo strokovnjaki, je zaradi različnih zank pametno, da se posvetujemo z več zavarovalnimi agenti, pridobimo ponudbe vsaj dveh tujih in dveh domačih zavarovalnic. Dobro si je zapisati, kaj nas najbolj zanima, kje sami vidimo potencialne nevarnosti, potem pa je pametno naročiti izračun, da ugotovimo, koliko nas bo zavarovanje sploh stalo ... URŠKA SELIŠNIK Foto: Grupa, SHERPA (arhiv NT) Preberite, preden podpišete Številni zavarovanci različnih pasti ne poznajo, ker ob sklenitvi premoženjskega zavarovanja niso dovolj pozorno poslušali zavarovalnega agenta, mogoče agent ni pojasnil vseh podrobnosti ali pa - in teh primerov je menda največ - ker stranke niso pozorno prebrale drobnega tiska. Tudi v zavarovalnicah, kjer se seveda občasno jezijo zaradi obtožb o zavajanju, opozarjajo, naj zavarovanci natančno preberejo pogodbo, preden jo podpišejo. Da v pogodbi vse lepo piše in da zavarovalniški agentje niso dolžni razlagati že zapisanih dejstev. Kot je pojasnil eden od agentov, so dolžni odgovoriti na vprašanja, ki se nanašajo na zavarovalno pogodbo - če jih stranka seveda ne razume. Velja, da ko je pogodba podpisana, podpis pomeni, da zavarovanec pozna vsebino pogodbe in se z njo strinja. »Logično nam je, da se stranke natančno pozanimajo, kaj sploh podpisujejo,« pravi naš sogovornik, hkrati pa navaja, da v mnogih primerih temu ni tako. Od tod tudi kar nekaj pritožb in pripomb, ki letijo na zavarovalnice. Seveda upamo, da se vam kaj takega ne bo zgodilo. niti »Pri zavarovanju doma ne velja načelo 'manj je več'. Pametneje se je odločiti za širši obseg nevarnosti, ki jih bo krilo zavarovanje, npr. priporočljivo je razmisliti o potresnem zavarovanju, o zavarovanju izliva vode, razbitja stekel, posrednega udara strele, vloma in ropa, proti poplavi, če živite na poplavnem območju,« opozarja Mojca Štrucl iz ZPS. a Naredite spisek nevarnosti, ki lahko kritično ogrozijo vaš dom in za katere želite skleniti zavarovanje. novanjskih zgradbah je hkrati zavarovan tudi delež na skupnih prostorih. Stanovanjsko opremo je treba zavarovati posebej. »Potrošnikom svetujemo, da so pozorni pri talnih in stenskih oblogah ter steklu, ker jih različne zavarovalnice lahko različno uvrščajo - med opremo ali k nepremičnini,« je opozorila Mojca Štrucl, finančna svetovalka na ZPS. Pri zavarovanju stanovanj v večstanovanjskih objektih je nujno najprej preveriti, ali je za nepremičnino morda že sklenjeno zavarovanje preko upravnika in kaj to zavarovanje obsega. Ni potrebe, da bi stanovanje zavarovali dvakrat. Pomen zavarovalne vsote Bolje je skleniti zavarovanje na novo vrednost, kar pome- ni, da se morebitna odškodnina določa glede na novo vrednost nepremičnine oziroma opreme. »A ne gre za tržno vrednost, ampak gradbeno vrednost,« je izpostavila Štru-clova. Izbira dovolj visoke zavarovalne vsote je bistvena za izplačilo primerne odškodnine ob morebitnem nastanku nesrečnega primera. Mojca Štrucl opozarja predvsem na neenotno prakso določanja zavarovalnih vsot: »V preteklosti smo že ugotovili, da lahko celo pri isti zavarovalnici potrošnik za isto stanovanje dobi ponudbe, kjer se zavarovalne vsote razlikujejo tudi do 20 tisoč evrov.« Na ZPS potrošnikom svetujejo, naj bodo posebej pozorni na omejitve zavarovalnih vsot pri posameznih nevarnostih, kot so škoda ob poplavi, poškodbe keramičnih oblog, steklenih površin, dragocenosti in podobno. Včasih so tako nizke, da se potrošnik lahko upravičeno vpraša o smiselnosti zavarovanja. Dodatna težava so odbitne franšize, na katere potrošniki velikokrat niso pozorni. Ob visokih škodah tudi majhen odstotek škode, ki jo morajo kriti sami, lahko predstavlja velik udarec za njihov žep. Manj ni več Ali bo zavarovanje ustrezno varovalo dom, je seveda odvisno tudi od nevarnosti, ki so vključene v zavarovanje. »Zavarovanje doma je naprodaj v paketih in neizogibno so vanje vključene tudi nekatere nevarnosti, ki jih potrošnik ne potrebuje, hkrati pa mora za nekatere pošteno doplačati, saj sicer ne bo imel zagotovljenega takšnega kritja, ki bi omogočalo primerno povrnitev škode,« je poudarila Mojca Štrucl. ZPS je že večkrat opozarjala na pasti paketnih ponudb, ki »poskrbijo« za manjšo preglednost produktov na trgu. Pri pregledu ponudb menda ne naletijo le na jabolka in hruške, ampak kar na pravo sadno solato. Tako so tudi v ZPS opozarjali, da so za izbrani nabor nevarnosti zavarovalnice ponudile od najosnovnejših paketov, ki sploh niso zadostili želenemu obsegu zavarovanja, do širših kritij, ki so vključevali še množico nevarnosti, ki jih niso želeli. Ne prezrite drobnega tiska v splošnih pogojih. Pogodbo podpišite, ko vam bo njena vsebina v celoti jasna in razumljiva in ko boste natančno seznanjeni s tem, kaj plačujete in kaj za to dobite. mn7 Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjujemo preteklost, pomagamo pri razumevanju sedanjosti in soustvarjamo prihodnost. Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja. 18 ŠPORT Vsak dan iz Loč v Kidričevo Napadalec Celja Andraž Žurej in njegova nogometna prihodnost Andražu Žureju se je za imenitno podajo takoj z objemom zahvalil Benjamin Verbič. Mlado celjsko nogometno moštvo je odlično začelo spomladanski del 1. SNL. Najprej je v Novi Gorici iztržilo točko, potem pa v zelo pomembni tekmi nadigralo Muro in se točkovno oddaljilo od zasledovalcev ter si omogočilo mirno nadaljevanje, saj glede obstanka ne bi smelo imeti težav. V soboto je poleg že uveljavljenega 19-letnika Benjamina Verbiča zablestel njegov vrstnik, napadalec Andraž Žurej. Proglasili so ga za najboljšega igralca tekme. Predvideval sem, da me v pogovoru z »Žukijem« čaka zahtevno delo. Po zmagi nad Šenčurjem je bil zelo redkobeseden, po zmagi v Kidričevem sem ga vprašal, kakšna navodila je dobil, preden je vstopil v igro v 82. minuti, pa je odvrnil: »Trener je rekel, naj dam gol ...« Gre za skromnost? Res je, da ne govorim veliko. Vsekakor pa sem zagovornik načela, da naj športniki čim več povedo na igrišču in manj izven njega. V soboto ste navdušili. Mura ima, vsaj po imenih, zelo kakovostno moštvo, čeprav je v silnih denarnih težavah. Zakaj ste zmagali? Šlo je za precej specifično tekmo. V slačilnici nam je bilo rečeno, da bi bila zmaga izjemno dobrodošla. Bilo je prelomno. Če bi nas doletel poraz, bi se kaj hitro lahko znašli v neprijetnem položaju. Dobili smo navodila in jih skoraj v popolnosti upoštevali. Zanesljivo ste v zgornjem delu lestvice. Še obstaja bojazen glede izpada iz lige? Pred vami sta namreč tekmi z odličnima Olimpijo in Mariborom, ki sta na vrhu. Po mojem mnenju je obstanek zagotovljen v večji meri. Ljubljančani in Mariborčani so favoriti proti nam. Obračuna v Stožicah in Areni Petrol pa bosta enkratna priložnost za dokazovanje. V soboto ste drugič odigrali celotno prvenstveno tekmo. Se spominjate tiste prve? Ja, seveda, še kako dobro. To je bilo pred slabim letom, ko je Mura v Celju zmagala s 3:1, po sodnikovi napaki in ko je po prekršku na travi obležal Bezjak, go- stje pa so na priganjanje trenerja Šimundže oddrveli v protinapad in povedli. Je bilo pravično? Ne, nikakor. Stal sem v bližini. Šlo je za prekršek, po katerem so se igralci Mure odločili tako, kot pač so se. V soboto ste za 2:0 odvzeli žogo Cipotu, ki je nato padel, pred golom pa ste bili zelo prisebni. Zakaj niste sami zaključili akcije? Potem ko sem napadel Ci-pota in se dokopal žoge, sem se sam znašel pred vratarjem, toda zaslišal sem Benjaminovo kričanje. Bil je v boljšem položaju in sem mu podal. Za 3:0 pa je bila vam podana žoga, očitno ste pozorno spremljali prodor Stefana Cebare? Opazil sem, kako je vzel žogo nasprotniku in potegnil po boku. Potem je podal, žoga je letela mimo treh obrambnih igralcev. Šel sem do konca, kot pravimo, in dočakal žogo v neposredni bližini vrat. Ne smeva pozabiti, da bi vi že v Novi Gorici lahko odigrali celotno tekmo, toda bili ste preveč goreči. Najprej rumeni karton v 20. sekundi in svojevrsten rekord! Izgledalo je precej grobo, a ni bilo. Žoga se je Ndiayeju odbila. Mislil sem, da bom prišel do nje pred njim. Prav tedaj je nastavil nogo. Rumeni karton je bil sicer upravičen, marsikdo je pomislil tudi na rdečega . Tudi okoli 40. minute, ko ste storili napako, ki bi lahko bila usodna. Brcnili ste žogo po sodnikovem žvižgu oziroma prekinitvi. Lahko bi prejeli drugi rumeni karton. Kaj vas je zaneslo? Menda to ni bilo prvič. Moja poteza je bila sila nespametna. Zaneslo me je. Priznam, slišal sem žvižg. Toda ko si zatopljen v igro, ga podzavestno ne upoštevaš. Razlaga je po eni strani zahtevna, po drugi pa povsem enostavna. Doma ste v Ločah. Kje ste začeli trenirati? Pri 12 letih sem nekaj tekem odigral za Boč iz Poljčan. Boč v tej starostni kategoriji dotlej še nikoli ni premagal Aluminija. Naša ekipa je slavila s 3:2, dosegel sem vse tri gole. Povabili so me v Kidri- čevo. Pravzaprav Simon Vido-vič. Kasneje je bil tudi najbolj zaslužen za prestop v Celje. Kdo vas je vozil v Kidričevo? Ati in mamica. Vsak dan. Po pet ur sta »izgubila« vsakodnevno. Kje tiči vzrok za njuno odrekanje? Očitno me imata tako rada in sta mi želela omogočiti tisto, kar me najbolj veseli. Lani ste dosegli izenačujoči gol v izdihljajih povratne tekme polfinala pokala NZS. Brez njega bi Celje ostalo brez finala in nastopa v evropskem tekmovanju. Kdaj je prišlo do zloma stopalnice? V podaljšku. Ko sem sprejel žogo, sem stopil z nogo na travo in zaslišal pok. Kost je počila. Tedne prej me je bolelo stopalo in sem si ga vsakodnevno povijal. 14 dni pred tekmo je bolečina minila in prenehal sem z »bandaži-ranjem«. Ste v jesenskem delu dobili premalo priložnosti? Hm. O tem odloča trener. Med zimskimi pripravami sem se še bolj potrudil in upam, da se mi bo obrestovalo. Soigralci imajo o vas visoko mnenje, obenem pa pravijo, da bi lahko storili še precej več! Pride dan, ko na treningu nisem pravi. A se tudi glede tega popravljam. Vaša leva noga pravzaprav ni slabša od udarne desnice. Proti Muri ste zadeli in podali z levico, prav tako ste z njo zagotovili podaljšek proti Šenčurju. Kdo je zaslužen za to? V vseh selekcijah tako pri Boču kot Aluminiju so trenerji nenehno poudarjali, da moramo akcije zaključevati z obema nogama. Saj je vsepovsod tako. Očitno je meni uspelo, čeprav menim, da moram levico še bolj izuriti. Vas je štipendirala Športna loterija? Res je. Predlagal me je NK Aluminij. Kot osnovnošolec sem eno leto prejemal sto evrov na mesec. Bar^a ali Real ali nekdo tretji? Barval Kaj pa napadalec po vašem okusu? Mario Balotelli. Kompleten, vsestranski napadalec pa je Samuel Eto'o. Če pa govorimo o najboljšem nogometašu, je to zame Zinedine Zidane, ki je imel vsestransko znanje. Pod vodstvom selektorja Boruta Jarca ste igrali za reprezentanco do 16 let. Profesionalne pogodbe še nimate. Jo pričakujete v kratkem? S tem se ne bom obremenjeval. Res pa je, da bom na treningih in tekmah vložil še več truda. Odločitev je v rokah športnega direktorja. Odigrali ste 12 prvenstvenih tekem. Najbrž boste 13. pojutrišnjem v Stožicah. Kakšne so vaše možnosti? Olimpija igra zelo kombi-natorno. Okrepila se je še z Bobanom Jovičem, pridobila na samozavesti z zmago na povratni pokalni tekmi v Mariboru. Upam, da se je včeraj utrudila v Murski Soboti ... Vložili bomo vse moči. Bomo videli, za kaj bo to zadoščalo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Delo najstnikov zaokrožil kapetan Nogometaši Celja so v soboto navdušili v Areni Petrol in v 23. krogu 1. SNL ugnali Muro s 4:0. To je bila prva domača zmaga po 1. septembru, ko je v Areni Petrol padel Aluminij. V prvem polčasu je oba gola dosegel Benjamin Ver-bič, najprej po samostojnem prodoru iz »mrtvega kota«, nato pa še tik pred odmorom, ko je večino dela opravil še en 19-letnik, Andraž LESTVICA 1. SNL MARIBOR 22 16 4 2 50:16 52 OUMPUA 22 12 4 6 42:23 40 DOMŽALE 22 11 3 8 27:22 36 LUKA KOPER 23 9 8 6 29:26 35 CEUE 23 8 9 6 24:20 33 GORICA 23 7 610 31:42 27 RUDAR 22 6 7 9 23:34 25 TRIGLAV 22 6 610 22:29 24 ALUMINIJ 23 6 314 21:42 21 MURA 05 22 5 215 28:43 17 Žurej. V 2. delu je Mura poskušala znižati zaostanek, imela je pobudo in nekaj zrelih priložnosti. Potem pa je Stefan Cebara najprej imenitno zaposlil Žureja, v sodnikovem dodatku pa še kapetana Sebastjana Gobca, ki je postavil piko na i z izvrstnim volejem. Olimpija, Maribor ... Obramba je bila zelo zanesljiva, 18-letni vezist Miha Zajc lahkoten in domiseln (gre za kaliber članskega re-prezentanta), nasploh je trener Miloš Rus ohranil model prejšnjega trenerja. Ostal je trdno na tleh: »Dogajanje na igrišču ni napovedovalo tako izdatne zmage, s katero sem seveda zelo zadovoljen. Tudi za nas je bila tekma na nek način kvalifikacijska, namreč dosedanja bera točk še ni zagotavljala mirnega spanca. Žreb polfinala pokalnega tekmovanja nam je namenil Aluminij in ne morem reči, da sem nezadovoljen.« Prva tekma bo 10. aprila v Kidričevem, povratna pa teden dni kasneje v Areni Petrol. Za prijateljski tekmi z Italijo sta vabilo v mlado reprezentanco prejela Verbič in 21-le-tni Blaž Vrhovec, ki zaradi že 9. rumenega kartona ne bo igral proti Olimpiji: »Vsa čast naši obrambi, mi pa se bomo trudili, da bi žoga še hitreje in natančneje potovala.« Beni Verbič je poudaril: »Z Žurejem smo dobili dodano vrednost, garal je tudi v obrambi.« Naslednja tekma v Areni Petrol bo v sredo, 27. marca, proti državnemu in pokalnemu prvaku Mariboru. Obeta se zrcalna slika prejšnje sezone: pravočasna zagotovitev obstanka in »pot v Evropo« preko pokala NZS . DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Takole je Beni Verbič položil Cipota in vratarja Drakoviča ter poslal žogo v mrežo iz »mrtvega kota«. Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje ŠPORT 19 KmVHI Rf5 A ■ i THkViij SuKtf Z desne Mojca Pišek, Damjan Novakovič, župan Šentjurja Marko Diaci, Henrik Plank in Vladimir Artnak Plank in Piškova Najboljša športnika Šentjurja za leto 2012 sta jadralna letalka Mojca Pišek in atletski paraolimpijec Henrik Plank, za najboljšo ekipo pa je bil izbran Košarkarski klub Tajfun. Trener Damjan Novakovič je celotno moštvo popeljal na oder kulturnega doma, naslednji dan pa v dvorani Hruševec še v ligo za prvaka. 38-letni Henrik Plank je bil 4. v metu kopja in 7. v suvanju krogle na paraolimpijskih igrah v Londonu: »Zelo sem ponosen. Mislim, da so me prvega v Sloveniji kot invalida izbrali za najboljšega športnika. V juliju bom nastopil na svetovnem prvenstvu.« 35-letna Mojca Pišek iz Društva jadralnih padalcev Lintvar je na EP v Makedoniji osvojila ekipno prvo mesto: »Doma sem iz Sel pri Ptuju, fanta pa imam v Šentjurju. Klub Lintvar je bil namensko ustanovljen, da združi najbolj perspektivne športnike in da se tako znižajo stroški.« Predsednik Športne zveze Šentjur Vladimir Artnak je dejal: »Šport invalidov je mednarodno priznan in po paraolimpijskih igrah nismo imeli zadržkov znotraj komisije glede odločitve. Malce smo se tudi pozanimali, v Nemčiji je pred leti drugo mesto osvojila invalidka. OKS nam je priznal štiri kategorizirane športnike, košarkarji pa za naše okolje dosegajo izjemne uspehe.« DŠ Foto: OBČINA ŠENTJUR V Laškem najboljši karateisti Laško bo v soboto in v nedeljo gostilo enega največjih dogodkov v zgodovini slovenskega karate-ja, svetovni pokal Karate 1, World Cup Thermana Slovenija. V ospredju bodo tudi karateisti s Celjskega. Na turnirju je udeležbo potrdilo že šestintrideset držav. Slovenijo bo zastopalo preko trideset predstavnikov, kar je največ od dosedanjih turnirjev. »Kot tekmovalka že imam veliko izkušenj in vem, da lahko precej naredim, zato pričakujem veliko. Je pa veliko odvisno od dnevne forme in od nasprotnice, saj si lahko boljši, pa na koncu izgubiš,« pred pestrim koncem tedna meni članica Karate kluba Polzela Vesna Bezgovšek. Sebastjan Bu-dinja (KK Žalec) dodaja, da pritiska domačega občinstva ne pričakuje. »To je le še dodaten motiv in dodatna moč oziroma pomoč s tribun. Podpora bo odličen zagon na poti do dobrih rezultatov.« Njegova klubska sotekmovalka Lina Pušnik dodaja: »Veseli me, da bo takšen dogodek prvič tudi na naših tleh in zato pričakujem podporo prijateljev Z leve stojijo aduti s Celjskega: Matija Matijevič, Lina Pušnik, Vesna Bezgovšek in Sebastjan Budinja. in ostalih. Bom pa prvič na takšnem večjem tekmovanju in to bo zame velik izziv. Želji po rezultatu in dokazovanju sta veliki. Konkurenca je precejšnja, vendar pa smo dobro trenirali in optimistično pričakujemo turnir.« Oba tekmovalna dneva se bosta začela ob 9. uri. MITJA KNEZ Žolnirjeva in Drakšič Športnika in športnico preteklega leta so razglasili tudi v Žalcu. Najboljša v letu 2012 sta bila judoista Urška Žolnir in Roki Dra-kšič. Naziv najboljše ekipe je pripadel odbojkaricam šempetrske Alianse. Izbor je bil pričakovan, zato presenečenj ni bilo. »Ti nazivi so se v zadnjih mesecih vrstili eden za drugim, vsak pa mi ogromno pomeni. Vsak ima posebno mesto v moji zbirki. Od olimpijskih iger je že precej časa, a po drugi strani je čas zelo hitro pretekel. Še vedno se mi ogromno dogaja, aktivna sem vseskozi,« je z nasmeškom na obrazu dejala Urška Žolnir in za tem misli usmerila v prihodnost. »Zdaj se v prvi polovici leta posvečam mlajšim, ki že osvajajo medalje na svetovnih pokalih, druga polovica bo namenjena meni. V novi kategoriji se bom poskusila prebiti naprej, najbolj pa si želim, da bi nadaljevala brez poškodb.« Venomer razigran in poskočen Roki Drakšič je pristavil: »Doma imam vsako priznanje lepo razstavljeno. Vsak spominek, vsaka medalja in pokal so lep spomin. Prejšnje leto je bilo sicer leto vzponov in padcev. Končalo se je z uspehom, zato se ga spominjam z lepimi občutki.« Tretje najboljše v državi so bile preteklo sezono od-bojkarice Alianse, ki pa so na dobri poti tudi letos. Ekipo vodi Beno Božič. »Veseli smo, da smo znova osvojili ta laskavi naziv, ko je za Župan občine Žalec Janko Kos je zaključek prireditve pospremil na šaljiv način, ko je dejal: »Urška Žolnir ne potrebuje varnostnika ob sebi. Ona zna olimpijsko medaljo varovati sama ...« nami ogromno odrekanj in težkega dela. Prejšnje leto je bilo za nas zelo dobro, potem ko je celoten klub izjemno napredoval, vpisali pa smo tudi najboljši dosežek v zgodovini kluba. V novi sezoni bi bila uvrstitev višja od tretjega mesta prava senzacija, a v športu so se že dogajali čudeži, mi pa imamo še vedno možnost, da to nadgradimo.« MITJA KNEZ Martina z »novim« komolcem Konec tedna bo v španskem Castellonu 13. evropski zimski pokal v metih. Na njem bo nastopila tudi atletinja celjskega Kladi-varja Martina Ratej. Slovenska rekorderka v metu kopja je zmagala na lanskem zimskem pokalu v metih v črnogorskem Baru in ponovila uspeh iz leta 2010. Martina je letošnjo sezono začela na zimskem državnem prvenstvu v metih, na Ptuju je njeno orodje pristalo pri 59,54 m. Njen trener Andrej Hajnšek je pojasnil, da je to spodbuden izid po lanski operaciji komolca. Zimsko sezono pa je z dvema mitingoma v Nemčiji zaključil Robert Renner. Njegov najboljši izid v skoku s palico je bil 545 cm. Omenimo še uspešne celjske atlete v mlajših kategorijah. Na zimskem državnem prvenstvu v Domžalah so bili podprvaki: pionirka CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Martina Ratej Lina Čater v metu kladiva, starejši mladinec Miha Ura-nič v metu kopja, v suvanju krogle pa starejša mladinka Nina Ramšak, pionir Marko Šimunovič in starejši mladinec Leon Kumprej. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA V ligo za prvaka z Zlatorogom in Tajfunom S tekmami 18. kroga se je zaključil redni del sezone za košarkarje. Prvo mesto so osvojili Laščani, drugo Domžalčani, tretje Šentjur-čani in četrto Mariborčani. Liga za prvaka se bo začela v sredo, 20. marca. Zlatorog je v zadnjem krogu s 75:73 premagal Helios in si zagotovil prvo mesto, četudi je bil pred zadnjo tekmo na četrtem. Izjemen niz Tajfuna je bil prekinjen na gostovanju v Rogaški (79:75), vendar pa so se Šentjurčani že v prete- klem krogu veselili uvrstitve med najboljše. Celjsko območje bo imelo tako v boju za polfinale končnice državnega prvenstva dve ekipi. Četvorki, ki je bila najboljša v prvem delu sezone, se bosta zdaj pridružili še Union Olimpija in Krka. »Optimistično zremo naprej, ko smo že v prvi polovici sezone naredili vse. Več od tega, kar se je od nas pričakovalo. V drugem delu se bomo spogledovali s polfinalom. Imamo vse možnosti, da nam to uspe. Pred nami so zdaj analize in manjše spremembe v igri. Je pa veliko že to, da smo po dolgem času v Laškem zadržali kader, s katerim smo začeli sezono. Mislim, da se to še ni zgodilo in s tem kažemo košarkarsko zrelost. Verjamem, da smo na pravi poti,« je pred drugim delom sezone dejal trener Zlatoroga Miloš Šporar. Tajfun bo v 1. krogu lige za prvaka gostil Union Olimpijo, Zlatorog pa mariborski Messer. MITJA KNEZ 20 ŠPORT Zlatorog tudi za košarkarje Dvorana za rokometaše bo gostila košarkarje - Te dni objava razpisov Celje bo med 4. in 9. septembrom gostilo šest reprezentanc predtekmovalne skupine C evropskega prvenstva v košarki. Kot pravijo v družbi ZPO Celje, ki gospodari z javnimi športnimi objekti v občinski lasti, bo dvorana Zlatorog za tekmovanje pripravljena tako, kot to zahtevajo v Mednarodni košarkarski zvezi. Obnova in preureditev dvorane bosta stali med 350 in 400 tisoč evri, v prihodnjih tednih pa bo treba še natančno doreči, kako bodo kriti stroški izvedbe predtekmovalnega dela prvenstva. V Celju imajo za obnovo in pripravo dvorane namenski denar, ki ga sicer zberejo z najemnino za objekte in je v obliki posebne postavke tudi zajet v proračunu. Ker se denarja iz amortizacije ne sme porabljati za plačila najemnin oziroma izposojevalnin, bodo v družbi ZPO vso zahtevano dodatno opremo za dvorano kupili. Stroški bodo glede na pripravljene projekte obnove ter spisek opreme, ki jo je treba kupiti, znašali med 350 in 400 tisoč evrov, približno polovico pa bo prispevala Fundacija za šport. Semaforja, koši in tla Mednarodna košarkarska zveza postavlja pogoje, kako morajo biti urejena prizorišča za prvenstvo. Tako bodo Celjani sicer objavili javni razpis za nakup dveh semaforjev, vendar je v pogojih, kakšna morata biti ta semaforja, navedenih toliko podrobnosti, da je že vnaprej praktično določen tudi proizvajalec. S tem je znana tudi okvirna cena, ki za dva semaforja znaša okrog 80 tisoč evrov. Ob tem je za dvorano treba kupiti še nove Lipko, maskota EuroBasketa, je že »spoznal« dvorano Golovec, večjo vlogo pa bo imel v Zlatorogu. koše, saj so zdajšnji stari že desetletje. Pripraviti je treba tudi tla, pri čemer so v Celju razmišljali o dveh možnostih. Prva bi bila nakup posebne talne obloge, s katero bi prekrili obstoječe talne površine v dvorani. Druga, za katero so se kasneje odločili, je dvakratno brušenje obstoječega parketa, saj je bilo brušenje tal v dvorani tudi sicer že predvideno. S prvim brušenjem bodo odstranili označbe za rokomet ter jih na igrišču prilagodili za košarko, po predtekmo-vanju pa bodo dvorano z drugim brušenjem »vrnili« rokometašem. Tuši na 2,25 metra Dvorano Zlatorog čaka do konca avgusta temeljita obnova. Pod zdajšnjim VIP-prosto-rom bo treba del tribune preurediti v ploščad za novinarje, povsem na novo postaviti elektronsko omrežje ter namestiti zaslone tudi izven dvorane, vključno s sliko na zaslonih ter z odštevanjem časa pa povezavo zagotoviti tudi do garderob. V dvorani je treba povečati svetilnost z zdajšnjih 1.300 na 1.800 luksov, kar ne zahteva le namestitve dodatnih žarometov, ampak tudi povečanje priključne moči. V dvorani mora biti nadomestni vir električne energije, kar pomeni nakup novega agregata, potrebni so zmogljivejša klimatska naprava in ob tem še vrsta manjših opravil. Temeljito bodo obnovili tudi garderobe in sanitarije. Glede na to, da je dvorana stara deset let, bi tudi sicer nekaj opreme že morali menjati. Zdaj bodo pri vseh delih pač mislili na to, da bodo v začetku septembra prišli v te prostore visoki fantje. Tako ne preseneča zahteva mednarodne košarkarske zveze, da morajo biti vrata v vse te servisne prostore visoka najmanj 2,10 metra, še 15 centimetrov višje pa bodo nameščeni tuši. Stroški za izvedbo? Kot pravijo v družbi ZPO Celje, glede priprave dvorane ne pričakujejo večjih težav, prav tako tudi ne z izvedbo treningov, ki jih bodo reprezentance imele v Laškem v dvorani Tri lilije. Vprašanje, ki ga bo treba čim prej doreči, je, kako bodo krili stroške organizacije in izvedbe celjskega dela predtekmovanja, saj je prirediteljica Košarkarska zveza Slovenije. Ker zvezi pripadajo vsi prihodki s prvenstva, v Celju pričakujejo, da bo ta krila tudi stroške. Gre seveda za najem, čiščenje dvorane, zagotavljanje varnosti ter delo vseh drugih servisnih služb. Mestna občina oziroma družba ZPO kot gostitelja nimata od prvenstva nobenih neposrednih prihodkov, zgolj za lastno promocijo in nikakor ne za nadaljnje trženje je Celje v dvorani dobilo na voljo le nekaj kvadratnih metrov oglasnega prostora. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Veplas v 1. ligi! Tudi Nazarje? Klub malega nogometa Dobovec se je uvrstil v finale končnice državnega prvenstva v futsalu. Na vseh treh tekmah je bil boljši od Vuka in ga izločil z izidom 3:0 v zmagah. V soboto je Dobovec po dveh domačih tekmah gostoval v Ljubljani in zmagal s 6:3. Po dva gola sta dala Vrabel in Vojsk, po enega pa Peček in Marot. V finalu se bo Dobovec spopadel z Litijo, ki je prav tako z rezultatom 3:0 premagala kobariški Oplast. Prvi tekmi finala bosta 5. in 12. aprila v Litiji. Podvig je uspel velenjskemu Veplasu, ki je osvojil prvo mesto v 2. ligi in se veselil statusa novega prvoliga-ša. Drugo mesto je pripadlo Sevnici, ki bo v kvalifikacijah želela prvoligaško mesto odvzeti Nazarjam. Prvi dvoboj bodo jutri gostili Savinjčani. DŠ, foto: TimE Trenerju Alešu Poredskemu je uspelo Dobovec pripeljati v oba domača finala. Na kratko Svetovni prvak slavil v svetovnem pokalu Arosa: Deskar Rok Marguč, letos svetovni prvak v paralelnem slalomu, pred dvema letoma pa svetovni podprvak v veleslalomu, je prvič dobil tekmo svetovnega pokala. To mu je uspelo v švicarski Arosi. Laščan je zmagal v paralelnem veleslalomu. Priznal je, da zmage ni pričakoval, saj mu na zadnjih treningih ni šlo najbolje, pa tudi proga mu ni ustrezala. Toda storil je najmanj napak, kar je bilo, kot poudarja sam, odločilno. Zaslužena podpora s tribun Celje: V ponedeljek se je začela finalna serija državnega hokejskega prvenstva za mladince. Celjani so gostili Olimpijo in izgubili s 6:3. Prva tretjina se je zaključila brez golov, tedaj in tudi ka- sneje so si varovanci trenerja Roka Rojška priigrali nekaj zrelih priložnosti, toda šepala je realizacija v zaključkih napadalnih akcij. Ljubljančani so povedli s 3:0 in 6:1, toda Celjani se niso vdali in so še naprej navduševali glasno občinstvo. Zbralo se je okoli 400 gledalcev, kar je za mladinsko tekmo odlično. Gole so dosegli Matic Zupanc, nato Tim Ograjenšek po preigravanju preko dveh tretjin igrišča, in David Planko. Druga tekma bo danes v Tivoliju. Prihajajo Nemci Celje, Velenje: Sinoči se je s tekmama Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik in Trimo - Gorenje (pa tudi Cimos - Krka) začela liga za slovenskega rokometnega prvaka. Konec tedna pa se obetata spektakla v Zlatorogu in Rdeči dvorani. V soboto bo v prvi tekmi osmine finala lige prvakov v Celju gostoval Hamburg, dan kasneje pa se bo velenjsko moštvo v svoji dvorani spopadlo s Flensburgom. (DŠ) Panorama MALI NOGOMET 1. SL, 3. tekma polfinala končnice: Vuko - Dobovec 3:6 (0:2); Vrabel (4, 15), Peček (34), Vojsk (36), Marot (37, 40). NOGOMET 1. SL, 23. krog: Celje - Mura 4:0 (2:0); Verbič (18, 42), Žu-rej (79), Gobec (91), Luka Koper - Rudar Velenje 2:2 (1:1); Blažič (45), Brečevič (58); Firer (7), Eterovic (53), Olimpija - Maribor 1:1 (0:1), Aluminij - Gorica 1:3 (0:1). KOŠARKA 1. SL, 18. krog: Zlatorog - Helios 75:73; Čigoja, M. Lapornik 18, L. Lapornik 14, Dimec 8, Dugum 6, Nikolič Smrdelj, Zadnik 5, Mučič 1, Rogaška - Tajfun 79:75; To-mič 19, Horvat 16, Smajlovič 12, Miljkovic 11, Koštomaj 10, Kitanovič 7, Barač 4; Pri-morac, Ferme 17, Zimic 13, Pelc 11, Venezia 7, S. Sebič 4, Brolih, M. Sebič 3, Hopsi - Elektra 75:64; Robertson 19, Jagodnik 18, Martin 11, Mula-lič 10, Vujasinovič 9, Bristol 8; Podvršnik 19, Collins 10, Ju-levič 9, Bukovič 8, Bajramlič 7, Brčina 4. Vrstni red: Zlatorog 31, Helios, Tajfun, Maribor 30, Rogaška 29, Elektra 26, Mercator, Slovan, Hopsi 24, Grosuplje 22. 