^rvič po letu 1945 Celotna vlada v Ajdovščini Ajdovščina, 30. marca - Svoj delovni obisk na Severnem Primorskem je slovenska vlada začela v Ajdovščini. Uvodni posvet so ministri na felu s predsednikom vlade Borutom Pahorjem opravili v ajdovskem Domu krajanov, kjer jih je sprejel župan Marjan Poljšak in kjer je nasta-atudi skupinska fotografija. Po ogledu bližnjega muzeja pa seje ministrski zbor odpravil na obiske in posvete. iv_________________________________________________________________________ li na tem območju dve referenčni ambulanti, medtem ko je predvidena le ena: V zdravstvenem domu bi potrebovali še dva zdravnika, splošnega in pediatra. V spremstvu podžupana Draga Vidriha si je ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič ogledala Logistični center Ajdovščina in obljubila pomoč pri dopolnitvi centra, kadrih, pa tudi ajdovski Rdeči križ bo še naprej deležen gostoljubja centra. Minister za okolje in prostor dr. Roko •^rfako si je ministrica za gospodar-I stvo mag. Darja Radič ogledala gradnjo podjetja Bia Separations. c direktorjem Alešem Štrancarjem govorila o težavah pri financiranju °tyekta, pri čemer s svojim delom obve-^osti zamuja celo država. Minister za zdravje dr. Dorijan ^rušič je v Zdravstvenem domu Ajdovščina predstavil nadgradnjo zdra-*stvenega sistema. Direktorica Boža erfoljaga je seznanila z željo, da bi ime- Žarnič in minister za promet Patrick Vlačič sta si seveda ogledala plaz Stogovce, oziroma potek sanacije plazu, okoljski minister pa se je nato podal še do zadrževalnika Vogršček, ki močno pušča, denarja za popravilo jezu pa ni od nikoder. Minister za šolstvo dr. Igor Lukšič se je podal še na Police, na ogled prostora, kjer bo zrasla nova ajdovska osnovna šola - gostitelji so ga seveda prepričevali, daje prav naša šola upravičena pomo- či iz državnih jasli (na fotografiji). Ministri, pač glede na pristojnosti svojih resorjev, so obiskali še nekatera druga ajdovska podjetja in ustanove - tako je ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Dušo Trobec Bučan obiskala In - Prime v Ajdovščini, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa Upravno enoto v Ajdovščini... Rudi Lovec ^rvi april - dan šaljivcev in ribičev Ribe brez posluha Ajdovščina, 1. aprila - Ni povsem jasno, zakaj začetek ribiške sezone sovpada z dnem lažnivcev. Morda zato, ker je prvi april 'zapovedan' j^znikza šaljivce, za natege vseh vrst in je potlej ribičem dovoljeno pretiravati. Celo kakšna bolj debela lažjim je odpuščena. etos so ajdovski ribiči ob Vipavi potrebovali kar precej domišljije, Ke so hoteli vodni bratovščini in VeZnim firbcem orisati boj s kakšno J*kanko. Ni jih bilo, ne velikank ne ^ailjših, vsaj ne na trnkih. Zakaj je le-tako, so potem ribiči modrovali na 'bcionalnem položaju ob uhanjskem 1^ shtcez Vipavo - pa ne samo ob vodi. a teko slabega uvoda v ribičijo ne po-'Uj°> je bilo slišati. Morda bi ribe bolj Ujemale, če bi bila voda bolj kalna, rda je kriv za ta čas nenavadno nizek vodostaj Vipave, morda sploh v reki ni dovolj vodnega življa? Kdo bi vedel ... In tako ni prišla do izraza tista znana ribiška, ko poskuša možak z rokami, zvezanimi v zapestjih, s širjenjem dlani pokazati, koliko je njegov plen meril -med očmi. In tako so sredi dopoldneva, drug za drugim, praviloma praznih rok, na 'zborno mesto' prihajali člani Ribiške družine Ajdovščina (in njihovi notranjski gostje), kjer jih je že čakala zajetna 'logistična podpora'. Damjan Stres je poskrbel za slasten ribji brodet, v odsotnosti ribjega plena pa je po 'rezervnem scenariju' z žara omamno zadišal 'kralj živali' v vseh svojih različicah. Statosta ajdovskih ribičev, ki po Vipavi (legalno) namaka trnke že več kot pol stoletja, Mirko Stopar, se je Damjanu Stresu za vsakoletna kulinarična prizadevanja na suhem zahvalil z lastnoročno poslikavo vedute ob reki Vipavi. Ko je odbilo poldne, se je celo oglasila harmonika, toda tudi glasba ni načela ribje trme. Če niti 'cukne' ne, potem je res najbolje postaviti palico v kot in sezuti škornje. Le še najbolj vztrajni so se v vodi na vse kriplje trudili, da prvoaprilskega 'alibija' pred družino ne bi nabavili - v ribogojnici! Stanku Fornazariču se je ribiška sreča vendarle nasmehnila ... Morda pa bodo čez sezono ribe manj previdne in se bodo pustile tudi ujeti. A kaj, ko je prvi april le enkrat v letu! Rudi Lovec Reševanje vojaka Branka 'V/"si se spomnimo ganljivega prizo- V ra, ko je v filmu s skoraj enakim naslovom 'umirajoči' Tom Hanks ob porušenem mostu nekje v Ardenih položil rešenemu vojaku Brianu na srce, naj ne zapravi svojega, pravkar rešenega življenja, ki da bo boljše. Spomnimo - od štirih bratov, ameriških vojakov v veliki vojni, so trije v bitkah po Evropi že padli, zato je Predsednik ZDA ukazal, naj četrtega vojaka najdejo in vrnejo k mami domov. Reševanje samo je bilo dopadljivo in herojsko, a matematično nesmiselno. Podobno kot je bila zadnja akcija uprave NK Primorja, ki je v ponedeljek naslovila apel na Občino Ajdovščina, da do petka potrebuje 150.000,00 € za poplačilo dolgov kluba do igralcev, kar je bil in je pogoj za pridobitev licence za igranje v prvi (in drugi) državni ligi. Uprava ni prišla praznih rok - za navedeni znesek je ponujala del severozahodne tribune, ki jo je Primorje d.d. pred leti zgradilo v svojem imenu in za svoj račun. Pobuda je prišla tudi pred četrt-’ kovo sejo občinskega sveta in čeprav jo je hotel župan na vsak način spraviti kot posebno točko na dnevni red seje, mu to ni uspelo. Rezultat 15 proti 5, ob šestih vzdržanih, priča o tem, da se ajdovski občinski svet bolj zanese na pamet kot na čustva. A brez čustev, dragi moji, življenja ni. Tako bomo lahko kislo opazovali plakate, ki bodo vabili na nedeljsko tekmo med NK Primorjem in NK Jadran pivnica Mahnič Kozina, ali pač NK Škou elita Nagode. Zanesenjaki, ki nedeljske izlete vežejo na ogled nogometne tekme, bodo poslej iskali table z napisi Gažon, Ilirska Bistrica in Košana, namesto Maribor, Celje in Ljubljana. Peta liga pač. Zaradi dejstva, da je klub v svoji devetdesetletni zgodovini redkokdaj padel tako nizko, bo trpel ajdovski ponos. Mesto bo ob del družabne identitete - letno kvoto obiskovalcev Pilonove galerije (5000) je domači žogobrcarski klub v dobrih časih dosegel v štirinajstih dneh - na derbiju z Vozili (HIT Gorica) in Mariborom na primer. Kar nekaj generacij bo prikrajšano za obujanje mojstrovin sodobnih 'Batkotov, Nandotov in Lučotov'. Slogan 'Enkrat Primorje, vedno Primorje' bo spomin, ki bo zbledel skupaj s spominom na recesijo in krizo v gradbeništvu. Tako pač je in pametni ljudje se s tem sprijaznijo. Naredijo načrt in začnejo znova. In prav to je bilo sporočilo svetnikov. Brez olepšav je treba narediti inventuro, premeriti zmožnosti in dati poudarek tistim, na katerih v nogometnem smislu svet stoji - na dečkih, kadetih in mladincih. Dokler še ni dekliške nogometne ekipe, je treba te, obstoječe mulce spustiti na glavno igrišče - za te mulce kosimo travo in tem mulcem smo zgradili stadion! Katero podjetje bo videlo interes, da na dresih nosijo njih napis, bomo videli. Komu se bo splačalo dati par stotisočakov letno za vse televizijske sekunde ob koncih dnevnikov, tudi. Stvar marketinga, tehtanja med reklamnim vložkom ter učinkom podobe v javnosti. O tem tehtanju v filmu ni bilo govora. Mogoče bi pa vojak Brian, tudi brez rešiteljev kar sam prišel domov in bi bilo žalostih mam nekaj manj? Mitja Tripkovič Geomagnetni observatorij na Sinjem vrhu Visokošolsko središče Sežana (v nadaljevanju VSS Sežana) se je v svoji dolgoročni strategiji odločilo razvijati izvirne visokošolske učne programe, pomembne tako za nadaljnji razvoj Primorske kot tudi Republike Slovenije. je ta visokošolska ustanova g začela z razvojem v Sloveniji po-4t*Bpolnoma nepoznanega in nepokritega znanstvenega področja - geo-magnetizma in aeronomije, ki pa ima za nas tudi praktični pomen. Meritve zemeljskega magnetnega polja in njihova uporaba Glede na način merjenja komponent zemeljskega magnetnega polja se ločita dve skupini meritev: variometrične meritve, ki so zvezne in na geomagnetnih observatorijih tudi stalne, ter absolutne meritve. Variometrične meritve so namenjene spremljanju hitrih sprememb zemeljskega magnetnega polja in se zato opravljajo vsako sekundo, absolutne pa so namenjene sledenju zelo počasnim spremembam tega polja in se na geomagnetnem observatoriju izvršujejo vsaj enkrat tedensko. Meritve se opravlja z zelo občutljivimi instrumenti - ma-gnetometri, ki jih moti že najmanjši vir magnetnega sevanja električnih napeljav, cestnega in železniškega prometa, podzemnih vodnih tokov, gospodarskih dejavnosti. Za napajanje vseh instrumentov in prenosa izmerjenih podatkov na geomagnetnem observatoriju zadostuje električna moč 40W. Da ne pride do izpada meritev, morata biti na razpolago vsaj dva med seboj neodvisna vira napajanja. Rezultati geomagnetnih meritev se neposredno uporabljajo na enajstih različnih področjih: v navigaciji, geologiji in rudarstvu, geotehniki, arheologiji, telekomunikacijah, energetiki, seizmologiji in meteorologiji, klimatologiji in ekologiji, prometu, medicini ter magne-tobiologiji in biomagnetiki. Natančne meritve zemeljskega magnetnega polja služijo v navigaciji za izdelavo letalskih in pomorskih zemljevidov. Brez njih bi bil promet manj varen ali celo nemogoč v času, ko satelitski navigacijski sistemi ne delujejo: v času vojne, okvare satelitov, sončnih viharjev. V geologiji in rudarstvu se s pomočjo magnetome-trov odkrivajo rudna in naftna ležišča, ležišča zemeljskega plina, geotermalni vrelci in zaloge talne vode. V energetiki pa se z meritvami sprememb geomagnetnega polja določa njegov vpliv na naftovode, plinovode, daljnovode in energetske transformatorje. Mreža INTERMAGNET (International Real-time Magnetic Observatory Network) je bila postavljena leta 1987 kot mednarodna informacijska mreža za izmenjavo merilnih podatkov digitalnih geomagnetnih observatorijev. Danes so v ta sistem vključeni geomagnetni observatoriji 44 držav, ki pošiljajo vsako minuto merilne podatke v šest vozlišč: Pariz v Franciji in Edinburg na Škotskem sta zadolžena za Evropo. Geomagnetne meritve v Sloveniji Laboratorij za geomagnetizem' in aeronomijo pri VSS Sežana je bil vpi- san v knjigo raziskovalnih organizacij Slovenije januarja 2009. Svojo aktivnost pa je začel že dve leti pred tem. Vse dosedanje stroške za nabavo merilnih instrumentov, opremo laboratorija in stroške za geomagnetne meritve na ozemlju Slovenije je krilo VSS Sežana. Septembra 2008 so bile opravljene absolutne meritve na treh izbranih lokacijah: Predmeja, Kazlje pri Sežani in Polje pri Šentviški Gori. Vzporedno s temi meritvami so potekale tudi meritve variacij zemeljskega magnetnega polja na Predmeji. Na osnovi sporazuma o znanstveno - tehničnem in poslovnem sodelovanju z geomagnetnim observatorijem Grocka (GCK) sta pri teh meritvah sodelovala tudi dva merilca s tega zavoda. Delo v EGA pri VSS Sežana v preteklem in v letošnjem letu Prednostna naloga za EGA pri VSS Sežana v letu 2010 je bila postavitev digitalnega geomagnetnega obser- • dostopno pot po katastrski poti in instalacijski kolektor, vkopan v tla, • začasno barako za elektroniko z zunaj urejenima mestoma za merilna senzorja. 25. novembra 2010 je bil na GMO Sinji vrh postavljen protonski magnetometer, ki stalno deluje in se napaja iz akumulatorja. Od začetka februarja letošnjega leta pa je tudi priključen na električno omrežje. V letošnjem letu moramo od prve faze še postaviti: • dve merilnici za variometre, • merilni steber za senzor protonskega magnetometra, • hiško za elektroniko. Vsi ti objekti bodo delno vkopani in vsak od njih ne bo presegal tlorisne površine 5 m2. V drugi fazi gradnje GMO Sinji vrh bo nad glavnim instalacijskim jaškom postavljena servisna hiša, v kateri bo celotna energetika, informatika in telekomunikacije. Namesto barake z elektroniko bo postavljena hiša za absolutne meritve. Objekta ne bosta presegala tlorisne površine 30 m2. V instalacijski kolektor bomo istočasno položili tudi še vse preostale predvidene električne, komunikacijske in optične vode. Fizična postavitev geomagnetnega observatorija GMO Sinji vrh je osnova za njegovo vključitev v mednarodno informacijsko mrežo INTERMAGNET. Pred tem pa je potrebno oblikovati stalno skupino, ki bi jo sestavljala vodja in merilec ter pridružena skupina sodelavcev. Meritve zemeljskega magnetnega po- Dnevna sprememba absolutne vrednosti geomagnetnega polja na Gori v vremenski nevihti v magnetno mirnem dnevu vatorija, ki bo ustrezal standardom INTERMAGNET-a. Za kraj postavitve je bil po dvoletnem zahtevnem delu izbran Sinji vrh nad Ajdovščino (v nadaljevanju: GMO Sinji vrh). Velika večina ozemlja Slovenije se je izkazala za neprimerno predvsem zaradi previsokega nivoja elektromagnetnega šuma. Pomemben dejavnik pri končni odločitvi za lokacijo GMO Sinji vrh pa je bila družbena sprejemljivost v širšem okolju, na nivoju lokalnih skupnosti kot tudi posameznika. V preteklem letu nas je pri gradnji na Gori prehitela zima. Od prve faze gradnje GMO Sinji vrh smo uspeli postaviti: • merilni steber za izvajanje absolutnih meritev, ki je postavljen v začasni baraki z merilnima linama za astronomska opazovanja in za absolutne meritve, Ija so v razvitih državah sveta na ravni meteoroloških, hidroloških in seizmoloških meritev. Zato pričakujemo, da bo tudi Republika Slovenija imela tako urejeno delo na področju geomagnetizma in aeronomije. Končni rezultati meritev na observatoriju in meritev na terenu bi bili nato javno dostopni in na razpolago za potrebe navigacije, kartografije, prometa, obrambe, geologije, geotehnike, meteorologije, klimatologije, seizmologije in ekologije. Postavitev geomagnetnega observatorija GMO Sinji vrh bi omogočila tudi uspešno nadaljevanje raziskovalnega dela na področju geomagnetizma in aeronomije na domačih in mednarodnih projektih. doc.dr. Rudi (op, predstojnik Laboratorija za geomagnetizem in aeronomijo pri VSS Sežana Pregnali burjo Farna gostila ptujske kurente! Vipava, 4. marca - Na pustni petek nas je že devetič tradicionalno obiskalo Etnografsko društvo 'Ježevka' s Ptuja, ki prav letos praznuje 10. obletnico svojega uspešnega delovanja. Po dveh dneh orkanske burje so kurenti v Vipavsko dolino priklicali lep sončen dan. Tako so potrdili svoje poslanstvo, da iz dežele preženejo zimo in vse slabo. ^^^^ruženje smo začeli v Faminem ■ marketu Julija v Lokavcu, kjer se okrepčali in naredili dobro podlago za celodnevne napore. In takoj nato prijetno druženje z učenci podružnične šole v Lokavcu, ki se kurentov niso prav nič ustrašili. In nato od mladih k malce starejšim. Najprej v Dom starejših občanov v Ajdovščino in nato še v Center starejših Pristan v Vipavo. Bilo je prijetno, naredili smo ogromno fotk, saj so se vsi želeli slikati s kurenti. V Podnanosu so se učenci na srečanje dobro pripravili in kurente temeljito izprašali o njihovem poslanstvu in maskah. Razigrano in veselo je bilo tudi na sprejemu pri vipavskem županu mag. Ivanu Princesu na Glavnem trgu v Vipavi. Dogajanje se je nato preselil0 Trgovski center Farna v Vipavo. Sreča I starih prijateljev so vedno lepa in z c ni Etnografskega društva Ježevka s*110 res že pravi prijatelji. Sledilo je Pust0 vanje z izborom najboljših mask, l°t0 grafiranje, zabavne igrice, pustni kr Pekarne Postojna in še in še. In 11,6 tem ko so se maškare zabavale in i*0 noro lepo, smo s kurenti obiskali veli ^ vipavsko pridobitev - Kamp Tura n Gradiščem. 