2. SL, 21. krog: Terme Oli-mia - Lastovka 83:69; Pun-gartnik 21, Spešič, Memčič 14, Pešič 11, Gobec 10, Tabak 7, Švigelj, Teržan, Plavčak 2; Glavaš 20, Balažic 13. Vrstni red: Portorož, Šenčur 37, Terme Olimia 33, Elektro Gorenjska 32, Lastovka 31, Radenska Creativ 30, Postojna 28, Hrastnik 27, Kolpa, Koper 26, Litija, Parklji 25, Branik 18. 3. SL - vzhod, 17. krog: Luxuris - Konjice 85:72, Nazarje - Medvode 79:84, Bi- strica - Vrani 94:77. Vrstni red: Krka B 34, Bistrica 31, Luxuris 30, Posavje Krško 29, Primafoto 25, Janče, Konjice, Calcit 24, Vrani 23, Komenda, Medvode 21, Nazarje 20. 1. SL (ž), liga za prvaka, 2. krog: Athlete Celje - Ilirija 91:68; Abramovič 33, Lisec 22, Gajic 11, Macura 10, Oro-zovic 7, Gabrovšek 6, Ocvirk 2; Tavič 26, Meden 14. Vrstni red: Athlete 31, Triglav 29, Grosuplje 28, Ilirija 25, Domžale, Ježica 22, Konjice, AJM 20, Odeja 18. ROKOMET 1. SL, 22. krog: Izola - Celje Pivovarna Laško 21:26 (13:16); Božič 8, Čosič 6; Žvi-žej 6, Skube 5, Mačkovšek 4, Zelenovic, Toskic 3, Mlakar, Razgor 2, Marguč, Poteko 1, Ribnica - Gorenje 20:37 (10:17); Pahulje, Patinič 4; Melic 9, Gaber 6, Dujmovič 5, Medved 4, Bezjak, Dolenec, Miklavčič 3, Marušič 2, Cehte, Golčar 1. Vrstni red: Gorenje 42-2, Celje 39-5, Cimos 33-11, Maribor 32-12, Trimo 23-19, Krka 22-20, Sviš 18-26, Ribnica 16-28, Izola, Ormož 14-30, Sevnica 8-36, Krško 3-41. 1. SL (ž), 20. krog: Zelene doline Žalec - Krka 28:23 (12:11). Vrstni red: Krim Mercator 34, Zagorje 32, Žalec 28, Krka 24, Velenje 21, Piran 19, Ajdovščina 12, Celje, Ptuj 11, Logatec 8, Naklo Tržič 6. (MiK) Športni koledar Petek, 15. 3. MALI NOGOMET 1. SL, za obstanek, prva tekma: Nazarje - Sevnica (19). Sobota, 16. 3. NOGOMET 1. SL, 24. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje (17.30). 2. SL, 16. krog, Celje: Šam-pion - Radomlje (13). 3. SL - vzhod, 14. krog: Veržej - Kovinar Štore, Šmarje - Tromejnik, Zreče - Ljutomer (15). KOŠARKA 1. SL (ž), liga za prvaka, 4. krog: Grosuplje - Athlete (17). ROKOMET Liga prvakov, prva tekma osmine finala: Celje Pivovarna Laško - Hamburg (16.15). 1. DL (ž), 21. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje, Velenje - Sežana (19). ODBOJKA 1. DL (ž), 2. tekma četr-tfinala: Šoštanj Topolšica - Calcit (19). 1. DL (ž), 2. tekma četrtfi-nala, Murska Sobota: Kema Puconci - Aliansa Šempeter (19). Nedelja, 17. 3. NOGOMET 1. SL, 24. krog, Velenje: Rudar - Triglav (15). 2. SL, 16. krog: Šenčur - Šmartno 1928 (15), Dob - Dravinja (15). ROKOMET Liga prvakov, prva tekma osmine finala, Velenje: Gorenje - Flensburg (19.15). Sreda, 20. 3. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 1. krog, Laško: Zlatorog - Maribor (19), Šentjur: Tajfun - Union Olimpija (19.30). 1. SL, za obstanek, 1. krog, Polzela: Hopsi - Rogaška (19), Šoštanj: Elektra - Slovan (20). ROKOMET 1. SL, 2. krog končnice, Velenje: Gorenje - Maribor (19.30). RADIO, KI GA BEREMO 21 90.6 95.1 95.9 100.3 Vrtnice Radia Celje ob dnevu žena Na Radiu Celje nismo pozabili na dan žena. Mitja Knez se je v petek dopoldne s polnim naročjem vrtnic podal na celjske ulice in obdaroval poslušalke. Presenečenje je bilo popolno, saj so bile ženske vidno ganjene, ko jim je Mitja izročil vrtnico in jim voščil ob njihovem prazniku. Za marsikatero je bila vrtnica Radia Celje morda edina pozornost, ki jo je bila deležna ob 8. marcu. Z vrtnicami pa Mitja ni razveseljeval le pripadnic nežnejšega spola, ampak tudi kakšnega moškega, ki jim je na ta način olajšal delo, da so lahko pričarali nasmeh na obraze svojih deklet, prijateljic ali žena. Foto: GrupA 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. DAYLIGHT - MAROON 5 (6) 2. SILVER LINING (CRAZY 'BOUT YOU) - JESSIE J (3) 3. ONE WAY OR ANOTHER (TEEN AGE KICKS) - ONE DIRECTION ( 2) 4. HEAVEN - DEPECHE MODE (5) 5. REMIX (I LIKE THE) - NEW KIDS ON THE BLOCK (1) 6. WHEN CAN I SEE YOU AGAIN - OWL CITY (4) 7. SHUT UP - LILY AMELIA (3) 8. BECAUSE WE CAN - BON JOVI (4) 9. SILHOUETTE - LISA LOIS (2) 10. ARMY OF TWO - OLLY MURS (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZLAŽI SE MI - ALYA (3) 2. DAN LJUBEZNI - NUDE (4) 3. ŠE EN DAN - MI2 (2) 4. RITEM ULICE - REGINA (6) 5. PLUS IN MINUS - EVA BOTO (5) 6. HVALA TI - ZLATKO (4) 7. BAR POZABE - AVTOMOBILI (2) 8. NOVA SENZACIJA - PRIMOŽ P RAM SITER (3) 9. TVOJA SREČA - 2B (1) 10. ODA - D'NEEB (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: DAME - SHAGGY FEAT. KAT DELUNA HURT LOVERS - BLUE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: RECIDIV - DRINKERS NOV DAN - DA PHENOMENA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Mitja Knez je z vrtnico presenetil tudi našo radijsko voditeljico Andrejo Petrovič. Zapisana gasilstvu in pomoči sočloveku Silva Vrčkovnik se je po 22 letih poslovila od vodenja Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje pri Jelšah. Pravi, Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. ANSAMBEL NAPEV: Vem za dekle 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: Najlepši cvet naše ulice 3. ANSAMBEL STIL: Čedna, mala, trmasta 4. ANSAMBEL ROSA: Ljubim te 5. ANSAMBEL SAŠE AVSENIKA: Pod borovčki pred šotorčki da je čas, da krmilo prevzame mlajši rod. Že preden je pred več kot dvema desetletjema postala predsednica, je bila sicer aktivna v društvu, takrat kot tajnica. Tako je gotovo prava za pogovor o spremembah in razvoju gasilske dejavnosti, o požrtvovalnosti prostovoljnih gasilcev in hvaležnosti, ki jo prejmejo za svoje delo. Vrčkovnikova svojega časa ne namenja le gasilstvu, stotine ur preživlja tudi ob drugačnih oblikah pomoči občanom. Je namreč dolgoletna sodelavka šmarskega združenja Rdečega križa. V oddaji Znanci pred mikrofonom v nedeljo po deseti uri bo spregovorila tudi o tem, kaj ji pomeni priznanje prostovoljke Občine Šmarje pri Jelšah, ki ga je prejela leta 2009. AD, foto: arhiv NT TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 15. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SOBOTA, 16. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 17. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Silva Vrčkovnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 18. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Silva Vrčkovnik, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 19. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 20. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 22 KRONIKA Klofuta ni nikoli vzgojna! Statistika kaže le vrh ledene gore nasilja Marec je že tradicionalno nekoliko bolj ženski mesec. Krasita ga dan žena in materinski dan, ko se poveča tudi nakup šopkov. Vendar takrat, kadar govorimo o ženskah, ki so žrtve nasilja, marec posebej ne odstopa v smislu, da bi bilo manj primerov pretepov, klofut in brc. Resničnost je pač takšna, da se nasilje nad ženskami stopnjuje, in teh podatkov ne dan žena ne materinski dan ne moreta zakriti. Lani je Policijska uprava Celje nasilnežem izrekla 235 ukrepov prepovedi približevanja žrtvam. To je - glede na statistiko - za 11 odstotkov manj kot leto prej. Vendar vse nevladne organizacije, ki delujejo na področju boja proti nasilju, jasno povedo, da je čas statistke mimo, saj številke še zdaleč ne kažejo resničnega stanja. Nasilja je veliko več, saj je še vedno skrito za zidovi domov, žrtve pa ne zberejo dovolj moči za prijavo. Več ga je tudi zaradi krize v državi in posledično zaradi večje brezposelnosti, pri čemer skoraj vedno fizično obračunavanje za družinskimi zidovi pogojuje alkohol. Nesocialna socialna država Med žrtvami se je - tudi na Celjskem - v zadnjih mesecih strmo povišalo predvsem šte- Največ ukrepov prepovedi približevanja žrtvam so policisti lani izrekli nasilnežem na območju Velenja, Šentjurja, Slovenskih Konjic in Šmarja. Kot so za Novi tednik povedali na PU Celje, preiskovalni sodnik lani v dveh primerih ni potrdil ukrepov policije, kar pomeni, da se je nasilnež lahko vrnil domov. V dveh zadevah naj bi bilo zbranih premalo dokazov o nasilju v družini, poleg zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe, ki jo je podala žrtev, ni bilo drugih dokazov, kot so razgovor z otroki, zapisnik o ogledu, zbrana obvestila ostalih prič, fotografije ... V tretjem primeru pa je senat Okrožnega sodišča v Celju odpravil sklep o prepovedi približevanja žrtvi in s tem razveljavil odločitev preiskovalnega sodnika, ki je sledil navedbam policije, da je prepoved približevanja nujna. Če kdaj, je treba zdaj še bolj povzdigniti glas in govoriti o enakosti med spoloma, so menile udeleženke razprave o nasilju nad ženskami, ki je bila pretekli petek v Celjskem domu v Celju. Ženska, ki leta in leta trpi zaradi psihičnega in fizičnega nasilja, se mora ukvarjati s tem, kako naj bi ga preprečila, čeprav ga ne more, ker ni storilka. Ne le fizičnemu, danes je ženska podvržena tudi psihičnemu, ekonomskemu in političnem nasilju. Veliko modric se še vedno skriva za družinskimi zidovi . vilo tujk, ki nimajo urejenega statusa in ne prejemajo niti socialne pomoči. Revščina je torej tista beseda, o kateri se je treba začeti pogovarjati, kadar je tema nasilje nad ženskami, pravi Špela Vese-lič iz Društva SOS-telefon za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Znotraj društva deluje tudi zatočišče za ženske in otroke, žrtve na- silja. »Toliko revnih žensk, ki kot žrtve nasilja poiščejo pomoč pri nas, še nisem videla. Revščina je vedno večji problem. To je dokaz, da je ekonomska odvisnost žensk od nasilnih partnerjev tisti dejavnij, ki vpliva, da se še to- liko težje odločijo, da bodo iz nasilnega kroga izstopile. Ko pridejo k nam, so te ženske popolnoma odvisne od naših donacij. Ampak pazite, ne govorimo o oblekah in pribolj-ških, govorimo o osnovnih zadevah, o šamponu, makaronih ...« Veseličeva je ogorčena nad socialno državo, ki to že dolgo skoraj ni več: »Živimo v socialni državi, ki hkrati breme skrbi za najbolj ranljive prelaga na ljudi in humanitarne aktivnosti!« 90 odstotkov žrtev še vedno trpi doma Da je med žrtvami nasilja tudi na Celjskem vedno več tujih državljank, kaže podatek, da se JZ Socio, ki vodi na našem območju tri varne hiše, trenutno dogovarja z ministrstvi za notranje zadeve, javno upravo in delo, da se čim hitreje vključijo v reševanje te problematike. K iskanju rešitev bi radi pritegnili tudi lokalno skupnost, saj je zaradi večjega števila žrtev treba nujno začeti iskati nove možnosti nudenja pomoči, od sofinanciranja in urejanja dodatnih prostorov za bivanje teh žrtev. Tudi vse tri varne hiše na Celjskem so trenutno skoraj polne, nenormalno se je povišalo tudi število žensk, ki so več kot 20 ali 30 let trpele zaradi nasilja, preden so se mu odločile ubežati. Zato je v varnih hišah vedno več žrtev, ki so stare 60, 70 let ali več. Toda to je po mnenju vodilnih celjskih varnih hiš le 5 do 10 odstotkov vseh primerov družinskega nasilja na našem območju. Samo vrh ledene gore. Ostale žrtve žal še vedno trpijo doma. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA (arhiv NT) Kakšne so nove rešitve? Nove stanovanjske soseske in razumevajoči delodajalci Luč na koncu predora bi za ženske, žrtve nasilja, lahko bile predvsem večje možnosti na področju stanovanjskih rešitev njihove situacije, pravi Tanja Horvat Svetičič iz Društva za nenasilno komunikacijo. Tam pri pripravi projektov za pomoč žrtvam nasilja velikokrat dobivajo izjave od države, da denarja ni. To, da denarja ni, je po eni strani razumljivo, meni Horvat Svetičičeva, po drugi strani pa nikakor, saj bi vendar moralo pretehtati vedenje, da denar za projekte pomeni denar za nove oblike pomoči, ki jih v tej državi potrebujemo, če želimo zajeziti pojav nasilja: »To je diskriminacija. Saj imamo varne hiše in vedno jih bomo potrebovali, toda to enostavno ni dovolj. V varnih hišah so ženske in njihovi otroci zelo omejeni, morajo se prilagajati načinu bivanja; poleg tega, da so v hudi življenjski situaciji in osebnih stiskah.« Po njenem mnenju Slovenija potrebuje dolgotrajnejše oblike stanovanjske varnosti za tiste žrtve, ki morda niso več tako ogrožene, da se morajo pred nasilnimi partnerji skrivati. Moč za žrtve V sklopu celjskega centra za socialno delo deluje skupina Moč za pomoč ženskam v stiski. Skupina obstaja že devet let in je edina na Celjskem, ki pomaga ženskam v stiski individualno in skupinsko. Srečanja so podporna mreža ženskam, ki so morda že zapustile nasilne partnerje, a se borijo še s sodnimi postopki, z golim Ničelna toleranca do nasilja »V Sloveniji imamo veliko znanja, ampak sistemsko je treba stvari pri pomoči žrtvam nasilja še bolje urediti,« meni Tanja Horvat Svetičič iz Društva za nenasilno komunikacijo. »Možnost bi bila stanovanja, v katerih bi lahko žrtve bivale v času kazenskih postopkov zoper storilce, v času ločitvenih postopkov oziroma postopkov delitve premoženja,« še dodaja Horvat Svetičičeva. Vedno bolj se kaže tudi potreba po delodajalcih, ki bi razumeli, da je ženska, ki je žrtev nasilja, v ekonomsko slabšem položaju, v osebnih težavah in kot takšna na delovnem »Klofuta ni nikoli vzgojna in družinsko nasilje nikoli ni samo stvar družine. Nasilje je kršenje absolutno vseh temeljnih človekovih pravic in omejuje enakost,« poudarja Špela Veselič iz Društva SOS-telefon. mestu občutljivejša. »Delodajalci bi morali razumeti, da bo takšna ženska morda večkrat odsotna z dela, ker se bo morala udeleževati vseh sodnih postopkov ali pa bo večkrat v bolniškem staležu kot mati samohranilka, če bodo zboleli njeni otroci,« pojasnjuje Horvat Svetičičeva ozadje posledic nasilja v družini, ki morda javnosti niso tako zelo znane. Petkove razprave v Celju se je udeležila tudi evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, ki je v Evropskem parlamentu tudi v odboru za enakost spolov. V lokalno okolje je z nekaj besedami vnesla občutek, da je tudi na evropski ravni nasilje za nekatere še vedno sprejemljivo. »Žal se nam dogaja to, da se vsak mesec borimo in govorimo o pravici do splava, kontracepcije, kar dojemam kot korak v preteklost, ne pa v prihodnost. Razlika se kaže pri dojemanju nasilja predvsem pri kolegih, ki izhajajo iz še nekoliko konzervativnih strank ali okolja, saj ti še vedno menijo, da je družinsko nasilje stvar družine in ne vse družbe. Ampak ni pomembno, ali si levi ali desni, nasilja ne smemo tolerirati,« je pojasnila poslanka. Je pa dodala, da se na evropski ravni ravno zdaj dogovarjajo točno o pro- preživetjem in s travmami, ter tistim, ki še vztrajajo v nasilnem odnosu in zbirajo moč za izhod iz situacije. V skupini organizirajo tudi predavanja kriminalistov ali pravnikov, ki ženskam svetujejo oziroma jim predstavijo vse možnosti, ki jih imajo. Skupina se srečuje v prostorih Centra za socialno delo Celje v Opekarniški ulici. Ženske, ki presodijo, da bi potrebovale pomoč, se lahko skupine udeležijo brez predhodne najave vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 16.30 do 18.00. blemu, ki ga je izpostavila Tanja Horvat Svetičič iz Društva za nenasilno komunikacijo - stanovanjske možnosti za žrtve. Govorili naj bi o stanovanjskih skupnostih, samostojnih četrtih, ki bi bile namenjene žrtvam, ki se po izhodu iz družinskega nasilja postavljajo nazaj na svoje noge. »Medtem ko Francozi pravijo, da za to ni potrebe, saj to imajo že urejeno, Skandinavci pa da pri njih nasilja ni toliko, si nekatere konzervativne države še vedno zatiskajo oči. Treba je najti skupni jezik, žal pa je za to potrebno več časa,« zaključuje Kleva Kekuš Tudi moški so žrtve Vseh kaznivih dejanj nasilja v družini je bilo lani na območju PU Celje 348, najpogosteje je šlo za preplet psihičnega in fizičnega nasilja, nemalokrat tudi spolnega. Le redki so primeri, ko žrtev naznani le psihično nasilje. Med storilci se pogosto pojavljajo povratniki. »Obravnavali smo tudi več primerov, ko so otroci nasilni do svojih staršev. V zadnjem obdobju pa tudi primer nasilja nad moškim, storilka je bila njegova partnerka. Tudi v preteklih letih je bilo nekaj teh primerov. Tudi moški so prav tako izpostavljeni nasilju, le za prijavo se redkeje odločijo,« dodajajo na policiji. Omenjajo tudi, da je pri preprečevanju in obravnavanju nasilja nujno potrebno sodelovanje vseh institucij, od šolstva, zdravstva, sociale, sodstvoa in policije. »Le skupaj smo lahko učinkoviti,« zaključujejo. KRONIKA 23 Starši ovadili celjsko zdravnico Očitki zaradi malomarnega zdravljenja njihovega sina, ki je nato umrl S sklonjeno glavo mimo nas Vklenjena Tovšakova tokrat kot priča Takole smo v ponedeljek pred Okrožnim sodiščem v Celju vklenjeno v lisice ujeli nekdanjo šefico Vegrada Hildo Tovšak. V spremstvu paznikov je prišla na eno od sodnih obravnav o gospodarskem kriminalu, in sicer kot priča pred senatom. Medtem ko je Tovšakova lani imela ta »privilegij«, da je po predobravnavnem naroku zaradi neupravičene porabe denarja iz vzajemne blagajne Vegrada iz stavbe okrožnega sodišča pred novinarji s svojim odvetnikom ušla kar skozi službeni vhod sodišča, tokrat te časti ni imela. Kot je znano, je Tovšakova v priporu zaradi domnevnih kaznivih de- janj pri urejanju delovne sile za gradbišče Teš 6. Kljub temu, da je na sodišču v ponedeljek morala samo pričati, je mimo našega fotoaparata z besedami, da »ne dovoli slikanja«, odšla s sklonjeno glavo. Sliko objavljamo, saj je To-všakova, kljub temu, da je nedolžna, dokler ni pravnomočno obsojena, javna osebnost, ki smo jo ujeli na javnem kraju. Dali smo ji tudi možnost izjave, vendar na to ni odgovorila. Predvidoma že 19. marca in za tem še 27. marca bo morala Tovšakova vnovič pred sodni senat, vendar kot obdolženka zaradi porabe denarja iz vzajemne blagajne Ve-grada. Na Dobrni sreča v nesreči Prevrnjeno vozilo z dvema nevarnima snovema Marija Čerinovič iz Ljubljane, gostja hotela: »Bila sem zunaj, ne vem, kaj se dogaja. Veliko gasilcev vidim, verjetno se je izlil bencin iz kakšnega avtomobila ter se bojijo, da bi se izlil v potok. Najprej sem pomislila na plaz, da se je zrušilo kakšno drevo.« Prevrnjeno vozilo za največjim hotelom Dobrne je prevažalo nevarni snovi. Septembra lani smo pisali o 24-letnem Sebastianu Oj-steršku iz Zidanega Mosta. Mladenič je imel redko ledvično bolezen, zaradi česar je moral hoditi tudi na di-alizo. V otroštvu in mladosti so mu dvakrat presadili ledvico, nakar se je stanje zapletlo in ledvico so morali spet odstraniti. To naj bi naredili v UKC Ljubljana, vendar je bilo njegovo stanje iz dneva v dan slabše, težko je dihal in izkašljeval, zato so ga na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v kliničnem centru celo umetno uspavali. Ko so ga zbudili iz kome, so se dihalne težave nadaljevale, s smrtjo pa končale v celjski bolnišnici. Med nego v UKC Ljubljana so zdravniki dejali, da naj bi si sam potegnil dihalno cev iz sapnika, česar oče ne verjame, saj je imel sin zaradi krčev privezani roki na posteljo. Nato so mu diagno-sticirali hudo možgansko poškodbo, toda jasnih odgovorov, kako se je to zgodilo, starši niso dobili, so nam dejali lani. Ker so jim povedali, da bo sin ostal v vegetativnem stanju, so mu iskali ustrezno namestitev čim bližje domu, v tem času pa so ga prepeljali na Odde- Prizor na Dobrni prejšnji četrtek ni bil ravno spodbuden. Okolico največjega hotela so številni policisti budno varovali pred nepovabljenimi, na drugo obsežnega traku ni bilo mogoče. Tisti, ki se je povzpel na hrib, je za hotelom Vita opazil prevrnjeno vozilo z nevarnima snovema. Na srečo se je na koncu, kot kaže, vse dobro končalo. Zgodaj dopoldne je odjeknila novica, da se je na Dobrni prevrnil tovornjak z nevarnima snovema. S fotografom sva odhitela na kraj dogodka, kjer sva izvedela, da se je tovorno vozilo prevrnilo tik za hotelom. Vozilo je prevažalo pripravek za vzdrževanje kakovosti bazenske vode, v njegovih cisternah sta bila natrijev hipoklorit ter 30-odstotna žveplena kislina. Prevrnjenemu vozilu, ki je bilo zadaj hotela, sva se skušala nekoliko bolj približati po hribu navzdol, skozi gozd, vendar so naju policisti in gasilci kmalu opazili in zaradi varnosti odslovili. Poklicni gasilci iz Celja ter gasilci z Dobrne so nevaren Sebastian Ojsteršek. Kaj bo pokazala preiskava njegove smrti? lek za bolezni ledvic in diali-zo Splošne bolnišnice Celje. Tam je mladenič umrl. V ob-dukcijskem zapisniku je med diagnozo zapisana zadušitev s sluzjo. Starši tega ne morejo sprejeti, saj menijo, da zanj v celjski bolnišnici niso ustrezno poskrbeli. Ne prevzemajo odgovornosti V bolnišnici odgovornosti za smrt mladega bolnika ne prevzemajo, so pa lani dodali, da naj bi do okvare možganov prišlo zaradi »zapletov pri zdravljenju v Ljubljani«. položaj obvladali po desetih minutah ter začeli nevarni snovi prečrpavati. Treba je bilo seveda tudi preprečiti nevarnost, da bi se nevarni snovi med seboj pomešali. Izteklo naj bi okoli dvajset Nihče pa ni razložil, za kakšne zaplete naj bi točno šlo. Po njegovi smrti so v Celju opravili interni strokovni nadzor zdravstvene nege in tudi izredni notranji strokovni nadzor. Oba sta pokazala, da je bil Ojsteršek ustrezno obravnavan. Toda to za starše ni bil pravi odgovor, zato so zaradi domnevnega kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ovadili eno od zdravnic na Oddelku za bolezni ledvic in dializo SBC. Opuščen potreben nadzor? Po naših podatkih zdravnici očitajo, da je pri obravnavi bolnika opustila potreben nadzor. Kot smo izvedeli, naj bi celjski tožilci takoj po prejemu ovadbe le-to poslali kriminalistom, ki morajo začeti preiskavo in zaslišati zdravnico ter medicinsko osebje, ki je delalo na oddelku v času smrti Ojsterška. Ko bo ta del preiskave končan, bodo zagotovo naročili še mnenje medicinskega izvedenca, ki bo presodil, ali je bilo ravnanje zdravnice ustrezno in ali bi tragični razplet lahko preprečili. Če bodo tožilci nato videli, da je dovolj dokazov, bodo primer poslali na sodišče v sodno preiskavo. SIMONA ŠOLINIČ litrov nevarne snovi. V hotelu so del gostov iz bližnjih sob prav tako umaknili ter jih napotili v varnejši del hotela. Vodja intervencije, gasilec Jože Plešnik iz Celja, je zgodaj popoldne povedal, da so tla že očistili in raz-strupili, treba je bilo odstraniti le še prevrnjeno vozilo. Kot je povedal Plešnik, je meritev vode pokazala, da v njej ni nevarnih snovi. Gosti so se prav tako lahko vrnili v vse sobe. Iz Term Dobrna so uradno sporočili, da so bile vse posledice hitro in učinkovito odpravljene, in sicer brez posledic za ljudi in okolje. In zakaj se je tovorno vozilo s klanca prevrnilo na streho? Kriminalisti so takoj začeli delati. Kmalu po nesreči so se tudi pojavile govorice, da naj bi tovornemu vozilu Anica Cerk iz Borovnice, gostja hotela: »Uslužbenci so nam povedali, da se je zgodila nesreča in da naj zapustimo prostor. To je bilo že zjutraj po osmi uri, zdaj čakamo, da bomo lahko znova odšli v svoje sobe. Kosila še ne potrebujemo, bilo je dovolj zajtrka, saj je hrana v hotelu zelo dobra in osebje zelo prijazno.« odpovedale zavore. Voznik tovornjaka naj bi imel pravilno urejene vse dokumente, dosedanja preiskava naj ne bi pokazala nepravilnosti z njegove strani. So pa kriminalisti odredili izredni tehnični pregled vozila. Rezultati naj bi bili znani v prihodnjih dneh. BRANE JERANKO Foto: GrupA 24 RAD DOBRO JEM Ziv dokaz zgoraj napisanega je Greta Jenček, profesorica nemškega jezika v Ekonomski šoli Celje in sodna tolmač-ka za nemški jezik. Aktivna v službi, tudi pri dejavnostih, ki se na koncu ne vidijo na plačilni listi, mama, ki je vedno v akciji in koordinira številne izvenšolske dejavnosti svojih deklet, žena, ki si s ponosom ogleda predstavo, v kateri igra mož, in ženska* ki dobro kuha, peče, kuha sirupe, zmeša dišeče in koži prijazne »maže« in za umiritev živcev plete. Seveda to ni vse, kar obvlada, a v kuharski oddaji na Radiu Celje se je pogovor pletel okoli hrane in kuhinjskih zadev. Kuhanje na zalogo je v veliki družini, kjer so urniki različni, seveda dobrodošla rešitev, a Greta Jenček uživa tudi v sprotnem, dnevnem pripravljanju hrane. S hišo in z vrtom je odkrila, da ima zelene prste, tudi če morda vedno vse ne uspe čisto tako, kot bi moralo. Ravno zato komaj čaka na sonce, pomlad, prijaznejše temperature, ko se bo spet dalo posedeti in pojesti kaj zunaj na svežem zraku. KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a Telefon: 03 749 19 63 Mobitel: 051413 590 PIŠČANČJIMEDAUONI V OMAKI S SUHIMI SLIVAMI Sestavine: 500 g fileja piščančjih prsi, 15 suhih sliv, 2 kocki za omako za pečenko, 1 dl belega vina Za marinado: sol, poper, česen, 1 žlica gorčice, 1 žlica kečapa, malo peteršilja in drobnjaka, 2 žlici olivnega olja Priprava: Meso narežemo na medaljone. Napravimo marinado in meso pustimo nekaj časa v njej [najbolje čez noč). Meso na hitro popečemo, da se napravi hrustljava skorjica. Zalijemo z vinom. Dodamo kocki za omako za pečenko in na drobno naseklja-ne suhe slive. Pokuhamo, da se omaka primerno zgosti. Postrežemo z vodnimi vlivanci, rižem ali s krompirjevimi kroketi in z zeleno solato. MALINOV TIRAMISU Sestavine: 200 g savoiardi ali baby piškotov, 250 g mascarpone sira, 3 jajca, 4 žlice sladkorja v prahu, približno 300 do 400 g malin, čokolada v prahu, 1 dl ribezovega sirupa, 1 sladka smetana Priprava: Piškote zdrobimo in navlažimo v ribezovem sirupu. Za kremo beljake stepemo v trd sneg in ga pustimo na hladnem. Penasto umešamo rumenjake s sladkorjem, nato dodamo mascarpone, da nastane gladka zmes. Na koncu rahlo umešamo beljakov sneg. Posebej stepemo sladko smetano. V steklene kozarce po plasteh naložimo malo piškotov, malin in malo mascarponejeve kreme. Končamo s sladko smetano. Po vrhu posujemo s čokolado v prahu (2 žlici). NL V_J RAZVOZ IN DOSTAVA HRANE BREZPLAČNO do 5 km izven Šentjurja. DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA — sM mm Gostilna in pivnica Savinova ul. 9, 3000 Celje tel: 03-544 2480 email: stari.pisker@siol.net MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 DD®W O K- Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem na 56 straneh in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA MOTORNA VOZILA PRODAm KUPim PRODAm KUPim 409 IJ.mmiim.UJH:! OJLA mb; ODKUP VOZILO Citroen 1,0, letnik 1997, dobro ohranjeno, nekarambolirano, brez rje, 2. lastnica, dodam še letne gume, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 040 377-300. 739 OSEBNI avto Hyundai Accent 1,4, črne barve, 5 vrat, garažiran, ima vso opremo, redno vzdrževanje - potrjena servisna knjiga. Telefon (03) 573-5146. 789 PEUGEOT 407 hdi 100 Kw karavan, vsa oprema, registriran na novo, letnik 2005, črne barve, prodam za 4.300 EUR. Telefon 051 306-959. Š 58 zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje TRAKTOR, lahko Zetor, Ursus, Imt ali podobno, kiper prikolico Tehnostroj in ostale priključke, kupim. Telefon 041 680-684. p nil insTttiacuc Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur GSM: 041 396 106 tovornikmarjan@gmail.com OGREVANJE - VODOVOD - PLIN SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA OSEBNO vozilo od letnika 2000 naprej kupim. Telefon 041 708-497. 227 RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 545 STROJI TRAKTOR, po možnosti s priključki Zetor, Ursus, Imt, Deutz ali Univerzal, kupim. Telefon 041 235-349. p POSEST PRODAm DVOBRAZDNI plug Batuje, 12 col, in stransko kosilnico za traktor, dolžina 1.6 m, prodam. Telefon 041 794-328. 736 TRAKTOR Stayer 540, dobro ohranjen, prodam. Telefon 070 419-686. 751 KOSILNICO Bertolino 124 bencin prodam za 400 EUR. Telefon 041 729-450. 812 TRAKTORSKO kosilnico Superior 187, letnik 1995, prodam. Telefon 041 794-136. 816 TRAKTOR Cararo super tigre, 35 KW 4 * 4, generalno obnovljen, registriran vse leto, za 5.300 EUR in traktor Cararo, 45 Km, starejši, pogon 4 * 4, prodam za 2.500 EUR. Telefon 051 306-959. Š 58 CELJE, Zagrad. Prodamo novejšo enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.041 m2, urejena vsa infrastruktura, sončna lega, samo 3,5 km od centra Celja. Cena 175.000 EUR. Telefon 051 393-458. 526 VRSTNO hišo, 80 m2 in garažo na Hudinji prodam. Telefon 041 564-400. 649 ^UGODNO \ /JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv I l GSM: 040 349 992 J V....... www.lindap.si__ TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Znider's Celja, Gosposka ul. 7 Žnider"s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 POSLOVNO stanovanjsko meščansko vilo v bližini zdravstvenega doma na naslovu Vodnikova ulica 14 v Celju, 4 etaže, v skupni izmeri 954 m2, prodam za 310.000 EUR. Telefon 051 305-432. 735 CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, za 9.600 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom, nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojiiie 5 ■Celje: 031508 326 PE CELJE, III. XIV. divizija 14, S 03/4257000 S 02/23410 00 £ TA. § Staneta Romam 16,02/521-3000 !: BONAFIN PLUS d.o.o. f Slovenska 27,1000 IjuMjana | delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 3,95 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 126.