'Šefica' Bojana nam je pU)a zno razkazala kamp in nas kulinaričn° razvajala. Tradicije so zato, da se jih SP° štuje in neguje. In tako je bilo tudi let°s' Zaključek celodnevnega potepanja druženja v pravi primorski kleti! Let° nas je prijazno sprejel vrhpoljski vinal Aleš Žvokelj. Aleksander Le"’11 BandeMi MATERIALI IN TEHNOLOGIJA ZA f GRADBENIŠTVO / Goriška cesta 19, 5271 VIPAVA Tel.: 05/3687 360 Faks: 05/3687 361 www.bandelli.s| info@bandellis' Porfido Fasadna opeka antik trmz mmM mmt "■ ^ m’.. mmz- RUMENO ŽIVA Fasadna opeka peskana ■ Fasadni umetni kamen ' J .V""-', ILi s Wm . .11 Fasadne betonske obloge in zvočne izolacije ZUNANJA UREDITEV, OBLOGE, TLAKI in FASADE Društvo upokojencev Vipava Uspešni na lastni poti društvo upokojencev Vipava, ustanovljeno leta 2003, ko je izstopilo iz ajdovskega društva upokojencev, danes združuje več kot 600 članov. Zahvaljujoč občini Vipava, ki je pred leti v najem dala opuščen Prostor na Glavnem trgu št.1 v Vipavi in izjemno marljivemu delu članstva, ki je s prostovoljnim delom Prostor obnovilo, imajo upokojenci danes lepo urejeno okolje, ki omogoča raznovrstne aktivnosti; druženje, šport, družabne igre, različna srečanja, predavanja ... Urejanje prodajnega prostora, aranžiranje izložb in daril ^^^regled delovanja minulega leta ■^in načrte za prihodnost je dru-štvo strnilo na občnem zboru, I marca 2011. Tega so vpletli v prijeten j ^okrožen dogodek, saj so poleg formal-j ''osti, kot so bile tudi volitve organov in 'zbira vodje društva v naslednjem mandatu, zaupali so ga Ivu Krušcu, s petjem Popestrile članice društva. Na občnem zboru so govorili tudi o 'azmerah in delu društva. Izpostavili so vk>go organizacije in pri tem poudaril Potrebo, da mora društvo več pozornosti posvetiti socialni problematiki in skrbi za starejše, še posebej tiste, ki jim j n' dano, da bi imeli urejeno in varno je- sen življenja. »Razmere v katerih smo, niso prijazne«, povejo, zato bodo v društvu v bodoče posvetili še več pozornosti članom, sploh tistim, ki so pomoči potrebni in oživljanju vrednot medgeneracijskega sožitja. Delovanje društva je dobro, saj je po svoji aktivnosti med boljšimi v Sloveniji, tako glede splošnega delovanja, kot tudi izvajanja posebnega programa Starejši za starejše, ocenjujejo. Samo v zadnjih dveh letih so prostovoljke in prostovoljci društva, znotraj omenjenega programa, opravili nad 800 obiskov starejših na domu, v obliki najrazličnejše pomoči. Krvodajalska akcija 26. aprila ^ Sloveniji vsak dan potrebujemo 400 krvodajalcev, da bi zadostili Potrebam zdravstva po krvi. V Rdečem križu Ajdovščina vas vabimo, . Pa ste solidarni z bolniki in se nam pridružite na terenski krvodajalski akciji, ki bo potekala 26. in 28. aprila 2011 od 7. do 13. ure v Dsnovni šoli Šturje v Ajdovščini. ste se v preteklosti že udeleže-I vali terenskih krvodajalskih ak-^•ciji, bi vas tokrat radi še posebno “Pozorih na spremenjeno lokacijo. Kot rečeno, vas lepo vabimo, da nas obi-^ete v Osnovni šoli Šturje v Ajdovščini. Veseli bomo tudi vseh, ki se boste od-°6li sodelovati prvič, kri lahko daruje vsak, ki je dobrega kravja, težji od 50 kilogramov in star “d 18. do 65 let. Moški lahko kri darujte vsake tri, ženske pa vsake štiri me-Sece- Pomembno je, da pred odvzemom Zajtrkujete. Pijete lahko čaj ali črno kavo jeste kruh, marmelado, sadje in po-°bno, prosimo pa vas, da ne jeste nič "rastnega, tudi ne mleka ali mlečne kave. Na odvzem, prosimo, s seboj prinesite veljaven osebni dokument s fotografijo. Po odvzemu vam bomo postregli s prigrizkom. Priporočljivo je, da ste preostanek dneva zmerno fizično aktivni ter da pijete dovolj tekočine. V Rdečem križu Ajdovščina, ki pokriva območje občin Ajdovščina in Vipava, smo v letu 2010 zabeležili 1362 odvzemov krvi, kar je za 12 odstotkov manj kot v letu 2009. Želimo si, da bi se v letu 2011 več ljudi odločilo za darovanje, saj bo le tako mogoče zagotoviti optimalno oskrbo slovenskih bolnišnic s to življenjsko tekočino. Vsem, ki se boste udeležili krvodajalskih akcij, se že vnaprej lepo zahvaljujemo tudi v imenu bolnic in bolnikov, ki jim boste pomagali. Rdeči križ Ajdovščina bo v letu 2011 prvič v dolgoletni zgodovini društva organiziral krvodajalsko akcijo tudi v Vipavi, in sicer 10. oktobra. Irena Žgavc, Rdeči križ Ajdovščina Ob zaključku se je predsednik društva Ivo Krušeč zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k dobremu delu društva in izrazil željo, da bi k sodelovanju pritegnili nove člane in vse tiste, ki jim lahko pomagajo pri izpolnjevanju svojega poslanstva. Da je delovanje Društva upokojencev res uspešno in pestro, priča tudi deseto - jubilejno tekmovanje v pikadu, tej priljubljeni družabni igri. Udeležilo se gaje sedem ekip različnih upokojenskih društev severne in južne Primorske. Tekmovanje, ki ga je organizirala komisija za šport društva upokojencev iz Vipave, je potekalo v zelo prijetnem, a hkrati tudi napeto tekmovalnem vzdušju. Prvo mesto je dosegla domača ekipa - gostiteljica dogodka - ekipa iz Vipave in tako prevzela prehodni pokal, druge so bile Pirančanke, tretje mesto pa je dosegla ekipa iz Idrije (na fotografiji). Sodeloval so še ekipe iz Kobarida, Mirna, Solkana in Kanala. V okviru srečanja je TRG Vipava dogodek popestril še s spremljevalnim programom; prikazal je film o Vipavski dolini, gostom pa so zaplesale še učenke Osnovne šole Drago Bajc iz Vipave (na fotografiji), ki so jih navdušene tekmovalke pikada nagradile z močnim aplavzom. Polno vzdušje se je v druženju zaključilo v gostišču pri izviru reke Vipava - Podskala, z odličnim kosilom, v krasnem naravnem okolju. pik in 28. Na Ljudski univerzi Ajdovščina smo v marcu, v okviru izobraževalnega programa trgovec, izvajali predmet Urejanje prodajnega prostora in aranžiranje. U ^deleženci iz-I obraževanja odraslih so se seznanili s pomenom in načini urejanja prodajnega prostora v trgovini. Aranžiranje izložb, dekoracija ali ureditev prodajnega prostora, so poseben način oglaševanja, ki morajo zagotoviti čim bolj zanimiv prikaz izdelkov. Slabo razstavljanje izdelkov povzroči prav nasprotne učinke od zaželenih in pričakovanih. Izdelkov ne sme biti preveč, nenehno jih je treba dopolnjevati in zamenjevati, paziti moramo na kompozicijo, barvno har- monijo, pomembni so materiali, ki jih ^ uporabljamo za aranžiranje in dekoracijo. Poleg likovno teoretičnih znanj so se udeleženci pri praktičnem delu izvedbe predmeta preizkusili tudi v aranžira-nju daril. Z usvojeno likovno teorijo so nadvse domiselno in ustvarjalno ter smiselno urejali posamezno trgovsko blago v oblikovno celoto. Pri tem so upoštevali tudi vse vidike aranžiranja. Taka znanja so vedno aktualna, saj so tako kupci kot prodajalci zadovoljni, ko je darilo praktično zavito in prijetno na pogled. Zanimive stvaritve izpod spretnih prstov so prava paša za oči in si jih lahko ogledate v prostorih Ljudske univerze Ajdovščina na Cesti 5. maja 14. Informativne prijave za vpis v program trgovec v šolskem letu 2011/12 že zbiramo. Za informacije nas lahko pokličite na 36 64 750, 36 64 753 ali 041 437 785. Damjana Štrukelj, Helena Furlan Ib ;deie /0 i .ustvaril vnanje Ljudska univerza Ajdovščina Vabi v programe za pridobitev izobrazbe: . OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE . TRGOVEC . EKONOMSKI TEHNIK . GASTRONOMIJA • GASTRONOMIJA IN TURIZEM . GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE NOVO! Potrebujete pomoč ali le dober nasvet glede izobraževalnih programov? Za vas smo pripravili SVETOVALNE URICE, ki potekajo vsako sredo od 9.00 do 11.00 ure na Ljudski univerzi Ajdovščina. UUDSKA UNIVERZA 05 366 47 50 AJDOVŠČINA 041437 785 Cesta 5. maja 14 info@lu-ajdovscina.si 5270 Ajdovščina www.lu-ajdovscina.si — Inovacija mladega podjetnika Temelji Pilonove galerije so nastali... Izgubljeno, najdeno Ker se pogosto srečujemo z izgubljanjem in najdenjem predmetov, ki nazaj do lastnikov težko pridejo (zamislite si, da bi izgubili fotoaparat z nešteto dragocenimi fotografijami, ki ga pošten najditelj ne bi mogel vrniti, saj ne ve, komu pripada), bo sistem, ki ga je razvil domači podjetnik, zagotovo na tem področju predstavljal pomembno prelomnico. ^Plad podjetnik je razvil zani-nuH miv mehanizem za izgubljene JLvJLin najdene predmete. Marku Kotniku iz Ajdovščine se je ideja za sistem Rewardhero, s katerim lahko najdemo izgubljeni predmet, porodila ob nakupu računalnika, ko je zraven prejel podoben, a mnogo bolj zapleten sistem, ki je bil aktiven le na ameriškem trgu. Kaj hitro se mu je porodila zamisel, da bi kaj podobnega, v še nadgrajeni različici, lahko imeli tudi pri nas. Pravi: »Ideja se mi je zdela fantastična, zadevo sem nekoliko predelal, poenostavil, oblikoval na novo in dodal nekaj novih atributov«. Kotnik še doda: »Ljudje so lahko pošteni, če jim damo možnost, da so pošteni. To je ključna informacija, ki bi jo radi posredovali ljudem, sistem pa je zasnovan tako, da te stvari dokazujemo. Vsak je lahko heroj nekoga. Pomislite, če bi izgubili denarnico, je tisti, ki bi vam jo vrnil, za vas heroj ... ni vam vrnil le osebnih dokumentov, vrnil vam je identiteto, neki majhen listek v denarnici, ki je bil za najditelja nepomemben, za vas pa zelo!« Stvar je preprosta; s posebnimi Reward hero nalepkami zaščitimo svoje najljubše predmete, jih registriramo na spletni strani rewardhero.com, nato pa ob morebitni izgubi upamo na poštenega najditelja, ki nas bo našel prav po nalepki in spletni strani. Dodaten plus je zagotovo zelo ugodna cena zaščitnih nalepk in brezplačna in povsem preprosta uporaba spletne strani www.rewardhero.com. Sicer pa lahko zavarujemo praktično vse, še pravi Kotnik, naj ima materialno ali duhovno vrednost, na primer mobilni telefon, prenosnik, bančne kartice, avtomobilske ali stanovanjske ključe, GPS - napravo ali pa plišastega medvedka in hišnega ljubljenca. Kdor izgubljeni predmet najde, obišče spletno stran nagrajenega heroja, v polje za najdene predmete odtipka kodo in lastnik izgubljenega predmeta prejme elektronsko sporočilo, da je nekdo našel njegov izgubljeni predmet. Osebi se dobita, lastnik pa najditelja, zaželjeno, nagradi. Pridružite se brezskrbni verigi Reward hero uporabnikov tudi vi in si priskbrite zaščitno nalepko! PK ... pred 40 leti z donacijo 9. aprila pred natanko 40 leti je Dominigue Pilon (na fotografiji Primoža Breclja), sin Vena Pilona, pisal naslednje besede: »Kot dedič Vena Pilona izjavljam, da poklanjam mestu Ajdovščina kulturno dediščino svojega očeta v znamenje hvaležnosti za gostoljubje, ki md gaje izkazal njegov ljubljeni rojstni kraj, in želim, da bi njegovo ime in njegovo delo živelo v spominu prihodnjih rodov.« ^^^^arilno pismo, naslovljeno na ■ Občino Ajdovščina, je spremlja-\o zapuščino, v kateri so bila tako Pilonova umetniška dela kot dela drugih avtorjev (Pilonovih prijateljev) ter bogato dokumentarno gradivo in osebni predmeti znamenitega Ajdovca. S tem hvalevrednim dejanjem je posta- vil enega od temeljev nastanka Pilonov6 galerije, ki danes že osemintrideseto let° bogati vipavski, slovenski in čezrnej ni kulturni prostor, predvsem pa skrbi za izpolnjevanje Dominiqueove želj6 ’ saj ajdovska burja od tu raznaša glaS 0 Venu Pilonu po Sloveniji, Evropi in c^° na druge kontinente. ^ /\ {a cL (pikMi fiutak d* \I^ao^Ilo^ ' m dietah a ti {rCIl. A' ti M , uc A L Olc{M.u.( (|V it o. kut Ajma VK 'hdal fcuxA , 0j(X(_ Sl b\ km - ^ \XAAtui~ AjbuA A i-Uf .tlA M Ti/Ir UT v ( (l "j f' Odprto pismo svetu Krajevne skupnosti Žapuže Mala dejstva o malem delu S Spoštovani! Pred dvema mesecema smo vam preko članice sveta KS posredovali pismo, v katerem smo vas obvestili o aktualnih problemih ter prosili za skupno srečanje. Pismu so bili priloženi tudi podpisi krajanov. Ker do sedaj še ni nobenega odziva in tudi nobene spremembe (razen novega obvestila na oglasni deski), vas za skupno srečanje prosimo še javno in ponovno posredujemo vsebino hkratnega pisma. Zadeva: Krajani in krajanke zaselka Kožmani prosimo za odgovore in spremembe! Že skoraj tri leta se prebivalci Kožmanov počutimo, kot da so na nas pozabili in kot da ne spadamo nikamor. V tem času °pazujemo, kako se skozi Žapuže (kamor formalno spadamo) urejajo novi in novi podporni zidovi, urejajo se poti, parkirišče , v Rožmanih pa že več let nič novega. Še celo informacije ne prihajajo več do nas - oglasna deska Krajevne skupnosti nas v Rožmanih namreč še vedno (v začetku februarja) vabi na prihod Božička v mesecu decembru ... S trenutnim stanjem, neobveščenostjo in nepovezanostjo smo vedno bolj nezadovoljni. Krajani zaselka Kožmani želimo odgovore v zvezi z naslednjimi vsebinami: ureditev ceste in bankin (od ekološkega otoka do vasi Kožmani): Pred približno tremi leti je predsednik KS obljubil, da se bo v letu 2008 začelo z urejanjem (širitvijo) poti proti Rožmanom in da že iščejo projektante. Sedaj smo že konkretno v letu 2011, s potjo se še vedno nič ne dogaja, krajani zgornjega dela vasi pa se vsakodnevno srečujemo na preozki cesti z neurejenimi bankinami; f ureditev struge potoka: Ob vsakem deževju zaskrbljeno opazujemo naraščanje vode in zasipanje struge. Krajani, ki imajo hiše ob potoku, posku- šajo strugo sproti čistiti, vendar je potrebna neka bolj trajna rešitev; izgradnja kanalizacije: v lokalnem časopisu smo prebrali, da se načrtuje izgradnja kanalizacije v naseljih Budanje, ^stje, Dolenje, Lokavec ter Žapuže - Kožmani. Vsa gospodinjstva naj bi preko predstavnikov KS prejela vloge za izvedbo kana-taacijskih priključkov. Zainteresirani občani naj bi potem na občino dostavili izpolnjeno vlogo, na osnovi katere bo občinska uprava oz. Komunalna stanovanjska družba za vsakega posameznika pripravila pogodbo. Krajanom Kožmanov nam ni znano se v naši KS v zvezi s tem kaj dogaja, od predstavnikov vloge nismo prejeli, ne vemo ali bi mogoče morali sami oddati vloge 'la občino ali je drugače urejeno; ekološki otok: obljubljena je bila tudi postavitev ekološkega otoka v Rožmanih (poleg transformatorske postaje). Tudi v Zvezi s tem ne vemo ali je kaj novega ... ureditev odstavnega pasa za zavijanje na levo pri odcepu za Rožmane na regionalni cesti Vipava - Ajdovščina: po nekaterih podatkih naj bi občinski svet obravnaval to pobudo, ni pa riam znano kaj se trenutno s tem dogaja, kakšni so zaključki ali naslednji koraki... Prosimo za jasne odgovore kdaj se bo začelo vlagati tudi v zaselek Kožmani in za srečanje, kjer bi lahko bolj predstavili aktualne probleme ter se dogovorili o bolj ustreznem načinu sodelovanja, povezovanja, obveščanja in ukrepanja. Krajani in krajanke zaselka Kožmani M* ' -#«• Malo delo je širše od študentskega dela. Drži. Malo delo je plačano začasno, občasno ali trajnejše časovno omejeno delo. Torej tisto delo, ki so ga doslej opravljali dijaki in študenti in ki ga poznamo pod izrazom študentsko delo. Po novem pa ga bodo lahko poleg dijakov in študentov opravljali tudi brezposelni in upokojenci. Malo delo bo ljudi pahnilo v revščino. Ne drži. Vse tri skupine, ki bodo lahko opravljale malo delo, imajo socialno varnost zagotovljeno na drugi podlagi in zato malo delo zanje pomeni le dodaten zaslužek in dodatne pravice. Zakon o malem delu prinaša omejitve. Drži. Študenti in dijaki bodo lahko tudi po uvedbi malega dela še naprej delali ob študiju, vendar bodo pri tem omejeni na največ 720 ur letno oziroma zaslužek do 6.000 evrov bruto letno (danes 93 % študentov in dijakov s študentskim delom zasluži letno manj kot 4.000 evrov). Zelo pomemben korak naprej glede na dosedanje študentsko delo pa predstavlja dejstvo, da se jim bo vsaka zaposlitev v obliki malega dela štela v pokojninsko dobo, uradno pa jim bo priznana tudi delovna izkušnja, kar bo seveda pomenilo veliko prednost pri iskanju zaposlitve po končanem študiju. Z uvedbo malega dela dobivajo zakonito možnost za opravljanje občasnega dela tudi upokojenci in brezposelni, ki bodo lahko mesečno opravili do 60 ur malega dela in letno zaslužili do 6.000 evrov bruto. Zaslužek ne bo vplival na pokojnino ali na upokojenski status in ne bo spremenil višine nadomestila za brezposelnost, če bodo brezposelni zaslužili do 200 evrov na mesec. Študentje ne bodo imeli sredstev, da bi lahko študirali. Ne drži. Večina dijakov in študentov bo lahko tudi v prihodnje delala v nespremenjenem obsegu kot doslej. Podatki kažejo, da več kot 90 % študentov s študentskim delom ne zasluži več kot 4.000 evrov neto letno, kar je manj, kot dovoljuje Zakon o malem delu. Na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o štipendiranju bo že v letu 2011 zagotovljena državna štipendija vsem, katerih neto dohodek na družinskega člana ne bo presegal 610 evrov na mesec. Vsi bomo mali delavci. Ne drži. Malo delo bodo lahko opravljali le študenti, dijaki, brezposelni in upokojenci. Malo delo ni nadomestilo za redne oblike zaposlovanja, pač pa ureja občasne oblike dela, ki jih doslej poznamo predvsem kot študentsko delo, hkrati pa takšno možnost občasnega dela in s tem dodatnega vira dohodka širi tudi na brezposelne in upokojence. Malo delo ne daje pravic iz delovnega razmerja. Ne drži. Malega dela sicer res ne moremo in ne smemo enačiti z rednim delovnim razmerjem, saj je omejeno tako s številom ur kot tudi z višino zaslužka in je namenjeno skupinam, ki imajo svojo socialno varnost zagotovljeno že na podlagi statusa študenta, dijaka, brezposelnega ali upokojenca. Hkrati pa vsem upravičencem, tudi študentom in dijakom, daje bistveno več pravic, kot jih na primer študentsko delo. Razporeditev sredstev iz malega dela bo drugačna. Drži. Posrednikom na trgu dela bo namenjenih 2,5 odstotne točke manj sredstev kot doslej. Glavnina dajatev (skupaj 14 %) iz malega dela bo namenjena štipendijam (5 %) in gradnji študentskih domov (2 %). Del dajatev od dela dijakov in študentov bo namenjen študentskim in mladinskim organizacijam; del dajatev od dela upokojencev projektom, ki spodbujajo večjo socialno vključenost upokojencev; del dajatev od dela brezposelnih pa za aktivno politiko zaposlovanja. V nedeljo, 10. aprila, bomo odločali na referendumu. Drži. Ne nagovarjamo vas, da glasujete tako ali drugače. Nagovarjamo vas, da se o malem delu poučite in da se v nedeljo udeležite referenduma. Socialni demokrati, 00 Ajdovščina NOVA MICRA V KORAKU Z MESTOM Z NOVO NISSAN MICRO NA KAVO Mestna vožnja je sedaj še lepša z novo Micro, saj ta do potankosti pozna tudi najzapletenejše mestne labirinte. Ponaša se z najmanjšim obračalnim premerom v svojem razredu, ki poskrbi za enostavnejše manevriranje in parkiranje Njene kompaktne zunanje mere omogočajo okretno zavijanje v križiščih, udobna notranjost pa vas bo razvadila z neverjetno prostornostjo Z novo Micro se je mestnemu vrvežu tako povsem enostavno prepustiti in v njem uživati. A kaj bi govorili, prepričajte se sami! www.nissan.si/micra Poraba goriva kombinirano (I/10Okm): 5.0-5,4, Emisij« C02 (g/km) 115-125 Slika je simbolna Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slo venijad.o .O., Dunajska 22. 1511 Ljubljana, www.nissan.si %■ Trgo ABC PE Nova Gorica 05 335 10 86 PE Ajdovščina 05 364 33 04 PE Tolmin 05 388 47 00 PE Tolmin 05 663 61 10 PE Postojna 05 721 28 28 www.trgoabc.si IHJ __ Dobro vam je tako blizu. (P VIPAVA Latnik j številka 113 | 09.04.2011 Eva Irgl* Aleksander Lemut Pismo iz parlamenta Ubraniti Fructal in vipavski HKS! 