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča, priključki: voda, elektrika, dostop do parcel po asfaltirani cesti, za 58.000 EUR: Informacije po telefonu 041 708-198. n ŽALEC, Levec. Prodava stanovanjsko hišo 194,60 m2 neto tlorisne površine, pritličje + etaža, skupno 1.385 m2 zemljišča, 2 pokriti terasi, nadstrešek za 2 avtomobila, redno vzdrževano, vgradno pohištvo po meri, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 330.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n m mm astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE 6SH041404935 ODDAm POSLOVNE prostore v neposredni bližini Zdravstvenega doma Celje oddam. Telefon 041 347-714. 540 ZARADI bolezni oddam brezplačno v najem brajde, na lepi sončni legi, 8 km iz Celja. Telefon 041 870-743. 790 www.drva.info PRODAm ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku veiege operaterja GRADBENO parcelo z vsemi dovoljenji za gradnjo, 600 m2, relacija Črešnjice zidanica, prodam. Telefon 041 884-636. 792 GOSTIŠČE Paradiž Laško prodamo: sobe, veliko parkirišče. Jožica Golob, telefon 031 269-471. 803 1,50 ha gozda v Gorici pri Šmartnem v Rožni dolini prodam. Informacije po telefonu 031 616-082. 821 V KATASTRSKI občini Ponikva, kraj Grče, občina Žalec (nad Jajškim mlinom) prodam 8.195 m2 veliko posest: gozd, travnik in vinograd z gospodarskim poslopjem, elektriko, vodo (vikend) in lesenim pomožnim objektom. Cena 45.000 EUR. Telefon 041 668-771. 836 ODDAm NA Otoku oddam dvosobno opremljeno stanovanje. Informacije po telefonu 051 731-230. 802 RABLJENO dvosobno stanovanje, 60 m2, na odlični lokaciji, center Celja, Razla-gova ulica 11 C, oddam ali prodam. Telefon 041 517-5 5 8, 031 744-742. 795 iščEm tel.: 051 359 555 Ingles d.o.o., Proseniško 53, 3230 Šentjur PROSTOR, 250 m2, možnost delavnice, skladišča in podobno, oddam. Telefon 041 218-352. 814 STANOVANJE ENOINPOLSOBNO stanovanje v centru Šentjurja iščem. Sprotno plačilo. Resne ponudbe na telefon 051 452-216. 713 GARAŽA Na podlagi 23. člena Statuta sklicujem AMD Šlander Celje ZBOR ČLANOV AMD SLANDERCEUE v ponedeljek, 25. mardc£e-vji| k si LH A art^Kw karte oganske karte' vedeževalka KARINA ved t-/t-wail k a EMA larol ciganike karte crgamke karte vi'dtiO valkj ULA cJganike kanc Pokličite nas ceneje! ČRNI premog, pakiran v vrečah po 35 kg, cena 13 EUR, prodam. Telefon 031 295-069. 743 MLEKOVOD Alfa laval, na tri enote (1 milkmaster) z bazenom prodam. Telefon 041 936-309. 757 DVE beli plastični okni, rabljeni, velikost 180 * 140 cm in ena bela plastična balkonska vrata, vse zastekljeno, v Celju, ugodno prodam. Telefon 041 736-485. 744 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg in breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Prodam tudi silažne bale. Andrejeva kmetija iz Jazbine, telefon 031 509-061. n SENO, dve postelji, starinski lestenec, pretočni bojler s pipo prodam. Telefon (03) 573-8214, 041 543-056. 806 RABLJENE letne gume za osebno vozilo, vozne še eno sezono, velikost 195/65/15, prodam. Telefon 040 746-835. 795 SENO, otavo v kockah in vile za nošenje krme prodam. Telefon (03) 5771-899. 801 TOVORNI avto T80, s podaljšano kabino, vozen z B kategorijo, vse za opaženje gradbene plošče, kovinski oder za izdelavo fasade, vredno ogleda, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 636633. 788 ELEKTRO motor Elektrokovina, nov, 1,7 KW in pasjo hišico, prodam. Telefon 031 801-960. 811 DESKE za ostrešje, debelina 20 mm, 7 m3 in »fosne«, 3 m3, prodam. Telefon 031 674-696. 815 SUHA bukova drva, metrska ali razžaga-na, prodam. Telefon (03) 5772-385, 041 816-277. 819 SUHA drva, narezana na dolžino 30 cm, prodam. Telefon 040 149-291. 820 RAD bi spoznal dekle, ki bi sprejelo mojega sina. Telefon 041 859-096. 668 DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina prireja 23. 3. 2013 družabno srečanje. Z veseljem nas pokličite po telefonu 041 525-061. 784 ŽELIM spoznati starejšega, preprostega upokojenca, nealkoholika, ne premožnega. Sem nekoliko starejša upokojenka, prijetna, z mirnim značajem. Če je kje resen in osamljen, ki bi se želel preseliti k meni v moj dom, naj pokliče zvečer, telefon 031 245-080. 742 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon (03 ) 5 8 24-611, 070 473-046. 800 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim osebam na njihovem domu. Lastni prevoz. Telefon 041 857-309. 562 IŠČEMO voznika v mednarodni špediciji, vožnja z polpriklopnim hladilnim vozilom, 5 let delovnih izkušenj, kategorija C + E, NPK. Telefon 031 703-122, (03) 492-1421. Frigotransport Pišek & HSF d. o. o., Lopata 17, Celje. p IŠČEM delo: urejanje okolice, obrezovanje. Telefon 051 840-133. 781 IŠČEM delo: sprehajanje kužkov, likanje, čiščenje in pomoč na domu. Telefon 070 664-422. 808 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in KAROLINE SOVINC iz Tratne pri Grobelnem (29. 11. 1922 - 28. 2. 2013] se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, pisna in ustna sožalja, sveče, sv. maše in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala družini Muškotelc. Hvala g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, govorniku za ganljive besede, pevcem za lepo odpete žalostinke, trobentačema g. Mešičku in g. Vidcu za lepo odigrano Tišino. Hvala bolnišnici Celje, oddelku za intenzivno nego za skrb in lajšanje bolečin. Hvala kolektivu Klime Celje, d. d. za izražena ustna in pisna sožalja in darovano cvetje ter pogrebni službi Zagajšek za lepo organizacijo. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za izraženo spoštovanje. Žalujoči vsi njeni KUPIM METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez! Ugodno! Telefon: 051 614-316. p KRMO v okroglih balah in prašiče, težke od 40 do 50 kg, z dostavo, prodam. Telefon 031 862-081, 041 880-798. 727 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, kot nov, v garanciji, prodam. Telefon 041 517-900. p SEMENSKI in jedilni krompir, žganje, rdeče vino in betonski mešalec prodam. Telefon 041 866-611. 732 Mug Irr dna 0.9900,5 n HLODOVINO iglavcev na panju ali za kamionsko cesto in ves celulozni les (krajnike) kupim. Telefon 031 649201. 805 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 550 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal a nate spomin bo večno ostal. Zahvala V 81. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta, botra in tašča MARIJA VODOVNIK iz Tratne pri Grobelnem 35 Grobelno Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA |NAR°ČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev 71 PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika. INFORMACIJE 27 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi ljubega moža in dragega očeta ter brata MARKA GREŠAKA iz Belovega pri Laškem (9. 9. 1950 - 23. 2. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam s svojimi dejanji izkazali podporo v preteklih dneh. Nemogoče je nešteti vse, ki ste nam stali ob strani. Vaša skrb dokazuje, da je Marko pustil sled v mnogih srcih. Nanj so nam ostali lepi spomini, ki nam jih ne more vzeti nihče. Še enkrat iskrena hvala vsem za vse. Marka bomo neizmerno pogrešali. Žalujoči: žena Majda, sin Boštjan z Nino, brat in sestre z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedka in strica ŠTEFANA KAČIČNIKA iz Vojnika (1932 - 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga z nami pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, za svete maše in sveče. Posebna zahvala gospodu Antonu Pergerju za požrtvovalno duhovno oskrbo v času njegove bolezni. Iskreno se zahvaljujemo moškemu zboru za lepo odpete pesmi. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi v h/ C, — - Jkv< T6 F Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš ZAHVALA Zapustila nas je JOŽEFA ŠKOBERNE iz Pečovja (14. 3. 1932 - 27. 2. 2013) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Alji za ganljive besede slovesa, pevcem Grmada za odpete žalostinke, Aljoši in Roku za odigrano melodijo slovesa in sovaščanu Štefanu za opravljeno molitev na domu. Hvala osebju ZP Štore in pogrebni službi Veking. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji, ki jo bodo zelo pogrešali ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat IVAN JELEN iz Celja (11. 11. 1945 - 4. 3. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, tolažbo in pomoč v teh težkih trenutkih ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem bivšim sodelavcem in delavcem Cinkarne Celje, delavkam ISS in delavcem sve-čarstva Boštjan Jelenko za pomoč in podporo. Žalujoči vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo Umrla je upokojena sodelavka IVANKA ZAGORC Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. 796 n Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V SPOMIN 17. marca 2013 bo minilo pet let, kar nas je zapustil naš dragi FRANCI FIJAVZ iz Kašove ulice 20 v Vojniku (1. 5. 1938 - 17. 3. 2008) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (P. A. Pavlenico) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in tasta DRAGUTINA LUGARIČA iz Trnovelj pri Celju (7. 2. 1941 - 23. 2. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala velja dr. Ljubomiru Ilicu za vso medicinsko pomoč v času njegove bolezni, g. župniku Alojziju Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, Stanku Mikoli in Asimu Maslu za odigrano in odpeto pesem slovesa, pogrebni službi Raj iz Vojnika, Petrinim sodelavcem iz ŠC Celje, srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ter veteranom območnega združenja Celje za častno stražo in spremstvo. Posebej se zahvaljujemo prijateljicam Hermini, Minki in Cveti ter sosedama Alenki in Ireni za nesebično pomoč v teh žalostnih trenutkih. Hvala za darovane sveče, maše in vsa izrečena sožalja. Ohranili te bomo v najlepšem spominu z bolečino v srcu. Žalujoči tvoji najdražji: žena Ana, hčerka Petra z možem Leonom in tvoji sončici Maša in Eva 754 Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi IVAN FAJDIGA Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob koncu njegove življenjske poti nesebično priskočili in nudili prvo pomoč. Zahvaljujemo se vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek, pevcem za odpete pesmi v slovo, govorniku za poslovilne besede in za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu v mislih z njim in z nami. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Mojca in Alenka z družinama, vnuki Teja, Denis, Blaž in Tamara 798 Poroke Žalec Poročila sta se: Vanja HOL in Frančišek DERČA, oba s Polzele. Velenje Poročila sta se: Sanja TANDAR z Raven na Koroškem in Jernej PREDNIK iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Avguštin KOVA-ČIČ iz Celja, 84 let, Angela JAVORNIK iz Dobrne, 88 let, Marija ČREPINŠEK iz Celja, 91 let, Emil LAJH iz Celja, 71 let, Dragutin LUGARIČ iz Celja, 72 let, Jožefa ŠKOBERNE iz Štor, 82 let, Olga KOROŠEC iz Celja, 55 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Marija VODOV-NIK iz Tratne pri Grobelnem, 80 let, Alojzija VEBER iz Loke pri Zusmu, 88 let. Žalec Umrli so: Štefanija VEDE iz Šentruperta, 89 let, Adolf AJTNIK iz Studenc, 71 let, Alojzija PIKL iz Letuša, 90 let, Darko KARAZIJA iz Zal-ca, 52 let. Mozirje Umrli so: Martin ZAČNIK iz Savine, 39 let, Jožef POD- IV TRENUTKIH ŽALOSTI I I 24 UR OBISK IMA DOMLj| BREZNIK iz Radmirja, 74 let, Marija KLEMENČIČ iz Ljub-nega ob Savinji, 89 let, Marijan HRIBERŠEK iz Mozirja, 75 let, Ana PETKOVNIK iz Radegunde, 76 let. Velenje Umrli so: Anton I RMAN iz Šmartnega ob Paki, 88 let, Marija PRELOZNIK iz Mozirja, 77 let, Faketa MUSIČ iz Velenja, 71 let, Silvo HRIBERŠEK iz Mislinje, 44 let, Marija OSOLNIK iz Kamnika, 72 let, Ivan JELEN iz Celja, 68 let, Marija NARTNIK iz Ljubljane, 86 let, Alojz NAJVIRT iz Ma- ribora, 87 let, Franc REPEC iz Celja, 70 let, Marija JAZBEC iz Šmarjete pri Celju, 76 let, Amalija OCVIRK iz Sevnice, 82 let, Sonja TOVORNIK iz Štor, 93 let. www.radiocelje.com 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.3.2013; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI MONTER OKEN IN STEKLENIH FASAD - M/Ž; VGRADNJA OKEN IN STEKEL, ALU NOSILCEV, PRENOS MATERIALOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 15.3.2013; TERMO DOM, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., PROLETARSKA CESTA 4, 1000 LJUBLJANA NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) TELEFONIST OD DOMA - M/Ž; KLICANJE STRANK IN PRIDOBIVANJE NOVIH; ANKETA, PREDSTAVITEV PROIZVODA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2013; B27, PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, IGOR BJELI S.P., DOLENJSKA CESTA 25, 1000 LJUBLJANA VARILEC VARILEC II - M/Ž; VARJENJE, SESTAVLJANJE POD-SKLOPOV V ŠABLONI, SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLOPOV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH, DELO Z ROČNIM ORODJEM, VRTANJE NA STABILNIH STROJIH, PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM, PREMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.3.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE ORODJAR OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; DELO NA CNC OBDELOVALNEM STROJU, NASTAVLJANJE STROJA. DOLOČEN ČAS 31. 3. 2014, 29.3.2013; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE KROVEC STAVBNI KLEPAR-KROVEC - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA NA STREHI, NEDOLOČEN ČAS, 21.3.2013; STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE ANCLIN S.P., LOPATA 48 B, 3000 CELJE AVTOSERVISER AVTOSERVISER - M/Ž; SERVISER, HITRA POPRAVILA, VULKANIZACIJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.3.2013; FERODA-PROIZVODNJA, OBNOVA, SERVIS, PRODAJA VSEH VRST ZAVOR. IN SKLOP. ELEM. KAREL PAVČNIK S.P., ZGORNJA HUDINJA 46, 3000 CELJE TESAR ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU - OPRAVLJA SE V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 6.4.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ELEKTRIKAR ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ELEKTRO VZDRŽEVANJA, ODPRAVLJANJE INTERVENTNIH OKVAR, IZVAJANJE REMONTA, OBVLADANJE ELEKTRO IN CO2 VARJENJA, ZNANJE STROJNEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA V INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.3.2013; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJA NA TERENU - M/Ž; PRODAJA TEKSTILA NA TERENU - V NAPREJ DOGOVORJENIH LOKACIJAH (VEČJI PRODAJNI CENTRI...), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2013; B27, PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, IGOR BJELI S.P., DOLENJSKA CESTA 25, 1000 LJUBLJANA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽENJE HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 21.3.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI IN DELO NA ŽARU, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROMONTER - DELO V AVSTRIJI IN NEMČIJI - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE EL. INŠTALACIJ, VEZANJE EL. OMARIC, POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.3.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE UE LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA "PLESKAR - M/Ž; PLESKAR, DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC KRIJE STROŠKE NASTANITVE IN PREVOZA", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2013; RVZ 1917, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO "FASADER - M/Ž; FASADER, DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.3.2013; DOKABAU, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA LESNI DELAVEC - M/Ž; ENOSTAVNA POMOŽNA ŽAGARSKA IN LESARSKA DELA, POMOČ PRI RAZREZU LESA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 17.3.2013; IPLES PROIZVODNJA LESARSKIH IZDELKOV KATJA FIJAVŽ S.P., BUKOVLJE 6, 3206 STRANICE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POMOŽNA DELA NA AVTO-ODPADU, DEMONTIRANJE IN PRODAJA REZERVNIH DELOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2013; AVTOODPAD BUSER VLASTA BUSER S.P., MLAČE 3 A,3215 LOČE ELEKTRIKAR ELEKTROINSTALACIJSKA DELA - M/Ž; ELEKTRO-INSTALACIJSKA DELA, MONTAŽA ELEKTRIČNIH NAPRAV V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.3.2013; EM ELEKTRO BREČKO MONTAŽA, STORITVE D.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 6, 3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR METALURGIJE INŽENIR METALURGIJE - M/Ž; VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA NA PROCESIH TERMIČNE OBDELAVE JEKLA IN SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG NA PODROČJU TERMIČNE OBDELAVE. KONTROLA KAKOVOSTI, NADZOR, IZBOLJŠEVANJE IN ANALIZA TEHNOLOŠKEGA PROCESA IN TEHNOLOGIJE DELA TERMIČNE OBDELAVE. KOORDINACIJA DELA IN PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; NAKLAD, RAZKLAD, VOŽNJA V MEDNARODNEM PROMETU (AVSTRIJA, ITALIJA, OBČASNO ROMUNIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.3.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIH V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DELO NA GRADBIŠČU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA IN VODJE DEL ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT(REFERENT) V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; ORGANIZACIJA PREVOZOV, SPREMLJANJE TER VODENJE VOZNIKOV, EVIDENC, PRIPRAVA POROČIL, OSTALA PISARNIŠKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.3.2013; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX, MONTAŽA NA TERENU IZOMETRIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/ Ž; STROJNIK TGM, ZEMELJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.3.2013; STROJNA ZEMELJSKA DELA ALEŠ TADINA S.P., BREZJE PRI PODPLATU 5 A, 3241 PODPLAT ZIDAR ZIDAR, TESAR - M/Ž; ZIDAL, OMETAVANJE, TESARSKA IN GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.3.2013; STROJNA ZEMELJSKA DELA ALEŠ TADINA S.P., BREZJE PRI PODPLATU 5 A, 3241 PODPLAT MONTAŽNI DELAVEC MONTER,VARILEC - M/Ž; MONTAŽNA DELA, DEMONTAŽNA DELA, VARILSKA DELA, DELA SE OPRAVLJAJO V AVTOINDUSTRIJI, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV MONTER KLIMATSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA KLJUČAVNIČAR MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ IN TEŽKIH HLADILNIH/TOPLOVODNIH SISTEMOV (SISTEMI V ŽELEZARNAH, SISTEMI V ELEKTRARNAH), DELO JE V TUJINI, SLOVENSKI DRŽAVLJAN. - M/Ž; DELO POTEKA V TUJINI, TUDI V DELAVNICI (OBVEZNO ZNANJE BRANJA DELAVNIŠKIH NAČRTOV), OBVEZNO POGOVORNO ZNANJE ANGLEŠKEGA ALI NEMŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKO DRŽAVLJANSTVO, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 15.3.2013; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MOTAŽA KOLEKTORJEV ZA OGREVANJE VODE, PRIKLOP KOTLOV IN TOPLOTNIH ČRPALK, NEDOLOČEN ČAS, 16.3.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; DELO S STROJEM, DELO Z BAGROM, PREVAOZ KIPERJA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.3.2013; PREVOZI, GRADBENE STORITVE ALEŠ JERIČ S.P., SV. FLORI-JAN 82 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG STROJNEGA VZDRŽEVANJA (M/Ž) - M/Ž; SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV, STROJNIH DELOV TER OSTALIH KONSTRUKCIJ ZA POTREBE PROIZVODNJE IZDELAVA 3D MODELOV KONSTRUKCIJ IN DVODIMENZIONALNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA PROIZVODNJE IN SODELOVANJE PRI IZVAJANJU DEL PROGRAMIRANJE CNC STROJEV SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN KRMILNIH SISTEMOV TER ODPRAVLJANJE NAPAK ORGANIZIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA, VODENJE RAZNIH EVIDENC SKRB ZA PRIPRAVO REZERVNIH DELOV ZA POTREBE NEMOTENEGA DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV TER KOORDINACIJA MED ODDELKI OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA RECEPCIJE - M/Ž; ORGANIZIRA, VODI IN NADZIRA DELO V RECEPCIJI, UREJA IN POTRJUJE REZERVACIJE, SESTAVLJA OBRAČUNE, SPREJEMA PLAČILA, SODELUJE Z MARKETINGOM PRI PRODAJNIH AKCIJAH, KOORDINIRA POSLOVANJE MED ODDELKI V DRUŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 15.3.2013; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM D.D., ZDRAVILIŠKI TRG 12, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ŽELEZOKRIVEC V NEMČIJI - M/Ž; DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2013; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA FASADER, SLIKOPLESKAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; STROJNO OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.3.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFARIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODOVODNI INŠTALATER - DELO V NEMČIJI MUN-CHEN - M/Ž; NAPELJAVA VODOVODNIH INŠTALACIJ IN MONTAŽA - DELO V NEMČIJI MUNCHEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.3.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFARIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE SUHOMONTAŽER, SLIKOPLESKAR - DELO V NEMČIJI MUNCHEN - M/Ž; SESTAVA STEN IN STROPOV IZ MAVČNO KARTONSKIH PLOŠČ - KNAUF SISTEM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.3.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFARIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE KERAMIK SAMOSTOJNI - DELO V TUJINI ŠVEDSKA - M/Ž; SAMOSTOJNI KERAMIK ZA DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.3.2013; MPA MONT MONTAŽA KONSTRUKCIJ MITJA KREMŽAR S.P., LIPA 43, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR HIŠNIK - VZDRŽEVALEC - M/Ž; NADZOR IN VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV IN INSTALACIJ. VZDRŽEVANJE OBJEKTA IN NAPRAV., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.3.2013; AKTIVA UPRAVLJANJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TRŽNIK - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO ODGOVOREN ZA TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V REGIONALNEM PROGRAMU VTV VAŠA TELEVIZIJA (RAZLIČNI NAČINI TELEVIZIJSKEGA IN SPLETNEGA OGLAŠEVANJA), USTVARJANJE LASTNE PRODAJNE MREŽE, PRIPRAVO PONUDB, INFORMIRANJE STRANK O VSEH NOVOSTIH, AKCIJAH, POSEBNIH PONUDBAH ITD., OSTALA DELA IN NALOGE PO NALOGU NADREJENEGA, IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.3.2013; VTV VELENJSKI TELEVIZIJSKI STUDIO D.O.O., ŽAROVA CESTA 10, 3320 VELENJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA PRODUKTNI VODJA V ODDLELKU TRŽNEGA KOMUNICIRANJA - M/Ž; PRODAJALEC-SKRBNIK, UREJANJE SPLETNIH STRANI, DELO Z ORODJI ZA SPLETNE KAMPANJE (SQUIZMAIL), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2013; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI VODJA PROJEKTOV - M/Ž; KOORDINACIJA S KUPCEM, VODENJE PROJEKTOV S PODROČJA NOVIH IZDELKOV IN TEHNOLOGIJ NA PODROČJU PLASTIKE IN PLOČEVINE, PRERAČUNAVANJE KALKULACIJ NOVIH IZDELKOV, SODELOVANJE PRI IZDELAVI TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI KONTROLNIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 16.3.2013; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) PROGRAMER RAZVOJNIK - M/Ž; DELO NA RAZLIČNIH RAČUNALNIŠKIH PROGRAMIH, RAZVOJ PROGRAMOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2013; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE SISTEMSKI SPECIALIST - M/Ž; RAZLIČNA DELO SISTEMSKEGA SPECIALISTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2013; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA TEHNOLOGIJE - M/Ž; ORGANIZIRA DELO V ODDELKU IN JE ODGOVOREN ZA VODENJE ODDELKA TEHNOLOGIJE, SKRBI ZA STRATEŠKI RAZVOJ PODROČJA, KI GA VODI, ORGANIZIRA IZVAJANJE DEL SKLADNO S PLANI, KI SO LETNO ZASTAVLJENI, IZVAJA PLANE IN ANALIZE TER PRIPRAVLJA UKREPE ZA PODROČJA, KI JIH POKRIVA, KOORDINIRA POSLOVNI ODNOS MED DOBAVITELJI IN KUPCI S PODROČJA TEHNOLOGIJE IN RAZVOJA, S SVOJIM ZASTOPANJEM PODJETJA SKRBI ZA DOBRO IME PODJETJA TER RAVNA KOT DOBER GOSPODAR V DOBRO PODJETJA ..., NEDOLOČEN ČAS, 16.3.2013; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.3.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIČ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODOINŠTALATER - M/Ž; PRENOVA VODOVODIH IN OGREVALNIH INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2013; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA STROJNI TEHNIK SODELAVEC - CAM PROGRAMER - M/Ž; IZDELAVA CNC PROGRAMOV ZA STROJE: REZKALNI, ŽIČNA EROZIJA, STRUŽNICA ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.3.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE IZDELAVE ORODIJ IN PREVZEMI ORODIJ PRI KUPCIH, ZADOLŽEN ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO S KUPCI ZA ORODJA, KONSTRUIRANJE ENOSTAVNIH ORODIJ, IZDELAVA METUDNIH PLANOV, NEDOLOČEN ČAS, 23.3.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA KINO PLANET TUŠ Spored od 14. 3. - 20. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Django brez okovov - vestem od četrtka do srede: 16.40 Film 43 - komedija od četrtka do srede: 18.35 Hitchock - drama od četrtka do srede: 19.15 Lovca na čarovnice - akcijski, fantazijski, grozljivka, 3D petek, sobota: 23.00 Mali veliki panda - animirani film sobota, nedelja: 12.00 Mama - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.15 petek, sobota: 21.15, 23.20 iNww.radiocelje.com Mogočni Oz - akcijski, avantura četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.40 petek: 17.00, 19.40, 22.20 sobota: 11.40, 14.20, 17.00, 19.40, 22.20 nedelja: 11.40, 14.20, 17.00, 19.40 Mogočni Oz - akcijski, avantura, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.05 sobota, nedelja: 12.50, 18.05 Nesrečniki - drama, glasbeni film četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 11.50, 16.10 Podkupljeno mesto - triler od četrtka do srede: 20.45 Polnih 21 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sre-da:16.05, 18.10, 20.10 petek: 16.05, 18.10, 20.10, 22.10 sobota: 14.10, 16.05, 18.10, 20.10, 22.10 nedelja: 14.10, 16.05, 18.10, 20.10 Prvo leto po poroki - ljubezenska romanca četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.40 petek, sobota: 15.30, 20.40, 22.45 Razbijač Ralph - animirani film, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 11.50, 14.05, 16.20 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija sobota, nedelja: 11.30, 14.00 Tatica identitete - komedija, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.50 petek: 19.50, 22.15 sobota: 14.10, 19.50, 22.15 nedelja: 14.10, 19.50 Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.20, 20.25 petek, sobota: 16.15, 18.20, 20.25, 22.30 Za dežjem posije sonce - komedija četrtek: 16.00, 18.30, 21.00 petek: 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 sobota: 13.30, 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 nedelja:13.30, 16.00, 18.30, 21.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.30, 21.00 metropol ČETRTEK 20.00 Skriti adut - drama SOBOTA 18.00 Skriti adut - drama NEDELJA 18.00 in 20.00 Skriti adut - drama PONEDELJEK, TOREK in SREDA 19.00 Ljubezen - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Ana Karenina - zgodovinska drama 18.30 Razbijač Ralph - animirana avantura, sinh. 20.30 Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler 21.00 Ljubezen - drama SOBOTA 18.00 Razbijač Ralph - animirana avantura, sinh. 18.30 Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler 20.00 Ljubezen - drama 20.30 Ana Karenina - zgodovinska drama NEDELJA 16.00 Razbijač Ralph - animirana avantura, sinh. 18.00 Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler 19.00 Ljubezen - drama 20.00 Ana Karenina - zgodovinska drama PONEDELJEK 20.00 Hvala za Sunderland - komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 14. 3. 9.00 Dvorana I. OS Celje_ Oder mladih območno srečanje otroških, gledališč in gledaliških skupin 10.30 Dvorana Gimnazijka E. Ionesco: Plešasta pevka premiera v izvedbi Fedrinega gledališča I. gimnazije v Celju (ob 12.15 ponovitev) 16.00 Dvorana Tri lilije Laško Vrtec poje območno srečanje 17.30 Mestna knjižnica Velenje Pomembnost zgodnje prepoznave simptomov možganske kapi predava dr. Marija Šoštarič Podlesnik 18.00 Celjski dom_ V plesnem vrtincu območna revija plesnih miniatur skupin sodobnega plesa Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Recital Meta Kočevar - violina 18.00 Galerija Velenje_ Dva tisoč trinajst odprtje razstave akademskega slikarja Gašperja Jemca 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Metode delovanja Udbe predava Igor Omerza 19.00 Likovni salon Celje Lenka Dorojevic odprtje razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Erica Johnson Debeljak pogovor vodi Sonja Bercko 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje E. Flisar: Nora Nora v izvedbi gledališkega ansambla Zarja Trnovlje Celje 19.30 SLG Celje_ Eduardo de Fillippo: Filumena Marturano Gledališče Koper, SNG Nova Gorica; Dnevi komedije in izven 20.00 Celjski mladinski center Kuhalnica namesto cepinov predava Tina di Batista 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Veseli svatje, Mladi Dolenjci gostja Mama Manka, koncert za narodnozabavni abonma in izven 20.30 Max klub Velenje_ Peter Mihelič trio feat Nina Strnad koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Večer dokumentarnega filma PETEK, 15. 3. 17.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Delavnica ob dnevu družine 18.00 Galerija železarskega muzeja Teharje Globine odprtje razstave podvodnih fotografij Igorja Inkreta 18.00 KUD Svoboda Griže Ida Krašovic iz Žalca odprtje likovne razstave 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga St. 15, 14. marec 2013 VODNIK 29 XJ ▼ Četrtek, 14. 3. 2013, ob 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec VESELI SVATJE, MLADI DOLENJCI in gostja MAMA MANKA Koncert za narodno-zabavni abonma in izven VSTOPNICE ZA IZVEN 12 EUR Prodaja: TIC Žalec, tel, 710 04 34 frLli*, www.zkst-zalec.si Af^ veliki dobrodelni koncert za nakup analizatorja izdihanega zraka za potrebe Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje POKLON GLASBENIM LEGENDAM Marijan Petan, Jana Kvas, Janez Goršif, Majda Petan, Uroš Perič in njihovi ansambli bodo izvajali največje uspešnice legend glasbene scene 20. stoletja CELJSKI DOM, Krekov trg 3 19.3.2013 ob 19.30 Cena vstopnice: 10 EUR. Prodaja vstopnic: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936 ter eno uro pred koncertom v Celjskem domu. Medijska pokrovitelja ■ Organizatorja ^^ pogovor vodi Andreja Kac 18.00 Galerija Velenje_ Peter O'Connor: Prvi sončni Žarek pogovori o knjigi vodi Uršula Menih Dokl 19.00 Kvartirna hiša Celje Kosta glasbeni večer 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek 10-letnica Plesnega kluba Podčetrtek 19.00 Kulturni dom Vojnik Ščuke pa ni komedija v izvedbi Mladinskega gledališča Pandam 19.30 SLG Celje_ Bjarni Haukur Thorsson: Star fotr Siti teater BTC, Kreker; Dnevi komedije in izven 20.00 Kulturni dom Šentjur Slovenska muska od A do Ž komedija 20.00 Glasbena šola Velenje Harmonikarski duo koncert, nastopata Roman Pechmann in Primož Kranjc 21.00 eMCe plac Velenje_ Hip hop: Ghet & Gang Banga Rap 21.30 Celjski mladinski center Punk rok koncert SOBOTA, 16. 3. 9.30 Mladinski center Bistrica ob Sotli Fotografiranje motivov v naravi fotografska delavnica 10.00 Center kulture Gustav Šentjur Drevesa literarno delavnico vodi Aljoša Harlamov 10.30 Dom kulture Velenje Žužkerada igrana predstava za otroke; Lutkovno gledališče Ljubljana 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 Kulturni dom Šentjur Moj dežnik je lahko balon predstava v izvedbi mladinske gledališke skupine Odrenček 17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje_ Mojca Pokrajculja lutkovna predstava za otroke 18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Kako se izogniti stresu predavanje 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje M. Zupančič: Goli pianist ali Mala nočna muzika črna komedija v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje 19.30 SLG Celje_ George Orwell, Andrej Rozman Roza: Živalska farma LGL; Dnevi komedije in izven 20.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Gradnja strpnosti literarni večer 20.00 Krčma TamKoUčiri Patrikova veselica s srečelovom (DJ Mohor) - na temo irskih veselic 21.00 Mestni kino Metropol Jani Moder & Sky High Low Down Džjezz do it 21.00 Plesni forum Celje Skupina Šukar koncert 21.00 Kulturni dom Šentjur - Prostor Earth Shock, La garage in Y-generacija dijaški minikoncert NEDELJA, 17. 3. 10.00 Dom krajanov Polje ob Sotli_ Ustvarjalna delavnica ob materinskem dnevu 10.00 Velenjski grad_ Mladi muzealci nedeljska muzejska ustvarjalnica 16.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Skupina Nojek letni koncert 17.00 Dom kulture Velenje Tašča.com4 - Kukafca komedija 18.00 Večnamenska dvorana OŠ Frankolovo Mož moje žene komedija v izvedbi Gledališke skupine kulturno društvo Skobra 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Razvalina življenja gledališka predstava, gostuje Gledališka skupina KUD Polzela 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pazi, m@il! komedija Špas teatra PONEDELJEK, 18. 3. 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 17.00 Hospic Celje_ Prenos izjave volje srečanje, gostja mag. Biserka Inkret 17.00 Osnovna šola na Stranicah Otrok je otrok ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Peš od Maribora do Ankarana potopisno predavanje Štefana Reharja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovci gost dr. Jože Hudales TOREK, 19. 3. 9.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Odkrijte čarobnost muzejske obrtne ulice / Muca Copatarica ogled delavnice in predstavitve čevljarskega poklica, pravljične minute in ustvarjanje 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2013 območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Center starejših Hiša generacij Laško Enakonočje v sliki in besedi odprtje slikarske in pesniške razstave Likovnega društva Laško in literarnega krožka Hiše generacij 18.00 Knjižnica Šentjur Belorusija potopisno predavanje Tomaža Ovniča 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami 19.19 Mestna knjižnica Velenje Srečanje rodoslovcev predava dr. Jože Hudales SREDA, 20. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi za upokojence 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko izvaja Bernarda Lukanc 16.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Velikonočna ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Viva creativa - naj živi ustvarjalnost v vsakem izmed nas mladi kitaristi iz razreda Ajše Svetlin so uglasbili pesmi Bine Štampe Žmavc, Uroša Vošnjaka in Mirjam Vengust 17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje_ Svetovni dan lutk predstavitev lutkovnih junakov iz različnih lutkovnih predstav Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 18.30 Mohorjeva dvorana Mohorski večer gost: dr. Matija Ogrin 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec 8. javna produkcija 19.00 Pokrajinski muzej Celje, Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvorec Prstan za Barbaro Zlatarna Celje predstavlja serijo treh prstanov posvečenih Barbari Celjski, oblikovalke Desiree Kolarec 19.00 Dislocirani oddelek I. OŠ Celje_ Sofokles: Antigona premiera; igrajo člani Dramske skupine III. OŠ Celje in Harlekina - društva za umetnost plesa 19.00 Narodni dom Celje_ In zlata ribica je rekla večer plesa, ruske pesmi, glasbe in besede ob svetovnem dnevu poezije 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Organiziranost slovenskih katoliških laikov - delitev duhov sklop predavanj prof. dr. Andreja Rahtena 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec 1001. Vrtiljak polk in valčkov 19.30 Kulturni center Laško Ansambla Poskočni muzikanti in Vikend zaključni koncert Mavrice polk in valčkov 19.30 Dom kulture Velenje Vitez čudes komedija; Mestno gledališče ljubljansko Društva vabijo PETEK, 15. 3. 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem SOBOTA, 16. 3. 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem od 9.00 dalje Bistrica ob Sotli Jožefov sejem 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica NEDELJA, 17. 3. 8.30 Pred cerkvijo sv. Jožefa v Škalah Jožefov sejem v Škalah TOREK, 19. 3. od 8.00 dalje Petrovče Jožefov sejem Dobrodelne prireditve PETEK, 15. 3. 19.30 Mestni kino Metropol Slovenci v vrtincu krize vrednot dobrodelna debata v organizaciji Leo kluba Mavrica Celje, sodelujejo: dr. Vesna Vuk Godina, dr. Alojz Ihan in Matic Munc. Izkupiček bo namenjen otroku, posamezniku ali družini v stiski. 19.30 Dom kulture Velenje Akustika dobrodelni koncert, nastopajo: Helena Blagne, Andrej Šifrer, Uroš Perič, Ave... NEDELJA, 17. 3. 17.00 Celjski dom_ Prebujanje pomladi in upanja dobrodelni koncert OŠ Lava, nastopajo Skater, Eva Boto, ansambel Vihar, Irena Vrčkovnik, Sanja Polšak Pesan ... TOREK, 19. 3. 19.30 Celjski dom_ Poklon glasbenim legendam veliki dobrodelni koncert za nakup analizatorja izdihanega zraka za potrebe Splošne bolnišnice Celje Razstave Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Osrednja knjižnica Celje: razstava Modri svet - razstava ilustracij iz okoljsko-energet-skih knjig Alenke Klopčič, katerih soavtorice so: Marta Bartolj, Nina Meglič in Ajda Ernožnik, do 19. 3. Likovni salon Celje: razstava Lenke Dorojevič Regeneracija grafike, do 21. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Uroša Weinber-gerja Displaced world, Deplasi-rani svet, do 14. 4. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 3. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava likovnih del Iva Kolarja, do 16. 3. Kvartirna hiša Celje: razstava Slike, Pro tempore članov slikarske skupine Pro tempore, do 2. 4. Dom sv. Jožef Celje: fotografska razstava Hermana Čatra Njegovo domovanje, do 30. 4. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akad. slikarja Bogdana Čobala, do 31. 3. Avla doma kulture Slovenske Konjice: razstava avtorice Marjane Verbuč, do 15. 4. Podjetje NT&RC, d.0.0. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI POIŠČITE in POKLIČITE v i Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo. Oglaševalci, bod i t e ko n ku r e nčne j ši in dostopnejši -pokliCite telefonsko številko 031 692-860 KLEPARSKA, KROV SKA IN TESARSKA DELA IgorGOMINŠEKsp LOŽNICA PRI ŽALCU IIB, 3310 ŽALEC GSM; 031 592 573; E-MAIL: I GO R.SKG^GM AiL.COM zummvo rmm Romana Tujnsek - Korošec G0TÖIM POPUST I/JHEEOMÖJ C-lnTjitrg 17. 30C0 CtJje Od W !7 fj 04! 634 844 MOPA ZA Traovm l&IS l/ t ris Tomaž s.p. GLAVNI TRG 9: 3000 Cdje M.: 041 941 894 5 EI/ROI/ vam PODARI/HO of) nakupu nad 20 EUR M: W57 71 m, ftks: 03^5/71499 e rrjil: Imjita.butjr'-ismiinet BRHjrabuCarsfi i/se za streho/ Pnsnwtnja ill rmjffiaia kranke klcfarikil1 inlciio. in TOirtne trttflie; Proünskj «i S7,lEDiSME w ww.st re h a - m eta I ko. s i iUtei Zfl IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NAKLfUC POKLIČITE <**>*>sl NA5EGA STROKOVNJAKA ZA STREHET0MA2A NA GSM: 05134429t. PODARM/IO vm ŽLEBOVE Pri nakupu strehe METALNO. > I HUJEPL RSI IHH PBftSNO BARVANJE VSEH VRST KW1H HITRO, H. V A LI T E T N 0 IN UtCDNOl SlS^S,H»S»*," P'^1™1^ 91^ Mitai'OininM M »rjt» materia la «niMl HI m ' bam,nie p° leitvid POSEBNI EFEKTU www rtm i Pn larti ka (i 'Mei)H v 4 rem dllevu' pre*ltno€j no na rotilo! www.strojepiaitika.il . ugodnq!tj „ sl„nlH, BREZPLAČNO SI/ETOI/flNJE /DRAVUiStE l.-VšhO ll THERM ANA lu.Uro MANUALNA TERAPIJA IZVAJA: DR. A. VER51NIN OKTOPCI) REVMATOLOG FTTIX D.O.O,, Dunajska 120 a, T000 t|LrBL(AMA iti.: 03 /734-57-00, 031 566 262; spni: iVKiv.i rtty.sp; i-poSia: mtxe'T-S.wn BREZPUfEN osteopatski pregled IX M. Htm mi. ^tt?: siviLjskj[ervkfukca kMjSANjE M MENJAVA U Odr w>< Tit.: on m on - POPRAVILA ■ I^DPLAi/A iii PODAJA ufNjeNJH oßLAClL jflS: pn.-fcT-.tit.ir U.un in vi n ir IT. h«; gfc od l ure 50 [UROV i/am PODARIMO Pri nahupu iii njene jahne I o a » * . PLINSKE PECI Ugodne CENE JAj PUčaS POGOJI popravila letni pregledi prodaja Pooblaščeni servis za; »laimulit "."JUNKERS 03/426 47 20 CENTER BARV SIJAJ - barve za gradbeno mehanizacijo S - barve za kmetijsko mehanizacijo - barve za les - barve za osebna in motorna vozila OOLE1/3230 ŠENTJUR/i 03 5799 278; GSM: 031301739/041 969 799 www.centerbarv-sijaj.com 1L VRHUNSKE TEKOČINE Zfl STEKLO ZASTONJ [fwncsfltrotj Pri nakupu nad 10EUR INSTALACIJI VEBHOVŠK Z vami že 20 LET. innnal IXVEDM VODOVODNIH IN COTlttNIH luull I NAFELtAVin SANACIJA KOPALNIC mUMmmmklUi Pjoiinska vas 34/(1 Š1oie. gsm: 041 6B£ 907 Kupon la 25 EI/ROI/ Pri naročilu storitev nad 500 evrov m, 3 VSE NA ENEM MESTU HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 17 10 rtULEJ DEJAN i.p. 01. Točke Čeceve 17, 3330 ŠENTJUR VSI NASI MOJSTRI 31 Katero strešno kritino izbrati? Za lažjo odločitev vara predstavljamo prednosti različnih vrst strešnih kritin Pri izbiri primerne strešne kritine je treba upoštevati več dejavnikov. Izbor je odvisen od podnebnih razmer, naklona strehe,, že izdelanega ostrešja in tudi arhitekturnih značilnosti okolja, v katerem stoji hiša. Ker kritino polagamo za več desetletij, je pomembno, da izberemo kakovostno in trajno, ki bo dobro prenašala vremenske razmere in bo tudi po več letih obdržala svoje tehnične lastnosti in videz. Na trgu so na voljo kri line \z različnih vrst materialov in različnih proizvajalcev. Opečna kritina spada med ekološke kriline in se pri nas precej uporablja. Izdelana je iz gline, ki zagotavlja odpornost kriline proii ultravijoličnim žarkom, kislinam, mehansko vzdržljivost in negorljivost. Odpornost in neprepustnost za vodo dosežejo z obdelavo površine z engobami ali gia-zurami. Betonska kritina je po teži in obliki primerljiva z opečno. Betonu so dodani različni barvni pigmenti, ki kritino obarvajo v celoti, zato se barva ne lušči in ne izpira. Zaželeno je, da je površina strešnika še dodamo zaščitena za boljšo odpornost proti UV-žarkom. vremenskim vplivom, oprijemu umazanije in mahu. Za sanacije starih streh, še posebej za zamenjavo starih azbestnih kritin, je primerna vla-knocementna valovita kritina. Zaradi dimenzije plošč je zelo primerna za pokrivanje streh z majhnim naklonom, za gospodarska poslopja, industrijske objekte pa tudi za stanovanjske zgradbe. Majhna teža plošč omogoča gospodarno izvedbo nosilne konstrukcije, preprosto ravnanje, obdelavo in montažo. Bitumenska kritina je zaradi sestave in oblike Se posebej primerna za zelo razgibane strehe. Upogljivost omogoča pokrivanje okro-glin, na primer zaobljenih frčad, stolpičev ipd. Odlikujeta jo dobra odpornosi proti vremenskim vplivom in ognju ter dimenzijska stabil nosi, dobro prenaša velike mehanske obremenitve in tudi nihanja temperature. jeklena kritina je izmed vseh predstavljenih kritin najbolj odporna proti vremenskim razmeram, saj ponuja učinkovito zaščito tudi pred najbolj ek-stremnimi vremenskimi pojavi, kot so nevihte, toča in močan veter. Je izjemno lahka, zato jo lahko pri obnovi položimo kar na staro kritino. Ima zelo dolgo življenjsko dobo in tudi po več desetletjih obdrži svoje tehnične lastnosti in videz. SlOVENIJm ■ Široka ponudba strešnih kritin: t Cembnt Priskrbimo tudi priporočenega krovca! Preverite AKCIJSKO PONUDBO na www.sIovenijales-trgovina.si Celje Medlcg IS tel 03 425 63 70 | Hoče - Miklavška cesta 5S, tel OS SIB 13 34 : Murska Sobota WörkiSav5ka 9 tel.; 05 530 40 | Ljubljana VLžrrtarje Pltmljeva SG tel. Ol 513 32 50 \ ubliana Črnuče Brnčičeva 45 tel: Ol 561 35 66 ERLUS® i"™* CREATON f NAUWNO ■VOOfchC.- ^ 1 Les in gradbene plošče za izdelavo ostrešij 1 Folije in izolacije - Suhomontažni materiali - Masivne obloge ■ Strešna okna ■ Podstrešne stopnice Če potrebujete dodatne informacije in nasvete v zvezi s strešnimi kritinami in izdelavo strehe, vabljeni v poslovalnice Sloveni-jales Trgovine, kjer vam bodo z veseljem svetovali o materialih, priskrbeli pa vam bodo tudi priporočenega krovca. f CVETLIČARNA™« DARILNI BUTIK A Nataša Hribom j k s.p. Poslovne enote: KaIobje-5entjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 031 746-13-SO in 03/ 995-99-64 jS9k I//YP XÜB TE RM01NŠTA LACH E; i nfu-ü k o b -to: el j si !f\jyf' D TEL 03/749 25 90;MOR041/650 764 U ! U I - l>tčl NA DRVA IWftLfTt ■ OLJNI MSKi AKU M U LATO U! - 2AL060VN1X1 TOPLE. VODE ■ BOJLERJ I ZA OGREVANJ [SANITARNE VODE - HI DR FO RJI - CISTERNE 1A KURILNO OLJE KUPON ZA 100 EUR pri nakupu nad 1000 evrov, na dotafcne izdelke. Poptttü se ne leäevqo vet rta uwiv.hobüo^Ij.ii a I d o m o f i n GSM: 041 7S6 668 -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velax oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAiČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK -vp šraufati<, je bilo še bolj zanimivo.« In tudi zdaj, po petih letih šolanja, mu je še vedno najlepše v delavnici, pa naj bodo to šolska avtoservisna delavnica ali prostori pri njegovem delodajalcu Mateju Kosu v Avtohiši Kos na Polzeli. Aleš sicer pravi, da je zaradi elektronike in rednih testiranj v avtoservisni stroki »šrau- fanja« vse manj, a nekaj ga le ostaja. V prvem letniku je bil tako njegov tedenski urnik sestavljen iz enega dneva praktičnega izobraževanja v delavnici ter štirih dni pouka. V drugem letniku se je praktično delo, ki ga je Aleš izjemoma že lahko opravljal pri delodajalcu, podaljšalo na dva dni, v tretjem letniku pa je bil pouk deljen na pol leta v šoli in na drugo polovico prakse pri delodajalcu. Kot avtoservisni tehnik je še vedno v Avtohiši Kos na Polzeli, kjer želi ostati tudi kot študent, saj je tudi v višješolskem študijskem programu predvidenih deset tednov prakse. »Na Polzeli sem zelo zadovoljen, ker lahko šefa prav vse vprašam. Po drugi strani mi da delo, tako da res lahko preizkušam svoje znanje.« Odločitev ni bila težka Aleš je svojo izbiro potrdil s tem, da je bil v srednji poklicni šoli vsa tri leta odličnjak, zdaj pa s peticami v redovalnici končuje tudi dveletno nadaljevanje šolanja v programu PtI za avtoservisnega tehnika. Kot uspešen in aktiven dijak je že pred leti tudi malo pokukal čez državno mejo. Kako je tam urejen srednješolski sistem in kakšne možnosti imajo mladi ob prehodu iz šole na delovno mesto, je spoznaval z nekaj sošolci in sosošolkami Šolskega centra Celje, ko je v okviru mednarodnega projekta potoval na Finsko. Priznanje o tem, da je zaradi šolskih uspehov zadnji dve leti tudi Zoisov štipendist pravilno zastavil svojo poklicno pot, je dobil tudi s povabilom celjskega župana Bojana Šrota na predlanski sprejem za najuspešnejše srednješolce. Ob vprašanju, če bo tako tudi letos, ko ga čaka poklicna matura, je 20-letnik, ki bo jeseni postal študent, le skomignil z rameni in se nasmejal. Skromnost je očitno ena njegovih značajskih lastnosti, saj kljub šolskemu uspehu nekoliko pod vprašaj postavlja tudi svoj študij v programu avto-servisnega menedžmenta. »Prijavo sem poslal, zdaj moram počakati, če bom tudi sprejet.« Zato pa mu odločnosti ne manjka glede poklicne prihodnosti. Po šolanju bi se rad zaposlil v kakšnem večjem podjetju, kdaj kasneje, če bo le priložnost in se bodo vse stvari v življenju pravilno po-klopile, pa bi se rad podal tudi na samostojno pot. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Kot uspešen dijak prejema Aleš zadnji dve leti Zoisovo štipendijo, jeseni bo izobraževanje nadaljeval v višješolskem študijskem programu avtoservisni menedžment, ki so ga na pobudo gospodarstva razvili prav v Celju in pri snovanju katerega je sodeloval tudi njegov učitelj Matej Ocepek. 34 DOGODEK NAŠE MEDIJSKE HIŠE »Fit bejbe« zaplesale v Treh lilijah Predstavnice nežnejšega spola smo letošnji dan žena preživele precej drugače kot pretekla leta. Odpovedale smo se večerji, kinu in slovesnim oblekam ter nadele trenirke in obule športne copate. Več kot sto se nas je zbralo v dvorani Tri lilije v Laškem na zabavno-rekreativnem dogodku naše medijske hiše Partyju za fit bejbe. Dokazale smo, da za do- Večer vseeno ni minil povsem priznani vaditelji skupinskih bro zabavo ne potrebujemo brez moške družbe. Fantje, moških in da je še kako po- vešči tehnike na Radiu Celje membno, da si znamo utr- so poskrbeli za tehnično dogati trenutek zase in za svo- vršenost dogodka, v središču je prijateljice in sorodnice. pozornosti pa so bili seveda vadb in plesnih korakov. Peter Dragovič je poskrbel za dobro uro vadbe aerobike, Tomi je dekleta ogreval z zumbo, Matic Zadravec, član in koreograf plesne skupine Maestro, pa jim je zaupal plesne korake, značilne za house dance. Obilico energije so z odra v dvorano prenašale tudi »zumbašice« Nastja Štern, Sandra Popo-vič in Jasna Jošic. Slednja je zbrane seznanila tudi z najnovejšim trendom, vadbo bokwa. Vmes so prostor vendarle našle tudi visoke pete. Katarina Ratej je dokazala, da je pri plesu prav nič ne ovirajo. Pošteno smo razgibale boke, se prepotile in pokurile kar nekaj kalorij, rekreacijo pa seveda združile z zabavo. Manjkalo ni niti priložnosti za razvajanje in za okrep-čilo, nekaj srečnic pa se je razveselilo tudi nagrad naših sponzorjev. Ker smo ženske tokrat več telovadile kot govorile, so tudi v Novem tedniku več prostora dobile fotografije. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Inštruktor aerobike Peter Dragovič je prvi stopil na oder in punce dodobra ogrel. Za pomoč pri izvedbi dogodka se zahvaljujemo inštruktorjem in podjetjem, ki so pomagali pri izvedbi projekta: Loving Hut, Center zdravja in znanja Avro-ra, Kmetija Podpečan, Pekarna Zrno Vudrag, Frenetic, Ekološka trgovina Peter Babarovic, s. p., Cvetličarna Palaška, Zobna poliklinika Le-ljak Dental, Sportser-vis, Nivea, Nestle, lokal Play Off, spletni portal vemkajjem.com, Center Linea Snella Celje, Stik Laško ... Katarina Ratej je pokazala, kaj se je naučila v Los Angelesu, kamor se kmalu spet odpravlja. Kot pravi, je tam ples v visokih petah nekaj vsakdanjega. Na dogodku so zbrane punce zabavali Peter Dragovič, Tomi, Sandra Popovič, Matjaž Zadravec (stojijo od leve), Katarina Ratej, Nastja Štern in Jasna Jošic (čepijo od leve). Za gibanje potrebujemo energijo. Punce so se lahko med drugim okrepčale z veganskim golažem in tajskim curryjem. Pri zumbi razgibamo vse dele telesa. Največ povedo vtisi iz prve roke. Kot je mogoče prebrati, so se dekleta zelo zabavala. Tjaša Kerin iz Laškega »Rada se zabavam in migam. Ker je bila karta ugodna, sem prišla. Vzdušje je super, >bejbe< so za >party<. Fantov nič ne pogrešam, saj so dovolj tisti, ki nas zabavajo na odru. Meni osebno je bil Tomi, ki je vodil zumbo, najboljši. Na takšnem množičnem dogodku sem sicer prvič in mi je všeč, priznam pa, da sem nekaj skladb >prešpricala<, ker sem potrebovala malo počitka.« Jasna Jošic, vaditeljica zumbe in bokwe »Vzdušje je enkratno. Kot vaditeljica sem seveda bila že na več tovrstnih množičnih dogodkih, ta izstopa predvsem zato, ker na njem ni le zumba, temveč še veliko ostalih vadb. Prav je, da ženskam predstavimo tudi nove trende skupinske rekreacije. Prijetno sem presenečena, ker dekleta navdušeno sodelujejo pri prav vseh vadbah. Tako je mogoče čutiti še prav posebno energijo.« Lejla Hajdarevič in Nika Štefančič iz Velenja »Smo devetošolke in smo prišle skupaj z učiteljico. Za cel avtobus nas je. Učiteljica je obljubila, da bo zabavno, in je res. Zelo nama je všeč. Te vadbe sva že poznali, je pa še toliko boljše vaditi, ko nas je veliko na kupu. In zelo nama je všeč, da smo sama dekleta na kupu, se lahko bolj sprostimo. Dobro smo razpoložene in vaditelji res znajo poskrbeti, da je telovadba zabavna. In še nagradne igre so in nekaj za prigrizniti.« Timeja Zeme iz Celja »Z mamico sva prišli, da se zabavava in razgibava, pa tudi da pleševa ob najboljših vaditeljih. Zumbo sem poznala že prej, ker sem jo že obiskovala, sem se pa naučila tudi nekaj novega. Vzdušje je super, veliko se dogaja, všeč mi je, ker smo samo dekleta, fantov nič ne pogrešam.« DOGODEK NAŠE MEDIJSKE HIŠE 35 Brez skupinske ne gre Romana Bratina iz Celja »Zelo rada telovadim, zato sem danes prišla. Sicer telovadim kar sama doma, zanimalo pa me je, kako izgledajo moderne skupinske vadbe. Je zelo zanimivo, ampak je hiter tempo. Se trudim slediti. Čeprav se malo >lovim<, je vseeno super, saj je tudi prijetno druženje. Za dan žena smo si to zabavo privoščile skupaj s sestro in prijateljico. Še kdaj bom šla na kakšen takšen dogodek.« Eva Štruc iz Laškega »Prišla sem zaradi gibanja, plesa, aktivnega preživljanja prostega časa. Tudi sicer sem v življenju zelo aktivna, neprestano sem v gibanju in tako ostajam >fit<. Vzdušje je super, prireditev je na visoki ravni in dekleta smo združena ob pozitivni energiji. Fantov je bilo tokrat nekaj le na odru, navijam pa za to, da se nam prihodnjič morda pridružijo tudi pod odrom.« Saša Kolander iz Zidanega Mosta »Predvsem ples in zabava sta me danes prinesla v Laško. Tudi sicer trikrat tedensko obiskujem vadbo zumbe, zato sem vedela, da bo danes enkratno. Zdi se mi idealno, da je dogodek prav na dan žena. Ni boljšega kot takšen večer preživeti v družbi prijateljic in aktivno, ne pa na primer ob sedenju na večerji.« Naši številni sponzorji so poskrbeli za to, da nobena udeleženka domov ni šla praznih rok. 36 ISCEMO NASE NOVOROJENČKE Slalom med odbojko in harmoniko Žan Čopar iz Nizke pri Rečici ob Savinji prvi novorojenec v Sloveniji leta 1996 Žan Čopar, dijak drugega letnika velenjske srednje šole za mehatroniko, je eden tistih, ki imajo to srečo, da lahko proslavljanje novega leta združijo s praznovanjem rojstnega dne. »Zanimivo je, da mi veliko ljudi sprva sploh ne verjame, da praznujem prvega januarja,« pojasni sedem-najstletnik, eden najboljših kadetskih odbojkarjev v Zgornji Savinjski dolini in navdušen harmonikar. Oče Roman in mama Magda sta leta 1996 dobršen del silvestrskega večera preživela v avtomobilu na poti v Celje. Zaradi močnega sneženja se je vožnja iz Zgornje Savinjske doline do celjske porodnišnico vlekla kar dve uri in pol. Toliko hitrejši pa je bil zato porod. Žan se je namreč rodil dve minuti čez polnoč in tako zajokal kot prvi Slovenec v novem letu. Doma sta ga nestrpno pričakovala štiriletna sestra Monika in šestletni brat Rok. Pred hišo nogometno, odbojkarsko in košarkarsko igrišče Petčlanska družina Čopar iz Nizke pri Rečici ob Savinji si začetka leta 1996 ne bo zapomnila le po rojstvu najmlajšega člana Žana, temveč tudi po vselitvi v novo hišo. Magda in le nekaj dni star Žan se iz porodnišnice nista vrnila v stari dom, ampak v novo družinsko hišo. Zgodnja otroška leta so pri Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo! Zaupate nam H2 BE. ffl 1 Žana Čoparja pri igranju »frajtonarice« in odbojke podpirata starša, oče Roman in mama Magda. Čoparjevih zaznamovali najrazličnejši izleti in sprehodi po okoliških hribovjih. Še danes se enkrat letno kar od doma odpravijo peš na Uršljo goro, kjer prenočijo in od koder se naslednji dan vrnejo domov. Že dlje časa ostajajo zvesti tudi dopusto-vanju na Pagu, kamor se v zadnjih letih odpravljajo v okrnjeni zasedbi. Monika in Rok namreč po novem počitnice preživljata v družbi prijateljev. Da Čoparjevi prisegajo na športne aktivnosti, lahko vsakdo opazi že na daleč. Na travniku in dvorišču pred hišo so postavili čisto prava igrišča za nogomet, košarko in odbojko. V topli polovici leta k igri pritegnejo celo sosede. »Ponavadi tekmujemo starejši proti mlajšim in se ob tem neizmerno zabavamo,« pojasni mama Magda, ki najmlajšega sina z možem podpira pri treningu odbojke. Za harmoniko navdušil dedek, za odbojko vrstniki Žan namreč od sedmega razreda devetletke trenira odbojko in je član Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolšica. Začetno navdušenje nad tem konjičkom je kmalu preraslo v resen trening. Tako dijak velenjske srednje šole za mehatroniko odbojko trenira kar trikrat na teden, ob koncih tedna pa se z vrstniki preizkuša v slovenski A-kadetski odbojkarski ligi. Če so ga za trening odbojke navdušili vrstniki, ga je za igranje klavirske harmonike in diatonične harmonike »frajtonarice« njegov dedek, ko mu je to vedno bolj priljubljeno glasbilo podaril za rojstni dan. Žan se je v glasbeni šoli kar šest let učil igrati klavirsko harmoniko in dve leti tudi diatonično. Danes z dedkom zabava zbrane na domačih zabavah. Meh raztegne tudi v družbi s prijatelji, s katerimi v zadnjem času čisto po tiho razmišlja o ustanovitvi glasbene skupine. Po vseh obveznostih in aktivnostih, ki jih ima kot dijak drugega letnika, aktivni odbojkar in harmonikar še vedno najde tudi nekaj časa, da priskoči na pomoč očetu in bratu v domači mizarski delavnici in tako kot vsak najstnik za osvajanje deklet ter nenazadnje tudi smučanje na sosednjih Golteh. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Travnik pred hišo ni le igrišče za nogomet in odbojko, temveč tudi njihovo psičko. prostor, kjer Čoparjevi uživajo z SKRITI ADUT ÄS8 deauv!lle20n faff.!?» hhsfflss! imllimhu.1.11.