'Wl^red časom sem imela intervju Hi^za revijo Reporter, v katerem so JL me med drugim vprašali tudi, kako gledam na vse afere v zadnjih dveh letih in ali imam zaupanje v organe pregona? Že takrat sem dejala, da bi glede na videno, težko rekla, da imam zaupanje v organe pregona, še manj pa, da je Slovenija po vsem tem še pravna država. Že na področju gospodarskega kriminala ostaja nešteto primerov, ki so se zgodili, pa sodstvo do sedaj ni pripeljalo do konca niti enega samega res konkretnega primera. Lansko leto junija je bil v Ljubljani posvet na temo soočanja z gospodarskim kriminalom, katerega glavne ugotovitve so bile, da je Slovenija v celoti pogrnila na področju omejevanja gospodarskega kriminala, da je sodelovanje policije, tožilstva in ostalih nadzornih institucij slabo in da je eden izmed največjih problemov neučinkovitega spopadanja z gospodarskim kriminalom, vmešavanje politike. Te ugotovitve nakazujejo na to, da bi morali vzpostaviti takšen sistem, da se bodo organi pregona znali ograditi od političnih pritiskov ter svoje delo opravljali strokovno in nepristransko. Toda pod takšnim vodstvom notranjega ministrstva in policije, kakršno je sedaj, tega še dolgo'ne bomo doživeli. Ministrica za notranje zadeve se namreč gre spektakularne akcije odvzemov prostosti sopotnikom politične levice, vendar pa dlje od preiskav ne pride. Gre samo in zgolj za metanje peska v oči ljudem, češ poglejte, kako preganjamo gospodarski kriminal, v resnici pa se nič ne zgodi. Najbrž tudi zato, ker se, sploh v tem mandatu, na ključna mesta v pravosodju postavlja izključno politični levici lojalne kadre. Poleg spornega imenovanja Branka Masleše na Vrhovno sodišče RS se nam v kratkem obeta tudi imenovanje Zdenka Fišerja za generalnega tožilca. Človeka, ki je krivično preganjal dva duhovnika zaradi postavitve križa nasilno pobitim. Torej, kljub temu, da je Zdenko Fišer kršil človekove pravice, bo očitno imenovan za najvišjega v tožilstvu. Nedvomno mu je potrebno poplačati za zasluge v preteklosti, tako kot je bilo potrebno z visokimi funkcijami v evropskih institucijah poplačati tiste, ki so pred volitvami leta 2008 ustvarili zrežirano afero Patria. Ampak, naj se vrnem k preganjanju gospodarskega kriminala. Edina zares velika zgodba gospodarskega kriminala, ki je vendarle dobila epilog, je bila obsodba Ivana Zidarja, vendar, kako ironično in simptomatično, ne pri nas, temveč v Nemčiji. Pri nas pravijo, da nimajo dovolj dokazov. Ali pa le namerno zavlačujejo, kot je v navadi pri naših sodiščih, da zadeve, ki so za vladajočo opcijo politično občutljive, na koncu zastarajo. Ali pa se zgodi pomilostitev, kot v primeru Danila Kovačiča, nekdanjega direktorja Hit - a. Pri nas se tako preganja zgolj kurje tatove, tisti malo večji tatovi, ki so pokradli družbeno premoženje in s tem davkoplačevalce, pa so tako rekoč zaščiteni. Ker so naredili preveč političnih uslug v preteklosti, jih roka pravice verjetno ne bo dosegla nikoli. Pa smo se res borili za takšno državo?! Takšno, kjer ministri ostajajo na svojih položajih, kljub obremenjujočim aferam?! Smo se pred dvajsetimi leti res borili za takšno demokracijo, v kateri se nekateri še vedno čutijo drugorazredne državljane?! Mislim, da ne. Sploh pa se nismo borili za takšne zakone, kot je tudi zakon o malem delu, o katerem bomo odločali v nedeljo na referendumu in ki bistveno znižuje že pridobljene socialne pravice. *je poslanka SDS ir ^roti prodaji Fructala! ZA odkup ■.^Fructala! Tema, ki je zadnje te-JL dne zaznamovala dogajanje v Vipavski dolini. Za vse sedanje in nas nekdanje zaposlene, je bila novica sicer pričakovana, toda še vedno šokantna. Kot sol na nezaceljeno in pekočo rano v naših srcih. Kdor ni delal v Fructalu, to težko razume. To je bilo podjetje, ki te je prevzelo in zasvojilo. Bila je posebna čast in privilegij delati v tako odličnem podjetju! Kdo je Fructal sploh prodal? Je kriva tedanja direktorica? Je bila kriva tedaj 'naša' primorska Vipa. Kakorkoli že, Fructal je bil prodan leta 2004 v času sicer kratke, polletne, toda očitno ravno dovolj dolge Bajukove in Janševe vlade. Tudi na čelu KAD - a in SOD - a so tedaj že bili ljudje iz vrst nove oblasti. Seveda se sprašujem, ali je mogoče, da bi se eno največjih in najboljših slovenskih podjetij prodalo brez soglasja predsednika vlade in njemu podrejenih direktorjev KAD - a in SOD - a. Niti slučajno! Fructal je bil tedaj očitno prvi 'vojni plen' te vlade. Preteklo je veliko vode v Hublju, toda spomin je še živ. Seveda je za sedanje reševanje Fructala to brezpredmetno. Lastniki podjetja so znani in odločili se bodo, kot se 'morajo' odločiti. Stanje skupine Pivovarne Laško, ki ga je zapustil Boško Šrot, je seveda katastrofalno. Okroglo štiristo milijonov kreditov in okoli sto milijonov izgube. Le kaj si je vlada prejšnjega mandata mislila, ko je dovolila razmah in vzpon okoli deset 'tajkunov', ki so si lepo razdelili praktično celotno sloven- sko gospodarstvo. Neverjetno! In to na kreditih pretežno državnih bank. Župan Marjan Poljšak in njegov 'gospodarski' svetovalec Peter Velikonja sta odločena narediti nemogoče. Zadržati Fructal v slovenskih rokah! Ustanoviti konzorcij, ki bi odkupil 25 % in eno delnico, je na prvi pogled seveda utopična ideja. Vendar upanje umira zadnje in potrebno je poskusiti. Najslabše je nemo opazovati in 'šimfati' za šankom. Oba glavna akterja sta skupaj z ekipo naredila medijski preboj, ki je v ospredje ponovno postavil 'nacionalni interes'. Opravljenih je bilo ogromno razgovorov, težko je vse našteti, od kmetijskega in finančnega ministra, predsednika državnega zbora, do celotne vlade ob obisku v Ajdovščini. Obiskane so bile nekatere politične stranke, banke, investicijski skladi in drugi potencialni vlagatelji. Prvi uspeh je seveda že tu, pritisk je obrodil sadove. Vlada ne bo dovolila nekontrolirane prodaje Fructala, na našo stran se je postavil predvsem kmetijski minister Dejan Židan. Na okrogli mizi v Ajdovščini sem mu predlagal, da bi morali imeti v vsaki kmetijski panogi 'nosilno' razvojno podjetje. To podjetje bi bilo nosilec razvoja od primarne proizvodnje, predelave, razvoja novih proizvodov in tehnologij, do razvoja najsodobnejšega trženja. In prav to je Fructal v panogi sadjarstva nekoč že bil. Nesporno je, da bo voda in hrana 'orožje' prihodnosti. In brez tega orožja ne smemo ostati! V zadnjih dneh pa se je po dolini razširila še ena 'šokantna' novica. Kmetijska zadruga Vipava naj bi prodajala večinski delež v Hranilnici in posojilnici Vipavi. Vsi jo seveda bolje poznamo, kot vipavski HKS. Ta je pa močna! Malo verjetno! Da bi si kmetje združeni v KZ Vipava odrezali svojo 'banko', je kot bi si iz telesa izrezali srce. Še dva ali trije sunki in ostalo bi samo še 'truplo'. Vsi seveda upamo, da gre le za 'zlonamerne' govorice in da hranilnica še naprej ostaja trdno na strani kmetov in v podporo razvoja kmetijstva ter podjetništva v Vipavski dolini. Le kdo bi prodajal 'kuro', ki nese (zlata) jajca. Dejstvo na" mreč je, da Hranilnica in posojilnic® Vipava beleži pod vodstvom direktorja Dušana Grlice odlične rezultate. Veča se obseg poslov, posluje z dobičkom in ima licenco Banke Slovenije za večino bančnih poslov. Izkupiček od prodaje je za sanacijo Agroinda nepomemben, saj ga tako, kot vsakega od nas, reši le trg in trženje. In to vodstvo je na pravi pot'-Malo v šali ali pa popolnoma zares-Hranilnica in posojilnica Vipava je ostala edina finančna ustanova s sede-žem na Primorskem. Vse drugo nafl1 je 'mlada' slovenska država pobrala D odpeljala! Ob prvi sanaciji banr tema je namreč kovčke 'spaki šla v Maribor Komercialna ! Gorica. Nato je država prel državnih podjetij nespame Banko Koper. In to Italijano. kdor more! In nato je nesliš s 'kašče', odšla v Ljubljano k . e naša 'ajdovska' Banka Vipa. Aja' Pa zato, ker je bila ustanovljena pn sen1 s sredstvi ajdovskih podjetij, združeni)1 v tedanji Sozd Vipa. In ostali smo g0)' in bosi'. Kar se še posebno vidi v sedanj1 gospodarski in finančni krizi. Le pov" prašajte gospodarstvenike in obrtnika kako jim uspeva pridobivati nova posojila in bančne garancije pri 'tujih' ban' kah. In sedaj naj bi v 'Žabarijo' k Deželn* banki odšla še Hranilnica in posojilnic® Vipava, ki obstaja že častitljivih 115 let' To pa zato, ker so tu ljudje vedno vede-li, da je ne gre prodati prvemu, ki slučajno 'prilomasti' mimo in nato vidi le svoje kratkoročne interese. In prav zat° jo moramo še naprej ohraniti 'v naših rokah, jo okrepiti in utrditi v širši prl' morski prostor. Ker je vse jasno! Doklef si lastnik, si gospodar! Ko prodaš, pa s' samo še hlapec! Marijan Božič Slovenija danes in nikoli več 6. Še več! Uradna politika naših sosedov je v bistvu politika laži. Lažejo najprej svojemu narodu o krivičnosti povojnih meja z namenom, da bi se le ti v nekem poznejšepi času brez občutka krivde poselili po Primorskem kot 'končno vračanje domov na svoje zg0 devinsko ozemlje'. 7. Nič narediti v zvezi s tem, s stra111 naše države, pomeni isto kot veleizdaj® svojega naroda! ker sem že kaj o tem napisal, ven-^Jkdar je nujno, da se v zvezi s tem še l^^enkrat oglasim. Z žalostjo ugotavljam, da slovenski narod nima dovolj naravnih sposobnosti, da se trajno ohrani kot državna struktura. Imeti svojo državo (in jo tudi trajno ohraniti) pomeni, da so njeni voditelji sposobni ohranjati in po potrebi uvajati nove mehanizme, ki daljnoročno zagotavljajo njen obstoj. Slovenija je majhna država, da manjša skoraj ne more biti. Vendar je z vstopom v evropsko unijo postalo to mogoče in se tudi že dogaja. 1. Vzemimo v roke zemljevid Slovenije. Četudi niste po poklicu vojaški poveljnik, boste z lahkoto ugotovili, da je bilo mesto Trst od druge svetovne vojne naprej 'obkoljeno' z državo Jugoslavijo. 2. Odrezano od svojega naravnega zaledja je hiralo v svoji premajhni 'pasji utici' ter čakalo zgodovinski trenutek, ki pa je prišel z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. 3. Ker reka po naravnih zakonih teče v dolino in ne v hrib, bo tudi reka ljudi in kapitala po svojem naravnem toku drla iz šestdesetmilijonske Italije v dvomili-jonsko Slovenijo. To daljnoročno pomeni, da se bo s Primorci sčasoma dogodilo isto, kar se je dogodilo s Slovenci na avstrijskem Koroškem. Zgodovina ima časa na pretek. 4. Niso samo naravni pokazatelji, ki govorijo v našo škodo. Za temi dejstvi stoji tudi politika sosednje države, ki trajno deluje v škodo slovenske manjšine ter njenega izginotja na njenem ozemlju. 5. Sosednja država nikoli ni in tudi ne bo obračunala s temnim delom svoje preteklosti, ker je čas za to že zdavnaj zamujen. Sprava - osebna, narodna, ali pa mednarodna - je predvsem sprava z resnico. Ni enkratno obredno dejanje, temveč je ponavljajoča se ozavestitev zlih dejanj, njihove teže in krivde. Šele takšno stanje duha omogoči trajnejše očiščenje ter napredovanje posameznika ali skupnosti na višjo stopnjo duhovnosti. Toyota Auris Šport. Ukročena zver. Do 2.200 EUR ugodnejši in z brezplačnim VSC sistemom. Toyota Auris je avto s tekmovalnim T OY OTA karakterjem, ki vam rade volje prepusti nadzor nad svojimi 132 konjskimi silami (97kW). Njegov športni značaj je sedaj vgrajen serijsko: 17" lita platišča, športni sedeži in merilniki, Bluetooth ter zatemnjena zadnja stekla. Da bi lahko vse to brez težav obvladali, smo v vozilo vgradili tudi VSC sistem, ki vam omogoča izjemen nadzor nad stabilnostjo vozila. Ker moč brez kontrole, ni moč. Vabljeni v salone Toyota. iuvuiu.toyota.si AVTOSELECT Industrijska cesta 9, Kromberk, Nova Gorica <05)330 6070 Today Tomorrou1 SSSfcZČZr* Toyota Risbe in ilustracije Ane Maraž Ajdovščina, 19. marca - Lična hiša je letošnjo razstavno sezono pričela z odprtjem razstave absolventke likovne akademije Ane Maraž. A jdovka Ana Maraž s to svojo prvo razstavo odpira pot v novo 4 ^Lobdobje svojega ustvarjanja, saj v kratkem diplomirala in verjetno jo bo pot zanesla v svobodno ustvarjanje, kar nam pove že prvi pogled na njena razstavljena dela. Ana je svojo umetniško pot začela že kot otrok, saj je že v tistem obdobju prejela kar nekaj nagrad in priznanj. Njen likovni izrazni slog se je skozi leta oblikoval in spreminjal. Ves čas je intenziv-no iskala svoj izraz v risbi in liniji, v pre- prostih geometrijskih likih od kroga do kvadrata in trikotnika. Nespremenjena pa je v njeni risbi dominirala linija ter točka, dostikrat packa, ki jim je Ana zvesta že ves čas svojega ustvarjanja. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je umetnica svoj slog izčistila do minimalizma. Razstava je po stilu in izraznosti razdeljena na dva ločena dela: na ilustracijo in na risbo. Ilustracija, kjer prevladuje črtna risba ter dodatek nebeške - turkizno modre barve, ki se kot ploskev pojavlja na dobro premišljenem delu ilustracije, umetnico ikonografsko povezuje z realnim svetom, je njena komunikacija z ljudmi. Ilustrirani liki ljudi ali predmetov so centralno umeščeni, reducirani na belo površino, vendar v njej dostikrat lebdijo, se ne naslanjajo na dno ali rob. Bela površina ima zelo pomembno vlogo pri njeni ilustraciji, je sestavni del njene likovne kompozicije in potrjuje njen rek, da je manj več. Belina sporoča in izpostavi vsebino, s katero je povezana, lahko jo začutimo kot del, kot zgradbo njene ilustracije. Zakaj modra barva in zakaj samo ena barva? Ana izbiro barve povezuje s svo- jimi občutki, s svojim notranjim svetom in podzavestjo. Preprosto zato, ker jo tako čuti in jo čuti zdaj, mogoče jutri ne več. S to barvo pa se ne čuti toliko povezana v vsakdanjem življenju. Anina ilustracija nas očara s svojo preprostostjo, karakterjem, izčiščenostjo, in natančnostjo. Povabi nas v nek nov pogled na svet, gledan iz drugačnega zornega kota, ko ta pogled začutiš, ti lahko spremeni mišljenje. Risba, pa je Anin izraz notranjega sveta, je instinktivni odziv na impulze iz zunanjega sveta, ki ga v njenem primeru kot inspiracija predstavljajo čustva, dogodki, srečanje z ljudmi, predmeti, monologi v njeni glavi ali samo en stavek, ki se porodi, misel, občutja, umetnost ... Kot sama pravi, vse ideje izhajajo iz nje same, iz njenih občutij do določenih dogodkov, oseb in predmetov okoli nje. Otvoritveno slovesnost ob razstavi sta glasbeno - multivizijsko popestrila glasbeni duet Polona Kunaver Ličen na klavirju in Lado Jakša s saksofonom, klarinetom, klaviaturami in zvočnimi efekti. Razstavo sije mogoče ogledati do 16. aprila. Polona Kunaver Ličen Veno Pilon v Avstriji v razstavišču Pavlova hiša v kraju Potrna pri avstrijski Radgoni so odprli razstavo fotografij in risb iz Pilonovega 'francoskega obdobja' (1928 -1968). ^ ^ia Pilonova dela na razstavi so «# iz zbirke Pilonove galerije, nje-W na direktorica dr. Irene Mislej je izstavljena dela in samega avtorja podrobneje predstavila na odprtju razsta-Ve- Čeprav velja Pilon za enega najbolj inimivih slovenskih umetnikov, pa je v tujini (z izjemo Francije) praktično neznan. Pretežno fotografska razstava v Avstriji, z naslovom "Veno Pilon, Slovenec v Parizu', skuša ajdovskega umetnika tudi mednarodno uveljaviti. Razstava se popolnoma osredotoča na fotografa Vena Pilona in njegovo pariško obdobje. Prevladujoča tema je maska, tako da si marsikatera slika prisvoji prehod iz resničnosti v iluzijo. V Parizu se je Pilon od vsega začetka ukvarjal s črno - belo fotografijo, predvsem s portreti umetnikov iz prijateljskega kroga in slavnih sodobnikov ter tihožitji. V tem obdobju je posnel tudi veliko fotografij pariških varietejev in teatrov, najbolj pa ga je očarala četrt umetnikov Montparnasse. rl, foto arhiv PG Slike dveh deklet ^ Baru Vogal v Ajdovščini je na ogled razstava slik dveh domačih likovnic mlajše generacije, AneTrošt s Cola in Martine Kete iz Grivč. na Trošt (1980) se je likovno izobraževala najprej na Srednji šoli iza oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, nato pa še na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je študij zaključila leta 2006. Posveča se predvsem slikarstvu. Med njena pomembnejša dela pa zagotovo spada 15 slik - postaj križevega pota, ki šo na ogled v cerkvi na Colu. Martina Kete (1976) se s slikarstvom ukvarja ljubiteljsko. Udeležuje se raznih delavnic in skupinskih likovnih razstav. Za seboj ima tudi več samostojnih razstav. Motivi pri slikah so različni, vsi pa podobno nastajajo - iz želje po podobah iz sanj, doživetij ali pa preprosto iz lepote narave same. Zaljubljenosti v lepoto stvarstva in narave se je preprosto nemogoče izogniti. js Portugalec na Vipavskem Dandanes pozabljamo, daje umetnost predvsem intimna izkušnja, ki se rojeva v skritem gnezdu za štirimi zidovi, v samoti, v mislih, da torej ni le borba za kruh, postavljanje razstav, pisanje birokratskih prošenj za status samostojnega umetnika, ipd. Umetnost je 'božanska', tisto nekaj, kar v človeku presega zemeljsko. lih nog je svet dojemal na svoj način: v navadnem drevesu je videl brezštevna križanja skrivljenih oblik, iz šolske klopi je namesto na tablo zrl skoz okno in analiziral barve narave. Zaradi predanosti papirju in čopiču se je odločil za študij slikarstva in ga uspešno zaključil na priznani Akademiji za likovno umetnost v Portu. V Slovenijo ga je pot zanesla naključno; in sicer je v Ljubljano prispel kot štipendist Ministrstva za kulturo Portugalske, v okviru le - tega pa je deloval v društvu ŠKUC, kjer se je večino časa uril v fotografiji, vodil pa je tudi kreativne delavnice. Likovno umetnost prelivati v besede je vedno odgovorno in zahtevno početje. Včlanku bo govora o umetniku, ki m# je zame osebno utelešenje tiste * (zdi se) bolj prvinske ideje umetnosti, ki jo večinoma prepuščamo zgo- dovini, navsezadnje pa še vedno uspeva v sedanjosti. Ideje v smislu ljubezni do oblik, form na papirju, do vonja olja, akrila, znanosti barv, igranja s kompozicijo. Simao Bessa, rojen v Portu na Portugalskem, že približno tri leta živi in ustvarja v Sloveniji, najpogosteje v vasici Duplje na Vipavskem. Že od ma- kljub temu pa lahko rečem, da je njegova likovna poetika intimna izpoved o človeških formah. Proces njegovega dela izgleda kot dinamično plastenje osamljenih postav, moško - antropomorfnih oblik, ki kljub njihovi množini delujejo izolirano, samotno. Več lahko na podlagi fotografij slik presodite sami. Maja Žvokelj [Tu mi m V ■—ii * ! ! Ul s šš« Tismlli S ■ ■ : -5-JL1SC *; « A*j P, iilf HOUiAti SODELUJTE V NAGRADNI IGRI OD 28.3. DO 30.4.2011 in odpotujte z nami na izlet na Dunaj, kjer se bo 21. maja zbralo več kot 400 zvestih kupcev Mercatorja, nagrajencev nagradne igre Z Mercatorjem na Dunaj! Z MERCATORJEM NA DUNAJ! Kupon za sodelovanje v nagradni igri prejmete na blagajnah vseh prodajaln v Trgovskem Centru Ajdovščina, Vipavska cesta 6, Ajdovščina in Mercator Centru Nova Gorica, Industrijska cesta 6, Kromberk. Si tKetuz/Lovnajboljši sosed Vrtovin - Primorska poje 