«! ditio*. slectun 2gu " FILM TODDA SOLONDZA JUSTIN BARTHA SELM A BLAIR MIA FARROW JORDAN GELBER DONNA MURPHY CHRISTOPHER WALKEN goldcrest films presents a double hope production justin bartha selma buir mia farrow jordan gelber donna murphy christoph er walken zachary booth aasif mandv1 'dark horse' casting by ann goulder and gayle keller associate producer craig shilowich music supervisor michael hill visual effects fly studio vtsuai effects supervisor louis morin sound designer eric offin edrroh kevin messman costumes designed by kurt and bart production designer alex digerlando cinematograph® andrij parekh executive producer nick quested produced by ted hope and derrick tseng hq^n 11 a®' ^"•"i^^sl^i010^1 -^-goidcwst films CONTINENTAL mviniMil AKCIJA 37 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Foto: Nataša Müller, GrupA, oblikovanje: Andreja Balja Prva dva finalista smo dobili, do konca marca pa lahko glasujete za nov krog kandidatov v akciji Naj maturantka in naj maturant. Vsak maturantski razred je izbral svojega predstavnika, ki ga zastopa v tekmovanju. Bralci pa imate možnost, da glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Katera dva bosta to po tem krogu glasovanja, bomo objavili v četrtkovi številki 4. aprila. Zadnja dva finalista bomo dobili po aprilskem glasovanju. Vseh šest se bo nato pomerilo v majskem finalnem obračunu. Nagradili bomo tako oba zmagovalca kot njuna razreda. Glasujte! O^M^O V akciji Naj maturantka, naj maturant sodelujejo ta mesec naslednje šole: ŠOLSKI CENTER CELJE: Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM). EKONOMSKA ŠOLA CELJE (EŠ) I. GIMNAZIJA V CELJU (I. GC) 1 V V ANJA KRIČAJ 4. A1 SŠSDL 10 NEJC ŠKOBERNE M 4. C SŠSMM ALEŠ GORIŠEK 4. P1 SŠSDL ANITA KOSI M 4. D SŠSMM A t ^ ~ - f zJ* 20 LEA VASLE 4. E EŠ MARKO TISEL 4. E EŠ 4. E EŠ A 11 M_ JULIJA KORENJAK 4. D 1. GC VID PAVLICA 4. D 1. GC M 4 il MONIKA KRANJČAN 4. P1 SŠSDL TILEN NATEK 3. B3 SŠSDL KATJA TAMŠE 3. C1 SŠSDL S, * GAŠPER PIKL 3. C1 SŠSDL k INGRID FAJDIGA 3. C2 SŠSDL MITJA MURKO 3. C2 SŠSDL ANITA POPOVIC 3. C3 SŠSDL AJDA SEVER 4. G EŠ ALJAŽ VODEB 4. G EŠ AJDA PERC 4. F 1. GC 4^*31 NEŽA STRENČAN 4. B 1. GC f" 32 33 TINA ČERVAN 4. C 1. GC ŽIGA DERŠEK 4. C 1. GC NINA GABROVŠEK 4. Č 1. GC MIHA KEBE 4. Č 1. GC OSKAR PINA CAFUTA UMEK 4. F 1. GC 4. G 1. GC KRISTIJAN BEZGOVŠEK 4. G 1. GC rsiPlP ^ Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko Novost akcije V letu 2013 je dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavili v vsaki četrtkovi številki Novega tednika. Postopno pa bomo ves mesec objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale potekalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne, pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Pazite pri izpolnjevanju kuponov, da so na njih vsi podatki. Kuponi za ta mesec so drugačne barve kot februarski. Starih ne bomo upoštevali! pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek............................................................................................... naslov....................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta K Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje. 38 MAJ MATUKANTKA IN NAJ MATUHANT SPREGLEJTE Kupone za marčevski krog glasovanja bomo sprejemali ves mesec, najkasneje pa do srede, 3. aprila, do 11. ure. i Jf < i j Ji Mojca Bezgovšek NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT 39 i t. (7! F. Rät 4. aprila bosta znana finalista glasovanja za kandidate tega meseca, vmesne tedenske izide pa bomo objavljali v vsaki četrtkovi številki. Po prvem tednu glasovanja število kuponov kaže, da se šele ogrevate. Zato pričakujemo, da jih bo prihodnji teden več in bomo že lahko napovedali boj za najvišje uvrstitve. i II m Tudi letos pripravljamo vabljive nagrade za oba zmagovalca. Zagotavljamo, da bodo vsaj tako privlačne, kot smo jih podelili v lanski akciji, ko je naj maturantka prejela zlat nakit, naj maturant pa bon za nakup oblačil. Nagradili bomo tudi razreda, iz katerih bosta naj maturant in naj maturantka! 40 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Zeli si le delo Mama samohranilka iz Spodnje Savinjske doline pripravljena poprijeti za kakršnokoli delo ki želi ostati neimenovana. »Pripravljena sem poprijeti za kakršnokoli delo. Naj bo to čiščenje, vrtnarjenje, tipkanje, likanje... Le tako bom namreč lahko omogočila sinu normalno življenje,« pripoveduje Spodnjesavinjčanka, Vse pogostejši prizor za zidovi domov. Lahko umolknemo, lahko pomagamo. Brez sistemskih sprememb v državi, ki je premnoge posameznike pahnila na sam rob preživetja, pa rešitev na dolgi rok ne bo. Nemalokrat dobimo občutek, da so glavne težave gospodarske krize propadanje podjetij, upadanje dobičkov gospodarskih družb in višanje javnega dolga. Veliko bolj pereč problem, ki ga na žalost ne moremo izmeriti tako kot ekonomske kazalce, so stiske ljudi. Izguba služb in posledično kopičenje dolga jih postavljata v skoraj neizogiben položaj. Še toliko huje je, ko socialno stisko staršev občutijo šoloobvezni otroci. Naša bralka iz Spodnje Savinjske doline se je znašla v podobnem položaju. V poznih štiridesetih letih jo je splet neprijetnih okoliščin prisilil, da ne ve, kako naprej. Kljub temu, da je vajena poprijeti za kakršnokoli delo in ima za sabo lepo mero delovnih izkušenj, ne najde dela, s čimer bi lahko trinajstletnemu sinu in sebi omogočila dostojno življenje. Po končani administrativni šoli se je v začetku osemdesetih let zaposlila kot administratorka v javni ustanovi na Celjskem. Po približno petnajstih letih službovanja se je ravno v času debelih krav odločila podati v gostinske vode. »Izkazalo se je, da odločitev ni bila dobra,« danes Spo-dnjesavinjčanka obžaluje preusmeritev. Po spletu nesrečnih okoliščin je morala gostinsko dejavnost po nekaj letih zapreti. Soočala se namreč ni le s poslovnimi problemi, ki so postajali z zaostrovanjem gospodarske krize vse hujši, temveč tudi z družinskimi. Za toplo vodo razsekal omaro Danes mora iz meseca v mesec krmariti s pičlimi 260 evri socialne pomoči in 100 evri otroškega dodatka, kar ne pokrije niti plačila položnic, kaj šele vseh ostalih stroškov. »Do otroškega dodatka je še več kot teden. V denarnici pa imam dva evra. Kaj naj dam sinu za jesti?« se sprašuje s solznimi očmi. V olajšanje ji je le to, da ima sin, ki letos končuje devetletko, v šoli zagotovljeno malico in od februarja brezplačno kosilo. Velik stres predstavlja tudi kurjava. »Ravno pred nekaj dnevi je sin razsekal omaro, da sva lahko zakurila za toplo vodo. Grejeva se na elektriko, kar povzroča še toliko večje stroške. Če ne bom poravnala obveznosti, sva tik pred tem, da nama odklopijo elektriko.« Stiska je še toliko večja, ko pomisli na sinovo valeto konec šolskega leta in na vse stroške, ki so povezani z njo. Dobrodošlo kakršnokoli delo Pripravljena je poprijeti za kakršnokoli delo, vendar je, kot pravi, najti službo težje, kot si mislimo. »Zavedam se, da mi zavod za zaposlovanje ne bo našel dela. Do zdaj sem bila na nekaj razgovorih, a kaj, ko vsak delodajalec raje zaposli mlajšega iskalca zaposlitve. Vsako jutro takoj, ko se sin odpravi v šolo, prižgem računalnik in pregledam pro- sta delovna mesta.« Poslala je že na stotine prošenj in preklicala na desetine podjetij, če potrebujejo kakršnokoli pomoč, a zaman. Pri iskanju dela jo med drugim ovira tudi to, da si ne more privoščiti avtomobila. Vezana je izključno na javni potniški promet, ki je dandanes bolj okrnjen kot kadarkoli prej. Če k temu dodamo še bore malo prostih delovnih mest v Spodnji Savinjski dolini, je položaj še toliko težji. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Podatke o sogovornici hranimo v uredništvu. Ni v našem interesu, da bi jo s sinom izpostavljali v javnosti. Vabimo pa vse, ki ste ji pripravljeni pomagati, da nam to sporočite v uredništvo na e-naslov tednik@nt-rc.si Z veseljem ji bomo posredovali vaš predlog za delo ali morda pripravljenost za finančno pomoč, ki bi obema s sinom omogočila, da si bosta sploh lahko zagotovila razmere, da si odslej z lastnimi močmi ustvarita boljše življenje. Saj veste, brez nič ni nič in vsak evro šteje, ko je človek v hudi stiski. UREDNIŠTVO Zaupate nam ž e 68 et 1 iti VI11 J» BS. 3 Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj boleči Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511. Januarja letos smo se v sodelovanju s celjsko bolnišnico v Novem tedniku lotili akcije Za manj bolečin. Beseda da besedo in ob še eni tradicionalni akciji naše medijske hiše, to je ob letos že 49. novoletnem obisku novorojenčkov v celjski porodnišnici, smo se slučajno dotaknili tudi dela protibo-lečinske ambulante. Uradno se imenuje Ambulanta za diagnostiko in terapijo bolečin Splošne bolnišnice Celje. Kljub pomanjkanju denarja in posluha pristojnih v državi ambulanta vztraja na zastavljeni poti in lajša bolečine hudo bolnim. Z nakupom ultrazvočnega aparata - le sramežljivo so svojo željo omenili na glas - bi bolnim še lažje vnašali protibolečin- ska sredstva. In po spodbudni logiki razmišljanja »Just do it« - torej lotimo se tega - se je porodila celoletna akcija Novega tednika. Mnogi ste že prispevali, največ doslej podjetje Firšt Rototehnika, s. p., Rade- gunda 54, 3330 Mozirje. 18. 2. 2013 je na račun, odprt pri SB Celje, nakazalo 5.555,00 evra. Zakaj prav te številke in zakaj donacija za dober namen? Prokurist podjetja Franc Firšt nam je povedal: »Petke pomenijo odličnost poslovanja podjetja in inovativnega dela zaposlenih. Z donacijo želimo zagotoviti enakopravno obravnavo pacientov in upamo, da bomo s tem pomagali reševati življenja ali vsaj olajšati bolečine.« REPORTAŽA 41 Ob popoldnevih so prostovoljci vodili različne dejavnosti, v času počitnic pa so se lotili tudi pospravljanja in tudi podiranja dreves in pospravljanja drv. Če bi šli gor, bi prišli v nebesa ... Frančiška Robnik z Ljubnega obuja spomin na čas v Mozambiku »Vedno se mi bo dobro zdelo, da sem šla. Ko bi se le lahko kar znašla tam. Veste, še če si otrokom dal bonbon, so ga delili. Več ljudi bi moralo to videti in bi bilo več spoštovanja do kruha in drugih dobrin, ki jih imamo,« je povedala Frančiška, ki se je v svet odpravila pri 85 letih. 85-letna Frančiška Robnik do lani ni videla prav veliko sveta. Življenje je omejila na Ljubno ob Savinji - naprej v Savinskem Vrhu, kot rečejo domačini, na domači kmetiji, zadnjih sedem let pa živi v središču kraja. Lani ji je vnukinja sporočila, da odhaja v Afriko pomagat misijonarjem v Mozambiku, in njeno življenje se je spremenilo - Frančiška se je odločila, da bo tudi sama pomagala ubogim. Čila in nasmejana Frančiška, ki še zdaleč ne kaže svojih let, se je tudi v nedeljskem jutru vračala od maše. »Dan zagotovo ni popoln, če ne grem k maši,« je omenila med obujanjem spominov na lansko dogajanje. »Na svoj rojstni dan mi je vnukinja, ki je končala šolanje in ni imela službe, povedala, da bo odšla v Afriko. Že prej je v Ljubljani pomagala ubogim otrokom. Ko sem jo poslušala, me je prav navdušila in omenila sem, da bi tudi sama imela čas ... V vrtu sem postorila vse potrebno, trikrat odšla v Veržej, kjer sem spoznavala osnove portugalščine, toliko, da sem znala pozdraviti, in nato smo se odpravili. Veste, niti za trenutek me ni bilo strah niti nisem imela nobenega pomisleka. Meni se je potovanje zdelo, kot bi šla na avtobus. Saj so me mnogi spraševali, vendar sama nisem pomislila, da bi se lahko kaj posebnega zgodilo. Le to sem odgovarjala, da če bomo z letalom šli gor, bomo prišli v nebesa.« Iz drugačnega sveta V Mozambiku, v eni tamkajšnjih sirotišnic, je šest prostovoljcev preživelo mesec dni. »Malo smo razdelili delo. Sama je bila v šivalnici, ena je učila najmlajše, dve sta poučevali večje otroke ... Vse skupaj je vodil Marko iz Gornjega Grada,« je omenila Frančiška in dodala, da centra niso pogosto zapuščali, le nekajkrat so se malo odpeljali naokrog. A menda ni nič posebnega, samo puščava in nekaj pletenih hiš. »Joj, kako je v tistem svetu vse drugače; Marija, kako so ubogi ljudje,« je čisto po ljuben-sko pribila Frančiška. V centru, ki ga vodijo sestre salezijanke, živijo otroci, med njimi tudi številne učenke, ki delajo na vrtu ter pomagajo v pekarni in kuhinji. »Zjutraj, komaj se je kaj videlo, so že zalivale po vrtu in nabirale zeljnate liste. Iz njih so pripravile omako, ki so jo nato polile po makaronih. To je bil glavni obrok. Kruh smo videli šele potem, ko je skupina Nemcev preverila, da v tem centru v resnici vlada takšno uboštvo in da bo njihova pomoč prišla v prave roke. Kako so bili veseli otroci tistega kruha: poljubljali so ga, vrteli v rokah, si ga delili po koščkih .... V resnici so hvaležni za vsako stvar, ki so jo prejeli.« Frančiška je v glavnem šivala, seveda na roke. »Tega sem navajena, saj sem že doma krpala >cunje<. Otroci so prešteli, da sem po robovih pošila in zakrpala 200 odej. Kako so bili veseli, če so lahko vdeli nit v šivankino uho! Najbolj me je bolelo slovo od deklice, ki so jo kot dojenčka našli ob cesti. Klicala me je po slovensko stara mama in na vsak način hotela z mano. Ko smo odhajali, si ji nismo upali povedati. Sicer otroci, po katerih mi je res dolgčas, še vedno pošiljajo pozdrave, sama pa gledam fotografije in obujam spomine.« Čeprav smo rekli, da Frančiška ni videla veliko sveta, je le treba omeniti, da je Medju-gorje njena priljubljena točka. Menda je bila kar 18-krat v tem romarskem svetišču. Nekajkrat je poromala še na Brezje, na kakšnem drugem izletu, kaj šele dopustu, pa nikoli ni bila. Le v Mozambik bi se rada še vrnila. V družbi otrok, ki bodo ostali v spominu. V skupini so bili še Darja Jeraj, Janja Kovačič, Maja Žibert, Matija Bregar in salezijanec Marko Suhoveršnik. Misijonsko izkušnjo so doživljali v Zavodu Marije Pomočnice pri sestrah salezijankah v podeželskem kraju Namaachi, ki leži približno 60 kilometrov stran od prestolnice Maputa. Skupnost štirih sester vodi internat za 90 deklet iz večinoma neurejenih družin, vrtec za 180 otrok in desetrazredno osnovno šolo s skoraj 900 otroki in mladimi. Po Mozambiku spet med Ljubenci Sicer Frančiška živi polno življenje. Še danes vozi avto. Do Mozirja, po opravkih, se nasmeji, dlje ne gre, pa do otrok. Frančiška bi se rada še enkrat vrnila na črno celino. Letos ne bo šlo, prihodnje leto pa .... Kdo bi vedel? »Veste, nikoli v življenju mi ni bilo kaj prida. V vojnem času so umrli vsi štirje bratje in kot edina deklica sem prevzela kmetijo. Takrat je bilo vse bolj daleč - do Ljubnega smo z našega vrha imeli uro hoda. Pozimi sem s konji vlačila les, da sem kaj zaslužila in da smo doma kaj postorili. Potem sem se poročila, vendar sem ostala vdova s štirimi otroki, najmlajša je štela tri leta in pol.« Tudi zaradi teh let danes Frančiška uživa v najetem stanovanju. Sinu je prepustila kmetijo, sama pa se je preselila v trg, kot rečejo domačini. »Bližje imam do cerkve, na pokopališču je veliko mojih. Nikoli mi ni dolgčas. Veliko molim, pozimi včasih berem in gledam televizijo. Poleti me skoraj ni v hiši, saj obdelujem dva vrtova. Vse si sama pridelam, pa še kar nekaj pridelkov razdelim naokrog. Če doma nimam kaj početi, rada priskočim na pomoč. Kaj češ, navajena sem tako, da nikoli ne posedam. Doma smo veliko delali na roke, skrbeli za živino, sejali, pa vseeno nimam v slabem spominu teh časov,. Tudi mladosti ne: otroci smo se spravili na toplo krušno peč in si pripovedovali vistorije. Veliko lepše nam je bilo kot danes, ko je takšna naglica.« Danes jo razveseljujejo 4 otroci - kot zanimivost, vsi štirje so na kmetijah - 12 vnukov in osem pravnukov. Obiskujejo mamo oziroma staro mamo, se srečujejo na rojstnih dnevih ali zberejo v domači hiši. URŠKA SELIŠNIK 42 FOTOREPORTAŽA Če zbrani na nedeljskem blagoslovu niso dočakali niti enega sončnega žarka in s tem povezane mavrice, so za slednjo »poskrbeli« kar v vrsto postavljeni rdeči zetorji, modri new hollandi, zeleni deutzi in zeleno-rumeni john deerji ... Letos traktorje blagoslovilo tudi nebo Tradicionalni blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo že tretjič ob začetku prvih spomladanskih opravil V mnogih župnijah pripravljajo blagoslove avtomobilov, motoristov, konj in nenazadnje najrazličnejših pomembnih predmetov. V Andražu nad Polzelo v Spodnji Savinjski dolini, kjer prevladuje podeželsko prebivalstvo, ki je še vedno tesno povezano s kmetijstvom, od leta 2009 blagoslovijo traktorje. Slovenci se lahko kljub temu, da smo eden manjših narodov, pohvalimo z marsikaterim presežkom. Eden je tudi število traktorjev. Z malo več kot petdesetimi traktorji na tisoč prebival- cev namreč sodimo v sam svetovni vrh. Kljub temu, da traktorji v Sloveniji bolj kot kjerkoli drugod postajajo statusni simboli, ne moremo mimo tega, da so vedno nepogrešljiv pripomoček pri obdelovanju zemlje. Po nekaterih statističnih podatkih naj bi se vsako leto s traktorji v Sloveniji ponesrečilo okoli 25 kmetovalcev. Prav zaradi tega se je andra-ški župnik Janez Furman pred štirimi leti odločil, da ob začetku prvih spomladanskih kmetijskih opravil blagoslovi traktorje in letos prvič tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Da blagoslov po nedeljski maši za ta majhen podeželski kraj pomeni veliko več kot le enega od verskih obredov, so Andražani dokazali tudi z letošnjo slovesnostjo. Kljub dežju se je zbralo veliko domačinov in obiskovalcev. Zbrane vernike so poleg polzelskega župana Jožeta Kužnika nagovorili še obrambni minister v odhodu Aleš Hojs, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk ter poslanec Franc Pukšič. Traktorje je blagoslovil konjiški arhidia-kon Jože Vogrin. Če se je v preteklih letih okoli andra-ške cerkve svetilo tudi do 300 traktorjev, marsikateri lastnik pa je zaradi oddaljenosti prinesel na blagoslov ključe, smo jih v nedeljo zaradi slabega vremena našteli le okrog 60. Ker je bilo v torek gregorjevo, po julijanskem koledarju prvi pomladni dan, prejšnji mesec pa je godoval tudi Valentin, ki ima, kot pravi stari rek, ključ od korenin, so po besedah andraških kmetovalcev prva kmetijska opravila v vinogradu, sadovnjaku in na polju, povezana s traktorji, tik pred vrati. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Za blagoslov ni poskrbel le konjiški arhidiakon Jože Vogrin, temveč tudi narava. Župnik Janez Furman je bil vesel, da je bilo kljub dežju na blagoslovu več traktorjev, kot je v nedeljo praznovalo mučenikov. Nad vremenom še posebej niso bili navdušeni kmetje, saj naj bi po starem reku slabo vreme 10. marca, na praznik 40 mučenikov, prinašalo kislo vreme še naslednjih 40 dni. Obrambni minister v odhodu Aleš Hojs, ki je bil letošnji osrednji govornik, je v svojem nagovoru izpostavil pomen kmetov za nacionalno obrambo: »Kmetje so bili že od nekdaj steber slovenske vojske. V 14. in 15. stoletju so zaustavljali turške vpade. V času prve svetovne vojne je večina vojakov na frontah prihajala prav iz kmečkih vrst. Nič drugače ni bilo z Maistrovimi borci.« Blagoslova se je udeležilo kar nekaj poslancev. Pred zbrano druščino je spregovoril le Franc Pukšič. AKCIJA 43 (S)hujšajmo «=«y z Novim tednikom in Radiem Celje Udeležence akcije smo tudi letos opremili z majicami. Tokrat sporočajo, da sreča ni v kilogramih, zato hujšajo z Novim tednikom in Radiem Celje. Pripravljeni, da se poslovijo od odvečnih kilogramov Začela se je jubilejna akcija hujšanja Vzklike veselja, iskren smeh in številne zahvale za podarjeno priložnost je bilo slišati na drugi strani telefonske linije, ko smo dvajsetim kandidatom konec prejšnjega tedna sporočili, da so izbrani za jubilejno, deseto akcijo (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Po prvi delavnici ta torek je bila njihova odločenost, da se uspešno spopadejo z odvečnimi kilogrami, še močnejša kot ob prijavi. Čeprav se zavedajo, da bo pot tudi naporna, vedo, da jim bo ob medsebojni podpori in ob podpori številnih strokovnjakov, ki sodelujejo v akciji, uspelo. Zgodb, zakaj so se nakopičili odvečni kilogrami, je veliko. »Nikakor se ne morem upreti sladkarijam. Po porodu je teža kar ostala. Skrbela sem za vse okoli sebe, nase pa pozabila. Kilogrami so se začeli kopičiti, ko sem nehala kaditi. Zaradi številnih delovnih obveznosti nisem imel časa jesti večkrat na dan, tudi gibal se nisem,« je le nekaj izpovedi, ki smo jih slišali na torkovi spoznavni delavnici. Tako kot številni, ki se spopadajo s prekomerno telesno težo, je tudi večina naših udeležencev že poskušala shujšati sama, a neuspešno. Niso našli pravega načina, klonili so po večdnevnem stradanju, tudi podpore okolice ni bilo, zato je slej ko prej zmanjkalo volje. Veliko vode in nič sladkarij Tokrat bodo pod vodstvom strokovnjakov hujšali učinkovito in predvsem zdravo. Kot pravi vodja delavnice, zdravnica prim. asist. Jana Govc Eržen, bo treba najprej spremeniti prehranjevalne navade, pri čemer so si ob informaciji, da stradanje ni dopustno, udeleženci precej oddahnili. Že prvi teden imajo sicer nalogo izgubiti prvi kilogram. »Prvi koraki so žejo gasiti izključno s pitjem vode, sladkane pijače so prepovedane, počasi se navajamo tudi na opuščanje sladkorja v čaju in kavi, prav tako ne uživamo alkoholnih pijač. Nujno je zmanjšanje Pri izvedbi letošnjih delavnic bodo sodelovali že dobro poznani strokovnjaki, specialistka družinske medicine prim. asist. Jana Govc Eržen, specialistka socialne medicine Nuša Konec Juričič, profesorica športne vzgoje Brigita Fižuleto, sanitarna inženirka Tatjana Škornik Tovornik, psihiater mag. Drago Tacol in Kaja Taucar iz Top-fita. Za kakovostne treninge bodo poskrbeli usposobljeni trenerji Top-fita. količine maščob v prehrani, tako, da z zrezka na primer odstranimo vidne maščobe in da kupujemo manj mastne jedi. Odpovedali se bomo tudi slanim prigrizkom in sladkarijam,« razlaga Govc Erženova in dodaja, da je seveda treba jesti večkrat na dan, a zmanjšati količino posameznega obroka. Na prvi delavnici so udeleženci dobili le osnovna navodila in zagotovili so, da jih bodo ubogali, o zdravi prehrani in sestavi jedilnika pa se bodo podrobneje učili še v prihodnjih tednih. Na delavnicah se bo čas našel tudi za razvajanje. Tako bodo »hujšarji« med drugim dobili nasvete o negi kože, učili se bodo tehnik sproščanja, obiskali pa bodo tudi Terme Dobrna, kar je novost letošnje akcije. Šport mora postati del življenja Prehranjevalne navade bo treba nadgraditi še z rednim gibanjem. Že v ponedeljek jih tako čaka individualno testiranje v celjskem Top-fitu, kjer bodo v prihodnjih mesecih trikrat ali štirikrat tedensko kurili odvečne kalorije. Udeleževati se bodo morali skupinskih vadb, trenerji pa Prvo srečanje je minilo tudi ob tehtanju, ki bo stalnica delavnic. Zadolžena za spremljanje rezultatov, Tatjana Škornik Tovornik iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, zagotavlja, da bo posebna tehtnica, ki poleg teže izmeri še ostale pomembne dejavnike, kot so na primer deleži vode v telesu, maščob in mišične mase, v prihodnjih tednih postala dobra prijateljica naših »hujšarjev«. Vsakič, ko bo pokazala napredek, bo namreč na obraz zarisala širok nasmeh. bodo za vsakega pripravili še individualni trening vadbe v fitnesu. Ker je nekaterim telovadba španska vas, bo vadba, kot zagotavlja vodja Centra za zdravje in rekreacijo Top-fit Nataša Šuster, prila- gojena in postopna. »Skušali bomo biti nežni z njimi, intenzivnost bomo stopnjevali korak za korakom, tako da po vadbi ne bo hudih bolečin v mišicah.« Prve vtise s fitne-sa nam bodo tako udeleženci lahko zaupali že na prihodnji delavnici, kot pravijo, pa prvi obisk fitnesa pričakujejo z navdušenjem, a tudi malce strahospoštovanja. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Ključ do izbora Med vsemi kuponi, ki smo jih prejeli v redakcijo, smo na osnovi posredovanih podatkov izračunali indeks telesne mase vsakega posameznika. Tiste, katerih indeks telesne mase je bil primeren za sodelovanje v delavnici hujšanja, smo povabili na pogovor. »Med prijavljenimi je bilo kar nekaj takšnih, ki imajo popolnoma normalno telesno težo in ne potrebujejo hujšanja. Ti naj še naprej ohranjajo zdrav način življenja s čim več gibanja. Bilo pa je tudi nekaj takšnih z zelo visokim indeksom telesne mase, nad 42, ki mu strokovnjaki rečemo bolezenska ali patološka debelost. Takšne osebe potrebujejo pri zdravljenju posebno skrb,« razlaga vodja akcije zdravnica Jana Govc Eržen. Kandidate, ki so prišli na razgovor, sta Govc Erženova in trenerka skupinske vadbe in fitnesa Maida Ramič iz Top-fita dodobra izprašali o načinu življenja in prehranjevanja, zdravstvenem stanju, o tem, kako močna je želja, da shujšajo, ter najpomembneje, ali imajo dovolj časa, da se bodo lahko redno udeleževali predavanj ter skupinskih in individualnih treningov v Top-fitu. Med tistimi, ki so prišli na razgovor, smo v skupino izbrali tistih 20, ki so izpolnjevali vse zahtevane pogoje. Letos bodo z nami hujšali: Alen Duranovič iz Tabora Emil Kačičnik iz Štor Dragica Kovač iz Celja Josip Pahljina iz Celja Karmen Alagič iz Celja Marjana Blažun iz Celja Katja Skerbiš iz Celja Alenka Humar iz Celja Viktorija Tavzes iz Celja Melita Zavrl iz Celja Ana Rohtek iz Celja Majda Cigole iz Radeč Marjeta Skale iz Šempetra Marica Rabuza iz Šentjurja Helena Fužir iz Celja Marjeta Kuhar iz Rogatca Igor Kukovec s Polzele Milena Papež iz Tabora Mojca Kamenik iz Celja Nataša Lojen iz Petrovč G Y G G Oglasna priloga Marketinga Novega tednika in Radia Celje V sodelovanju z energijami ozvezdij Biodinamično metodo upošteva vse več kmetov in vrtičkarjev, tudi zato, ker deluje! Četudi bralci ne kmetujejo po vseh načelih biodinami-ke, pa mnogi skrbno prebirajo setveni koledar, ki ga objavljamo. To vemo zato, ker se nam je ob nedavnem prehodu na četrtkovo izdajo zgodila napaka pri poimenovanju dnevov in so nas na to zaskrbljeno opozorili. Setveni koledar smo začeli objavljati po pogovoru z Meto Vrhunc, ki je bila pred desetletji ena prvih znanilk biodinamike pri nas in soustanoviteljica društva Ajda Vrzdenec. Po načelih biodinamike dela pri nas že med dva do tri tisoč ljudi, društev Ajda pa je v Sloveniji že 14. Založba Ajda vsako leto izda setveni priročnik Marije Thun. Biodinamično vrtnarjenje ali kmetovanje je namreč neposredno vezano na naravne vplive, ki se časovno Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA DRUŠTVO HMELJARJEV, Izpostava Zal« PETROVCE. 2.0.0. Pelrovče Petrovče 1, 3301 PETROVČE Mestni trg 7. 3310 Žalec ZKST ŽALEC HMELJ. STARESIN IN PRINCES SLOVENIJE DRUŠTVO PODEŽELSKIH OBČINA ŽALEC ŽENA OBČINE ŽALEC organizirajo 25. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2013 v Petrovčah PROGRAM: dovoz blaga in priprava stojnic sv. maši v petrovški baziliki, ob 10. uri mašuje celjski škof dr. Stanislav Lipovšek razstava v dvorani: Pivo slovenskih pivovarjev ob 12. uri pozdrav, nagovor gostov in blagoslov sejma Igra ansambel MODRIJANI. Prireditev bo povezoval Franci Podbrežnik. od 20. uri zaprtje sejma Prijave sprejemamo na telefon: 03 / 713-33-70 fax: 03/713-33-75 GSM: 070/550-807 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! KMETIJSKA PRESKRBA PETROVCE, info: 03/713 33 80 SPOMLADANSKA PONUDBA Nudimo najugodnejše cene: UMETNIH GNOJIL: NPK15-15-15 25/1 13,20 EUR NPK 0-10-20+mikroelem. 50/1 23,00 EUR KAN 50/1 19,10 EUR UREA 40/1 22,35 EUR KALIJ 60% 50/1 27,90 EUR KRMILA ZA PITANCE (rinfuza ali v vrečah BIG BAG) (dostava na dom - nad 500 kg) SPREJEMAMO NAROČILA ZA TRETIRANO KORUZO (dobaviteljev : SYNGENTA, PIONEER, AGROSSAT TER VSEH OSTALIH)_ OSTALA SEMENA ZA POMLADANSKO SETEV (vse za vrtičkarje in vrtnarje)_ ZAŠČITNA SREDSTVA (škropiva)_ SEMENSKI KROMPIR (zgodnje in pozne sorte)_ VSE CENE SO Z DDV - VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG Vse informacije so na voljo na tel. št.: 03/ 713-33-80. ODKUPUJEMO ŽIVINO - informacije na tel. št.: 041/685-663 Se priporoča kolektiv KZ Petrovče! Biodinamična metoda dosega visoke pridelke in pri tem stanje zemlje, zdravje rastlin, živali in človeka še izboljšuje. spreminjajo, zato ni vseeno, kdaj kakšno rastlino sejemo, sadimo ali presajamo. Setveni koledar deluje, pravijo bralci, ki se ravnajo po njem. Z roko v roki z naravo Setveni priročnik Marije Thun je tako vodnik pri delu z naravo. Osnova so ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike, kompost za gnojenje, kolobarjenje ter ustrezni čaji in pripravki za zaščito rastlin. Ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Za biodinamične pripravke uporabljajo sestavine iz mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. Takšna metoda kmetovanja je utemeljena v sklopu osmih predavanj, tako imenovanem Kmetijskem tečaju, ki jih je imel filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner v Koberwitzu davnega leta 1924. Prva uporaba umetnih gnojil je dala že slutiti, da utegne razvoj pridelovanja hrane z umetnimi gnojili povzročiti degeneracijo rastlin in človeka, da utegne vso živo naravo privesti v odmiranje, kot je Rudolf Steiner nedvoumno opozoril. Navezovanje na stara kmečka znanja Biodinamična metoda uči, da se življenje na Zemlji napaja iz vesolja. Ozvezdja živalskega kroga, znotraj katerega je naše osončje, so vir štirih kvalitet energij življenja, ki jih imenuje Steiner etri. Ti nenehno pritekajo iz ozvezdij v naše osončje in napajajo življenje na Zemlji s pomočjo elementov toplote, svetlobe, vode in zemlje. Rastline so tiste, ki zmorejo v povezovanju mrtvih mineralnih snovi zemlje s koz-mičnimi energijami življenja oblikovati z življenjem prepojene organske snovi, ki služijo kot živa hrana življenju živali in človeka. Marija Thun, Steinerjeva učenka, je posvetila temu 60 let svojega znanstvenega dela in na osnovi tega je nastal tudi Setveni priročnik. Meta Vrhunc pravi, da vsak, ki se malo poglobi v temelje biodinamike, spozna, da je to dobra stvar. »Delamo z ritmi v naravi, ki vplivajo ne samo na življenje človeka, temveč tudi na rastline. Če se naučimo spoznati te ritme, razumemo, kako jih lahko uporabljamo. To ni težko, saj se to navezuje na staro znanje kmetov, recimo o ritmih Lune, in na s tem povezana opravila. Kako se življenje drugače razcveta, če delamo po Steinerjevih navodilih, nam kažejo plodovi našega dela, ki potrjujejo pravilnost metode. V Egiptu so na primer v puščavskem pesku zrasle oaze po bio-dinamični metodi, danes je tam sedem podjetij in dva tisoč zaposlenih, imajo svoje šole ...« Foto: SHERPA (arhiv NT) Steiner trdi, da preparati nadsončnih planetov (Marsa, Jupitra in Saturna) spodbujajo vitalnost rastlin in sposobnost oblikovanja visokovrednih substanc, preparati podsonč-nih planetov, to je Lune, Venere in Merkurja, pa krepijo reproduktivne sposobnosti rastlin, torej sposobnost oblikovanja takega semena, ki dobro kali. Po Steinerjevih napotkih izdelujejo biodinamiki preparat iz baldrijana kot koncentrat energij Saturna, iz regrata (koncentrat energij Jupitra), hrastovega lubja (Marsa), preparat iz kamilice (Merkurja) in preparat iz rmana (Venere), k temu pa še preparat iz koprive, ki je koncentrat energij Sonca. Razen teh, tako imenovanih kompostnih preparatov izdelujejo v kravjih rogovih še preparata gnoj iz roga in kremen iz roga. Prvi pomaga rastlinam, da naredijo zelo globoke korenine, se zato lahko dobro oskrbujejo s hranili in so bolj odporne proti suši. S kremenom iz roga pa prinašajo rastlinam dodatne sile Sonca in svetlobe, povečujejo odpornost in pridelke. SMARSKI KMETIJSKI SEJEM kmetijska mehanizacija repromaterial vse za vrt in okolico Za dober začetek Kmetijska zadruga Šmarje Rastemo z zemljo DIŠI PO POMLADI 45 Marec - čas za sajenje sadnega drevja Marec je najprimernejši čas za sajenje sadnih sadik. Že pred nabavo in sajenjem sadnih sadik se dobro pripravimo in na-črtujmo, katere sadike je smiselno posaditi na domačem sadnem vrtu in kako. Predhodno se posvetujmo s strokovnjakom ali poiščimo informacije v strokovni literaturi in na internetu, npr. www.mirosan.si. Le tako se izognemo napakam, kot so napačna izbira podlage, pregloboko posajene sadike, napačna izbira sadne vrste ali sorte ...Tovrstnih napak v letih po sajenju večinoma ne moremo omiliti ali odpraviti, zato je treba več pozornosti nameniti informiranju pred sajenjem. Pred nabavo sadnih sadik moramo upoštevati nekaj osnovnih priporočil: 1. Sadna vrsta, ki jo na- meravamo posaditi: Izbiraj-mo med sadnimi vrstami, ki uspevajo v naših klimatskih razmerah. Pri izbiri želene sadne vrste upoštevajmo razpoložljivi prostor na vrtu in velikost/višino, ki jo doseže odraslo drevo. Paziti moramo, da se drevesa med seboj ne senčijo (od juga sadimo manjša - nižja drevesa, nato proti severu večja). Priporočena razdalja med vrstami posajenih dreves naj bo tolikšna, kot je pričakovana višina dreves v vrsti. 2. Podlaga: Glede na razpoložljivi prostor in pričakovano višino drevesa izberemo sadiko na ustrezni podlagi. Le s primerno izbiro podlage (to je podzemni del sadike) bomo dosegli želeno velikost drevesa v polni rodnosti. Primer: pri jablani zrastejo sadike, cepljene na podlago M9, 3 do 3,5 m; na Lani je Eko civilna iniciativa (Ekoci) Slovenije prvič pripravila akcijo Štafeta semen. Več tisoč ljudi je sejalo, izmenjevalo in širilo pomen avtohtonih domačih in tradicionalnih semen, pridelanih na sona-raven način, kar je osnova zdrave prehrane. Letošnja akcija se je že začela, saj se lahko vsi, ki želijo sodelovati, prijavijo do 18. marca na spletni strani Ekoci. Osnova prehranske varnosti so semena in s to akcijo so želeli pobudniki spodbuditi posameznike, da bi aktivno sodelovali in sami našli rešitve za lastno prehransko varnost. Akcija je zasnovana tako, da sodelujoči sadijo, sejejo in izmenjujejo domača semena avtohtonih sort. Semena lahko izmenjajo na prireditvah, ki se dogajajo od prvega pomladnega dne do dneva Zemlje, ali pa izmenjujejo semena in izkušnje preko foruma na povezavi http://rastline.mojforum. si/rastline-forum-79.html. podlago M7 3,5 do 4 m; na podlago MM106 4 do 4,5 m; na podlago MM111 5 do 6 m; na sejanec 6 do 8 m. 3. Sadna sorta: Odvisno od časa zorenja, naših želja in potreb, okusa in tudi od tega, koliko smo pripravljeni kasneje škropiti drevesa, se odločamo med posameznimi sortami. Danes imamo na razpolago veliko tolerantnih in odpornih sort, ki zahtevajo le minimalno uporabo pesticidov. Še zlasti pri jablanah je na razpolago veliko število na bolezni odpornih sort. Z iz- biro takih bomo zmanjšali uporabo pesticidov v našem sadnem vrtu. Nakup sadnih sadik opravimo le pri priznanem in uveljavljenem drevesničarju ali trgovcu, ki prodaja sadike poznanega porekla in pridelovalca. Če je le mogoče, se izognimo nabavi tujih sadik, ki niso bile vzgojene v naših klimatskih razmerah in je njihova kakovost lahko zelo vprašljiva. Mag. DAVORIN GAMSER, dipl. ing. agr., vodja proizvodnje podjetja Mirosan Na težjih tleh, kjer se voda zadržuje dalj časa in slabše odteka, je smiselno sajenje na dvignjen greben. Premer grebena naj bo približno 1 do 1,5 m in naj bo dvignjen približno 15 cm nad višino tal. Tako se izognemo pojavu fitoftore oz. gnilobe koreninskega vratu. Štafeta semen tudi letos Vse leto ponudba dnevno svežih jabolk Več o ponudbi na www.mirosan.si Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ^^ v soboto pa od 8. do 12. ure ^^ Kako pravilno sadimo: - Najprej izkopljemo sadilno jamo 40 do 50 cm globine in širine. - Rodovitno gornjo plast zemlje ločimo od spodnje plasti mrtvice. - Rodovitni zemlji primešamo mineralno gnojilo PK (eno pest na sadiko) ali pa le-tega potrosimo po površini po sajenju. - V izkopano sadilno jamo nasujemo rodovitno zemljo, ki ji lahko dodamo sadilni substrat ali kompost, ki naj zavzema le do ene četrtine vse količine zemlje. Sadilni substrat ali kompost dobro premešamo z rodovitno zemljo. - V tako pripravljeno zemljo posadimo sadno sadiko. - Na koncu jamo napolnimo z mrtvico preko višine tal, ker se zemlja kasneje posede. - Nato posajeno sadiko dobro zahodimo in pazimo, da je višina cepljenega mesta na ustrezni višini (tako, kot je sadika rasla v drevesnici). - Posajeno sadiko dobro zalijemo, ji dodamo količek za oporo, na katerega jo privežemo. - Če je potrebno, sadiko zaščitimo še pred divjadjo. - Posajeno sadiko obvezno prikrajšamo na ustrezni višini. Med letom nato vzdržujmo okrog sadike nezapleveljen in podrahljan prostor. Po nabavi sadne sadike je treba poskrbeti, da se korenine ne bodo izsušile. Če nabavimo puljene sadike, je najbolje, da korenine sadik čim prej vkopljemo v zemljo. Pred sajenjem takih sadik njihov podzemni del za 24 ur namočimo v vodo, še bolje pa je, da v vodo za 24 ur namočimo kar celo sadiko. Če nabavimo sadike v loncih, pazimo, da se prst v njih ne izsuši. Najboljši ekovrtnarji Semena si lahko tudi sposodijo v Knjižnici semen v Mariboru ali pa se zanje dogovorijo na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani. Udeleženci štafete morajo najmanj 11 zrn semen iste vrste posejati, 11 izmenjati, 11 pa poslati v skupno gensko banko. Gre predvsem za semena domačih in avtohtonih sort, pridelanih na sona-raven način. Kdor teh semen nima, jih lahko kupi. Ekoci priporoča ekološka semena Amarant, ki so vzgojena in pridelana v Sloveniji in imajo certifikat. Letošnjo akcijo Štafeta semen bodo predstavili tudi na sejmu Altermed. Jutri, v petek, bo ob 13. uri na otvoritveni slovesnosti spregovoril najprej mag. Dejan Židan, predsednik odbora za kmetijstvo v DZ, nato pa bodo številni predstavniki stroke in politike govorili o prizadevanjih za večjo prehransko varnost. Program Šolski ekovrtovi vodi Inštitut za trajnostni razvoj. Pred dnevi je podelil prve znake šolski ekovrt, ki so jih prejeli predstavniki 22 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Med njimi so tri osnovne šole s Celjskega, in sicer iz Šmarja pri Jelšah, s Polzele in III. OŠ iz Rogaške Slatine. V zadnjih dveh letih, odkar traja program, so vsi, ki sodelujejo, ustvarili številne ekogredice in ekosadov- njake ter pri tem sledili merilom ekološkega kmetovanja in varovanja narave. S pridobitvijo znaka so se šole in vrtci obvezali, da bodo še naprej upoštevali temeljna načela ekovr-tnarjenja: organske odpadke zbirajo in jih ustrezno kompostirajo, uporabljajo ekološka semena ali kemično neobdelana, izdelan imajo osnovni načrt kolobarjenja, rastline gnojijo z organskimi gnojili ter v ekovrtu ne uporabljajo pesticidov in mineralnih gnojil. Seveda ne pozabijo na trajno-stno gospodarjenje z vodo ter na ločeno zbiranje vseh ostalih odpadkov, ne le organskih. V letošnjem šolskem letu sodeluje v programu 81 slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov. Inštitut za trajnostni razvoj verjame, da je bila podelitev prvih znakov navdih in spodbuda za druge. i t A i LI J r m CINKARNA simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve $ vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje < ft//* X*x \ If * f/ Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 tO) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si mM r * k A* r1 - j T 1 4 ] r\fl t ■ jjfcT L ' F' i^iIrk " '-k . jj.. '_•* "^H ;-j* .EB TVnHH^^^^M H »V^f I r iJ^Hlr '' jHEr ' ^fl III kX* 1 B 1 I*. L , Jkgps ■i. A^* 46 PODLISTKI / GOSTUJOČA MNENJA ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar (1) Simon Kukec velja za najpomembnejšega pivovarja na našem območju in Laščani ga imenujejo »oče laškega piva«, saj je prav on začel in več desetletij uspešno gradil svojo na hmelju in pivu zasnovano poslovno zgodbo. Manj znano pa je, da je poleg pivovarne v Laškem v njegovem času delovala tudi pivovarna v Žalcu, ki je po prvi svetovni vojni prenehala obratovati. Simon Kukec je bil rojen 20. oktobra 1838 v Po vir ju pri Sežani kot sin malega posestnika. Starša, oče Jakob in mati Helena, ro jena Stok, sta bila kmeta. Fant se je po osnovni šoli zaposlil na železnici, 12 let je služil vojaški rok in dosegel čin narednika. Kot zastavonoša domobranskega 22. pehotnega polka Wimpfen je v bitki pri Custozzi leta 1866 nosil polkovno zastavo. Rozeta z zastave je še vedno spravljena v Kukčevem družinskem albumu. 29. avgusta 1869 se je v Trstu poročil z Ano Smolka, rojeno 5. decembra 1841 v St. Antolu na Slovaškem. Madžarski general Szmolka, ki je odigral pomembno vlogo v madžarski revoluciji leta 1848, je bil Anin stric. Iz Sesljana, kjer je v času poroke delal kot železniški čuvaj, se je Simon Kukec z ženo in otrokom preselil v Martinščico pri Reki. Udejstvoval se je kot prevozniški podjetnik pri gradnji pristanišča, žena pa je vodila restavracijo za številne delavce, ki so takrat gradili pristanišče na Sušaku. Nov začetek v Žalcu Leta 1880 sta se z ženo naselila v Trbovljah in tam zakupila rudniško restavracijo Bratovske skladnice. S poslom sta toliko zaslužila, da sta se leta 1887 z družino naselila v Žalcu, kjer je Simon Kukec nakupil toliko nasadov hmelja, da je veljal za veleposestnika. Od Žuževe vdove je kupil staro pivovarno, ki jo je leta 1842 ustanovil žalski posestnik Franc Žuža. Njene kapacitete so bile skromne, saj je imel varilni kotel te pivovarne, v kateri je pivo varil Franc Reil, komaj 20 hI prostornine. Simon Kukec je v letih 1891/92 pivovarno povečal, jo povsem moderniziral in ji dodal lastno sladarno. Poleg varilca piva, kletarja in treh sodarjev je bilo v njej zaposlenih še 50 delavcev in štirje uradniki. Leta 1891 je bila zgrajena in za promet odprta železniška proga Celje-Velenje, ki je omogočala lažji transport in povečala pretok blaga skozi Žalec - predvsem premoga, vendar tudi hmelja in piva. Leta 1893 so Kmetijske in rokodelske novice zabeležile: »Nova pivovarna. V Žalci v Savinski dolini na spod. Štajerskem odpre narodni podjetnik g. Simon Kukec veliko novo pivovarno. V pivovarni zmoglo se bode na leto 24.000 hl piva izvariti.« ZKŠT Žalec Povzeto po: Gradivo za digitalno zbirko Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar je prispeval ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Središče Žalca leta 1911 Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Žalec. GOSTUJOČA MNENJA »Razprava in odločanje o spremembi volilnega sistema ter pogojih za kandidiranje za najvišje funkcije države in lokalne skupnosti ne bi smela biti omejena le na državni zbor. Treba bi ju bilo razširiti na širšo strokovno in nestrokovno javnost, tako da bi imel vsakdo možnost povedati svoje mnenje, izpostaviti probleme, predlagane rešitve pa bi na koncu morale biti sprejete s širšim družbenim dogovorom. To pa je mogoče doseči le s strpnim in kulturnim dialogom, brez delitev na naše in vaše.« S kombiniranjem do večjega vpliva na to, kdo bo izvoljen V Slovenski demokratski stranki se že nekaj let trudimo, da bi prišlo do reforme političnega sistema kot celote; torej spremembe volilnega sistema ter volilne zakonodaje, ki ureja volitve v državni zbor. Tako kot SDS se tudi osebno zavzemam, da se uvedejo neposredne volitve poslancev z absolutno večino glasov, saj bi potem resnično lahko govorili, da so v državni zbor izvoljeni poslanci, ki imajo absolutno podporo volilnega telesa. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da imamo trenutno v Sloveniji proporcionalni volilni sistem, po katerem se poslance (razen poslancev narodnih skupnosti) voli po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, zato je dvokro-žni večinski volilni sistem za manjše stranke nesprejemljiv. Menim, da bi lahko s kombinacijo obeh volilnih sistemov (proporcionalnega in večinskega, op. p.), dosegli to, kar danes zborovalci in protestniki zahtevajo, to pa je večji vpliv na to, kdo bo izvoljen v državni zbor. Predlog že v poslanski razpravi V državnem zboru je bila 6. marca splošna razprava o spremembah in dopolnitvah šestih zakonov, ki jih je v postopek vložila Državljanska lista in se nanašajo na volitve funkcionarjev na lokalni oziroma državni ravni (poslanci, predsednik republike, državni svetniki, župani, občinski svetniki, op. p.) oziroma na pogoje, pod katerimi je nekdo lahko izvoljen ali odpoklican oziroma mu preneha mandat. Žal predlagane rešitve, ki so vezane SONJA RAMŠAK na prenehanje mandata poslancev, po mojem osebnem prepričanju ne gredo v pravo smer, saj sta kršeni ustavni načeli domneve nedolžnosti in sorazmernosti. Na podlagi tega predloga bi bil za prenehanje ali zamrznitev mandata dovolj že pravnomočni obtožni predlog, posledično pa bi bila neposredno kršena določba 27. člena ustave, da »kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo«. Prav tako predlagane rešitve ne vključujejo ustavne pravice do pravnega sredstva, torej ni zagotovljena pravica do pritožbe po 25. členu ustave. Samo sprememba volilnega sistema ni dovolj S samo spremembo volilnega sistema ne moremo dvigniti politične kulture in higiene. Za to so potrebni večji premiki v naši družbi, povrniti je treba sistem vrednot in potem ne bomo potrebovali zakonodaje, ki bo taksativno navajala, pod kakšnimi pogoji lahko nekdo kandidira za določene funkcije oziroma določala možnosti prenehanja mandata oziroma odpoklic. Ustava Republike Slovenije v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka in da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen, zato je poseganje v aktivno in tudi pasivno volilno pravico dopustno le pod določenimi pogoji. Se pa strinjam s tistimi, ki zagovarjajo omejitev mandata poslanca (in tudi drugih funkcij, op. p.) zgolj na dva mandata ter zatem obvezno mirovanje en mandat in šele potem posamezniku dopustiti možnost ponovne kandidature. Problem volilnih okrajev in volilnih enot Naj na koncu izpostavim še problem določitve volilnih enot in volilnih okrajev. Na podlagi veljavne zakonodaje je lahko danes v državni zbor izvoljen nekdo, ki je na volitvah dobil morda le 700 ali tisoč glasov, nekdo, ki je dobil več kot pet tisoč glasov, pa ne bo izvoljen oziroma bo ostal zunaj parlamenta. In tudi to je narobe. Razprava in odločanje o spremembi volilnega sistema ter pogojih za kandidiranje na najvišje funkcije države in lokalne skupnosti, ne bi smela biti omejena le na državni zbor. Treba bi ju bilo razširiti na širšo strokovno in laično javnost, tako da bi imel vsakdo možnost povedati svoje mnenje, izpostaviti probleme, predlagane rešitve pa bi na koncu morale biti sprejete s širšim družbenim dogovorom. To pa je mogoče doseči le s strpnim in kulturnim dialogom, brez delitev na naše in vaše, predvsem pa bi se morali vsi politiki ter tudi mediji zavedati, da s svojimi ravnanji močno vplivamo na javno mnenje, na zaupanje v inštitucije države in da je treba čim prej zagotoviti delovanje pravične in pravne države. ilodvorska restavracija Žalec leta 1925 Kakšna je pripravljenost za spremembe obstoječega volilnega sistema v posameznih strankah in zlasti, kakšen naj bi bil ta, da bi bil najbolj pravičen, če že ne idealen za Slovenijo, smo preverili tudi med poslanci s Celjskega. Danes objavljamo stališče poslanke SDS Sonje Ramšak, v prihodnjih številkah bodo sledila še stališča štirih strank (PS, SD, DeSUS in SLS), ki so bile v državni zbor izvoljene leta 2011. PISMA BRALCEV 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO V spomin Emil Lajh Prihajamo in odhajamo, toda sredi poti se srečujemo. To ni predaja štafetne palice, to sta sončni vzhod in zahod. (Jože Šmit, Sredopotja) S temi verzi njegovega rogaškega rojaka smo se v ponedeljek, enajstega marca 2013, na celjskem pokopališču poslovili od spoštovanega kolega, sodelavca in prijatelja Emila Lajha (3. 5. 1941 - 6. 3. 2013), zgodovinarja in člana Zgodovinskega društva Celje ter dolgoletnega kustosa in ravnatelja Muzeja revolucije Celje, današnjega Muzeja novejše zgodovine Celje. Emil je odraščal v Rogatcu in se kot bistri in vedoželjni »pubec« že v otroštvu zaljubil v knjige, zlasti tiste z zgodovinsko tematiko. Zato ne preseneča, da se je po rogaški osnovni šoli, slatinski nižji ter celjski višji gimnaziji, s študijem na ljubljanski Filozofski fakulteti za vselej zapisal zgodovini. Po odsluženi vojaščini je začel službovati kot učitelj zgodovine in geografije v Zrečah, kjer je spoznal svojo bodočo soprogo in s kraji pod Roglo ostal za vselej povezan. Podobno kot z rodnim Rogatcem ter Celjem, v katerem je preživel najaktivnejše obdobje svojega življenja in nato užival zasluženi pokoj. V mesto ob Savinji je skupaj z družino prišel leta 1975. Sprejel je povabilo iz Muzeja revolucije Celje ter bil ob številnih razstavah, ki jih je pripravil, in znanstvenih razpravah, ki jih je napisal, kar osem let, med 1978 in 1986, tudi njegov ravnatelj. Muzejsko ladjo je uspešno krmaril med pričakovanji in zahtevami politike na eni ter strokovno profesionalnostjo in avtonomijo na drugi strani. Kot ravnatelja ga je kmalu čakala še ena težka naloga, saj je leta 1979 eksplozija plina na Prešernovi ulici hudo poškodovala tudi muzej. Vodil je zahtevno obnovo, med katero mu je uspelo pridobiti dodatne prostore ter razširiti muzej. Že v času njegovega ravnatelje-vanja se je začelo obdobje tudi vsebinske prenove, preobrazbo muzeja revolucije v muzej novejše zgodovine pa je z naklonjenostjo spremljal ter pri njej sodeloval tudi po tem, ko se je umaknil z vodilnega položaja. Naporno in odgovorno delo ga je precej izčrpalo in mu načelo zdravje, zato je leta 1997 zaključil svojo poklicno pot. Z upokojitvijo je stopil v novo, mirnejše in kvalitetnejše življenjsko obdobje, ki ga je najraje preživljal ob dobrih knjigah, v gledališču ali operi ter na sprehodih, obdan s svojimi najdražjimi. Predan soprog, ponosen oče ter ljubeči dedek je ostal vse do prezgodnjega slovesa. Naj ga na zadnjem sprehodu spremljata hvaležnost in ljubezen njegovih najdražjih ter topla misel vseh, ki bomo pogrešali srečevanja z njim. TONE KREGAR Pohvale Ostanimo prijatelji Da se pripravi takšna prireditev, kot je bila Ostanimo prijatelji v nedeljo, 3. marca, ob 16. uri na Frankolovem, verjamem, da je treba veliko truda in železne volje, sicer pa je bil ta koncert že 22. zapored. Vsa pohvala velja Kulturnemu društvu Antona Be-zenška ter glavni ekipi, ki sta zaslužna, da sta pripeljala tako priljubljene ansamble, kot so bili tokrat. Vsi so bili izredno dobri, najbolj pa bi izpostavila Toneta Rusa ter člane njegovega ansambla, Viteze Celjske, Iskrice, najbolj pa Akorde, ki so na koncu poželi najbolj bučen aplavz. Tone Vrabl je prireditev izpeljal do potankosti. Še enkrat bi se rada zahvalila vsem prizadevnim, ki so nas v nabito polni dvorani popeljali iz nedelje popoldne v zagon novega delovnega tedna z narodnozabavno glasbo. Upam trditi, da še v naši deže- Modri telefon Za kaj so porabili zamudnino? Bralca z Dobrne, ki obiskuje tamkajšnjo knjižnico, zanima, za kaj je namenjen denar od zamudnin ter koliko denarja je bilo z njimi zbranega lani. Martina Rozman Salobir iz Osrednji knjižnici Celje odgo- li ne bo kar tako izumrla, saj imamo na voljo toliko dobrih ansamblov, ki venomer poskrbijo za to, da se vsaj malo odklopimo od vsakdanjega vrveža in hitenja. Verjetno se bo marsikdo strinjal z mano, da se ob narodnozabavni glasbi čas ustavi, pa tudi verjamem, da bo še dolgo tako, saj se še kar rojevajo dobri ansambli. Zato še enkrat iskrena hvala ter še naprej ostanimo vrsto let prijatelji. SILVA CAKŠ, Žalec Pritožna knjiga Slaba ponudba S partnerjem sva bila na večerji v restavraciji Jezero pri Velenju. Ker imajo lepo ureditev prostora in še sveče prižgejo pri jedi, sva bila prepričana, da bo večerja vrhunska. Naročila sva dve oradi, krompir in sadno kupo. Najprej je bilo rečeno, da bo riba pečena na žaru, dobila pa sva pravo nasprotje tega. Riba je bila nezačinjena in pečena v olju in je imela okus po pom- varja: »V Knjižnici Dobrna so bile v letu 2012 zaračunane in poravnane zamudnine v višini 1.687,90 evra. Skupni prihodki iz poslovanja v Knjižnici Dobrna so znašali 3.035,60 evra (članarine, opomini, izgubljeno gradivo, članske izkaznice). Vse transakcije so zabeležene v sistemu Cobiss. Prihodki so bili uporabljeni za pokrivanje stroškov poslovanja, kot so material za iz- friju, ne po morski hrani. Naj omenim še, da naju je natakarica zelo priganjala, saj nama je prinesla jedilni list, nato pa čez minuto že spraševala, kaj bova. Meni je prinesla borovničev sok in ker ga ne maram preveč, sem jo prosila, če mi ga lahko zamenja, a mi je odvrnila, da ne more, ker je že na računu. Poleg tega sem naročila pomfri, dobila pa pečen krompir. Po hrani sva se odločila še za sladico, vendar sva jo želela naročiti kasneje, kar sva ji tudi povedala, a nama ni dala miru, tako da sva jo potem morala takoj. Pričakovala sva svežo smetano, dobila pa staro, tako da je čisto pokvarila celo sladico. Imela sem še pol sadne kupe, ko me je natakarica že spraševala, če mi jo lahko odnese. Še večje presenečenje je sledilo, ko sva dobila račun, in sicer skoraj 59 evrov. Bila sva zelo razočarana, saj sva za ta denar dobila popolnoma neokusno in staro hrano. Naj omenim še, da ko je partner rekel za račun in odšel k blagajni, je šele začela pisati račun. Kako je torej mogoče, da mi ni mogla menjati soka, če še sploh ni bil natipkan. Ta natakarica je bila zelo nadležna, saj človeku ne pusti pojesti v miru in se v miru odločiti. Edina dobra stvar je bila glasba. Naj se malo zamislijo nad svojim delom in začnejo pripravljati gostom hrano, ki se spodobi, če že računajo takšno vsoto. NINA PILIH, Mozirje posojo in opremo knjig (prozorna folija za ovijanje knjig, nalepke s črtno kodo, papir za blagajniške izpise in izpise seznamov gradiva), za stroške materiala za čiščenje, tedenske dostave knjig, telefona in povezave z internetom.« Navlaka ob posodah Bralec se pritožuje zaradi navlake, ki se pojavlja ob posodah za smeti v Zagati in Ozki ulici v Celju. Poudarja, da to močno kazi urejenost starega mestnega jedra. Meni, da bi morali zato smeti od tam odvažati pogosteje, ta problem pa po njegovem terja tudi večjo pozornost inšpektorata in redarstva. Mag. Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v podjetju Simbio iz Celja, odgovarja: »Pro- blematika v Zagati in Ozki ulici nam je znana in smo se reševanja lotili skupaj z inšpektoratom. Čeprav so za odpadke, ki so odloženi ob zabojnikih, odgovorni tisti, ki jih tja odložijo na nepravilen način, bo naša družba s spremenjenim načinom odvoza poskrbela, da do tega ne bo več prihajalo.« Dimnikarjeve meritve Bralka in njena soseda iz Laškega (posredovali sta osebne podatke) naj bi dimnikarju za meritve v dimniku plačali različno ceno. Ena naj bi plačala 16 ter druga 31 evrov, obe ogrevata prostore s kurilnim oljem. Bralka zato prosi za pojasnilo, prav tako želi izvedeti, zakaj tistim, ki ogrevajo prostore na drva, meritev naj ne bi bilo treba opraviti. Allen Cvek iz Dimnikar-stva Celje odgovarja: »Obe stranki iz Laškega sta za 12. marec 2013 prejeli obvestilo o nameravani izvedbi meritev emisij dimnih plinov iz kurilnih naprav. S takšnim obvestilom se vsako stranko obvesti o nameravani storitvi in njeni ceni v skladu s cenikom o dimnikarskih storitvah, ki ga določi vlada RS. Ker je pri prvi stranki dimnikar opravil čiščenje in pregled peči in dimnika za kurilno sezono 2012/13 že 22. novembra, je treba plačati ceno storitve samo še za meritve emisij dimnih plinov (ta je v skladu s cenikom 16,80 evra, ker je čiščenje in pregled že plačala). Pri drugi stranki pa v sezoni 2012/13 čiščenje in pregled kurilne naprave in dimnika še nista bila opravljena, zato je njena cena 31,20 evra za meritve emisij in dimnih plinov in pregled kurilnih in dimovodnih naprav združena (v skladu s prej omenjenim cenikom). Druga stranka je omogočila čiščenje in pregled dimnika nazadnje 24. marca 2011. Kar se tiče meritev emisij dimnih plinov na kurilnih napravah na trdo gorivo - suh les - se izvajajo v skladu z zakonodajo in so obvezne le za kurilne naprave na trdo gorivo - suh les z močjo, ki je večja od 50 KW. Na kurilnih napravah z manj kot 50 KW lahko izvedemo meritve le na zahtevo inšpekcijske službe, so pa uporabniki naprav na trdo gorivo zavezani k čiščenju štirikrat na leto (na napravah na plin in olje se to izvaja le enkrat letno). BRANE JERANKO Novi tednik in Radio Celje ter KUG Grifon Šempeter vabita na glasbene oddaje, ki je bila 20 let na sporedu Radia Celje Koncert bo v sredo, 20. marca 2013, ovb 19.30 v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu Sodelujejo: Alfi Nipič, Boris Kopitar, Vinko Šimek, Iskrice, Ansambel Saša Avsenika, Modrijani, Zreška pomlad, Unikat, Okrogli muzikanti, Ansambel Glasbene šole Rista Savina Žalec, Vigred, Trio Vikija Ašiča, Andrej Bremec, Kvartet Grmada, Vaška godba Vrh nad Laškim in folklorna skupina Grifon. Voditelj jubilejnega Vrtiljaka polk in valčkov bo Tone Vrabl. Vstopnice so že v predprodaji v TIC Žalec, na dan koncerta lahko kupite dve uri pred začetkom. Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 48 BRALCI POROČEVALCI KD Emina in zbor iz Pulja med nastopom humanitarni dogodek v Grižah V soboto, 2. marca, je bila v prostorih kulturnega doma v Grižah dobrodelna prireditev, ki je bila posvečena zbiranju sredstev za islamski kulturni center v Ljubljani. Dogodek sta organizirala islamska skupnost, odbor Celje in Kulturno društvo Emina, ki je bilo ustanovljeno oktobra leta 2012 z namenom organiziranja kulturnih prireditev, humanitarnih akcij, izobraževanj na različnih področjih ter ohranjanju in negovanju bošnjaške kulture in tradicije. Po uvodnem nagovoru predsednice Kulturnega društva Emina Esme Talič je prisotne pozdravil in nagovoril tudi imam Nazif Topuz iz odbora islamske skupnosti v Celju, ki je poudaril pomen gradnje islamskega kulturnega centra v Ljubljani, v imenu gostov s Hrvaške in nastopajočih v kulturnem programu je spregovoril glavni imam za Istro Esad Jukan, v imenu povabljenih gostov pa je pozdravne besede izrekla tudi direktorica Zavoda Racio Social mag. Tatjana Dolinšek. V bogatem kulturnem programu sta nastopila skupina mladih iz Kulturnega društva Emina Celje in zbor Kalb MIZ iz Pulja. Vsi prisotni smo tako v dveinpolur-nem programu ob narodnih plesih, recitacijah, sevdalin-kah, ilahijah in kasidah lahko podoživeli utrip bogate bošnjaške kulture. Sledilo je prijetno druženje s plesom in z bazarjem tradicionalnih bošnjaških in albanskih jedi, kot so bakla-va, halva, hurmašice, tulum-be, burek ... IRENA SANDA V novi dvorani Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje praznuje letos 110-letnico. Na ta visok jubilej se člani pripravljajo že nekaj let, saj so se lotili popolne obnove in dograditve gasilskega doma, ki ga bodo slavnostno predali namenu 24. avgusta letos. Teden dni prej bo tudi slavnostna akademija, na kateri bodo predali namenu notranje prostore doma z veliko podstrešno dvorano. Sicer je uvod v njihov jubilej bil že 110. redni občni zbor. Tokratno letno srečanje je bilo nekaj posebnega, saj so ga izpeljali že v novi dvorani, ki lahko sprejme do 150 ljudi. Lani so gasilci opravili veliko ur prostovoljnega dela, v rekonstrukcijo doma pa so do konca minulega leta vložili 106.500 evrov. Ta številka še ni dokončna, saj bo v letošnjem letu treba za dokončanje vseh del zagotoviti še okrog 40.000 evrov. Potrdili so program dela, ki bo letos zaradi praznovanja jubileja še toliko bolj pester in zahteven. Društvo bo tudi v prihodnje vodil Edvard Ku-gler, poveljnik pa ostaja Gašper Pižorn. Članice in člani društva so prejeli priznanja za dolgoletno delo v društvu, priznanja za delo na operativnem področju, priznanja za povišanje Tudi naslednjih pet let bo go-toveljske gasilce vodil Edvard Kugler. v višje čine in kipce, ki so jih prejeli člani, ki letos praznujejo okrogle jubileje. TT BRALCI FOTOGRAFIRAJO Celjski karikaturist Milan Alaševic kot kaže tudi fotografira, saj je na železniški postaji v Ljubljani nastala tale zanimiva serija treh fotografija z naslovom 1+1=3. In to v času gregorjevega, ko se ptički ženijo! Spominčica za pomoč pri demenci 28. februarja je bil v Domu starejših Šentjur 5. letni zbor članov Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur, ki je decembra 2012 štelo 107 članov iz cele Slovenije. Poročilo o delovanju in finančnem poslovanju združenja v letu 2012 sta podali predsednica Zlata Felc in blagajničarka Irma Jeršič in je bilo soglasno sprejeto brez pripomb. Strokovnjaki so predavali o demenci, vodili usmerjene delavnice in delovali v skupini za samopomoč. Aktivnosti je obiskalo 341 ljudi, 175 iz šentjurske občine in 166 iz drugih slovenskih občin. Informativno stojnico ob svetovnem dnevu Alzhei-merjeve bolezni je obiskalo 80 ljudi. Izdali so glasilo in izpeljali enodnevni strokovni izlet v Prlekijo. V okviru projekta Dotik spomina so izdali ilustrirano in recenzi-rano brošuro za mlade Babi postaja čudna, vse pozabi. Delavnice za osnovnošolce in dijake so pripravili skupaj z Zavodom Vendi. Projekt je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. Da finančna kriza še ni preprečila uspešnega poslovanja združenja v letu 2012, gre zahvala aktivnim članom, gostoljubnemu Domu starejših Šentjur, donatorjem in predavateljem, ki so se odrekli plačilu. Glavne aktivnosti v programu za leto 2013 obsegajo že tradicionalne aktivnosti za boljšo socialno vključenost oseb z demenco: izvajanje skupine za samopomoč, predavanja o demenci za širšo javnost ter delavnice v okviru izobraževalnega programa za svojce oseb z demenco, poleg tega še izvedba prve okrogle mize za oblikovanje demenci prijazne družbe in izvedba sproščenega pogovora s strokovnjakom za demenco v obliki Alzheimer Caffe. ZF Dobrodelni koncert Dekanijska karitas Pe-trovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora spet pripravila dobrodelni koncert Z roko v roki, ki je bil že sedemnajstič. Poslušalci so tudi tokrat napolnili dvorano in s tem pokazali čut do sočloveka. Na koncertu se je predstavilo devet priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov. S tokratnim koncertom so zbrali 9.675 evrov, in sicer z vstopnino 3.500 evrov, sponzorji so prispevali 3.660 evrov in Občina Žalec kot generalna pokroviteljica 2.497 evrov. Vsem, ki so kakor koli pomagali, da je koncert tako dobro uspel, so se zahvalili župan Občine Žalec Janko Kos, škof Stanislav Lipovšek in pater Ivan Arzenšek, župnik in vodja Dekanijske karitas Petrovče. Lani je Dekanijska karitas Petrovče razdelila več kot 5 tisoč litrov mleka, več kot 6 ton sladkorja, 4 tone riža, 5 ton testenin, 2.500 litrov olja in 3 tisoč evrov za plačilo položnic. TT BRALCI POROČEVALCI 49 Uživali bodo na morju Klub modrosti Celje redno pripravlja dobrodelne akcije. Tokrat so se odločili, da pomagajo šmarski enoti Varstveno delovnega centra Šentjur. Na koncertu so zbrali dovolj denarja, da bodo lahko varovance popeljali na letovanje na morje. Športna dvorana v Šmarju pri Jelšah je prvega marca pokala po šivih. Številna imena slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe so namreč na koncert Osrečiti in biti srečen privabila več kot tisoč ljudi odprtih src. Prijetnega in zabavnega vzdušja ni pričarala le glasba, pač pa so s posebno točko navdušili tudi varovanci šmarskega varstveno delovnega centra. Odigrali so predstavo Županova Micka. Klub modrosti Celje je s koncertom in donacijami podjetij ter občin z Obsotelja in Kozjanskega zbral okoli osem tisoč evrov, ki jih bo v celoti namenil za poletno letovanje 18 varovancev, oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ter sedem spremljevalcev na morju. Konec junija bodo tako teden dni uživali na Dugem otoku. Letovanje jim bo zagotovo ostalo še v prav lepem spominu, saj se bodo na morju srečali tudi z osebami s posebnimi potrebami s Češke in se z njimi družili ob likovnih, plesnih, pevskih in gledaliških delavnicah. Obljubljajo, da nam bodo julija poslali kakšen morski utrinek. AD Foto: arhiv Kluba modrosti Celje Varovanci šmarskega VDC so na koncertu med drugim zapeli skupaj s Tanjo Žagar. Uspešni laški planinci 23. februarja je bil redni volilni občni zbor Planinskega društva Laško, ki je v letu 2012 imelo 209 članov, s svojimi aktivnostmi pa je k sodelovanju pritegnilo izjemno število ljubiteljev hribov in gora, ki sodijo pod skrbništvo tega društva. Gre zlasti za tri tradicionalne večje pohode: marčevski pohod na Šmohor, Pohod po reči-ških poteh in Pohod po trških mejah Laškega, ki so vključeni tudi v aktivnosti za leto 2013. Posebej velja omeniti še izlete, ki jih organizira pohodniška sekcija društva upokojencev Laško in so predvidoma vsak drugi petek v mesecu in imajo izjemno dober odziv. Planinsko društvo sodeluje s Stikom Laško na področju urejanja pohodnih poti, ki so ocenjene na podlagi posebne študije kot zanimive za turiste, ki obiskujejo občino Laško. Poseben poudarek je na ureditvi poti na Hum, kjer pride do izraza izjemna usposobljenost članov odseka za planinska pota, ki štejejo med najboljše v slovenskem merilu. Čeprav vsi odseki skrbijo za varstvo okolja, je to še Dobrodelni koncert AKUSTIKA Petek, 15. marec 2013, ob 19.30 Dom kulture Velenje HELENA BLAGNE AVE ANDREJ ŠIFRER LIONS BAND UROŠ PERIC RHYTHM FACTORY i^J mm © SAzas ' Prodaja vstopnic: Festival Velenje, TIC, Hotel Raka, VTV > C iZ c a 5 Največ so znali mladi s Polzele posebna skrb odseka za varstvo gorske narave. Za mlade in najmlajše skrbita mladinski odsek in sekcija Klinček. Društvo dobro sodeluje še s Pivovarno Laško v njihovi akciji Zlatorogova transverza-la ponosa. Iz hotelov Thermane Laško pot vodi naravnost na Hum, z avtobusom je zdaj možna zanimiva pot do Doma na Šmohorju. Izletniki se tam lahko odločijo za pot na druge hribe in gore, ki so v okolici ali pa zgolj uživajo pri planinski koči, kjer je zanje dobro poskrbljeno z rekreativnimi površinami in seveda ponudbo hrane ter pijače. Društvo je tako kot vsako leto kar nekaj denarja namenilo za urejanje doma in okolice, kar načrtuje tudi letos (nadstrešek, klopi). Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo društva, in sicer za predsednico Zdenka Pešec, za podpredsednika Marjan Kozmus, v upravnem odboru pa so vodje odsekov in sekcij ter člani gospodarskega odbora. ZP Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo najprej društveni kviz Mladi in kmetijstvo, na katerem se je pomerilo pet tričlanskih ekip, nato pa letno skupščino, ki je bila tudi volilna. V soorganizaciji s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje se je v kvizu pomerilo pet ekip, ki so odgovarjale na vprašanja o hmeljarstvu, reji perutnine in o glavnih rastlinah, namenjenih pridelavi olja v Sloveniji. Največ znanja je prikazala druga ekipa Polzele (Branko Ograjenšek, Anže Terčak in Žan Bizjak), druga je bila prva ekipa Polzele, tretja iz Gotovelj, četrta iz Braslovč in peta iz Šempetra. Zmagovalna ekipa se bo udeležila regijska kviza, ki bo v Šmarju pri Jelšah, pri lanskih zmagovalcih regijskega kviza. Na letni skupščini je predsednik društva Klemen Šalej povedal, da društvo združuje vse mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline, tako tiste iz kmečkih družin, kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva. Trenutno ima društvo 252 članov. Lani so bili zelo delovni. Poskrbeli so za predstavitvene hmeljske nasade v Braslovčah, Žalcu in Levcu, organizirali strokovni ekskurziji v Srbijo, se udeležili ekskurzije v Bruselj, regijskega kviza Mladi in kmetijstvo, bili so na dveh seminarjih, zelo uspešno so izpeljali državne kmečke igre itd. Naloge za letos ostajajo enake, kot so bile lani. Največji cilj je včlaniti čim več mladih s podeželja v društvo in jih seznaniti z delom, jih pritegniti k sodelovanju na prireditvah, kjer bodo predstavljali delo društva in podeželje Spodnje Savinjske doline. Ker je bila skupščina tudi volilna, so se delegati odločili, da bo naslednji dve leti mlade s podeželja vodil Klemen Šalej. TT Druga ekipa Polzele, ki je zmagala na kvizu. Od leve Žan Bizjak, Branko Ograjenšek in Anže Terčak V knjižnici na ogled razstava Modri svet V 1. nadstropju Osrednje knjižnici Celje so 6. marca ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo odprli razstavo Modri svet, ki predstavlja ilustracije iz okoljsko-energetskih knjig Alenke Klopčič. Avtorice rsb so Marta Bartolj, Nina Meglič in Ajda Erznožnik. Na razstavi si lahko ogledate junake Hiška in ekodetektive ter predstavnike ogroženih živalskih vrst, kot so sokol Falko, bober Kasti, medvedek Bruno in volk Slavc. S tem se začenja serija razstav Modri svet po nekaterih slovenskih knjižnicah. Okoljske slikanice so izšle pod okriljem Eko knjige, energetske pa pod okriljem Energije doma. Modri svet je naslov razstave, takšno ime pa nosi tudi knjižna zbirka o ogroženih živalskih vrstah in ekodetektivih. Njen namen je opozoriti mlado bralstvo na okoljske probleme (zato so vključene ogrožene živalske vrste) in nakazati na možne tehnične rešitve (v energetskih slikanicah jih predstavlja predvsem Hišek). PB Setveni koledar Čas za presajanje je od 19. marca ob 1. uri do 31. ob 24. uri. . marca 14 ČE list 15 PE plod 16 SO od 11. ure plod 17 NE korenina 18 PO korenina 19 TO cvet do 8. ure, od 9. ure korenina 20 SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 50 OTROŠKI ČASOPIS Zimski oratorij Tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami smo imeli v našem SMC zimski oratorij. Tokrat je bila rdeča nit risanka Madagaskar 3. Kot vedno smo najprej zaplesali in zapeli kakšno pesmico, nato smo pozdravili Boga in si vsak dan ogledali del risanke. Pri katehezah smo se letos učili o pogumu, sodelovanju, sprejemanju in domu. Nato so sledile delavnice - ustvarjali smo leve, zebre, žirafe, nilske konje, pingvine ... najmlajši so packali, večji smo se malo preizkusili tudi v šivanju, najpogumnejši pa smo naredili celo lesene izdelke v lesarski delavnici. Za naše trebuščke so poskrbeli mali kuharji, ki so v kuharski delavnici pekli mini pice, »palačinke americano« ... Verjetno pa nam bo najbolj od vsega ostal v spominu cirkus Fuskabo iz Ljubljane, ki nas je obiskal v sredo popoldne in nam pripravil prav zares spektakularno predstavo. Fuskabo sestavljajo mladi, ki so svoje trike začeli vaditi šele pred štirimi meseci, pa trije od njih že nastopajo na Slovenija ima talent! Četrtkovo dopoldne smo preživeli na drsališču, nekateri pa so šli raje pogledat konjičke. Zadnje, petkovo popoldne pa smo imeli veliko igro Pre-živimo džunglo, nato pa smo še navijali za talente na Don Bosko ima talent. Prav vsi, ki so nas prišli pogledat, so se strinjali, da imamo na oratoriju odlične pevce in pevke, flavtistko, violinistko, pianistko, blesteli so tudi naše plesalke in plesalec, pa hokejist, ki je delal s svojo hokejsko palico prave umetnije, trije korenjaki pa so si prislužili celo diplomo za otroške animatorje. KORNELIJA VOLARIČ Ze ptički čivkajo Že ptički čivkajo je projekt, ki je bil namenjen nadarjenim učencem od 5. do 9. razreda OŠ Petrovče. Nastal je pod mentorstvom Tatjane Krajnc Barič, Maje Bubik, Zale Valenčak in Katje Zagoričnik. Potekal je na dan, ko se ptički še ne ženijo: na valentinovo. Naše skupno druženje se je začelo 14. februarja zjutraj v šolski knjižnici, kjer smo si najprej vsi udeleženci nadeli prav posebne majčke z našim ptičjim logotipom, potem pa smo delali v prvi delavnici Če bi bil ptič, bi bil ., ker ... Vsak je moral povedati, kateri ptič bi bil najraje in zakaj. Seveda ni manjkalo smeha, ko smo si izbirali ptičje dvojnike. Sledila je delavnica Ptički, v gnezda! Razdelili smo se v dve skupini: v ptičke in gnezda. Naloga ptičkov je bila, da so se »skrili« v gnezda vsakokrat, ko je utihnilo žvrgolenje iz zvočnikov. Seveda je bilo vedno eno gnezdo premalo, zato je igro spremljal smeh, ki je bil prisoten ves dan. Ko je na koncu ostal le še najbolj bojevit ptiček, smo igro končali in se namenili likovno ustvarjati. Lotili smo se izdelovanja glinenih ptičkov. V literarni delavnici smo »razrezano« vsebino pesmi Mete Rainer Ptičji festival ponovno sestavili v pravilnem zaporedju. Izdelali smo že ptičke, torej je bil čas, da jim naredimo še ptičje hišice in valilnice. Nato smo zgrabili fotoaparate, daljnoglede in telefone, se toplo oblekli in odšli na svež zrak. Najprej smo našli samo posamezne ptičke, ki so letali okoli dreves ali posedali po vejah. Toda kmalu smo našli tudi jate ptic in tako je nastalo nekaj lepih fotografij. V šoli smo si privoščili kosilo, potem pa smo se razdelili v dve skupini. Tisti, ki znajo plesati in jih to veseli, so začeli pripravljati ptičji muzikal Mali kakadu. Ostali smo pregledali slike, ki smo jih prej posneli, jih uredili in naložili na šolski računalnik Plesalke so nam pripravile smeha polno predstavo o malem radovednem ptiču kakaduju. Sledila je še zadnja likovna delavnica: barvanje papirnatih hišic. Ko smo pospravili ves nered, nas je čakal še zadnji del ptičjega dne. Naša naloga je bila, da smo na list papirja narisali obris poljubne ptice, ga izrezali in na ptico s črnilom in peresom zapisali svoje vtise. Med pisanjem so v šolsko knjižnico že dostavili pice, ki smo jih z velikim veseljem in tekom pojedli. To je bil tudi konec našega ustvarjalnega, zanimivega, igrivega in smeha polnega dne. KLEMENTINA KRULEC, OŠ Petrovče Mladinski center na Kalobju in Dolgi Gori Pod okriljem projekta Mozaik mladosti in izkušenj ter v sodelovanju z Ljudsko univerzo Šentjur so se mladi iz Mladinskega centra Šentjur med počitnicami potepali po krajevnih skupnostih občine. Tokrat so si za cilj izbrali Kalobje, Dolgo Goro in Grobelno. Kot ugotavljajo, so taka druženja vedno pospremljena z veliko smeha, dobre volje in predvsem obljubami, da se kmalu spet dobijo. Tako je bilo tudi letos na Kalobju in Dolgi Gori. Na Grobelnem pa so osnovno- in srednješolci na srečanje očitno pozabili. Kot obljubljajo prostovoljci Mladinskega centra, se bodo z družabnimi igrami, delavniškimi aktivnostmi in drugimi veščinami po krajevnih skupnosti spet potepali na začetku poletnih počitnic. StO Izdelovanje ptičjih hišic Nič ne pride samo od sebe V I. OŠ Žalec je bil 23. medobčinski parlament na temo odraščanja, ki se ga je udeležilo 54 mladih parlamentarcev iz devetih šol Spodnje Savinjske doline. Mlade parlamentarce in goste je kratek kulturni program sprostil in jim pričaral nasmeh na obraz. Sledile so kratke predstavitve s šolskih parlamentov in njihovega dosedanjega dela. Tema je široka in ponuja nešteto možnosti razmišljanja. V Obdobju odraščanja spoznavajo sebe in svoje telo, se soočajo in spopadajo z različnimi življenjskimi potmi, na katerih nastajajo nova prijateljstva in se rojevajo ljubezni. Pravi govorci pa so zasijali, ko so morali svoja mnenja utemeljevati. Da je bila rdeča nit sklenjena, sta poskrbeli moderatorka Nina Janežič, ki je parlamentarce usmerjala, ter Jožica Roršek, ki prizadevno vodi šolsko skupnost v žalski šoli. Mlade je s svojo zgodbo in pozitivnim razmišljanjem navdušila tudi gostja, Dobra vila Maja, ki pomaga mnogim ljudem pri uresničevanju sanj in ciljev. Povedala jim je, da je treba za sanje nekaj narediti, da nič ne pride samo od sebe. V sklepnem delu so izbrali osem debaterjev, ki so se udeležili regijskega parlamenta v Velenju. To so Katja Grob in Leja Messec iz OŠ Petrovče, Maša Krajnc iz OŠ Polzela, Anže Primožič iz OŠ Prebold, Maša Smajila iz OŠ Šempeter, Dejana Vučičevič iz I. in Anže Skočir iz II. OŠ Žalec. TT NEPELJAj £7. marec ob 3-7.OOt CELJSKI POM ŠTIRINOŽCI 51 ■ ■ V V ■ I v ■ ■ ■■ Nie vec cirkusov z živalmi in obrednega klanja To med drugim prepoveduje novela zakona o zaščiti živali Cirkusi z živalmi, ki sicer živijo na prostosti, bodo pri nas odslej prepovedani. Tudi laboratorijski poskusi na živalih bodo omejeni, prav tako zakol živali brez predhodnega omamljanja. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša nedavno sprejeta novela zakona o zaščiti živali. Potrebna je bila predvsem zaradi uskladitve z evropsko direktivo glede zaščite živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Novela postavlja načela odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi, zagotavljajo predlagatelji. Spreminjajo se določila o poskusih na živalih. Po novem bo treba za vsako dejanje, ki se opravi na živalih oziroma na živalskem tkivu, pridobiti predhodno soglasje posebne etične komisije. Zakol živali brez predhodnega omamljanja bo prepovedan, s čimer bo slovenska ureditev tega področja strožja kot v EU. Žival bo dovoljeno zaklati le tako, da bo usmrčena z ustreznim predhodnim omamljanjem. Zakol brez omamljanja bo po noveli v Sloveniji dovoljen izključno, če bo šlo za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno, domačo uporabo. To pomeni, da muslimanska in judovska verska skupnost, kjer gre za obredno klanje živali, nista bili uspešni s svojimi pripombami v postopku sprejemanja novele. Ker po njihovem to preprečuje možnost udejanjanja verske svobode, so nekateri opozorili, da bodo sprožili zahtevo za ustavno presojo zakona. Krznarji ogroženi? Na predlog nevladnih organizacij so v zakon zapisali prepoved reje in lova živali zgolj zaradi pridobivanja kožuhov. Zaradi tega so že pred sprejetjem zakona iz Obrtne zbornice Slovenije opozarjali, da bo tako določilo uničilo krznarsko obrt v Sloveniji. Izginilo bi 120 delovnih mest, dodatno bi ogrozili še 500 posameznikov, ki so na kakršenkoli način vpeti v krznarsko obrt. Po njihovem mnenju se bo reja živali za krzno pač preselila v države izven EU, ki imajo nižje standarde. Ali bo to res v dobrobit živalim, se sprašujejo, saj menijo, da je to področje že zdaj ustrezno urejeno z natančno določeno zakonodajo EU. Z ministrstva so od- govorili, da se bodo ustrezno odzvali, če se bo izkazalo, da zakon res prinaša negativne ekonomske učinke. Redarji z novimi zadolžitvami Določene naloge nadzora nad izvajanjem zakona bodo imeli tudi občinski redarji, ki bodo lahko preverili, če je pes ustrezno označen in ukrepali v primeru kršitev varnosti na javnih mestih. Nekateri ob tem dvomijo, da bodo kos na primer kakšnemu psu brez lastnika, ki bo na javnih mestih ogrožal ljudi, saj za to niso usposobljeni. Se bo pa z novelo zakona izboljšal zajem podatkov za vodenje centralnega registra psov, saj bo po novem obvezno treba vpisati tudi podatek o izvoru psa, s čimer naj bi preprečili nezakonit promet z živalmi. TC, foto: GrupA (arhiv NT) Za nevarnega bo po novem veljal tudi napadalen pes in tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti, medtem ko po zdajšnji ureditvi velja za takšnega šele pes, ki je ugriznil človeka ali žival. Takšnih prizorov pri nas v prihodnje ne bomo več videli. Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...) Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10 TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Četrtek, 14. marec: Dopoldanski čas bo nemiren, občutili boste povečan stres. Položaj Sonca z Uranom bo prinašal nepričakovane okoliščine, zato bo zelo pomembno prilagajanje. Večerne ure bodo bistveno bolj umirjene Akcija brez vstopnih stroškov * J na enkratna vplačila v: - ALTA SKLADE - ILIRIKA Krovni sklad, - KD SKLADE, - PRIMORSKE SKLADE in - sklad INFOND LIFE. Akcija traja do 31. 3. 2013, Ilirika skladi do 18. 5 .2013. Prospekti in ključni podatki za vlagatelje so v slovenskem jeziku na razpolago na spletnih straneh družb za upravljanje Alta, Infond, KD in Primorski skladi ter Ilirika DZU. ATKA Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje . Tel.: 03 490 18 05 Z nami vedno nekaj prihranite! www.atka-prima.si Z t/tMci/ od mludosti/do starostu zaradi vstopa Lune v znak bika. Petek, 15. marec: Pohitite z najbolj nujnimi opravili v zgodnjih jutranjih urah, saj boste kasneje težje delovali in se dogovarjali. Opozicija Lune s Saturnom bo povzročala blokade in nasprotovanja. Pomembnejše opravke preložite, prav tako se odpovejte nakupom. Sobota, 16. marec: Dan bo prijeten. Nadoknadili boste lahko vse zamujeno. Tudi z nakupi se lahko pozabavate, saj boste imeli izbran okus, kar bo veljalo zlasti za popoldanske ure, ko bo Luna v sekstilu z Venero. Večer bo prijeten, privoščite si kakšno gurmansko poslastico. Nedelja, 17. marec: Luna bo že zjutraj vstopila v znamenje dvojčkov in vnesla v dan dinamiko in raznolikost. Nad dolgočasjem se zagotovo ne boste pritoževali. Merkur bo vstopil v direktno gibanje, zato se bodo končale določene zamude. Čas bo primeren za nove projekte, ki jih bo podpirala tudi rastoča luna. Ponedeljek, 18. marec: Luna se bo še v nočnih urah srečala z Jupitrom, zato se bo treba izogibati pretiravanju vseh vrst. Dinamičen dan bo pred vami, v katerem boste delovali na več področjih hkrati. Skušajte vsaj kakšnega od projektov pripeljati do konca. Torek, 19. marec: Dan bo nekoliko nemiren, vendar zelo aktiven, v njem se bo veliko dogajalo. Odlično se boste znašli v stikih z različnimi ljudmi in v komunikaciji. Luna bo zvečer prešla v svoj sedež v znaku raka, iz katerega bo delovala dvakrat močneje. Čustvena energija ter tako obarvane reakcije bodo v porastu. Zvečer bo nastopil tudi prvi lunin krajec v znaku raka. Sreda, 20. marec: Kvadrat Marsa in Urana z Luno v dopoldanskem času bo prinašal nemirno energijo, povečan bo tudi stres. Lahko, da se bo kateri od vaših načrtov zaradi okoliščin spremenil, vendar se boste dobro znašli. Sonce bo vstopilo v znamenje ovna in uradno najavilo začetek pomladi. Nastopilo bo novo astrološko leto, ki bo pod vladavino Lune. Sonce v ognjenem ovnu bo aktiviralo željo po spremembah. Pristop v delovanju bo zelo aktiven, zato vam lahko marsikateri načrt v prihodnjem mesecu uspe. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost flstrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologinja Cordana flstrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si 52 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Težav ne zadržujte v sebi, temveč poiščite pomoč strokovnjakov. Že en pogovor lahko vodi do rešitve problema. (Foto: SHERPA) Tu smo zate Pomen prve psihološke pomoči v stiski Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje je pred tremi leti vrata odprla svetovalnica za prvo psihološko pomoč v stiski Tu smo zate. Posvet v svetovalnici je doslej poiskalo okoli 500 posameznikov, ki so jim strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu, skupaj nudili več kot tisoč svetovalnih ur. Svetovalnica Tu smo zate je namenjena premagovanju prehodnih duševnih stisk, takšnih, pri premagovanju katerih lahko pomagajo že pogovor, tolažba, nasvet. Posvetovanje z enim od osmih strokovnjakov s področja psihiatrije, psihologije in socialne pedagogike večini v nekaj urah po- maga najti notranjo moč in samozavest ter pot iz krize, če so problemi globlji, pa strokovnjaki osebo napotijo na nadaljnje obravnave v pristojne inštitucije. Najpogostejše težave Statistika prvih treh let delovanja svetovalnice kaže, da je povprečna starost ljudi, ki poiščejo pomoč, 43 let. Pogosteje jo obiskujejo ženske, specialistka javnega zdravja in vodja svetovalnice Nuša Konec Juričič pa pravi, da v zadnjem času pogum za obisk svetovalnice najde tudi vse več moških. Kot razlaga, posamezniki pomoč sicer najpogosteje potrebujejo zaradi težav v partnerskih odnosih in pri starševstvu. Veliko ljudi pogovor potrebuje ob ločitvah in smrti bližnjega, v svetovalnici pa se srečujejo tudi z osebami, ki so osamljene, ki v življenju ne vidijo več smisla. Nekaj je tudi prime- Delovanje svetovalnice Tu smo zate so doslej sofinancirali ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Celje, Zavod za zdravstveno varstvo Celje ter nekatera podjetja. Kot je znano, je nosilec projekta, celjski zavod za zdravstveno varstvo, tik pred reorganizacijo. Kako bo združitev vseh devetih območnih zavodov pod eno streho vplivala na usodo projekta, Nuša Konec Juričič še ne more napovedati, upa pa, da bodo vrata svetovalnice ostala odprta tudi v prihodnje. rov depresije in soočanja z drugimi duševnimi težavami. V zadnjem letu je pomoč v svetovalnici Tu smo zate poiskalo tudi več mladih. Najmlajši, ki je potrkal na vrata, je bil 12-letnik, največ pa je dijakov in študentov. Kot pravi Nuša Konec Juri-čič, mlade pestijo predvsem učne težave, spopadajo pa se tudi s težavami v med-osebnih odnosih, z nizko samopodobo in iskanjem smisla življenja. Za še večjo dostopnost Vrata svetovalnice so odprta devet ur tedensko, in sicer vsak ponedeljek, torek in četrtek med 15. in 18. uro. Za obisk ni potrebna zdravniška napotnica, nujno pa se je treba naročiti. Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva svetovalni proces, sestavljen iz do največ šestih srečanj, za kar 60 odstotkov ljudi pa zadostuje le en sam obisk. Posameznik mora za uro pomoči sicer odšteti sim- boličen znesek pet evrov. Nuša Konec Juričič pravi, da si nekateri tudi ta znesek v teh časih težko privoščijo, a da je cena precej nižja od na primer samoplačniške-ga obiska pri psihologu ali psihiatru. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje sicer poudarjajo, da bi morale biti tovrstne svetovalne storitve bolje sistemsko urejene in uvrščene v redne oblike pomoči. Tako bi bile bolj enakomerno dostopne prav vsem prebivalcem Slovenije. Ste vedeli? Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama. Živčne celice, poimenovane nevroni, imajo, kot razlagajo v Slovenskem društvu za nevroznanost Sinapsa, posebne podaljške, poimenovane dendriti in aksoni. Dendriti prinašajo sporočila k telesu živčne celice, aksoni pa posredujejo sporočila v smeri od celice k njenim tarčam. Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami poteka prek stikov, imenovanih sinapse. Besedo sinapsa sta sicer prvič leta 1897 uporabila Michael Foster in Charles S. Sherington, v eni od svojih strokovnih knjigi. Izraz je skovanka iz grških besed »syn«, ki pomeni skupaj, in »haptein«, ki pomeni speti. Pomoč v svetovalnici nudijo psihologi Adela Vlašič Tovornik, Alenka Tacol, Jožica Barborič, Lidija Koren, Nuša Leskovšek in mag. Drago Tacol, psihiatrinja Cvi-jeta Pahljina ter profesorica socialne pedagogike Nataša Ograjenšek Omladič. Preverite delovanje ledvic O - v razvoju možganov Ta teden obeležujemo teden možganov. Slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa ob tej priložnosti v Celju pripravlja zanimiv in poučen dogodek. Letošnji, že deseti teden možganov mineva pod geslom Na sledi razvoju. Raziskave kažejo, da se možgani nikoli ne nehajo razvijati. Tako niso resnične predpo- f---\ 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si ^^^^^^^DrPirnatdjOj^adagov^MÄaribo^^^^^^^^ stavke, da se možgani razvijajo le prvih nekaj let življenja, potem pa se začne število nevronov počasi zmanjševati. Kot razlagajo strokovnjaki, se možgani v prvih letih življenja sicer res najhitreje razvijajo, a nove živčne povezave se tvorijo celo življenje in tako je kravžljanje možganov tudi na stara leta še kako pomembno. Rezultate raziskav društvo Sinapsa ob tednu možganov predstavlja v različnih slovenskih krajih in v soboto popoldne številni strokovnjaki s področja nevrologije in klinične psihologije pri- hajajo tudi v Celje. V Mladinskem centru Celje bodo med drugim spregovorili o razvoju nevronov in ustvarjanju sinaps, o vplivu različnih hormonov na razvoj možganov, o poškodbah in boleznih možganov ter njihovi rehabilitaciji. Poskušali bodo odgovoriti tudi na vprašanja, ali slabe razvade matere negativno vplivajo na razvoj možganov še nerojenega otroka in ali so na primer kakšne razlike med možgani otroka, ki je odraščal v stimulativnem in varnem okolju ter možgani otroka, ki stimulacije in čustvene opore ni bil deležen. 14. marec je svetovni dan ledvic. Letos je v središču pozornosti akutna okvara ledvic, ki lahko predstavlja enega od vzrokov za kronično ledvično bolezen. Akutna okvara ledvic pomeni nenadno poslabšanje delovanja ledvic, ki se lahko pojavi že v nekaj urah ali dneh. Kot poudarjajo v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije, je potek akutne ledvične okvare odvisen od bolezni, ki je do nje pripeljala, posledice pa od tega, kako hitro zdravniki ugotovijo in odstranijo vzrok, zaradi katerega je prišlo do okvare ledvic. Hitreje ko se začne zdravljenje, prej se delovanje ledvic izboljša. Kadar težave trajajo več časa, je včasih potrebno prehodno zdravljenje s hemodializo. Lahko pa akutna okvara led- vic privede tudi do končne odpovedi ledvic, kar zahteva redne dialize. Da se temu izognemo, je nujna čimprejšnja diagnoza. Zgodnji pokazatelj kronične ledvične bolezni je prisotnost beljakovin v seču, kar je mogoče ugotoviti z enostavnim testiranjem. Danes, v četrtek dopoldne, bodo pod okriljem Slovenskega nefrološkega društva v več slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih občanom omogočili brezplačno testiranje urina. Teste bodo opravljali tudi v laboratorijih Splošne bolnišnice Celje ter celjskega in velenjskega zdravstvenega doma. V več zdravstvenih domovih v celjski regiji in v nekaterih trgovskih centrih bodo ob svetovnem dnevu ledvic postavili tudi informativne točke, kjer bodo mimoidoče osveščali o boleznih ledvic, o simptomih boleznih in o tveganjih za razvoj kronične ledvične bolezni, ponekod si bo mogoče tudi izmeriti sladkor v krvi in krvni tlak. V Zdravstvenem domu Celje v teh dneh izvajajo tudi akcijo Zdrava pljuča. Še danes in jutri dopoldne bodo na informativni stojnici občanom na voljo informacije na temo zdravih pljuč, pravočasnega odkrivanja pljučnih obolenj ter zdravljenja. Danes, v četrtek, ob 10. uri ob tem pripravljajo še predavanje o astmi, kronično obstruktivni pljučni bolezni (KOPB) in raku pljuč. Predaval bo prim. dr. Stanislav Kajba. NA KOLESIH 53 Vaš avto potrebuje pripravo na varno letno sezono Kako se pripraviti na letno vožnjo? - 15. marec je zakonsko predpisan rok za zimsko opremo Čeprav nam obljubljajo še kakšno plast snega, pa je pomlad že skorajda tu. Spomladi »preobujemo« tudi osebna vozila, zimske pnevmatike pa shranimo v kot, kjer počakajo do 15. novembra. Konec zimske sezone je tudi priporočljiv čas, da vozniki svoja vozila bolj natančno pregledajo in jih pripravijo letno sezono vožnje. Varnost je vedno na prvem mestu. Zakonsko je namreč zimska oprema vozil predpisana samo do 15. marca, vendar pa tudi dlje, če so na vozišču zimske razmere. Glede na vremenske napovedi je pričakovati, da letos vsi le ne bodo tako zelo pohiteli pri menjavi pnevmatik. Ko pa boste odpeljali svoje jeklene konjičke k vulkanizerju, da jih »preobujejo«, ne pozabite naročiti mehanikom, naj vam vozilo tudi preventivno pregledajo. Kako shraniti pnevmatike Pogosto se zgodi, da pnevmatike zimsko ali letno sezono pričakajo nekje v kotu kleti ali garaž, kamor jih odložimo za nekaj mesecev, vmes pa nanje kar pozabimo. Kot priporoča avtomehanik Robi Ošlovnik iz celjskega ZŠAM, ki ima svoje delavnice na avtopoligonu na Lju-bečni, je tudi pri shrambi pnevmatik dobro biti skrben. »Pnevmatike lahko vozniki očistijo, odstranijo kakšen pesek ali kamenje, če se je nabralo v kanalih, ni pa nujno, da jih umijejo z vodo. Zložijo naj jih ležeče, eno na drugo, da se ne poškodujejo, če pa jih morda - preden jih odložijo do naslednje sezone - premažejo s kakšnim zaščitnim sredstvom, toliko bolje.« Če si bodo vozniki sami označili, katera pnevmatika Avtomehanik Robi Ošlovnik: »Varna vožnja je mogoča le z varnim vozilom. Zanj pa je odgovoren - lastnik.« je bila na katerem položaju na vozilu, je to le še dodaten plus za prihodnjo sezono, ko jih bodo spet zložili v vozila in se odpeljali na menjavo. Shranjene naj bodo v hladnem in suhem prostoru, ni torej dobro, če so izpostavljene vročini ali soncu. Življenjska doba Priporočljiva življenjska doba pnevmatik je pet let, torej pet letnih/zimskih sezon. Kaj več od tega pomeni, da so pnevmatike že obrabljene in zato smrtno nevarne za vožnjo. »Včasih se zgodi, da imajo predvsem starejši vozniki, ki morda ne vozijo veliko ali pa zelo pogosto, pnevmatike tudi Narava se spreminja in znano je, da so tudi pomladi vedno bolj tople in vroče. Zato se med vozniki na dolgih vožnjah pogosteje pojavi utrujenost, ki je posledica sončne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo. Utrujenosti pa ne gre podcenjevati. Ta se največkrat med vožnjo pojavi med 1. in 6. uro zjutraj ter med 14. in 16. uro popoldne. Zato tudi na policiji svetujejo počitke med vožnjo in opozarjajo, da ne pozabite na kakšno steklenico vode. po 10 let, kar z varnostnega vidika nikakor ni dobro. Razlika je tudi, če se nekdo vozi vsak dan v Ljubljano po avtocesti ali pa opravi le kakšen kilometer ali dva do službe. Vozniki morajo biti pozorni na to in tudi sami preveriti, ali so pnevmatike obrabljene in jih zamenjati morda prej,« dodaja Ošlovnik. Se pa obrabijo prej zimske pnevmatike kot letne, ampak tudi to je odvisno od pogojev in pogostosti vožnje. »Pri letnih pnevmatikah je najmanjši dovoljeni profil 1,6 milimetra,« pravi Ošlovnik. Med letno sezono redno preverjajte tudi tlak v njih. Po koncu zimske sezone so ceste zaradi soli in posipavanja slabše, več je lukenj in posledično poškodb vozil. To vse vpliva tudi na pnevmatike. Če bi opazili kakšno napako ali poškodbo, ne odlašajte z obiskom vulkanizerja in mehanika. To pa še ni vse Ko so na vozilu že nameščene letne pnevmatike, ne pozabite, da to ni vse. Vaše celotno vozilo je bilo nekaj mesecev navajeno na zimo, ne le pnevmatike. »Preveriti je treba tudi ustreznost blažil-cev (amortizerjev) in zavore. To sta dva zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na varnost vožnje,« razlaga Ošlov-nik. Svojim strankam vedno svetuje še pregled delovanja brisalcev in močenja stekel, obvezno pa pregled luči pred letno sezono, in sicer višino luči, sprednjih žarometov, pozicijskih luči, smerokazov. Dobro jih je tudi očistiti, saj so včasih zaradi nesnage in prahu, ki se nabira na vozilu, slabše vidni. Vsak dober mehanik ali strokovnjak na področju prometne varnosti bo še svetoval, da se v vozilu preveri prezračevanje oziroma mikročistilci (mikrofil-terji) kabine, saj prehod v spomladansko/letno sezono pomeni spremembo in nihanje v temperaturi. Ker se lahko zgodi, da bodo morda vozila na prehodu v letno sezono kdaj doživela kakšno okvaro kar na vozišču, Ošlovnik, ki pogosto vidi, kakšne so posledice nesreč, dodaja še naslednje: »Nikar ne pozabite na varnostni jopič. Tudi če se avto morda pokvari na drugih cestah, ne le na avtocesti. Varnostni jopič pomeni večjo vidljivost ne glede na letni čas.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Tudi motoristi po pameti! Toplejše vreme na ceste privabi tudi več motoristov. Za te še posebej velja, da so ravno na prehodu v spomlad najbolj ogroženi. Asfaltna površina je še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. »Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta,« opozarjajo na policiji. Tudi pri motorjih je pred začetkom motoristične sezone nujen pregled in ogled pnevmatik, če imajo morda kje kakšno poškodbo. Za motoriste je pomembno, da pred vožnjo preverijo zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejejo. Sledi pregled koles, zavor, delovanje elektronike, svetil, zavor, zavornih ploščic in vsakega sklopa motorja. Med opremo seveda ne smejo manjkati čelada s čistim vezirjem, oblačila s ščitniki, odsev-niki ali odsevni brezrokavniki. Foto: GrupA (arhiv NT) Da bi bilo čim manj takih dogodkov, vam želimo varno vožnjo! Katere so najboljše? Vse pnevmatike morajo biti po novem označene z energijsko nalepko. Na njej je ob informaciji o kotalnem uporu in hrupu zapisana tudi ocena učinkovitosti med zaviranjem na mokri cesti. »Očitno je šele nalepka, ki je potrošnik na prodajnem mestu ne more zgrešiti, dovolj velika spodbuda za izdelovalce, da so izboljšali vsaj to lastnost pnevmatik, ki je pomembna tudi za vožnjo poleti. Bodite pozorni na podatke, ki so zapisani na njej,« svetujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Pri zvezi so letos opravili test pnevmatik. »Rezultati razkrivajo, da sedem pnevmatik velikosti 225/45 R 17 s skupno oceno >dobro< delita zgolj dve desetinki ocene, tako da zelo težko razglasimo absolutnega zmagovalca. Med temi sedmimi modeli so tudi zmagovalci po najpomembnejših kategorijah: Continentalova pnevmatika na mokri cesti, Goodyearova in Vredesteinova na suhi, Semperitova pa porabi najmanj goriva. Z dobro oceno pa se lahko pohvalijo še pnevmatike Dunlop, Michelin in Hankook,« so zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije. »Tudi pri pnevmatikah velikosti 185/60 R 15 je oceno dobro dobilo več pnevmatik, in sicer kar osem. Med njimi so pnevmatike Michelin, Continental, Dunlop, Goodyear, Vrede-stein, Bridgestone, Fulda in Semperit,« še dodajajo. 54 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Besedne igre Če niste na Facebooku, zamujate tovrstne domislice ... Vsi smo Štajerci, samo Robert Kranjec. Vsi podpirajo protestnike, samo Kreslin Vlado. Vsi vozimo BMW, a Bizovičar Lado. Vsi so imeli poškodovan sluh, samo Valič Vid. Vsi imamo radi glasbo, samo Miša Molk. Vsi smo gospodarji, le Martin Sluga. Vsi jemo papriko, le Damjan Murko. Otroci se bojijo teme, samo Marta Zore. Vsi plavajo, samo Pavček Tone Vsi sovražimo ponedeljek, samo Franci Petek. Vse so grde, samo Brena Lepa. Vsi imajo banjo, le Mirko Tuš. Če imate še sami kako izvirno, nam jo pošljite, najboljšega avtorja bomo nagradili z majico NT&rC. V Vatikan »Kam pa kam, Rdeča kapica?« »V Vatikan, na konklave!« Novorojenček Haso: »Mujo, čestitam za sina! Kako bo malemu ime?« »Izdislav.« »Po kom pa je dobil ime?« »Po tisti pesmi ...« »Po kateri pesmi?« »Po tisti: Is This Love ...« Čarovnija Mož gre sredi noči na stranišče. Ko se vrne, zbudi ženo in ji reče: »Nekaj čarobnega se je zgodilo! Šel sem na stranišče in se je luč sama od sebe prižgala, ko sem končal, pa je sama od sebe ugasnila. Čarovnija!« Žena mu odgovori: »Nobena čarovnija, kreten! Spet si se v hladilnik poscal!« Spraševali smo vas, na kateri dan je Novi tednik nekoč že izhajal enkrat tedensko. Pravilen odgovor se glasi: četrtek. Majico Novega tednika in Radia Celje bo za pravilen odgovor po pošti prejela Jožica Zalokar, Krivica 42, Prevorje. NAGRADNO VPRA7ANJE Vsak teden pišemo v časopisu tudi o živalih. Kako se imenuje rubrika? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 19. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Novega tednika in Radia Celje. MODROSTI Za premiero svoje drame je razposlal Bernard Shaw večje število brezplačnih vstopnic častnim gostom. Med drugim je dve vstopnici poslal tudi svojemu političnemu nasprotniku Churchillu z naslednjim pismom: »Spoštovani gospod! Pošiljam vam dve vstopnici za premiero. Ena je za vas, druga pa za kakega vašega prijatelja - če ga imate!« Churchill mu je odgovoril naslednje: »Spoštovani gospod! Vračam vam poslani vstopnici s prisrčno zahvalo. Na premiero žal ne morem priti, prišel pa bom na reprizo - če bo!« Nekaj domislic v zvezi z imeni in priimki zaposlenih smo stuhtali tudi v uredništvu. Vsi imamo koruzo, samo Srečko Šrot. Vsi imamo dragulje, samo Tašic Biserko. Vsi pletejo volno, samo Tatjana Cvirn. Mnogi imajo napake, samo Tea Veler (izgovori feler). Vsi se posvečajo ustanovam, Simona Šoli(nič). Vsi smo ljudje, samo Bojan Pišek. Vsi bi bili radi ptiči, samo Simona Brglez. Vsi smo tlačani, samo Mitja in Mojca Knez. Večina je zelje, samo Saška Ocvirk. Vsi malicamo jabolka, samo Branko Ogrizek. Vsi bi radi bili čevljarji, samo Dean Šuster. Kateri spol? Igor Šarlah: »Katerega spola je beseda konklave? Tako čudno se sliši, ko govorijo o tem .« Urša Selišnik: »Moškega spola. Vse, kar je moškega spola, je itak čudno.« Kdaj bo konec? Dean Šuster: »Kdaj se bodo končale te baklave?« Ivana Stamejčič: »Boš slišal, ker bo potem 15 minut zvonilo.« Ukradena Urša Biserka Povše Tašič: »Kdo je ukradel Uršo?« Urša Selišnik: »Jaz sem tu!« PS: Biserka je mislila le njene tekste, ki so izginili s tiskalnika . 9 2 3 8 9 6 3 7 2 4 2 6 7 2 4 5 7 3 8 6 3 4 1 5 8 6 4 Če naletiš na človeka, s katerim bi bilo vredno govoriti, pa tega ne storiš, si ga izgubil. Če naletiš na človeka, s katerim ni vredno govoriti, pa vseeno govoriš z njim, si izgubil besede. Moder človek ne izgubi niti človeka niti besede. (Konfucij) Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / ~~ «*___v 0 _ % Občinski cirkusi brez konkurence Novinarji kar nekaj časa preživimo na različnih občinskih sejah, ki jih bi bilo v marsikateri občini pametneje poimenovati kar občinski cirkus in ga kot kakšnega izmed predstav vključiti v spored festivala Dnevi komedije v celjskem gledališču. Glede na letošnje prijavljene komedije, ko ne manjkata ne amaterski igralec in ne lutkovna predstava, bi bil občinski resničnostni šov najverjetneje le pika na i. Obstajala bi le nevarnost, da bi ob nastopih samooklicanih občinskih veljakov iz dvorane pobegnili še tisti maloštevilni gledalci, ki si v teh časih še lahko privoščijo ne najcenejše gledališke abonmaje. Žalski svetniki bi se lahko tako za naziv žlahtne komedije potegovali z detektivsko-kriminalno komedijo Le kje je izgubljeno kolo. Na maratonskih sejah se namreč Žalčani vedno znova igrajo detektive in vohune, ko z največjo resnostjo raziskujejo, kam je izginilo in kdo se vozi z rdečim, prestižnim kolesom, ki ga je občina pred leti prejela kot enega izmed daril. Občina Vransko bi se na gledaliških deskah predstavila z monokomedijo z naslovom Občina, to sem jaz, v kateri bi občinstvo zabaval lokalni šerif, kakor je to ponavadi tudi na sejah. Na drugi strani bi preboldski svetniki zaradi svoje uglašenosti lahko nastopili v kakšni izmed harmoničnih glasbenih komedij. Dogajanje bi se zapletlo, ko bi v komični muzikal vstopilo bodisi Javno komunalno podjetje Žalec bodisi Osnovna šola Prebold. Lahkotne speve bi v hipu zamenjali ostri in nastrojeni toni s tematiko dvigovanja cen vo- 40 9 8 7 3 5 6 1 4 2 5 3 2 4 9 1 7 6 8 1 6 4 7 8 2 3 9 5 4 7 5 6 1 8 2 3 9 8 2 6 9 7 3 5 1 4 3 1 9 5 2 4 8 7 6 2 5 3 1 4 9 6 8 7 6 4 8 2 3 7 9 5 1 7 9 1 8 6 5 4 2 3 dovodnih storitev in slabega učnega uspeha preboldskih osnovnošolcev. Braslovčani bi blesteli v nekoliko zahtevnejših dramah, podobnih Don Kihotu. Kot sam Don Kihot, ki se v romanu bojuje z mlini na veter, se Braslovčani namreč zoperstavljajo razsodbam ustavnega sodišča povezanih s prekategorizacijo kmetijskih zemljišč. Kljub temu, da je ustavno sodišče jasno, da so bila nekatera zemljišča sporno prekategorizirana, občinski svetniki še vedno bijejo boj in trdijo nasprotno. Polzelani bi se za naziv žlahtne komedije najverjetneje potegovali z dramskim besedilom, povezanim z njihovim nedavno rojenim otrokom, kakor so poimenovali pred nekaj leti novoustanovljeni občinski zavod. Zapletena komedija s srečnim koncem bi žirijo prepričala z nešteto komičnimi preobrati in pomisleki nasprotnih strani. Taborskim svetnikom bi bolj kot komedija pristajala avanturistična drama z naslovom Na lov za poštnimi storitvami. Na sejah Tabor-čani namreč vedno znova pripravljajo načrte in scenarije, kako bodo v svojem kraju ohranili poštno poslovalnico, ki jo Pošta Slovenije želi zaradi racionalizacije poslovanja ukiniti. Že res, da so občinske seje konec koncev pomemben vir resnih informacij, a so mnogokrat tudi »leglo« najrazličnejših smešnih dialogov. Ste se že odločili, kateri izmed občinskih resničnostnih šovov si po vašem mnenju zasluži naziv žlahtne komedije? MARELA radiocelje 195.1 95.9 100.3 90.6 MHz RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Križam Ke & ugamKe NACE JUNKAR Kako to, da vedno, ko greva veslati BOLGARSKI NAPADALEC PISATELJ NAZNANO (MARKO) OSEBO BREZ-BOŽNICA POTEG Z NOŽEM ČARU NOVAK ENOVALENT-Nl RADIKAL POSODA ZACVETJE STOTI DEL NEKDANJE-GATOLARJA GEOMETRIJSKI LIK NEKDANJA PERZIJA SRBSKI JEZIKOSLOVEC KARADZIC UMETNA VODNA PREGRADA PRISTANIŠČE (PRIM.) SLOVENSKO OBALNO MESTO RIMSKA 101 AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) GRŠKI FILOZOF SLOVENSKI PISATELJ (MIHA) RUSKA ATLETINJA PRIVALOVA IGOR BAVČAR TRDA VODA DEL LETALIŠČA NIZKA RDEČKASTA OBVEZE ZELIKA POTEGAVŠČINA (POG.) VNETJE SLUZNICE SLADKA JED UREJENOST 15 T Saj je vse v redu. Samo ... SEVEROZAHOD NAJMANJŠI DELEC SNOVI ZVEZNA DRŽAVA VZDA PREBIVALKA IRSKE OVRATNA RUTA 17 CAS PRED SREDNJIM VEKOM MOŠTVO ORODJEZA STRGANJE SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA) FORMAT ZA STISK DATOTEK FRNIKOLA (STAR.) UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG SKUPINA SODNIKOV ERMIN RAKOVIČ VESLAČ ČOP KRAVJI MLADIČ SUDANSKO LJUDSTVO POLDRAG KAMEN SLOVENSKA RAZISKOVALNA MREŽA ZOGA IZVEN IGRIŠČA RIMSKA BOGINJA JEZE NASLOV IT. REDOVNIKOV OKRASNA RASTLINA 20 GORSKE REŠEVALNE SANI DEBEL KOSTANJ AMERIŠKI PISATELJ TWAIN PRILOGA DELA PEVKA ŽNIDARIČ KLINIČNI CENTER SP. DEL VRATNE ODPRTINE FANT (POG.) HLADEN LETNI ČAS ZGANI SLADKOR ENAKI ČRKI OTOCJEV TIRENSKEM MORJU PREDM., KISEKAM ZATAKNE ANGLOSAŠKA DOLŽINSKA MERA INDIJSKA BOGINJA IVAN ČARGO 16 DEL KMEČKEGA VOZA JUŽNOAM. INDIJANCI VRELA VODA SEVEROVZHOD 22 18 19 HRANA KITAJCEV ELTON JOHN IZDELOVALEC OMAR ZVOČNI ZNAKZA PREPLAH FRANCOSKI PISATELJ ZOLA PRIPO-MOČEKZA POKRIVANJE MESTO V SRBIJI ZAČASNA UPORABA ČESA FANT PLEMIŠKEGA RODU Nagradni razpis 1. nagrada: bon za tradicionalno kitajsko medicino 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: bon za pico Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 19. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 14 Vodoravno: AKUSTIKA, RAZGOVOR, OTO, TANK, MA, PONVA, VARNA, GOD, E T, OPORJE, BALANSIR, SVILA, OBIRALKA, PO, EDIT, GNU, GEA, POLO, LA, AO, VOD, HELENOFIL, TRGOVINA, SAFARI, IMAGO, KLOP, NIGEL, JEZERO, OBET, COCO, ANALIZA, IPERIT, NESSEBAR, RŠ, RAK, EČ, PET, ORIS, UKAZI, KD, VINIČAR, LISEC, PULI, UNIČEVALEC, BARAKARICA. Geslo: dve bolgarski letovišči Izid žrebanja 1. nagrado, bon za terapevtsko masažo hrbtenice, prejme: Emilija Matuš, Botričnica 13a, Šentjur. 2. nagrado, bon za tradicionalno kitajsko medicino, prejme: Ivanka Divjak, Ruška 9, Maribor. 3. nagrado, bon za pico, prejme: Štefan Hodnik, Prvomajski trg 8, Poljčane. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ona: Kritično obdobje v ljubezni je sicer za vami, vendar nikar ponovno ne rinite z glavo skozi zid. Potrebno bo kar nekaj časa, da si boste uredili ljubezensko življenje. On: Sprejeli boste povabilo na prijetno zabavo, kjer boste ponovno v starem elementu. S tem se boste sicer zapletli v precej prijetno avanturo, ki vam bo nakopala težave, vendar se boste kaj hitro znašli. Ona: Vse bo odvisno od vas in vašega pravočasnega reagiranja na nastalo situacijo. Najprej boste poskušali zadevo rešiti sami, kasneje pa boste vendarle pametno poiskali pomoč prijatelja, ki se na te zadeve spozna bolje od vas. On: S prijetno družbo vam bo čas minil veliko hitreje, kot bi si želeli. Nekdo vam bo predlagal nekaj, česar ne boste mogli zavrniti, vendar vas to ne bo zelo motilo. Kdo ve, morda se vam bodo uresničile skrivne ljubezenske želje... I.,'..1 'J».w,l Ona: Končno vam je uspelo: začeli ste se zavedati sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samo-zaupanje vam lahko le koristi, saj se vam obeta precejšnje napredovanje, tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju. On: Malo ukrotite svojo im-pulzivno naravo. Prenagljena odločitev vam lahko povzroči še veliko težav in zapletov. Raje dobro premislite, preden boste storili naslednji korak, saj vam prava odločitev lahko prinese velike koristi. msm Ona: Na sprehodu boste srečali osebo, ki jo želite že dlje časa spoznati. Morali boste storiti prvi korak, drugače bo priložnost splavala po vodi. In nikar si ne domišljajte, da je vse tako enostavno. On: Partnerka vas bo pri obremenjujočem delu stoodstotno podpirala in tudi razumela vaše stremenje k uspehu, vendar bi bilo vseeno zelo priporočljivo, da si vzamete nekaj časa tudi za ljubezenske zadeve. DVOJČKA STRELEC Ona: S partnerjem se bosta odločila za precejšnjo popestritev ljubezenskega življenja, ki je bilo zadnje čase kar malce ogroženo. Spremembe bodo več kot prijetne, vprašanje pa je, kako jih bo sprejela okolica. On: Stvari morate urediti na kraju dogajanja in se prepričati v pravilen potek. Le tako vam bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se vam obeta prav prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo buril domišljijo. H?TT1 Ona: Upoštevali boste mnenje prijateljev in si privoščili malo bolj sproščen konec tedna v družbi osebe, ki vas že kar nekaj časa opazuje. Beseda bo dala besedo in prav hitro bosta ugotovila, da imata precej skupnih interesov. On: Vaša skrb je bila popolnoma odveč, saj so se stvari tudi brez vas odvijale tako, da je bilo za vas najbolje. Imate res srečo, da imate tako dobre in zanesljive prijatelje. Poskusite se jim na nek način oddolžiti. Ona: Delo, ki se ga boste oprijeli, bo zahtevalo celega človeka ter popolnoma proste roke, zato raje vse še enkrat premislite. In nikar se ne spuščajte v celotno zadevo brez predhodnega načrta, saj vam lahko to zmanjša možnosti za uspeh. On: Srečali boste nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi vam uspel ustreči. Raje razmislite, preden se boste podali v kakršnokoli avanturo. Konec koncev vam tudi zdaj ne gre ravno slabo, ali ne? KOZOROG & Ona: Prijatelji bi vam radi nagajali, ker so nekoliko nevoščljivi, vendar ne zlobni, zato jih ne smete jemati preveč resno. Še najbolje bo, če se boste na njihova spletkarjenja odzvali na način, ki ga sploh ne pričakujejo... On: Počasi se boste začeli zavedati svojih možnosti na ljubezenskem področju in tako končno pregnali tisto nepotrebno sramežljivost, ki vam je v preteklosti preprečevala uspeh. To vsekakor ne bo ostalo neopa-ženo pri nasprotnem spolu. Ona: S starim prijateljem se boste lotili realizacije zapletenega poslovnega podviga, kar se vam bo že takoj v začetku pošteno obrestovalo. To se bo poznalo predvsem pri vašem finančnem stanju, kar sploh ne bo tako slabo. On: Za dežjem vedno posije sonce. Tudi vas čakata zanimiv teden in romantičen konec tedna. Bodite realni in ne pretiravajte v ljubezni. Vendar se nikar ne lotevajte druge skrajnost - najboljša bo srednja pot. DEVICA Ona: Vročekrvnost vam bo nakopala prenekatero težavo, ki ji ne boste kos. Seveda se vedno najde nekdo, ki vam je pripravljen pomagati, še posebej če pričakuje povrnitev usluge. Četudi na nek drug, prijetnejši način . On: Najboljše je tik pred vrati, le odpreti jih morate na stežaj. Ni lepšega, kot ljubiti in biti ljubljen. Še vedno pa se ne boste uspeli odločiti med dvema enakovrednima ponudbama, ki precej burita vaš sicer miren spanec. VODNAR Ona: Vaša zasanjanost traja že tako dolgo, da vas niti vaši prijatelji ne prepoznavajo več. Streznite se, saj se vam lahko v nasprotnem primeru pripeti prenekatera neprijetna zadeva. Nekdo vas bo iskal, vendar zaman . On: Sreča bo ponovno na vaši strani in vse, kar bo potrebno, bo le to, da se boste sklonili in pobrali sadove svojega dela. To bo vaš teden, ko vam bo uspevalo tudi tisto, kar je običajno nemogoče. Ona: Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo več kot izpolnila, saj vas bo poklical prijatelj, za katerim že kar nekaj časa zaljubljeno vzdihujete. Na vsak način boste postali veliko bolj samozavestni. On: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, kar vam bo prineslo še obilo koristi. Ste na odlični poti, da končno uspete, saj je trenuten položaj planetov več kot ugoden. Pozor na poslovnem področju . 2 3 5 8 7 6 12 10 13 11 14 9 21 56 RUMENA STRAN Goli v ljubezni Pretekli petek je v Citycentru Celje svojo knjigo Goli v ljubezni predstavil Brane Ka-stelic, sicer londonski dopisnik ene od komercialnih televizij. Knjiga je prvi del Kasteličeve trilogije Pravica noči. Menda se ni treba bati, da avtor številnih erotičnih zgodb ne bi pozitivno presenetil svojih bralcev. Morda je javnosti manj znano, da Kastelic zelo dobro vihti tudi slikarski čopič, njegova priljubljena tematika tudi na platnu pa je seveda - erotika. Šarmantni umetnik s svojo družino že vrsto let živi v Angliji, a se bo letos zagotovo v Slovenijo vračal pogosteje. Za celjsko pevko Xenio J. Lee je napisal besedilo ene izmed pesmi na njenem albumu. Tisti, ki so jo poskusno že slišali, menijo, da bo uspešnica. Vsem drugim jo bosta predstavila v prihajajočih mesecih. Na posnetku Kastelica spremlja »šefica« celjskega Citycentra Darja Lesjak, ki se je verjetno že pripravljala na današnje dogajanje, ko bodo s prvo od številnih modnih revij začeli praznovanje 7. rojstnega dne tega celjskega nakupovalnega središča. SŠ, foto: SHERPA Namesto pomladanskega vremena pomladni poslanci Nedeljskega tradicionalnega blagoslova traktorjev v Andražu nad Polzelo so se udeležili tudi nekateri predstavniki državnega zbora, ki so slovesnost izkoristili za sproščeno druženje. Andraški kmetje so se pošalili, da sedaj res verjamejo, da je pomlad tik pred vrati, saj so bili še posebno dobro na blagoslovu zastopani in razpoloženi poslanci pomladnih strank. ŠO, foto: GrupA ■ M ni Glede na to, da je bil blagoslov traktorjev na praznik 40 mučenikov, so Andražani poskrbeli, da na obloženih mizah ni manjkalo klobas, tradicionalne hrane ob tem krščanskem prazniku. Manjkale so le suhe slive, a po izrazih na obrazih sodeč jih Jakob Presečnik, Janez Vogrin, Matej Tonin in Franc Pukšič niso pogrešali. Komedija se nadaljuje Letošnji Dnevi komedije so se šele dobro začeli, zato je do končne odločitev o najboljših še kar nekaj predstav. Celjska Sleparja v krilu sta se dobro odrezala. NC, foto: SHERPA Komedijantka večera je postala Pia Zemljič, ki ji je čestital tudi igralski kolega Igor Žužek, Anica Kumer pa se je gotovo nostalgično spomnila vseh svojih priznanj, ki jih je prejela v bogati karieri. Česa je bil po celjski predstavi vesel Bojan Umek, ne vemo natančno, je pa veselje z njim brez zadržkov delila upravnica gledališča Tina Kosi. Morda pa ji je voščil za dan žena? Gostitelja, polzelski župan Jože Kužnik in andraški župnik Janez Furman, sta se tokrat ponovno izkazala. ■v radiocelje 1 , 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Le nekaj je manjkalo Časi, ko so se iz Štorovčanov norčevali, če imajo pri njih železno vino, so minili. To so bili časi, ko so vedeli za vinograde na območju štorske občine le dobri poznavalci kraja. Danes je drugače, v zadnjem obdobju imajo tam dejavno društvo vinogradnikov ter z njim odlična vina, nekaj pa je vendarle še manjkalo. To je bila potomka najstarejše trte z mariborskega Lenta, ki jo v številnih občinah že imajo, med njimi so po novem tudi Štore. Takole se je zanjo Mariborčanom zahvalil župan Miran Jurkošek, zahvali je prisluhnil mariborski podžupan, gospodar trte Milan Mikl, ki ima trenutno precej skrbi s »porevolucionarnimi« volitvami. Dogodku so bili priča še trije, ki jih zagotovo še bolj kot mariborske volitve zanimajo trte, med njimi predsednik štorskih vinogradnikov Stane Ferenčak, mariborska vinska kraljica Mojca Kren ter slovenska vinska kraljica, Konjičanka Neža Pavlič (na fotografiji od leve). BJ