2011 Vrtovin, 2. aprila - Primorska poje je danes splošno priznana kot največja vsakoletna pevska revija na Primorskem. Glasba in zlasti petje imata od nekdaj prav posebno mesto v vsaki kulturi, zlasti letos, ko obeležujemo 20. obletnico samostojne in neodvisne Slovenije. ■■P ^Pioboto smo v Vrtovinu, že četr-tič, v soorganizaciji Turističnega W društva Ortaona iz Vrtoviria in s požrtvovalnostjo domačega pevskega zbora VINOGRAD, gostili sedem zborov: VoS VAL Piran, MePZ Slovenec -Slavec Boršt - Ricmanje, ŽePZ Spodnja Idrija, ŽePZ Cerklanke Cerkno, MoPZ Kazimir Nanut Kanal, VoS Deve Koper in MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak. In kot je dejal prof. Anton Baloh, pred- sednik Zveze pevskih zborov Primorske, zapela je Primorska. Vnovič, smelo, mogočno, povezano z vseh strani in kot vedno brez meja. Dvainštirideset let poje in tokrat že dvajsetič v samostojni Sloveniji, na Primorskem, v tem čudovitem delu naše prelepe dežele. Revija Primorska poje je odličen dokaz moči in enotnosti Primork in Primorcev. Nevenka G. najveCja ponuda obutvedežnikov, NOG A VIC,TORBIC IN OSTALE GALANTERIJE TER ŠOLSKIH POTREBŠČIN, VOŠČILNIC IN | MAJHNIH DARILNA ENEM MESTU Trgovina Hoja, Tovarniška cesta 1 5270 Ajdovščina. Tel: 05 368 18 06 Urnik: Pon,-Pet.: 08.00- 19.00 Sobota: 08.00 - 13.00 V AJDOVŠČINI Z VAM3 M GO k 'MB KVALITETNA IN UDOBNA OBUTEV uomAosmm TAMARIS, MARCO TOZZI, S. OLIVER, G. VENTORI, ZEN, FREEMOOD, RIEKER, FLE-X-ELL IN REFLEXAN CMTOf EPSKA ©BVflV FLY FLOT, FLORANCE, LEON, DR. HARVEV IN KOPITARNA OTlOŠiA CžBCTlV FRODDO, MELANIA, CANGURO IN BOSA NOGA BY DR. HARVEY SOBNI COPATI DE.FONSECA IN ROX Športna oiutiv NIKE, GRISPORT, WOOLF, DIADORA IN HI TECH AKCIJA • ZA VSB IMETNIKE KARTICE UGODNOSTI ~m% POPUST NA VSE NAHRBTNIKE OD 11,4 DO 31.5,2011 NAJDETE NAS TUDI V NOVI GORICI (TRGOVSKI HIŠA 1. NADSTROPJE) IN V TOLMINU (BLAGOVNICA MERCATOR) VSEM NAŠIM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE Eko žur Ajdovščina, 26. marec 2011 - Močna burja, ki je v začetku marca divjala po Ajdovščini je za seboj pustila pravo razdejanje - povsod ležijo smeti, drevesa so okrašena z najloni, podoba mesta, ko se z avtom pripelješ vanj, je spremenjena. Zato smo se mladi v Mladinskem svetu Ajdovščina odločili, da organiziramo čistilno akcijo Hiše mladih, najprej očistimo pred svojim pragom in se nato osredotočimo na čiščenje okrog obvoznice ter vpadnic v mesto Ajdovščina. N. Dan za spremembe, v soboto, 26. marca, je potekala čistilna akcija Hiše mladih - EKO FAMA d. o.o. VIPAVA ŽUR, ki jo je organiziral Mladinski svet Ajdovščina. Namenjena je bila predvsem mladim, zraven pa je bila vabljena tudi krajevna skupnost ter vsi ostali Ajdovci. Pred Hišo mladih se je tako v soboto zjutraj zbrala skupinica mladih tabornikov, društvo Wada, nekateri uporabniki Hiše mladih, predsednik krajevne skupnosti ter nekaj meščanov, ki so se odpravili ob ajdovsko obvoznico in čistili okolico tamkajšnjih trgovskih centrov. Skupina s PUM - a (Projektnega učenja za mlade) ter Mladinskega centra Hiša mladih pa je že v četrtek oči- stila okolico Hiše mladih, saj je v soboto k spremembam prispevala v planinsk* koči na Čavnu ter v trgovskem centru Farna. Skupaj smo tako na čistilni akcij' napolnili tri kontejnerje. Čistilna akcija je potekala v okviru okoljskega projekta 'Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak', ki ga vod' Mladinski svet Ajdovščina in je prisp6" vala k manjšim spremembam in čistcj šemu okolju. Še vedno pa v okolici ajdovske obvoznice ostaja veliko smeti, ki k* jih bilo potrebno čim prej odstranit' 'z narave. Helena Harej in Vesna Kore"' Mladinski svet Ajdovščina Testiranje zaposljivosti mladih Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi je težava, ki negativno vpliva na celotno družbo. šm» presti in srn* na veje ^Etatistični podatki zadnjih let kaže-^^kjo na zmanjševanje brezposelnosti ^^Fmladih, kar pa se na drugi strani odraža v vse večjem odstotku tistih, ki podaljšujejo status študenta oz. se zatečejo k alternativnim oblikam zaposlitve. Zaposlitev je primarni pogoj, ki mladim omogoča finančno varnost, osamosvojitev, možnost ustvarjanja družine ter prestop v dobo odraslosti. Naloga države je zagotoviti pogoje, ki omogočajo večje zaposlovanje mladih. Sprašujemo pa se, kaj lahko mladi sami naredimo za to, da izboljšamo svoj položaj na trgu dela? Na Mladinskem svetu Ajdovščina nudimo brezplačno testiranje in svetovanje o zaposljivosti mladih. Namen individualnih testov je mlade soočiti s stanjem na trgu dela in mladim svetovati, kako povečati svoje zaposlitvene možnosti. Mladim bo na voljo usposobljeni svetovalec, ki jim bo individualno, na podlagi rešenega vprašalnika svetoval, kako postati bolj zaposljivi ter odgovoril na vprašanja, ki si jih mladi nočejo ali ne znajo postaviti zaposlitvenim uradnikom. Testiranje bomo izvajali ob ponedeljkih med 10 in 12 uro in ob torkih med Ajdovščina 5270 Ajdovščina 13 in 15 uro (oz. po dogovoru. Več i" formacij na www.msa.si) vse do konca aprila v prostorih Mladinskega svet* Ajdovščina. Testiranje je namenjeno: - Mladim iskalcem (prve) zaposlitve - Absolventom in drugim mladim, k' zaključujejo šolanje in bodo kmalu vsto pili na trg dela - Mladim, ki se šele odločajo o svojem bodočem poklicu, a jim za svojo pribo dnost ni vseeno - Vsem, ki bi radi preverili svojo zapo sljivost in prisluhnili nasvetom za uci" kovitejše iskanje zaposlitve msa MLADINSKI CENTER HIŠA MLADIH IN PUM VABITA NA KREATIVNO DELAVNICO „OKNO V SVET" kjer bomo na izviren način iz velikonočnih pirhov uprizorili vesolje Delavnica bo potekala od petka 8. 4. do srede 13. 4. 2011, med 10.00 in 17.00 v prostorih PUM-a in MC-ja. Z izdelki se bomo predstavili na že tradicionalni razstavi pisanih jajčk (pisanic, pirhov) 2011 v Štanjelu, ki ga prireja Kulturno društvo Medo ni mona iz Komna, skupaj z akademsko slikarko Nevenko Gregorčič že od leta 1997. Razstava pisanic (pirhov) v gradu Štanjel bo na ogled od 23. aprila (otvoritev razstave) do 18. maja 2011 v času uradnih ur TlC-a Štanjel (tor.-sob. 8:00-16:00, ned. 10:00- 16:00, ponedeljek zaprto). Letošnji koncept razstave je pisanica in okno, kjer predstavlja okno naš notranji svet, M je odprt v zunanji svet. Jajce pa je simbol rodovitnosti in rojstva novega življenja. Prireditev za otroke »Lov na zlato jajce« bo 24. aprila 2011 v Ferrarijevem vrtu ob l5h-Na prireditev se lahko prijavijo otroci od 5. do 14. leta starosti. VLJUDNO VABLJENI! Redni zaslužek, stalna služba in lastno stanovanje so tegobe današnje mladine Avenija, januar 2011 - Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Interstat sta po naročilu Urada RS za Nadino v okviru priprav na oblikovanje Nacionalnega programa za mlade opravila obsežno raziskavo, katero sta prišla do zanimivih ugotovitev o stanju mladih v Sloveniji. Raziskava Mladina 2010, ki je ?°tekala pod vodstvom prof. Mirana Lavriča iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je vključevala stevilne vidike življenja mladih med 15. in 29. letom starosti: od medgeneracijskega sodelovanja, izo-®raževanja in usposabljanja, zaposlovanja in podjetništva, politične participacije, prostovoljnih dejavnosti, kulture in prostega časa, zdravja, ekonomskega položaja in stanovanjskih razmer, globalizacije in ^obilnosti, do vrednot in vizij prihodnosti mladih. Im aziskovalci ugotavljajo, da se je im število mladih v Sloveniji v pri-*^mnerjavi z letom 2000 zmanjšalo R %, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, a lahko v naslednjem desetletju priča-"kmo kar 20 odstotni upad. dodatki kažejo, da je na ravni srenih šol splošno počutje mladih v šoli |el° dobro. Slovenija se lahko pohva-tudi z najnižjim deležem osipnikov > °kviru držav EU27. Zdi se, da je do ^Jadih izrazito prijazen tudi sistem vi-;ega šolstva; delež študirajoče popu- sok, Wije med 20. in 24. letom starosti je v °Veniji namreč daleč najvišji v okviru u27. Takšna rast števila študentov pa S°vpada z upadanjem deleža BDP nagnjenega terciarnemu izobraževanju, .5t poraja dvom o vsebinski kakovosti '^raževanja. na eni strani mladi izražajo zado-Hstvo s slovenskim izobraževalnim S'stemom, pa na drugi strani izražajo ecejšnje nezadovoljstvo s slabo pove- zanostjo izobraževalnega sistema in potrebami trga dela. Poleg obsežnega in do mladih prijaznega sistema izobraževanja, se mladi v povprečju zelo dobro počutijo tudi v svojih izvornih družinah. Po nekaterih raziskavah so slovenski mladostniki v okviru EU27 med tistimi, ki imajo najboljše odnose s starši. Položaj mladih v Sloveniji lahko v veliki meri opredelimo s kombinacijo močnih družinskih podpor in dolge vključenosti v (sorazmerno socialno naravnan in prijazen) izobraževalni sistem na eni, in izrazito negotove razmere na trgu dela na drugi strani. Stanje na trgu dela je za slovensko mladino v evropski primerjavi izrazito nepredvidljivo. Slovenija zaseda prvo mesto v EU27 po deležu začasno zaposlenih mladih. Delež mladih z redno zaposlitvijo za nedoločen čas je v zadnjem desetletju izrazito upadel. V 29. letu starosti je leta 2000 takšno zaposlitev imelo približno 60%, leta 2010 pa le še Spoštovani, oglašamo se s prvo,uradno novico za letošnji združeni festival,NJOKI ŠKLABFEST 2011. Seveda se bomo z novostmi, ki se bodo zgodile v mesecih do festivala,še oglasili. Naprošamo Vas za objavo na vašem portalu oziroma v vašem mediju. Hvala in nasvidenje na NJOKI&ŠKLABFEST 2011. PR: Gorazd Repše, Kaja Bricman NJOKI ŠKLABFEST TEAM 2011 Lep pozdrav. Ekipa Njoki in Šklabfest 2011 48% mladih. Še posebej zaskrbljujoče je hitro povečevanje števila brezposelnih diplomantov. Če je leta 2000 dosežena terciarna stopnja izobrazbe za več kot dvakrat zmanjšala verjetnost, da se mladostnik znajde v položaju brezposelnosti, je ta prednost do leta 2010 skoraj v celoti skopnela. V takšnih razmerah ni presenetljivo, da so slovenski mladi med tistimi, ki se v okviru EU27 najkasneje odseljujejo od staršev. Poleg neugodnih pogojev na trgu dela in dolgega obdobja izobraževanja, pripomorejo k takemu trendu predvsem sorazmerno ugodni pogoji bivanja pri starših in nizka pripravljenost mladih na prevzemanje tveganja revščine v zgodnjem obdobju ustvarjanja lastnega gospodinjstva. Rezultati kažejo, da družbeni okvirji danes mladim v Sloveniji otežujejo, predvsem pa časovno odmikajo doseganje ključnih mejnikov odraslosti, kot so redna zaposlitev, odselitev od staršev in ustvarjanje lastne družine. Glede na opisano stanje dejstvo, da se je mnenje mladih o političnih elitah v zadnjem desetletju občutno poslabšalo in je v letu 2010 izrazito negativno, ne preseneča. Mladi izražajo zelo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva in se v primerjavi s povprečjem EU27 bistveno manj zanimajo za politiko in politično participirajo. Vendar pa rezultati raziskave tudi razbijajo nekaj stereotipov o pasivnosti in nezainteresiranosti slovenske mladine za družbene zadeve. Med mladimi se namreč krepi protestni potencial in udejstvovanje v individualiziranih oblikah politične participacije, predvsem tistih, ki so povezane z informacijsko tehnologijo. Proti tezi o družbeni apatičnosti mladih govori tudi ugotovitev, da je slovenska mladina vedno bolj aktivna na področju prostovoljstva. V širšem smislu bi torej težko govorili o splošni nezainteresiranosti mladih za družbene zadeve, vsekakor pa se kaže zelo nizka stopnja zaupanja v aktualne politične strukture. Kljub časovnim zamikom, negotovostim in težavam z vstopanjem v odraslost, ostajajo mladi v Sloveniji glede osebne prihodnosti približno enako optimistični, kot so bili pred petnajstimi leti. Vendar tudi optimizem, značilen za obdobje mladosti, ni preprečil občutka nelagodja, ki mlade preplavlja ob misli na pomanjkanje denarja, stanovanjsko problematiko in negotovost glede zaposlovanja, ki predstavljajo realnost današnje mladine. Zadeve bo (vsaj na nacionalni ravni) reševal nacionalni program za mlade, ki bo v letošnjem letu sprejet v Državnem zboru. Istočasno se pa moramo zavedati, da vseh težav povezanih z odraščanjem, ne more reševati država, ampak je veliko takšnih, kijih lahko rešuje lokalna skupnost. Tudi aktivnosti ajdovske mladine bodo v letu 2011 usmerjene v podajanje predlogov za reševanje stanovanjskega in zaposlitvenega problema v ajdovski občini. MSA Mladi prostovoljci 'spreminjali dan' Mladinski center Hiša mladih, NOE Zavoda za šport Ajdovščina, je v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ajdovščina in skupino prostovoljcev sodeloval kar pri dveh akcijah nacionalnega 'Dneva za spremembe'. ^TJF^er je Svet Evropske unije leto 2011 razglasil za Evropsko leto ^t^^>rostovoljnih dejavnosti, smo se tudi v naših organizacijah odločili, da to leto še dodatno podkrepimo z akcijami, ki temeljijo na spodbujanju aktivnega državljanstva. ZAVOD ZAJ AJDOVŠČINA 'MB Naši prostovoljci zvesto in redno sodelujejo na vseh večjih dejavnostih mladinskega centra in drugih akcijah v lokalni skupnosti. Prostovoljci in prostovoljke so se v soboto 26. marca pod vodstvom mentorjev zares potrudili in izkazali, saj so se, kot smo rekli, udeležili kar dveh prostovoljnih akcij. Ena skupina prostovoljcev je v času od 9.00 do 12.00 ure, v sodelovanju z nakupovalnim centrom Farna Vipava, spodbujala nakupovalce centra Farna v Ajdovščini, svojo potrošniško košarico preložiti iz plastične v bombažno vrečko. Nabrane plastične vrečke smo reciklirali. V projektu so sodelovali mladi, ki želijo pomagati občanom mesta Ajdovščina in poleg tega ozaveščali javnost o pomembnosti, tako prostovoljnega dela, kot recikliranja odpadkov in splošni skrbi za okolje. Sponzor tega projekta je bil nakupovalni center FAMA Vipava, kateremu se iskreno zahvaljujemo za podporo in Zavod za šport (NOE Mladinski center Fliša mladih Ajdovščina). Drugi projekt Dneva za spremembe pa je potekal v sodelovanju z društvom MEPI (Mednarodno priznanje za mlade) in sicer, v Planinski Koči Antona Bavčarja (1242 m) na Čavnu, kjer so naši prostovoljci izvajali razne aktivnosti -beljenje notranjih prostorov, generalno čiščenje koče in okolice, postavitev košev za ločevanje odpadkov za celotno kočo, ureditev cvetličnih korit, postavitev nove lesene ograje pred kočo in še več. Akcija je potekala od 9.00 - 16.00 ure. Prijeten hribovski zrak nam je omogočil, da smo preživeli dinamičen, zanimiv in predvsem aktiven sobotni dan za spremembe. Poudariti moramo, da bomo v Mladinskem centru Hiša mladih (NOE Zavoda za šport) skupaj z Mladinskim svetom Ajdovščina (MSA), Klubom ajdovskih študentov (KAŠ) in Občino Ajdovščina letos začeli s še močnejšo kampanjo spodbujanja prostovoljnega dela kot doslej. Grafično podobo projekta, avtorice Urške Bavčar, že imamo (spodaj lahko vidite uraden logotip prostovoljstva), akcijo pa nameravamo v večji meri začeti z novim šolskim letom, septembra 2011. Mladinske organizaci- _________________Aa n c ft o-i h MUDINSKI UNtM AlOOVUlNk '" ' je smo pripravljene zavihati rokave in poskrbeti, da se prostovoljstvo na lokalnem območju okrepi in tako spodbudi mlade k aktivnemu državljanstvu. Poudariti želimo, da je projekt odprte narave in, da so vsi morebitni sodelavci v akcije več kot dobrodošli. Pripravila Polona Bratina, Mladinski center Hiša mladih Dogodki na Kaš-u 15.04.2011: - SABALMOZA (Rock band iz Vipave) - ULTRA (Slovenski pop - rock band.) 29.04.2011: - ASTPAI (Alternativna punk - rock atrakcija iz VViener Neustadta. Koncertirali so že na treh ameriških in nešteto evropskih turnejah.) - ONE WIN CHOICE (Prihajajo iz ZDA, natančneje iz Philadelphije. Igrajo mešanico med hard -c orom in punk - rocom) - 7VEARSBADLUCK (Pop - punk band iz Salzburga, ki spominja na vsem dobro znane Green Day.) - BRACKETS CLOSED (Punk - rock podmladek zelo močne punk scene iz VViene Neustadta.) Vstopnina 2 €. MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO Cuui, TnABE d 'il jf SERVIETI IN ROBČKI PALOMA VELIKONOČNE DOBROTE ZA VELIKO NOČ - LIVE Koper \ KINDER VELIKONOČNA JAJCA y i' KRAS VELIKONOČNA ČOKOLADNA JAJČKA SWEET RANDI VELIKA POSTNA KALAMARI J ADA PICERIJA ~NA PLAČU CENTER FAMA VIPAVA OCVRTI LIGNJI LIGNJI NA ŽARU VELIKONOČNA SUNKA IN PEČEN VRAT v rastlini • m’ i - ?" # i NETO KOUČiNA 115 f ; .rrMŽBto, i&e&tmtVui SIR EMENTALER - TOGRES PREDJED, SARDINE petek , sobota, nedelja od 15*00 dalje ,r jip« & ^ Kahmarijadapoteka od petka, Fl * I !• ' v ’ do vključno velikega petka Za lignje, ki jih odnesete domov, velja običajna čelna po ceniku: ■P3STELIA COSTEUA /' Criscalrva Izvirska Voda VODA IZVIRSKA 1,5L Ocvrti - 6,5 €, Na žaru -Nudimo vam še: _ ^ ................................... ^malice, pice, testenine, njoke, žlikrofe, solate in sladice. POVABLJENI in DOBER TEK! PIVO LAŠKO 6 X 0,33 L PIVO GOSSER 12 X 0,5 L Vedno v akciji ^ostovoljci Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina smo na prvo aprilsko soboto v piz-^riji Zmaj pripravili španski večer s predstavitvijo Evropske prostovoljne službe (EVS). Urška Brežnjak, koordinatorica EVS, je predstavila službo, namen projekta 'Prosti čas otrok in mladih' ter aktivnosti, ki Potekajo v sklopu projekta. februarja do decembra na- specialitetah, ki jih je pripravil Emilio- 1 ■mreč na društvu gostimo ob sangrii in krompirjevi omleti. Večer španskega prostovoljca Emilia sta popestrila tudi učenca Glasbene šole ftlorilla. Sledila je predstavitev prosto- Vinka Vodopivca iz Ajdovščine pod v°ljca in zanimiv 'sprehod' po poteh vodstvom Andreje Semenič, ki sta razpravnih in kulturnih znamenitostih vajala naša ušesa s španskimi melodija- u tri '•nperamentne Španije, za prevod je mi. Na večeru nismo pozabili predstaviti niti sadov dela mladinske pobude. Poskrbela Maša Čibej. Po predstavitvi ie sledilo neformalno druženje ob dveh Mladi do 30 let so od septembra do aprila raziskovali naravne in kulturne znamenitosti zgornje Vipavske doline v projektu 'Košček narave v dlani - izdelamo eko spominek'. Za realizacijo idej in oblikovanje je poskrbela akademska slikarka Jana Humar, medse pa so povabili tudi domačega umetnika, restavratorja Primoža Pučko, ki je mladim pokazal nekaj likovnih tehnik in izdelal magnet-ke iz mavca. Ob koncu večmesečnega druženja so oblikovali in izdali set razglednic, žepno brošuro s fotografskimi utrinki in verzi Ane Rustja ter čudovito zbirko šestih magnetkov iz mavca s podobami zgodovinskih stavb in tihožitij. Jana Humar pa se je predstavila tudi z umetniškimi grafikami podob Vipavske doline, odtisnjenimi na furnir. Prostovoljci društva smo vedno v akciji, za prijetne pomladne dni pa pripravljamo kar nekaj aktivnosti za otroke in mlade. Spremljajte nas tudi na naših spletnih straneh: www.mdpm-ajdovsci-na.si Evropska prostovoljna služba je Akcija 2, programa Mladi v akciji, Mladinska pobuda pa podakcija Akcije 1, programa Mladi v akciji, ki ju sofinancira Evropska komisija. Urška Brežnjak Radostni otroški »Pomežik soncu« ^katerim otrokom ni dano videti modrine morja in svobode belega galeba. 'ato se na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina rtudi letos, že trinajstič, pridru- žujemo pobudi »Pomežik soncu« Zveze prijateljev mladine Slovenije. S to humanitarno akcijo želimo čim več otrokom iz socialno ogroženih družin iz občine Ajdovščina in Vipava omogočiti nepozabno letovanje na morju. V letu 2010 je z vašo pomočjo v Piranu in na Debelem Rtiču letovalo 35 otrok iz občine Ajdovščina in Vipava. Strokovnjaki ugotavljajo, da so prav počitnice za otroke najbolj ustvarjalen čas, zlasti če imajo možnosti, da v njih razvijajo svoje talente, počnejo to, kar jih zanima in veseli. Zato vas prisrčno vabimo, da z naklonjenostjo sprejmete našo pobudo in prispevate po svojih močeh. Svoj prispevek lahko nakažete na transakcijski račun Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, Goriška cesta 17, Ajdovščina na katerem se bodo zbirala namenska finančna sredstva. Nova KBM d.d, podružnica Ajdovščina, št. 04751 000 1446563, sklic na št. 22, namen: Pomežik soncu. V aprilu pa boste prejeli tudi položnice v vaše poštne nabiralnike. Na razpolago bodo tudi na poštnih in bančnih okencih v Ajdovščini in Vipavi. Naj čim več otrok pomežikne soncu! Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek. Urška Brežnjak ^ Danila Lokarja 2 babicami ob materinskem dnevu je, kadar se v šoli zgodi kaj novega, nenavadnega, nevsakdanjega in zanimivega. Vsi tretješolci v5 danila Lokarja iz Ajdovščine so cel mesec nekaj šepetali, se skrivnostno nasmihali in v šolo prinašali olr,o, igle za šivanje in drug material. Le kaj se do-^^saia za tretje-ww šolskimi vrati?« so se spraševali vsi, ki so šli mimo razredov. Pa jim ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Za materinski dan so razkrili skrivnost. V sredo, 23. marca, so povabili na proslavo tri skupine iz vrtca, ki so na njihovi šoli. Naslednjega dne pa so povabili še babi- ce in starše. Babicam so pripravili presenečenje dopoldan. Najprej so se jim predstavili s prireditvijo - peli so, plesali, recitirali in igrali. Nato so jih povabili še v učilnice. Tam so se pogovarjali o pomenu in vlogah babice ter vnukov. Ugotovili so, da bi bilo življenje brez babic in vnukov dolgočasno, sivo in pusto. Preden so se poslovili, so jim dali še darilo - vsak od otrok je sešil obesek za ključe ali blazinico za igle v obliki muce. Popoldan pa so prireditev pokazali še staršem. Tudi njim smo poklonili darilo - stensko sliko, ki so jo izdelali sami. Z velikim in bučnim aplavzom in besedami zahvale je biT njihov trud bogato poplačan. Učenci 3. a in 3. b razreda Mažoretke tudi v Ajdovščini V petek, 25. marca 2011, smo se mažoretke 1. in 2. ter 3. in 4. razreda OŠ Danila Lokarja, na povabilo Twirling - mažoretnega društva iz Nove Gorice, udeležile prireditve Pozdrav pomladi, ki je potekala v ŠC Hit Šempeter. ^^^rireditev je letos sovpadala z ma-■^rterinskim dnevom, zato je bila JL še prav posebej namenjena vsem mamicam. Na prireditvi smo vsem obiskovalcem pokazale, kaj vse Smo se v letošnjem šolskem letu naučile. S plesoma smo navdušile vse navzoče in bile dele- žne pohval. Tudi nas so navdušile starejše mažorete in twirlice iz Nove Gorice in nam s svojim plesom pokazale nekaj skrivnosti vrtenja palice, ki se jih bomo v prihodnje vsaj nekaj naučile tudi me. Mažoretke iz OŠ Danila Lokarja Otroški vrtec Vrhpolje Pustne čebele Ne znamo si predstavljati življenja brez čebel. Tisti, ki so alergični na čebelji pik, si seveda lažje predstavljajo življenje brez čebel, a hkrati vedo, daje ta žuželka izjemno koristna in pomaga pri oprašitvi skoraj tretjine rastlinske prehrane ter s svojim medom nudi zdrav zajtrk marsikomu. W^ozimi pride prav našim grlom ■^kaka žlica medu ali medica, me-JL denjaki in druge sladice, satovje v medu, razni zdravilni sirupi in pripravki iz medu, propolis, cvetni prah in druge zdravilne učinkovine, iz čebeljega voska pa znamo Slovenci izdelati prav umetniške sveče in druge stvaritve. V antičnih kulturah so ponekod na Bližnjem vzhodu in ob Egejskem morju imeli čebelo za sveto žival, ki povezuje naravo s podzemljem, kasneje pa je mnogim teoretikom in umetnikom pomenila simbol socialnih združenj, še posebej domače čebele, ki so postale simbol skupnosti in sodelovanja v njej. Na Slovenskem se srečamo s prav posebno avtohtono vrsto domače čebele, ki se imenuje kranjska sivka in velja za umirjeno in pridno pasmo čebel, ki je namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih izdelkov. Ponos na to pridno čebelo se je pokazal tudi z izdajo slovenske poštne znamke z motivom kranjske sivke. Oton Župančič je spesnil znano otroško pesem o Cicibanu in čebeli, ki se začne z verzi: »Čebelica leti z neba, / leti leti vse niže, / vse niže in vse bliže / čebelica leti z neba.« Na letošnji pust je v vrhpoljski vrtec priletelo kar pet čebel matic in poleg ostalih pustnih mask tudi dve mali čebeli delavki, tako da je bilo zelo veselo. V vrtcu že med letom izpostavimo pomen čebel, zdravilnost medu, koristnost teh žuželk in njihov življenjski ustroj ter otroke navajamo na uživanje medu ter spoštovanje čebel. Poleg tega pa se o čebelicah naučimo še kakšno otroško pesmico ali v čebeljem slogu zaplešemo s pustno skupino tako, da vse teče kot po medu. Naj pustno rajanje zaključimo z Župančičevim verzom: »In Cici-Cici-Ciciban! / čebelica prepeva, / vse više poleteva, / za njo mi gleda Ciciban,« ter z željo, da bi nam vsem še kdaj sekira padla v med in bi se tako cedila med in mleko prav za vse. Otroci in vzgojno osebje: Ida, Anja, Andreja, Tadeja in Damjana 12 i stnil/ I č+ai.;ils3113 I no n/i orni Projektni dan na Škofijski gimnaziji Vipava Comenius projekt Dijaki obiskali kar 24 ustanov Na naši šoli se ob rednem pouku dogaja marsikaj. Pravzaprav bi morala reči, da se pouk 'dogaja' Zadnja tri leta aktivno stopamo naprej v smeri projektnega, avtentičnega učenja, ko dijaki na nešolski način pridobivajo znanje in izkušnje. etošnji projektni dan, ki se je odvijal 29. marca, je bil naslo-^Lvvljen 'Vaše izkušnje nas bogatijo'. Glavni pobudnik in organizator, prof. Alojz Grahor (skupaj z ekipo Šolskega razvojnega tima), je izbiro teme utemeljil z naslonitvijo na letošnje Evropsko leto prostovoljstva ter Pastoralno leto dobrodelnosti in solidarnosti. Dijaki so v manjših skupinah skupaj s profesorji obiskali 24 ustanov, in sicer različne domove za starejše občane oz. upokojence, več varstveno - delovnih centrov (VDC Nova Gorica, VDC Ajdovščina, VDC Vipava, VDC Postojna), Materinski dom v Solkanu, Center za tujce Postojna, tri zavode za prestajanje kazni (Solkan, Ig, Koper), Zavod Talita kum Postojna, JPV Vipava Cirius in Zavod Želva na Ajševici. Namen tovrstnega dne je med drugim usposabljanje dijakov za pozitivno delovanje v družbi. Ta na videz zelo 'teoretična', a domišljena misel, kaže svojo živost v vtisih dijakov, ki so dan ovrednotili več kot pozitivno. Mnogi so tudi sicer prostovoljci, zlasti v zavodu Cirius v Vipavi, a kljub temu menijo, da je takih dni, tudi glede na želje obiskanih varovancev, npr. v domovih starejših, po pogostejšem druženju, vedno premalo. Zapomnili so si neverjetno predanost in pozitivne odnose strokovnih delavcev v zavodih in bili nad njimi navdušeni. Spoznali so, kakšen dar je svoboda, ne le svoboda izven zaporniških zidov, ampak tudi svoboda gibanja, svoboda odločanja za pozitivne življenjske vrednote, svoboda misli. Zavedli so se, kakšno bogastvo sta občutek varnosti in življenjč brez strahu. Bili so presenečeni, ganjeni nad vztrajnostjo, ki jo premorejo ljudje, katerim ta svoboda, tako ali drugače ni dana in nad voljo drugih, ki jim je zaradi nasilja odvzeta pravica do srečnega in mirnega življenja. Mislim, da smo vsi skupaj za trenutek stopili z brzovlaka sodobnega časa, se zazrli vase in spoznali, kako pomembno je te trenutke podarjanja drug drugemu vsakodnevno živeti, se jih zavedati. Drobna pozornost do nekoga, ki je osamljen, ni le drobna pozornost, ampak je izkušnja, ki (o)bogati. Irena Krapš Vodopivec Srednja šola veno Pilon Ajdovščina Strokovna ekskurzija v Benetke Pustni čas je čas rajanja, čas karnevalov, povork in predvsem čas zabave. Pust praznujejo ljudje po celem svetu, le v drugačnih oblikah. V Sloveniji imamo znamenite pustne festivale, kot sta v Cerknici in v Cerknem, ter v drugih krajih po Sloveniji. V Braziliji je zelo znan festival v Rio de Jeneiru, kjer se ljudje veselijo po ulicah, v Benetkah pa Beneški festival, ki slovi po visoki obiskanosti. a je bila letošnja obiskanost ■festivala večja, smo poskrbe-li dijaki 3. letnikov programa Predšolske vzgoje. V torek, 8. marca, smo se že zgodaj zjutraj odpravili na pot in se v kraju Punta Sabbioni vkrcali na ladjico ter z njo odpluli proti otoku Murano, kjer smo si ogledali steklarsko obrt. Gospodar nas je zelo lepo sprejel in nam razložil, kaj pri njih počnejo. Ogledali smo si tudi demonstracijo oblikovanja stekla. Steklar je pred našimi očmi izdelal čudovito vazo in steklenega laboda. Po koncu ogleda smo imeli čas za morebitne nakupe. Ponovno smo se vkrcali na ladjico in se z otoka odpeljali do Benetk. Takoj ko smo stopili na trdna tla, so nas že pozdravljale prave beneške maske. Najprej smo se sprehodili do Markovega trga in si tam ogledali Doževo palačo. Skupaj smo si ogledali še most vzdihljajev, most Rialto, ter ostale značilnosti Benetk. Po 'uradnem' delu ekskurzije smo imeli prosti čas, katerega smo v večini izkoristili za fotografiranje in občudovanje beneških mask ter nakupovanje med številnimi tržnicami. Dijaki smo bili nad maskami navdušeni, saj so le te drugačne kot pri nas. Nekateri so bili v Benetkah prvič, nekateri pa so jih že obiskali. Prav vsak od nas pa je začutil pravi duh Beneškega karnevala, kajti imeli smo kaj videti. Z mislijo, da se naslednje leto vrnemo v Benetke, smo se vkrcali na ladjico in odpluli proti kraju, kjer nas je čakal avtobus. Utrujeni smo se vrnili proti domu, a brez minute obžalovanja, da smo toliko prehodili po Benetkah, kajti spomini ostajajo čudoviti. Naj se ob tej priložnosti zahvalim še profesorici Damjani Plešnar in Turistični agenciji Marco Polo, ki sta ekskurzijo organizirala, našemu vodiču za zanimivo vodenje ter ostalim spremljevalnim profesorjem. Naj nam vsem ostane ta pust v čudovitem spominu. Anja Kobal, 3.e Znižanih več kot 100 izdelkov! Izbrani materiali za vse vrste gradenj Akcija! od 04.04. do 31.05.2011 TERRA gradbene trgovine OBIŠČITE NAS V TRGOVINAH: Ljubljana Peruzzijeva 165 T. 01 / 2800 770 '9 POC Ig T: 01 / 2800 776 Škofljica Žagarska Ul. 11 T 01/3603872 Železokrivnica T 01 / 3603 845 Sežana Partizanska 71 T: 05/ 7313 480 Ajdovščina Goriška c. 72 T. QS / 3671 420 Kozina IOC Hrpelje T: 05 / 6892 490 Pesnica pri MB Pesnica 37 T: 02 J 7295 430 Anhovo Vojkova 1 T: 05/ 3350 470 Brežice C. bratov Milavcev 42 T: 07 / 49 95 400 www.terra-rb.si Pri dijakih v Atenah Srednja šola Veno Pilon je udeleženka projekta Comenius, ki poteka od leta 2009 pa do leta 2011. ki ga je za nas pripr ^^^omenius je evropski projekt, ki ■ vključuje sedem držav članic, to ^^i^so Poljska, Nemčija, Italija, Ciper, Grčija, Norveška in Slovenija. Projekt je bil ustanovljen z idejo, da bi raziskovali raznolikost Evrope in našli skupni glas za trajnostni razvoj le - te. Poudarek je na medsebojnem sodelovanju, na medkulturnem izobraževanju in grajenju novega, zdravega odnosa do kulturnih razlik, strpnosti ter spoštovanja do drugih. Idejni starši projekta so želeli, da bi udeleženci spoznali države članice, njihovo mentaliteto, pogoje, ki določajo njihov način razmišljanja, njihov življenjski slog, kulturo, umetnost, tradicijo in navade ljudi. Skozi spoznavanje tujih kultur naj bi udeleženci projekta izboljšali znanje o lastni kulturi v skladu z rekom, ki pravi: 'Svoje kulture se zavedamo le, če poznamo kulturo drugih, kajti naša kultura se kot ogledalo odraža tudi v drugih kulturah.' Kot sem že omenila, je cilj projekta trajnostni razvoj Evrope. Projekt je osredotočen na okolje, natančneje na klimatske spremembe, ki dandanes predstavljajo eno od večjih nevarnosti za naš moderni svet. Projekt se izvaja skozi srečanja, ki potekajo vsakič v drugi državi. Za vsako srečanje se določi temo, na katero udeleženci projekta razpravljajo že v šoli, pripravijo gradivo in predstavitev za srečanje. Srečanja navadno trajajo pet dni in so organizirana tako, da udeleženci, dijaki in profesorji, razpravljajo o določeni temi, imajo na to temo delavnice ter hkrati spoznavajo okolje, kulturo in ljudi države gostiteljice. Oktobra lani je bila gostiteljica naša šola in po odzivih sodeč se je v tej vlogi zelo dobro izkazala. Posamezni dijaki naše šole so svoje vrstnike iz tujine sprejeli k sebi domov, profesorji pa so bili nastanjeni v hotelu, kar je že ustaljena praksa vseh srečanj. Podrobneje bom predstavila zadnje srečanje Comeniusa, ki je potekalo v grškem glavnem mestu, Atenah. Srečanja sva se udeležili dve dijakinji in štirje profesorji naše šole. V sredo, 16. marca, smo v zgodnjih jutranjih urah odpotovali proti Milanu in nato proti Grčiji. Ko smo prispeli v Atene, so nas skupaj s prvimi sončni žarki pozdravili tudi naši gostitelji. Segli smo si v roke ter se z njimi odpravili v svoje nove domove. Naši gostitelji so bili izredno prijazni in dobri ljudje, kakršni so Grki tudi po značaju. Drugi dan smo se zjutraj odpravili v šolo, najprej k spoznavni uri, kjer smo se srečali še z drugimi gostujočimi dijaki. Preko raznih spoznavnih iger smo tako že tkali prve prijateljske vezi in navezovali stike. Ko smo se vsi spoznali, sta nam grški dijakinji razkazali šolo. Šola gostiteljica je bila gimnazija v predelu Aten, kjer smo bivali, to je v predelu Haidari. Po ogledu šole je predstavnik dijakov vsake države posadil rastlino, ki je značilna za njegovo okolje, izbiro Dijaki smo v predavanju aktivno sode- Kasneje smo pričeli z razpravo temo srečanja. Sodelujoči smo mor: morebitne rešitve. Po razpravi sm° avil' dijaki razdelili v skupine ter pripr: plakate o temah razprave. Popoldneve smo preživljali s svojin11 gostitelji, ki so vsakič sproti poskrbe i> da smo se dijaki znova srečali, spoZna vali bližnjo okolico in se zabavali- Tretji dan smo se dijaki in profes°r1 skupaj odpravili na izlet. Najprej 51110 odšli v muzej Akropole ter si jo kasn ) tudi dejansko ogledali. Sprehodili 5111 se po Plaki ter tam imeli tudi ko51 0 Ker je bila v bližini prava tržnica>51110 se v prostem času seveda odpravili p manjših nakupih. Zvečer smo se dija in profesorji zbrali v šoli. Dijaki sfflO profesorjem predstavili svoje delo 1 ; Gršk' se udeležili zaključne prireditve, dijaki so v program vključili veliko gl3^ be, zapeli so himno o okolju, nastop so folklorne plesalke ter nam predsta vile grške plese. Tudi sami smo i®^ možnost zaplesati z njimi. Prireditv I sledila še pogostitev za dijake, proteso in starše. Naslednji dan smo se odpravili na lodnevni izlet. Odpeljali smo se pr' Peloponezu in vmes naredili postan da smo si ogledali mogočni Korint5' prekop. Pot smo nadaljevali protl sre dišču Peloponeza do znanega gr: škega gledališča Epidaurus in od tam Pr° Mikenam. Med vožnjo smo lahko op3 zovali čudovite nasade pomaranč, man darin in oljk, ki jih tu kar mrgoli- ^ kosilo in prosti čas smo se ustavih v dovitem obmorskem mestecu Napfl1011 Vrnili smo se kar precej utrujeni, a kerje bil to zadnji večer, da smo bili vsi dij3^ in profesorji skupaj, smo ga izkoristi ^ za to, da smo se drug drugemu zahva za obisk in gostoljubje. Opaziti je 1 da je marsikateremu dijaku, pa tudi pr ^ fesorjem zelo težko, kajti med seboj5^ ” le nekaj dneh navezali izredno mo J rškihdr evži' vezi. Spoznali smo življenje grš kov, njihov način razmišljanja ter se1,.jj veli v drugo okolje. Skupaj smo se u in bili najboljši. j. V nedeljo, 20. marca, smo se ^T^:e ce žalostni vračali domov. Že res, 3 doma najlepše, a lepo je tudi sodel° ^ ti v takšnih projektih, spoznavati n kulture, nove ljudi in na ta način doP ^ njevati sebe. Naj zaključim s Comeniusa, ki pravi, da se dijaki inP^ ^ fesorji nikoli ne prenehajo učiti- čin10’ dijaki in profesorji, vsi ljudje se u iz minute v minuto, iz sekunde v se ^ do. In le redko se zavemo, koliko 5111 naučili v enem dnevu. Zato vam že da bi bilo vaše življenjsko učenje ne zabno, da bi spoznali druge ter zna ^ veti z drugačnimi, jih spoštovali in n način spoštovali tudi sebe. Anja Kobal, 3’e pa smo morali prilagodi11 toplemu grškemu podne bju. Sami smo se odlo- čili, da posadimo telo • Ravnatelj gostujoče s° e je na koncu simbolično posadil še oljko, ki spominjala na naše sku pno srečanje. Po sajenju rastlin smo dijaki imeli predavanj6. avila gospa iz nevladne organi zacije WWF. Predavala)6 na temo prenakupovanja in njegovih posledica lovali, svoje stališče pa smo predstavili skozi skeče in ob plakatih. -ali ž6 v šoli pripraviti probleme, ki so v naše® mestu povezani s prometom, ter njihoVe februarski in marčevski utrinki iz Lokavca Medgeneracijsko društvo 4 letni časi Ajdovščina Proslava ob kulturnem prazniku Ljubezen do življenja, do matere, prijatelja... dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu je na veselje vseh, ki so leta 1996 pogumno predlagali samopri-sPevek zanjo, postala športno in kulturno središče vasi.Tudi v svečanu in sušcu 2011 ni samevala, am-Pak, nasprotno, gostila kar nekaj prireditev. likovno ustvarjalni talent ne bo zaživel, so prelomnico v ustvarjanju pomenile likovne delavnice v okviru društva Most pod mentorstvom Antona Bavčarja. Upodablja v akrilu in olju na platnu ali lesu. Občinstvu rodnega kraja se je predstavil z motivi lokavške arhitekturne in etnološke dediščine. Elementi in oblike so omejeni in osredotočeni na tisto bistvo, ki zaživi v svoji elementar-nosti in identiteti. Ujeti trenutek časa, ki ga izrazno oblikuje in oplemeniti z energijo, mu kot že številnim primorskim ustvarjalcem pomeni svojevrsten izziv, ki ga plemeniti, navdihuje, vzpodbuja in sili v nove izrazne možnosti. Razstava ročnih del lokavskih žena V nedeljo, 13. marca, so nam svojo 'letino' predstavile lokavške žene, ki se vsako sredo vestno zbirajo na večerih ročnih del. Nekatere med njimi kvačkajo, druge vezejo ali klekljajo. Razstavni prostorje na dan odprtja 'pokal po šivih', kar je gotovo pokazatelj, da so članice Večerov ročnih del že s prejšnjimi razstavami dokazale, kako čudoviti izdel- e posebej slovesno je bilo v soboto, 12. 2., ko so na skupni prosla-i vi nastopili Tamburaški orkester j banica iz Dobravelj, Fantje spod vel-^a, združeni mešani pevski zbor vasi *2Pod Čavna, otroški zbor in orkester j Dobravlje, otroci iz podružničnih Lokavec, Vipavski Križ in Skrilje, | hitrkovalci Lokavec, Zala in Blaž i Drofenik ter David Pizzoni, Alenka 'n Egon Stopar, Marko Trošt, Polona ^°ban in Matija Marc. Kot rdeča nit Pa se je med glasbo in dramske prizo-re vpletala poezija pesnikov Stomažana ^°jzeta Bratine, Ivana Mermolje s Ceste, Pavline Bizjak iz Velikih Žabelj in Ivane žrmelj iz Plač, ki so jih interpretira-h Bogdan Bone, David Pizzoni, Nadja P'kar in Vera Vovk. Plekaj misli o proslavi je napisala slavnostna govornica, gospa Jožica Pizzoni: Sobotni večer, z ledeno mrzlo burjo h z ogromno topline, ki se je zgostila v bližino in prijateljstvo, v nabito polni dvorani v Lokavcu. Na odru, ki so §a Postavili prizadevni možje in fantje, s° se prelivale pesem, igra, melodija in besede vaščanov krajevnih skupnosti ^esta, Vipavski Križ, Dobravlje, Skrilje 'n Lokavec, pa še koga. Kulturni večer, v pravem pomenu be-Sede, ko se meja med nastopajočimi in bstirni, ki ob nastopu uživajo, zabriše. himne, ki nas je dvignila na noge, do ^živeto odpete Vrbe na koncu, ki je do nraja razpihnila plamene hrepenenja po domačem, pristnem, iz srca darovanem, s,Uo se počutili kot ena sama družina. . so nas, izredno lepo zapete pesmi ^ Zaigrane melodije prisilile k čude-"ju. so nas prisrčni prizorčki bosopetih ^debudnežev ponesli na pašnike in °žare naše mladosti. Tako neprisilje-1,0 'n naravno, tako toplo in pristno, je donela domača beseda. Do solz so nas ^smejali otroci, ki so bili, kakor iz kake evkove povesti sposojeni. ‘Rekel sem: napisal bom pesem«, ^kor obljuba so zvenele besede rojaka Lojzeta Bratine. In potem kakor odmev druge generacije, toda istih iskanj in hrepenenj, Ivan Mermolja: »Napiši mi pesem!« Izpisala se je pesem tistega mrzlega zimskega večera. Pesem toplega prijateljstva in močne volje. Brez te bi bilo težko izpeljati tak večer, s toliko nastopajočimi. Ne bom skušala ugibati, ko- liko ur skrbnega dela je bilo vloženo v načrtovanje, vaje, tehnično izpeljavo in vse ostalo, kar tak projekt zahteva. V zahvalo vsem, ki so se trudili, pa zagotovilo, da smo tistega večera občutili toplino pravega doma in samo ponavljam, kar sem slišala iz mnogih ust: Takega močnega doživljanja v teh trpkih časih, še kako potrebujemo! Razstava likovnih del Bojana Kovača Lokavecin Lokavčani V okviru prireditev ob dnevu kulture je bila 12. 2. odprta tudi razstava domačina Bojana Kovača, ki se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja z fotografijo, zadnji dve leti pa tudi poglobljeno s slikarstvom. Nekaj besed o njem je zapisal njegov brat Boris Kovač: Čeprav je prvi akril tihožitja Jesenski plodovi naslikal v zgodnjih sedemdesetih letih in je vse kazalo, da njegov ki nastajajo izpod njihovih rok. Tokrat so še polneje zaživeli skupaj s pravimi umetninami v klesanem kamnu domačinke Marije Bolko. Slovenski okrasni vrtovi in uspešne zasaditve V okviru krožka Obudimo kulturno življenje na vasi sta nas v sredo, 30. marca, obiskala zakonca Jereb, soavtorja dveh knjig - Čudoviti vrtovi Slovenije in Trajnice za vse letne čase. S svojim predavanjem sta nam predvsem približala lepoto in pestrost slovenskih vrtov, med drugim tudi svojega vrta, ki ga urejata že deset let. Njuno bogato poznavanje okrasnih rastlin in barvite kombinacije so gotovo marsikoga spodbudile, da se bo pogumneje lotil tudi urejanja lastnega vrta. Čistilna akcija Zakonca Jereb sta med svojim predavanjem velikokrat poudarila, kako lepa je naša Slovenija, kako lep je tudi ta njen košček pod Čavnom in Goro, ki nam je podarjen, da v njem bivamo. In ker vsaj nekaterim v Lokavcu ni vseeno zanj, je KS v soboto, 12. marca, organizirala vsakoletno spomladansko čistilno akcijo. Tokrat je bila to čistilno - delovna akcija, saj je ena skupina, pretežno mladih fantov in nekaj starejših 'mentorjev', urejala travnato nogometno igrišče. Čeprav tudi letos pobiralcev smeti ni ravno mrgolelo, se vsi, ki pri tem projektu stalno sodelujejo, strinjajo, da je za dobro vredno vztrajati. Včasih je pač potrebno pozabiti na lastno korist, ne biti, kot pravi slovenski pisatelj Vitomil Zupan, navit okrog samega sebe, ampak narediti (ne)kaj tudi za skupno dobro. Utrinke iz Lokavca sem zbrala Bojana Pižent Kompara V mesecu marcu, ko sta kar dva praznika posvečena ženskam in materam, je naše društvo pripravilo prijetno druženje vseh prijateljsko - pogovornih skupin. Kulturni program je oblikoval pevski zbor, ki ga sestavljajo voditeljice skupin in z njim razveselil stanovalce Doma in vse zunanje skupine. Poleg tega pa sta srečanje obogatili gospa Joži Kališnik (legendarna Avsenikova pevka) in njena prijateljica - pisateljica Janja Blatnik. je bila poškodba centralnega živčnega sistema in domnevna Parkinsonova bolezen. Po šestih letih so se na Kliničnem centru odločili za operacijo glave, po kateri naj bi se ji stanje izboljšalo. Namesto ozdravitve pa je postala popolni invalid. Zaradi nesrečnega naključja pri operaciji ji je bila umetno povzročena možganska kap, tako da je ohromela po vsej desni strani. V komi je bila pet tednov; bila je v popolni temi, vendar je vse slišala, razmišljala, se spominjala, sanjala, se učila razločevati glasove, ni se pa mogla premakniti in zdravnikom dati znaka, da je živa. Hoteli so jo že odklopiti, mož in otroka so se od nje že poslovili. Zdravnik, ki je takrat še ostal ob njeni postelji, pa je zagledal solzico ob zaprtih vekah. Naslednja leta je bolj životarila kota pa živela. Življenje se ji je spremenilo po obisku patra Branka Cestnika, ki ji je dal vedeti, da je še živa in da takšna kot je, v svojem življenju lahko naredi še veliko dobrega za ljudi. Sedaj pravi, da živi srečno življenje, v sebi je odkrila veliko talentov. Piše pesmi in zgodbe, v samozaložbi je izdala že sedem knjig, ljudem v stiski je na voljo za pogovor ... Njen pozitiven pogled na življenje je bilo začutiti tudi na našem srečanju. Očitno je vsak v teh težkih časih našel red srečanjem v Žabljah sta se Joži Kališnik in Janja Blatnik za dobro urico ustavili tudi v DSO Ajdovščina in stanovalcem, ki bi se težko udeležili srečanja v Žabljah, podarili nekaj pozitivne naravnanosti. Predstavili sta knjigo 'Na poti življenja ni sreče brez trpljenja', gospa Joži Kališnik pa je tudi zapela. Posebno lepo je po hiši odmevala pesem o mami 'Tudi ti nekoč boš mamica postala' in Marijina pesem, pri kateri so se pridružili tudi stanovalci. . Srečanje za skupine, ki delujejo v domačem okolju, je potekalo v dvorani Krajevne skupnosti v Velikih Žabljah. Članice in člani skupin, svojci in prijatelji so jo kar dobro napolnili in prispevali k prijetnemu in sproščenemu vzdušju. Prvi del srečanja, ki so ga s pesmijo in utrinki pripravile pevke, je bil kot slavospev pomladi, ljubezni in materam. Pomenil je čudovit uvod v osrednji del, ko je bila predstavljena življenjska zgodbe Janje Blatnik. Podajala jo je Joži Kališnik, ki je posamezne odlomke iz nove knjige prebrala, poleg tega pa tudi skupaj z Janjo opisala ključne dogodke. ki so se še posebej vtisnili v spomin. O njej lahko beremo: »Ime Janja Blatnik iz Leskovca pri Krškem, ki je dar pisanja odkrila konec prejšnjega stoletja, saj jo je bolezen in invalidnost posadila v invalidski voziček, se je v zadnjih letih večkrat pojavljalo v raznih medijih. Nekateri so objavljali njene črtice, drugi so pisali, da je bila pri Naši ženi izjemna osebnost leta 2002, sama pa pravi, da želi s svojimi izpovedmi in življenjskimi izkušnjami pomagati ljudem v stiski, ki ne najdejo izhoda iz raznih življenjskih preizkušenj.« Janjina zgodba je res neverjetna: pri 33-ih letih, ko je bila polna energije in delovnega zagona, je prišlozaradi neugotovljene izvenmaterične nosečnosti do hudih komplikacij. Posledica operacije (prevelik odmerek anestezije, brez transfuzije) nekaj zase, za svojo dušo. Vsakega od nas so se dotaknili iskrenost, pozitivnost, upanje in zaupanje... Poleg Janjine knjige je gospa Joži predstavila tudi knjigo o znameniti pastirici in ljudski umetnici Kati Turk, ki je trideset let pasla in ustvarjala na Veliki planini. Knjiga je na nek način spominsko delo z veliko etnološko vrednostjo. Kati Turk je bila izjemna ljubiteljska ustvarjalka, slikarka, pesnica, pripovednica, rokodelka, humoristka, pevka in pastirica, ki je za seboj pustila bogato zbirko. Za zaključek bi lahko rekli, da je naša skupna druženja v mesecu marcu kot rdeča nit povezovala ljubezen - ljubezen do življenja, ljubezen do matere, prijatelja... Martina Slokar ■ IH I -MMI številka 113 | 09.04.2011 Letovanje starejših na Debelem rtiču Dobro delo z mladimi rokometašicami Kadetinje in starejše deklice v Rdeči križ Ajdovščina že nekaj let organizira brezplačno letovanje socialno ogroženih starejših v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. finalu Potem ko članska ekipa Ženskega rokometnega kluba (ŽRK) Mlinotest Ajdovščina počasi zaključuje nastopanje v prvoligaški konkurenci, kjer si bo skušala v zadnjih prvenstvenih tekmah zagotoviti obstanek med najboljšimi v Sloveniji, se v zaključni del prevešajo tudi tekmovanja v mlajših starostnih kategorijah. V ajdovskem klubu se lahko pohvalijo z uvrstitvijo v finale, torej med šest najboljših ekip v Sloveniji, tako v konkurenci kadetinj kot starejših deklic, kar je uspelo le še Krimu in Celju. ^fS^adetinje, med katerimi nekatere dobivajo precejšnjo minutažo JL^kktudi v članski konkurenci, so z uvrstitvijo v finale državnega prvenstva ponovile lanski uspeh. Ekipa, ki jo vodi Ana Žigon, je v zahodni predtekmovalni skupini, kjer sta se strelsko izkazali Tina Brecelj in Dominika Mrmolja, svoje pa je dodala tudi vratarka Tea Brecelj, zasedla drugo mesto. Sicer dekleta krasi kolektivna igra s trdno obrambo, za katero imajo zasluge prav vse igralke. V finalnem delu so dekleta že odigrala dve tekmi in v gosteh ugnale Krim, pri Žalcu pa zabeležile poraz. O njihovi ka- M 1 S il i:l tarostnikom z nizkimi prejemki, ki največkrat živijo osamljeno ali jih pestijo tudi zdravstvene težave, omogočimo teden dni druženja in sprostitve ob morju. V začetku marca letos smo tja napotili tri staro-stnice. Letovanje je poleg prevoza in polne oskrbe vključevalo še zdravstveni program s pregledom pri zdravniku, program fizioterapije, vodno vadbo, aerobiko, ustvarjalne delavnice, delavnice računalništva, pohode v naravo in družabne večere s plesom. Del letovanj vsako leto organiziramo tudi s sredstvi zbranimi v nacionalni dobrodelni akciji 'Peljimo jih na morje'. Kot opažamo, se starostniki z letovanj vedno vračajo zadovoljni in polni lepih vtisov. Irena Žgavc, Rdeči križ Ajdovščina kovosti priča tudi dejstvo, da sta Dominika in Tea članici slovenske reprezentance, ki si je na kvalifikacijah v Franciji skušala priboriti nastop na letošnjem evropskem prvenstvu na Češkem. Podobno kot kadetinje, so se tudi starejše deklice v finalni del tekmovanja uvrstile kot drugouvrščena ekipa zahodne predtekmovalne skupine z le dvema porazoma v 18 - ih tekmah. Dekleta pod vodstvom Marka Cenciča so v letošnji sezoni naredila velik rokometni korak naprej, saj uspevajo slediti sodobnim rokometnim trendom z veliko tekanja in kombinacij v igri. Med njimi je v prvem delu sezone strelsko izstopala Maja Svetik, pri čemer je imela izdatno pomoč soigralk. Tudi njihove dobre igre so opazili reprezentančni trenerji, saj )e bila kar šesterica vpoklicana na pregle dni reprezentančni trening. Uspehe na klubskem področju so dekleta nagr; ■adih tudi v okviru šolskih tekmovanj, saj50 se z Osnovno šolo Danila Lokarja uv’r stile v aprilski finale, torej med najboljše štiri šolske ekipe v državi. V ajdovskem ženskem rokometne111 - pr’ klubu sicer uspešno nastopajo tudi pr mlajših deklicah, kjer so z obema ekip3 ma med najboljšimi primorskimi m° štvi. Da bi bili še boljši, v klubu vab>j° dekleta, da se jim pridružijo na trenin gih na Policah ob ponedeljkih in četrt kih ob 15. uri, ob petkih pa ob 14. url- ŽRKAjdovšč'na i/v/ pro_ceea žeod9.850 EUR 6 zračnih blazin, ABS z EBD, BAS, električni paket, potovalni računalnik, tonirana stekla... Preverite ponudbo omejene količine vozil letnik 2010 po še posebej ugodnih cenah. Ponudba velja do razprodaje zaloge! VRHUNSKI POPOLNA EDINSTVENA DESIGN _ VARNOST 7-LETNA GARANCIJA KIA NOVA GORICA Ul. Vinka Vodopivca 8, Kromberk, 05/333-0303 KIA - Največ za Vaš denar! www.ng.kia.si Cena Venge že vključuje 3x popuste Joker 2.000 EUR (zaloga 1.200 EUR + enkratno plačilo 400 EUR+ ^ družina 400 EUR). Cene vključujejo vse dane popuste in prihranke ter ne vključujejo kovinske barve in pre ^ Natančnejši pogoji garancije so na voljo v garancijski knjižici vozila, oz. pri pooblaščenem zastopniku vozi ^ Komb. poraba goriva in emisija za cee’d je 4,3 - 7,71/lOOkm, 113 -184 g/km C02, za Vengo je 4,7 - 6,7 l/iuu 124 - 155g/km C02, za novi Sportage je 5,5 - 7,9 l/100km, 147 -187 g/km C02. Slike so simbolične. Latnik | številka 113 | 09.04.2011 Nogometni klub Vipava KK Črn trn Ajdovščina Najmlajši v finalu Slovenije Tekmovanje RIN (Rad igram nogomet) letos doživlja že dvanajsto Ponovitev in predstavlja eno najbolj popularno aktivnost med otro-ci v kategorijah do 8 in do 10 let. ^^Jekmovanje zapolnjuje praznino I v zimskem delu, ko nogometna igrišča mirujejo in se aktivnosti selijo v dvorane. Nekatera področja ima-i° sicer bogato zimsko ponudbo turnirjev nekatera pa malo manj, med vsemi Pa je tekmovanje RIN zelo popularno in Se ga klubi s svojimi ekipami množično udeležujejo, nekaj pa je tudi šolskih ekip, Saj pravila tekmovanja ne omejujejo s klubskimi ekipami. Tekmovanje se od-v sodelovanju NZS - MNZ - Media šport. Na področju celotne Slovenije se je lani tekmovanja udeležilo 278 ekip s 1112 udeleženci. Ekipa NK Vipava U 8 se je letos uspela prebiti na finalni turnir najboljše četverice v državi (Vipava, Mura, Domžale in Turnišče). Najmlajši vipavski nogometaši v sestavi Miha Kopatin, Aron Petkovšek, Leonardo Jožef Križaj in Gregor Adamič so tako pod vodstvom trenerja Egidija Paviča Nogometnem klubu Vipava prinesli največji uspeh v tej kategoriji. Na svoji poti do finala so preko predtekmovanj izločali ekipe iz Primorske kot tudi osrednje Slovenije in Gorenjske (Hit Gorica, Piran - Portorož, Dekani, Šenčur ...) Zaradi velikega uspeha ekipe iz Vipave je finalni turnir potekal v športni dvorani škofijske gimnazije v Vipavi. Žreb je določil, da se bosta najprej pomerili ekipi Mure in Domžal ter natoTurnišče in Vipava. Obe tekmi sta se končali z identičnim rezultatom 2 : 1, kar je pomenilo, da sta se za naslov prvaka udarili ekipi z vzhoda Slovenije - zmagala je Mura. Vipavcem se je v malem finalu tretje mesto izmuznilo za las - po kazenskih strelih je s 4:3 zmagal podmladek prvoligaških Domžal. ' mk Smučanje z Rekreativčkom tortno društvo Rekreativček je tudi med letošnjimi zimskimi poči-tr|icami organiziralo smučarski tečaj za otroke od 5 do 12 let. ^Tfečaj je potekal že tretje leto zapo-I red na smučišču Javornik, ude-ležilo pa se ga je veliko število Sl>iuke željnih otrok. Otroci so bili, za-tadi lažjega dela in hitrejšega napredka v ž|>anju, razdeljeni v homogene skupine, Skde na svoje predhodno znanje. ®d 9. do 13. ure so udeleženci pod vod-stvom učiteljev smučanja osvajali nove ^učarske veščine, vmes pa so se okrep-11 s čajem ter toplo malico. Domov se vračali okrog 14. ure, tako da je om preostal še del popoldneva, ki otrok, 8a lahko preživeli po svojih željah. Teden na snegu je vsem prehitro minil, k temu pa je pripomoglo tudi lepo vreme, ki nas je ves teden razveseljevalo s soncem. Zadnji dan, so se nam na smučišču pridružili tudi starši, ki so si ogledali zaključek tečaja s spustom in vijuganjem po progi. Vsak udeleženec je ob prihodu v cilj prejel diplomo v spomin na preživete urice na snegu. Za nas so bili na koncu zmagovalci prav vsi, tako tisti, ki so na tečaju naredili prve smučarske zavoje, kot tudi tisti, ki so z nami svoje znanje le nadgradili. TL Ze na prvi tekmi do srebra Ajdovščina, 27. marca - V mestu Gouveia na Portugalskem seje začela evropska gorsko kolesarska sezona. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana Kolesarskega kluba Črn trn iz Ajdovščine Zarja Černilogar in Miran Vauh (na fotografiji). Vmočni konkurenci je Zarja s m# težko progo opravila odlično W in zaostala samo za svetovno prvakinjo, Angležinjo Tracy Moseley. Miran Vauh je zasedel 29. mesto in z rezultatom ni bil zadovoljen, saj je ciljal na uvrstitev med prvih deset, a mu je ta priložnost ušla zaradi napake v polfinalu. Teden dni kasneje sta se črntrnov-ca udeležile še dirke nad zalivom Vigo v Španiji, kjer ste se leta 1702 spopadli španska in angleška flota. Na vzpetini Coruxo, ki se dviga 400 metrov nad atlantsko obalo pa je potekal mednarodni spopad, le da tokrat na kolesih. Na mokri progi je Zarja Černilogar ostala na nehvaležnem četrtem mestu: »Danes ponoči in čez dan je močno deževalo, tako da je bila proga zelo blatna. Posegla bi po višjem rezultatu, pa me je ena od počasnejših Špank pred mano ovirala in to ravno v delu, kjer se ni dalo prehitevati. Izgubila sem najmanj 5 sekund in to je bilo usodno.« Miran je dosegel 38. mesto. rl Državno tekmovanje v rokometu Ajdovski dijaki v finalu V Krškem se je 15. marca odvijalo finalno tekmovanje v rokometu za dijake. Med seboj so se pomerile štiri ekipe srednjih šol - gimnazija Ptuj, gimnazija Šiška, ŠC Krško in SŠ Veno Pilon Ajdovščina. Naši dijaki so se po treh turnirjih v finale uvrstili brez poraza. TT^rva tekma je odločala o prvem fi- l^nalistu. Pomerili sta se gimnazija JL Šiška in ŠC Krško v zelo napeti in izenačeni tekmi. Mesto finalista je pripadlo ŠC Krško. Zatem je sledila tekma med našo šolo in gimnazijo Ptuj. Varovanci trenerja Aleksandra Lapajneta in vodje profesorja športne vzgoje Danila Pudgarja so z nasprotniki iz Ptuja opravili brez večjih težav, kar je pomenilo, da so bodo vdvo-boju za 1. mesto pomerili z domačini. Pred velikim finalom smo spremljali obračun za 3. mesto, v katerem je gimnazija Šiška premagala gimnazijo Ptuj in si s tem prislužila bron. Sledil je težko pričakovani finale. Nobena ekipa ni nikoli povedla za več kot dva gola. Z veliko podporo domačih navijačev in obilo sreče za domače moštvo so 1. mesto na koncu osvojili dijaki ŠC Krško. Kljub za nas nesrečnem razpletu tekme si naši dijaki zaslužijo ogromno pohvalo za odlično predstavo naše šole. Drugo mesto je do sedaj najboljši dosežek SŠ Veno Pilon v ekipnih športih. Pohvale pa grejo tudi našim maloštevilnim navijačem, ki so skozi celoten turnir naše igralce spodbujali in podpirali ter s tem postali del rokometne pravljice. Naši dijaki na podelitvi niso dobili le pokala in medalj temveč tudi pokal za najboljšega strelca turnirja - najučinkovitejši je bil Januš Lapajne iz 1. letnika. Kljub drugemu mestu naši rokometaši ne uživajo slave temveč se že pripravljajo na naslednje šolsko leto in na nov še večji uspeh. Ana Bucik in Vid Pregelj, foto Danilo Pudgar Natalija Kodrič najboljša igralka turnirja Rokometašice veteranke do drugega mesta V soboto, 26. marca, seje v Izoli odvijal jubilejni, že 20. mednarodni veteranski rokometni turnir »8. marec«. Udeležilo se ga je osem ženskih (Idrija, Sevnica, Reka, Akcija Ljubljana, Ptuj, Izola, Kočevje, Ajdovščina) ter šest moških ekip (Osijek, Trebnje, Buje, KIH Izola, Sevnica, Orient Rijeka). mednarodni turnir, ki smo se ga udeležile. Poleg izrednega uspeha smo se veselile tudi priznanja Nataliji Kodrič, ki je prejela pokal za najboljšo igralko turnirja. Iskreno ji čestitamo. Na turnirju smo nastopile že s precej ojačano ekipo, saj se je volja in želja po ponovnem igranju rokometa in druženju prebudila še nekaterim ajdovskim rokometašicam. Rade bi se zahvalile še podjetju Mlinotest, ki nam je priskočilo na pomoč s finančnimi sredstvi za prijavo na turnir. Barve ajdovskih rokometašic smo zastopale: Ana Žigon, Helena Pergar, Maja Blaško, Tereza Troha, Tanja Čefarin, Nataša Gorup Čefarin, Alenka Štor, Polona Gregorič, Katarina Volk, Martina Cencič, Ana Likar, Natalija Kodrič. Društvo ajdovskih rokometašic ^^TTa turnirju smo sodelovale uvrstile v finale. V finalni tekmi smo se tudi rokometne veteranke iz pomerile z ekipo iz Izole. Domačinke so JL ^1 Ajdovščine. Pomerile smo se z bile boljše in tako smo na turnirju do-ekipami Idrije, Sevnice in Reke. Z dobro segle odlično drugo mesto. Z uvrstitvijo in ubrano igro smo se s tremi zmagami smo izredno zadovoljne, saj je bil to prvi Latnik I številka 113 09.04.2011 _______ Fračarjada, že 15. po vrsti Vipava - filmsko mesto Pa jo zadeni, če moreš V petek, 26. marca, so na cesti organizirali 15. fračarjado. Gre za zelo resno tekmovanje v streljanju s fračami in kamni na tarče, z bogatimi denarnimi nagradami. Zato ne čudi, daje vsako leto več prijavljenih strelcev. Film o mafijskem botru l^rtudi letos je bilo tako, saj se je I fračarjade udeležilo kar 17 bolj JL ali manj preciznih strelcev. Vse skupaj se je začelo že ob tretji uri popoldne, ko so se zbrani odpravili na pohod strelcev po prebujajoči se naravi. Vse do Stomaža se je vzpenjala pot, seveda z obiskom številnih postojank - hramov. S polnimi in predihanimi pljuči se je ob 17. uri začelo tekmovanje. Pravila so preprosta in jasna. Z doma izdelano leseno fračo je potrebno zadeti tarče. Municija so lahko samo kamni, zato se njihovo zbiranje za ta dan odvija praktično celo leto. Tarče so različnih velikosti. Najprej se strelja v tarčo velikosti 22 x 22 cm, nato v manjšo, ki meri 15 xl5 cm in nazadnje v najmanjšo, ki je velika zgolj 7x7 cm. Vse pa so postavljene na razdalji 10 metrov. Zmaga normal-tisti, ki je najbolj natančen in zadene vse tarče največkrat, oziroma z najmanj porabljene municije. Na dosedanjih tekmovanjih je imel največ uspeha Branko Štor, ki vam, mimogrede, svoje frače za streljanje ne bo posodil pod nobenim pogojem. Njena izdelava je bila namreč zelo zahtevna, pa vendar včasih tudi zataji, pa ne frača, ampak strelčeva roka. Tako se na letošnjem tekmovanju ni uvrstil niti med prve tri. Kdo so bili zmagovalci? Na prvo mesto se je uvrstil dr. Zdravko Štor - Vidja (mirno roko ima, saj je kirurg), drugo nagrado je pobral Pavel Bizjak- Merče, tretjo pa Bojan Vidic- Bojc. Pravzaprav so na koncu zmagali vsi, saj v resnici ne gre za bogate denarne nagrade, ampak bolj za prijetno druženje prijateljev na Cesti, ki se že po običaju konča ob dobri hrani in še boljši pijači v Stojčkovem vikendu. Ker so vedno dobrodošli tudi gostje, pa razmislite - naredite si svojo leseno fračo, pridno zbirajte kamenčke in naslednje leto na svidenje na 16. fračarjadi na Cesti. Marjan Krpan no Ljubitelji starodobn ih vozil Vipavska dolina Na občnem zboru podelili priznanja Utrinek in zahvala tekmovalcem Devet resnih se je zbralo, se na več je tekmovanj podalo. Sloveniji so se predstavili, in nam lepo dokazli. Dobri naši fantje ti, za tekmo so zreli vsi če se ga smola ne drži po tekmi pokal v roki drži. Pohvale vredni vsi, še naprej veseli bili, da vas skušnjava ne doleti, se v novo leto s korajžo zapeljite vsi. Po vijugasti cesti drvi in avto na cilj prihiti. Tam na cesti se ustavi in napako takoj odpravi. Letos so se borili, doma pokal shranili, točke za klub pridobili, a za las prvenstvo izgubili. Okrepitev se nam obeta, če ne, jo dobim prek spleta. Družba ta prva naj bo, samo da prvenstvo naše bo. Leto, ki je za nami je bilo lepo, prijetno in na tekmovalnem področju uspešno. Športna komisija je v celi sezoni v preteklem letu spremljala vaša dogajanja, tako na tekmah kot tudi izven njih. Zelo pohvalno je, da so se tekmovalni ekipi pridružili novi člani, nekatere naše člane je višja sila za nekaj časa odtujila. Nastala situacija - kriza se pozna tudi pri nas in tudi v drugih klubih - manjša prisotnost na tekmah, izstop iz klubov, iz prvenstva zveze, stari tekmovalci zapuščajo tekmovalne piste, itd. Lepo je tekmovati, lepo je sodelovati, lepo se je družiti, a najlepše je zmagovati. To je tista iskrica, ki tekmovalcu seže v srce, mu da upanje in vlije pogum, da je naslednjič še boljši. Pridobiti prijatelja je lepo, a na tekmi dobiti tekmovalca in zmagati je še lepše. Spoštovanja vredni naši tekmovalci, da so se udeležili tekem in uspeli. Uspeli pa so zato, ker so verjeli vase in v letu, ki je za nami lahko rečem, da so osvoji prvenstvo. Manjkala je samo pika na i, kar upam, da bodo v letu, ki je pred nami to tudi nadoknadili. Želim, da klub ne bo pozabil na dane obljube. Bodite tekmovalni in nasmejani še naprej, saj je to del lepega življenja , ki pa ga je za nas starodobnike malo. Tekmovalcem še enkrat čestitke iz uredništva športne komisije društva Vipavska dolina. Vodstvo društva ni pozabilo na svoje člane, ki so predani delu v društvu in jim za njihovo dolgoletno delo v društvu, na občnem zboru podelili priznanja. Nismo pozabili na dolgoletnega člana in ustanovitelja našega društva gospoda Mira Štrancarja, ki je z dušo in telesom predan društvu. Začne se na samem začetku leta ob pripravi na Rally Vipavska dolina: trasa, materiali, sponzorji, rekviziti, itd., da le ne bi kaj izostalo ali bilo pomanjkljivo. Vključuje se tudi v program raznih srečanj, ki jih organizira društvo. Naslednja naloga, takoj po rally - u, je srečanje starodobnikov našega društva na Prazniku češenj v Goriških Brdih. Zasluge za to prireditev ima že vrsto let naš član gospod Valter Čuk, ki je doma iz teh krajev in vedno poskrbi, da je srečanje lepo in zanimivo in je tudi dobra promocija za naše društvo, istočasno pa tudi dobra promocija briških kmetij, ki skozi to luč promovirajo svoje izdelke. Nismo pozabili tudi na dolgoletnega člana gospoda Stanislava Železnika, ki nam z donatorstvom priskoči na pomoč, takrat, ko društvo to najbolj potrebuje. Letos sta se ob zaključni prireditvi zveze SVS - podelitev pokalov in priznaj v Ajdovščini odzvala povabilu dekleti v narodni noši iz Lokavca. Sprejeli sta goste in jim postregli z aperitivom in jim zaželeli prijetno vzdušje v Ajdovščini. Lepa gesta za naše društvo, kot tudi za dekleti iz društva Doli iz Lokavca, obema iskrena hvala za sodelovanje. Božo Lovišček Italijanska producentska hiša SKYTV je v več krajih po Sloveniji snemala film o mafijski združbi Brenta, ki je v 70. in 80. letih kraljevala v deželi Veneto in okolici. Ena njenih lovk je segala tudi v naše kraje. T^en boter je bil Felice Maniero, ki so mu zaradi nedolžnega videza JU ^ nadeli ime Angelski obraz. Tak je tudi delovni naslov filma, čeprav se avtobiografski roman, po katerem je nastal scenarij za film imenuje Kriminalna zgodba. Napisal ga je (ob pomoči novinarja) prav zdaj 57 letni Maniero, ki so ga lani poleti kot skesanca spustili na prostost in danes živi skrito pod drugim imenom. V zadnjem času so v Vipavi posneli veliko kadrov za številne filme kot so Tantadruj, Črni bratje. Cirkus Columbia itd., najbrž pa mnogim ostaja v spominu tudi zaključni prizor iz legendarnega filma Ne joči, Peter. Za Angelski obraz se je v Vipavi mudila številčna ekipa, ki je štela 25 italijanskih in več kot 50 domačih filmarjev, kakšnih petdeset pa je bilo tudi igralcev. Za filmarje je znano, da so dobri potrošniki, tako da so v Vipavi pustili kar nekaj cekinov. Seveda pri filmih sodelujejo tudi lokalni statisti, ki so jih plačevali po 30 evrov na dan (nekatere tudi po 40 evrov). Za Vipavo (pa tudi Ajdovščino in druge kraje po Primorskem) so se italijanski filmarji odločili zato, ker nosijo patino iz 80 let, ki je v Venetu (tam se zgodba v glavnem dogaja) niso več našli. Iz tistih časov je tudi stavba, v kateri danes domuje Avtohiša Velo v Ajdovščini in kjer so prav tako posneli nekaj kadrov fil1113 (trgovino so spraznili, vanjo pa zapeljali Ferrarijevega lepotca) in to ravno na dan, ko je v Ajdovščino prišla na obisk vlada. Tako je bilo okrog šturskega mosta tega jutra zelo živahno, da se nekaj 'velikega' dogaja pa je nakazovalo tudi veliko število varnostnikov in redarjev Felice Maniero je sprva poveljeval sku pini, ki je štela 40 ljudmi, kasneje pa se je združba podeseterila. Konec 80. in na začetku 90. let je bil večkrat zaprt in je vsaj trikrat zbežal iz zaporov nedolžnim, angelskim obrazom je zn® naredil vtis v javnosti. Obtožili so ga vpletenosti v sedem umorov, ugrabi tev, trgovanja z mamili, pranja denarja> mafijskega združevanja in celo trg0 vanja z orožjem z državami nekdanje Jugoslavije. Leta 1994 so ga obsodili n® 33 let zapora, pozneje so mu kazen zar® di 'skesanosti' krepko znižali. Na podi® gi njegovih pričevanj so aretirali več kot tristo mafijcev v severovzhodni Italiji in povsem razbili združbo Brenta. Seved® si je s tem nakopal veliko sovražnikov in zadnje poglavje filma o njem še ni n®P' sano, kaj šele posneto. Rudi D',cC Sončnica MM , 1 Gorjanska »natančnost« Vipavska »natančnost« Latnik | številka 113 | 09.04.2011 Z belo ladjo med modre valove (2) Dobraveljska Križarjenje, ki bo opisano v tem prispevku, nama je bilo podarjeno, toda vseeno so naju obhajali neprijetni občutki. Lahko bi rekla, da so naju vrgli v vodo in upali, da bova že kako splavala.Tako sva se, kljub skromnemu znanju dveh tujih jezikov, vseeno odločila za potovanje. Za upokojenca, nevajena takih Potovanj, je bil to pravi podvig (nadaljevanje iz 112. številke Latnika). salamijada Dobravlje, 11. marca - Pomladni čas velja za prebujanje narave, je pa hkrati čas, ko dozorijo tudi nekateri plodovi - plodovi zimskih kolin. Za kraljice mesoznanstva veljajo salame, ki niso samo dišeče, slastne in lepe, so tudi nekakšen statusni simbol predelovalca (oziroma lastnika), ki ob metodah predelave najboljših kosov mesa 'kralja živali' razvijajo lastne filozofske sisteme, variante pa ljubosumno skrivajo drug pred drugim ... in so, jasno, vsak zase prepričani, da so njihove salame najboljše. sva se že dodobra vživela v J življenje na ladji. Srečala sva tudi ^t^fnekaj 'naših' ljudi, ki pa niso želeli Posebnih stikov z nama. Nič hudega, saj sva bila sedaj že nekako doma tu, na ladji. Dobro sva se znašla glede vsega. Zelo zabavno je obiskati igralnico, opazovati hazarderje, nestrpneže, ki se Nemirno presedajo na stolčkih, vlagajo velike vsote denarja, zelo hitro pogorijo 'o se potem kot zasanjani odpravijo ven. Toda naslednji dan so isti in z enako usodo spet pri igralnih mizah. Prepričana sem, da ne bi mogla vseh ieh vtisov zamenjati za toplice, niti za hotel ob morju ali za visoke zasnežene hribe s smučišči. Konstrukcija in razporeditev ladje, kjer se prepletajo viši-Ue, dolžine in globine, te popolnoma Prevzame. Prevzame pa te tudi cilj potovanja - Grčija. V Grčiji naju je čakal obisk štirih otokov, od katerih sta name Oaredila najmočnejši vtis Mykonos in Santorini. Mykonos se položno spušča Proti obali. Hišice so kockaste, nizke, Pritlične, bele z modrimi ali zelenimi Polkni. Kot bi z modrimi ali zelenimi °cmf gledale na morje. Zanimiv kontrast belim pročeljem hiš. Ko hodiš po teh zelo ozkih ulicah, kamor še avtomo-hil ne more, z zvedavimi očmi opazuješ te Zgradbe, stopnišča, okna .. .Vse je tako toplo in mehko zaobljeno in daje vtis, ha so to resnično mesile in božale gole toke. Nekateri detajli zgradb so nenava-hni. Tu srečaš le trgovinice s spominki, ztatarne in kavarnice. Vse v belem ... Navdušujoče! Otok premore zelo malo zelenja, toda Pred mnogimi kavarnicami se obisko-valci hladijo v senci latnikov, ki jih se-stavljajo bleščeči svetlo vijoličasti cveto-vi bugenvilej, ki jih pri nas najdeš le v °hliki lončnic. Otok ponudi svoje cvetje Pugledom ravno v pravem času, ko je tu tajveč obiskovalcev. V prijetnem me-hiteranskem podnebju ima vse pogoje, ha mimoidočim pokaže svojo lepoto. Naselje je samo po sebi prav čarobno. Pugled, ki se je z ladje odpiral na drug 0t°k, na Santorini, ni bil z ladje prav ttč podoben pogledu, ki ga je ponujal %konos. Santorini se iznad obale skoraj navpično dviguje v obliki surovega neporašče-nnga pobočja. Zaradi zemeljskih plasti različnih barv spominja na prerezan čokoladno - vaniljin biskvit. Vzdolž obale *e čez cel greben v eni sami gruči svetijo ele hiše kot da bi se držale za roke, kot ha bi bile posute s sladkorjem ... Z ladje se do obale pripeljemo s čolni in se na vrh povzpnemo po želji posameznikov: z žičnico ali na oslovih hrbtih. V ta namen priženejo domačini tudi do petdeset živali. Z žičnico se peljeva prvič. Skoraj navpično. Groza! Zdaj še od blizu vidiva, kakšno je pobočje. Od tu je še bolj pusto, kot je zgledalo z ladje. Toda ... Z vrha hriba se nama pokaže v prav drugačni luči. Vas leži ob prepadu, sprednja vrsta hiš je kot prilepljena prav na rob prepada. Nekatere hiše kot lastovičja gnezda visijo nad globino. Vse to daje kraju prav poseben čar. Hiše so kot izklesane iz snega, še tla so belo pobarvana. Nikjer nobenega prahu! Vse je kot sterilno. Ena sama belina - z namenom odbijanja sončne svetlobe. Arhitektura, ki očara. Ponudba, ki je podobna kot na Mykonosu. Zaradi časovne omejitve za ogled ne spoznava čarobnosti notranjih otokov. Za odhod na notranje otoke smo se vkrcali na reševalne čolne. Potniki imajo med potovanjem praktično prikazano vajo z reševalnimi jopiči in si jih tudi oblečejo. Kako mora to zgledati šele ob evakuaciji?! Podobno kot ves čas bivanja na ladji je tudi sedaj, ko plujemo proti Dubrovniku. Naslednji postanek bo šele čez štiriindvajset ur, zato vlada eno samo žretje po restavracijah. Saj človek v resnici ne potrebuje toliko hrane ... Z osebjem na ladji sva namerno velikokrat komunicirala v slovenščini - pozdrav, prošnja, zahvala. Tako so si teh nekaj slovenskih besed celo zapisali in naju naslednjič ogovorili v našem jeziku, kar nama je zelo laskalo. Ob vsej nebeško dobri hrani, ob okusni gurmanski kuhinji in ob razvajanju brbončic na jeziku ni čudno, da postanejo ljudje pravi požeruhi. Več ali manj potnikov se skozi cel dan in skozi celo noč pomika ob restavracijskih pultih. Pomiriti je treba nepopisno lakoto oči. Pri vsej ponudbi se želodec upre in pristaneš ob skodelici mleka ali sadnega soka. Med krajšim postankom si ogledava še Dubrovnik, zaznamovan s sledmi zadnje vojne. Meščani neradi odgovarjajo na postavljena vprašanja. Z nezaupanjem se umaknejo, le smer napada nama pokažejo. Še vedno je prisoten strah, toda mesto je dokaj obnovljeno. Spet je lepo, veličastno, zgodovinsko! Upravičeno so se bali za te dragocenosti. Obisk Dubrovnika je bil poslednji postanek na kopnem in prav tako poslednjič se je oglasila ladijska sirena, ki je oznanila, da ga zapuščamo. Sedaj je bilo potrebno misliti tudi na pospravljanje prtljage. Paziti moraš, da ne zapakiraš garderobe, v kateri boš potoval, sicer moraš domov v pižami, kajti prtljago oddaš večer pred odhodom. Označiti moraš kovčke z zato pripravljenimi trakovi določene barve, ki jih prinesejo v sobo. Po njihovi barvi se ravnaš zjutraj, ko ti prav trakovi pomagajo najti kraj, kjer se sestaneš. Z ladje namreč odhaja po tristo ljudi hkrati. Tako označevanje s trakovi pomaga, da ni prevelikega navala in da se ljudje ne porazgubijo. Toda joj! Ker sva zvečer v kovčke pospravila tudi navodila, kje se zjutraj zbere najina barva, nisva vedela, kam. Povprašam. A tisti trenutek se ne v italijanščini, ne v angleščini ne spomnim, kako se reče rumeni barvi. To so taki trenutki, ki bodo naju in druge velikokrat nasmejali ... Na koncu te najine poti, ko sva se spuščala navzdol v gruči tujcev, naju je preveval prijeten občutek na to prekrasno doživetje, saj je bilo nad pričakovanji. Če bi ocenjevala otoke, ladjo, in hrano, bi postavila 'doživeti ladjo' na prvo mesto. Na drugo mesto bi uvrstila otoke, na tretje pa hrano. Saj ne, da bi bila hrana slaba - daleč od tega! Hrani vsa čast. Toda doživeti plovbo na takšni ladji je nekaj, kar dominira in prednjači pred vsem ostalim. Ne spominjam se, da bi kdaj prej izražala željo po potovanju s takšno ladjo, toda to je bil res zadetek ! In kako simbolično ... Ladja se je imenovala »Fortuna« (sreča) in doživeti potovanje z njo je bila resnično sreča za naju oba, saj se je vse srečno izteklo. Ko sva še poslednjič s pogledom zaobjela vrh te velikanke, je na njej plapolalo najmanj petnajst trikotnih zastavic držav sveta. Šele sedaj sva videla, koliko različnih narodov je bilo prisotnih na skupni plovbi. Imeli pa smo tudi srečo z vremenom, ki je bilo krona vsemu potovanju in počutju, saj bi bil obisk otokov v dežju nemogoč. Benetke so se že kopale v dopoldanskem soncu, ko smo stopili na pomol. Čakal naju je še prevzem prtljage, ki so jo v pristaniško čakalnico dovažali z majhnimi traktorji. Zdaj so vsi strahovi premagani in doživetja ne bi prodala za noben denar. Res je lepo imeti nekaj takega za seboj. Želela bi videti vstopati na ladjo tudi 'darovalca', ki sta nama to potovanje omogočila. In da bi se tudi onadva vrnila domov s takšnimi vtisi kot midva. Ana Furlan, Podbreg- Podnanos a pa moška populacija ne bi o ■ tem razpravljala zgolj za lokal-JtlseSi'^ nimi šanki, so si že pred časom omislili salamijade, ki rezultirajo v točkah in seveda tudi v vrstnem redu. Ocenjevanje pa ni samo žvečenje koleščkov salame, je cela znanost (salamoslov-je), kjer žiranti po predhodno pripravljenih pravilih vključijo vsa potrebna čutila in vsaki od ocenjevalskih stopenj pripišejo določeno število točk. Tako so tudi v Dobravljah pripravili salamijado, na kateri je svoje mojstrovi- ne na ogled postavilo kar 18 lastnikov domačih salam. Žirija seveda ni imela lahkega dela, seštevek točk pa je naplavil naslednji vrstni red: 1. Nejc Bandelj, 2. Silvester Volk, 3. Marko Rovtar, 4. Zmago Pavlin in 5. Dejan Žigon. Po zaključenem ocenjevanju se je nadaljeval praznik v zgodnje jutranje ure. Obiskovalci so imeli na voljo še pasulj ter vino domačega vinarja Mateja Lazarja. Sponzorja dogodka sta bila podjetje Pam Impex in kmetija Marc iz Dobravelj. rl, foto Luka Močivnik SADNA Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina SVETOVALNA Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si SLUŽBA " SLOVENIJE Špargelj (Asparagus officinalis L.) Špargelj je zelo cenjena delikatesna vrtnina. Na Primorskem pričnemo z nabiranjem divje rastočega šparglja v marcu. S pobiranjem zelenih in belih špargljevih poganjkov v gojenih nasadih pa v aprilu in maju. V juniju pa že postopoma zaključujemo s pobiranjem. lovalno leto formirale manj poganjkov. Sveži šparglji v šopku Spravilo pridelka S pobiranjem poganjkov pričnemo le delno šele v tretjem letu (do 15 dni)> ko špargelj vstopi v rodnost in to le par poganjkov na rastlino. V četrtem letu pobiramo poganjke le 30 dni. V petem letu pa lahko pobiramo poganke 60 dni. Vsako leto potem lahko pobiramo pridelek le do 60 dni. Če bomo preko račili ta priporočen čas pobiranja, bomo rastline preveč izčrpali in si pridelke iz leta v leto zmanjševali. Šopke poganjkov takoj po pobiranju ohladimo, da čim dlje ohranimo svežino in kakovost. Jana Bolčk,univ.dipl. inž. agr- kgzs-zavodgo Krajevna skupnost Skrilje Predavanje o okrasnih rastlinah Začetek pomladi smo v Skriljah popestrili s predavanjem z naslovom 'Kako bomo letos okrasili naše domove1. Pridelava šparglja Špargelj je trajnica in ob dobri oskrbi z občasnim vnosom organske snovi v nasad v jesenskem času lahko pridelujemo špargelj vsaj 14 let. V domačem vrtu je dovolj, da posadimo 20 rastlin, da si pridelamo poganjke za pripravo okusnih jedi in solat. Odvisno pa je od pridelave in sorte, kakšne poganjke si želimo pridelati. Če nad vrsto, kjer smo posadili špargljeve sadike, v februarju nasujemo zemljo v oblikovane grebene, si bomo lahko pridelali nežne bele poganjke, ki so milejšega okusa in vsebujejo manj grenčin. Če pa se grebenom odpovemo, bomo pridelali zelene poganjke z več grenčin in tudi z nekoliko višjo vsebnostjo C vitamina. Zelene poganjke pustimo rasti vsaj do višine 20 - 30 cm nato pa jih porežemo nad zemljo. Obstajajo tudi sorte z vijoličnimi poganjki. Zdravilne učinkovine Poganjki so zelo bogat vir A vitamina, B vitaminov (BI, B2, B6, B3). Niacin ali B3 vitamin čisti kri in odvaja strupe iz telesa. Poganjki so bogat vir za organizem zelo pomembne folne kisline. Vsebujejo pa tudi veliko kalija, ki ima nalogo, da odvaja vodo in kisline iz telesa, vlaknin in cinka, ki krepi vezivna tkiva in žile. Z uživanjem dnevno svežih špargljev poživimo presnovo in celoten organizem. Mlad nasad zelenega šparglja po pobiranju Zahteve za sajenje šparglja Za sajenje šparglja izbiramo bolj peščena zemljišča. Uspeva tudi v težjih tleh z večjo vsebnostjo glinastih delcev, vendar v tem primeru izberemo odcedna zemljišča. Nivo talne vode mora biti stalno vsaj pod enim metrom globine, ker je koreninski sistem močno občutljiv na napade parazitskih talnih gliv in na pomanjkanje kisika v tleh. Na zemljišču, kjer želimo posaditi špargelj v zadnjih treh letih ne smemo pridelovat detelje, gomoljnice ali korenovke, da se v čim večji meri izognemo nevarnim glivam v tleh. Najbolje je, če špargelj posadimo po žitu. Zelo pomembno je, da izbiramo bolj čista zemljišča, brez prisotnosti plevelov, predvsem trajnih plevelov. Če imamo zemljišče polno trajnih plevelov, je bolje da ga predhodno očistimo s sajenjem žita ali križnic. Izbiramo sončne in rahlo vetrovne lege. Na tako izbranih legah bomo bistveno zmanjšali prisotnost možnih glivičnih okužb. Na isto zemljišče lahko posadimo špargelj šele po 10 letih. Priprava zemljišča Pomembno je, da zemljišče dobro očistimo predvsem trajnih plevelov. Gnojenje zemljišča praviloma vršimo na podlagi podatkov iz predhodno opravljene analize tal. Če pa nimamo analize tal, v povprečju pognojimo v jesenskem času z organskimi gnojili (50 - 100 kg zrelega hlevskega gnoja na 10 m2 zemljišča) in dodatno še z mineralnimi gnojili, s poudarkom na fosforju in kaliju. Z dušikom gnojimo šele ko zaključimo s pobiranjem, to je enkrat v juniju in še z enim obrokom v juliju. Tako pognojeno zemljišče v jeseni globoko prelopatamo (30 - 40 cm v globino), če je dovolj prepustno in zračno. Na težkih tleh pa je potrebna bolj globoka obdelava in izvedba drenaže, da zagotovimo dobro zračnost tal in dobro odce-dnost tal. Sajenje Nasad lahko posadimo z enoletnimi korenikami v marcu mesecu, ko so tla že dobro ogreta na 12 stopinj C. Lahko pa si enoletne sadike pridelamo tudi sami. Tradicionalno je najbolj razširjeno sajenje enoletnih korenik. Prednost tega načina je močna začetna rast in enostavnejša oskrba mladega nasada. V primeru, ko želimo pridelovat zelene špargljeve poganjke, posadimo korenike na globino 15 - 20 cm, ko pa se odločamo za pridelovanje belega šparglja, pa sadimo korenike nekoliko globlje, na 25 cm globine. Širina jarka naj bo v globini 30 cm, zgoraj pa 40 cm. Korenike sadimo na 33 - 40 cm v vrsti, razdalje med vrstami pa so nekoliko večje, če se odločimo za sajenje korenik za pridelavo belega šparglja, to je 2,0 - 2,5 m. Če pa sadimo korenike za pridelavo zelenih poganjkov, jih posadimo na 1,5 - 1,8 m medvrstne razdalje. Običajni sklop rastlin na hektar je tako 12.000 - 15.000 korenik za beljene špargljeve poganjke, za zelene pa do 20.000 rastlin - korenik na hektar. Sadike - korenike na dno jarka polaga- mo tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste, nato pa jih prekrijemo s plastjo zemlje, vendar ne več kot z 10 cm. Sadikam ne prikrajšujemo korenin. Sajenje sadik šparglja Gnojenje V 1. letu gnojimo založno z delom organskih hranil, kot so že zgoraj navedena in z delom mineralnih gnojil (fosfor in kalij). Dodamo 600 g/100 m2 fosforja in 1 kg/100 m2 kalija v mineralni obliki. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 600 g/100 m2 dušika najkasneje do sredine julija. V 2. letu pognojimo vjeseni: 800 g/100 m2 fosforja, 1,5 kg/100 m2 kalija, 20 g/100 m2 bora in 100 g/100 m2 magnezija. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 1 kg/100 m2 do sredine julija. Od 3. leta dalje pa gnojimo v jeseni z: 1,5 kg/100 m2 fosforja, 2,5 kg/100 m2 kalija, 30 g /100 m2 bora in 120 g/100 m2 magnezija. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 1,5 kg/100 m2 do sredine julija. Vedno gnojimo z dušikom po pobiranju poganjkov, se pravi lx v juniju ob zaključku pobiranja in še lx v sredini julija. Z organsko maso je dobro, če pognojimo vsako tretje leto, ker se vsako tretje leto rastline obnavljajo, ker poženejo novo maso korenin. Namakanje Je najpomembnejše v prvem in drugem letu starosti nasada, posebno v času po sajenju in ob poletnih sušah. V kasnejših letih je namakanje izrednega pomena predvsem poleti, ko nastopijo sušna obdobja. Posebno pomembno pa je obdobje od julija do septembra, ko rastline nastavljajo zasnove novih poganjkov za naslednje leto. To obdobje je najbolj občutljivo in je korenike potrebno namakati. Če pa sušno obdobje nastopi še prej (na primer že v maju in juniju), je ravno tako namakanje izrednega pomena, sicer bomo pridelali manj kakovostne in preveč grenke poganjke, pa še rastline bodo utrpele prevelik šok in bodo za naslednje pride- Zelen špargelj pred pobiranjem "iptorek, 22. marca, smo v učilnici Osnovne šole Skrilje gostili Ruth W Podgornik Reš, doma iz Podvina pri Radovljici. V družinski vrtnariji gojijo okrasne rastline in se ukvarjajo z urejanjem vrtov. Napisala je dvanajst knjig. Njen prvenec Okenske in balkonske rastline je izšel leta 1998. Nekatere izmed uspešnic so tudi: Enoletne in dvoletne cvetlice (1999), Cvetoče zasaditve (2002), Čarobni svet buč (2003, 2010), Rožice za vse letne čase (2004), priročnik o urejanju grobov Naša pokopališča (2005), Sto sezonskih rastlin na Slovenskem (2007), Cvetoče razkošje (2008), Cvetoče veselje na okenskih policah (2010) in najnovejša Najlepši vrtovi: prej in pozneje (2011). Je redna gostja radijskih in televizijskih postaj ter stalna sodelavka strokovnih revij in vrtnarskih kotičkov. V spletnem blogu redno objavlja svoje članke, njena strokovna predavanja po Sloveniji so brez izjeme polno obiskana. Zbralo se nas je veliko, ki nas zanimajo rože, okrasne rastline in ki radi posadi mo vsaj nekaj rastlin v korita, lonce in posode. Ruth nam je predstavila svoj6 letošnje 'favorite' in nam slikovito opi sala in pokazala veliko okrasnih rastlin-Poskušala nam je odpreti oči za številn6 'rožce', ki jih lahko posadimo doma, da ne bi tradicionalno gojili le bršljank in 'gorečk' in da bi poleg rdeče barve naš6 domove olepšala še kakšna barva in drugačna rastlina, ki jo lahko tudi p° malicamo ali pa nas le nežno poboža. Spodbudila nas je, da si rastline lahko razmnožimo sami in da se potrudim0 za njihovo prezimovanje. Pričakujemo, da se bodo rezultati pre davanja letos poznali na naših domov* in upamo, da se bomo obogateni z no vimi izkušnjami še srečali na podobni predavanjih. " _ Zahvaljujemo se Osnovni š°1 Dobravlje - podružnici Skrilje, ker s° nam dovolili uporabo svojih prostorov. POSTNI VEČERI 2011 V AJDOVŠČINI petek, 8. aprila 2011 ob 20. uri: gospod dr. Anton Jamnik - ljubljanski pomožni škof : BOGASTVO MODRIM SLUŽI, NEUMNIM PA GOSPODUJE četrtek, 14. aprila 2011 ob 20. uri: Gregor Čušin - gledališki igralec: monodrama - JONA, BESNI PREROK Drugi večer bo v dvorani Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini, tretji pa v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini. Vabita: Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina in Karitas vipavske dekanije KRESOVANJE 2011 Društvo ajdovskih tabornikov vas vabi na KRESOVANJE 2011 skupaj s ženskim pevskim zborom KOMBINAT, 30. aprila 2011 ob 20h v ajdovskem gradu - Grajsko obzidje v Ajdovščini. Program: 20:00 - Pričetek, zbiranje, taborniške igre za otroke, taborniške pesmi 21:00 - Prižig ognja 21:10 - Nagovor župana 21:20 - Nagovor vodstva RMB Ajdovščina 21:25 - Nastop Ženskega pevskega zbora Kombinat 23:00 - Zaključek prireditve Vabljeni! Latnik i številka 113 I 09.04.2011 Regrat - Taraxacum officinale ^ruga imena: žetenja, farska plata, jajčar, mlečec... Grenčica strine Edvarde Med domačimi zdravilnimi zvarki je v zadnjem času (po hermeliki, borovničkah, rutici, luštreku ...) najbolj popularen jagermajster, hišna različica bolj znane industrijske pijače. Grenčico tudi v slovenskem prevodu (lovec) in izvedbi boste našli na prodajnih policah ali točilnih pultih. Na spletu ne manjka napotkov za pripravo domačega 'lovčka', pri čemer je najbolj poznan jagermajster tete Pehte, za katerega je treba skozi leto nabirati skoraj 40 rožic. ijdemo ga po travnikih, vrtovih, parkih, skratka povsod, kjer je i — kdaj priletelo seme. Nabiramo j spomladi od aprila do maja. Regrat | ^spešuje delovanje ledvic in jeter, i vPliva na vezno tkivo, prekrvavitev ter *ooljšuje splošno počutje. Regrat je odličen za spomladansko čistilno kuro. ahko ga uživamo kot solato, sok, čaj, V'no ali sirup. Ker pospešuje prekrvavi-tev’ Pomaga pri revmi in protinu, saj gre j Pr’ teh boleznih za presnovne motnje, ki “^Varijo vezno tkivo. Regrat preprečuje postajanje žolčnih kamnov in pomirja |žolčnik. Pomaga izločati ledvične ka-JOte s čajem, ki ga pripravimo iz dveh lc posušenega regrata, in ga prelije-1,10 s pol litra vode, zavremo in čez 20 odcedimo. Temu dolijemo toplo ^do, do 1,5 1. Popiti moramo v 20 min. ‘ločili bomo veliko seča in mogoče tudi Vne. Največ ga užijemo kot solato zato naj-Ptej 10 zlatih pravil: ' 'zberite čim manjše rozete, večji regije bolj grenak; ' operite ga v več vodah; ' 'zberite veliko trebušasto, čim bolj Oniačo skledo; ' Pripravite narezan, vroč krompir in stresite na regrat; ' Za zabelo lahko uporabite domače ocvirke, zaseko ali popečeno panceto; - pripravite zabelo tako, dajo pocvrete in zalijete s kisom; - ni nujno da dodate česen, lahko pa; - ljubitelji bučnega olja ga dodajte malo, ne preveč; - posolite po potrebi in dodajte kapljo vode (piše v starih receptih) in premešajte; - okronajte ga s kuhanimi jajci in si zraven privoščite pečena rebrca, domač črn kruh in kozarec merlota. Če ga pripravite s krompirjem, jajca ne gredo zraven. RECEPTI, malo drugače Regrat s popečenim kruhom: pol kg regrata, 2 kosa kruha, 30 g masla, strok česna, olivno olje, poper, 60g nastrganega sira. Regrat očistimo, operemo in odcedimo. Če je velik, ga narežemo in damo v skledo. Kruh narežemo na kocke in ga skupaj s česnom popečemo na maslu. Dodamo olje, kis in sol, dodamo kruh in potresemo s sirom. Regrat s slanino: 400g regrata, suha slanina, krompir ali jajca, kis, olje, sol, poper. Očiščen, opran in odcejen regrat damo v skledo, popečemo slanino in jo zalijemo s kisom in zabelimo solato. Dodamo vroč, narezan krompir ali jajca. En Vipave lO.CO Mlajše cicibanke/cicibani, letnik 2002 m mtejš * Starejše ciclbanke/cicibanl. letnik 2000 • 2001 l2-00 Mlajše deklice/dečki, letmk 1998 -1999 1! Starejše deklice/dec ki. letnik 1996 1997 ^ ostale plezanje po različnih sektorjih Plezališča - •. ■ po^hn . * "rj podelitev pokalov in nagrad za naJuspešneJše tekmovalce/ke * iSh začetek tekme za državno prvenstvo v ®dnem plezanju - SIP. kvalifikacije stena ► * ob 9h zbor In prijave tekmovalcev za Adventure Race Tura SOHioin/dnje, {»orsk-tek. gorsko kolesarstvo in disciplina presenečenja) •• ob lOh start tekme Adventure Race Tura 2011 * od 13h- 18h možnost plezanja za vse obiskovalce na umetni steni pod strokovnim vodstvom (za opremo bo poskrbljeno) > oh 14’’ razglasitev rezultatov s tekme Adventure Race In podelitev nagrad najboljšim • srečelov • projekcija alpinističnih fHmov Vabljeni! 0,|ii'.‘MA DtiMo SiSwi4Ja!J □triglav ^ V Lapuh - cvet marec Trobentice - cvet april Trobentice - listje april Smreka - vršički april - maj Robida - listi april - junij in september - oktober Ozkolistni suličasti tropotec april -september Navadna marjetica - cvet maj - september Lapuh - listje maj - junij Kamilica - cvet maj-junij Gozdna jagoda - listje maj - junij Brin - zelene jagode maj Pelin maj - junij Bezeg - cvet maj-junij Navadni rman - cvet maj - junij žajbelj maj- junij Ajbiž maj - junij Meta maj - avgust Materina dušica maj-september Vinska rutica maj akacija - cvet junij Borovnice - listi pred zorenjem - junij Bela detelja - cvet junij - julij Janež - zelen junij - julij Kumina junij - avgust Majaron junij Lipa - cvet junij Širokolistni tropotec junij - avgust Šentjanževka - cvet junij - avgust Oreh zelen, zrezan junij Rožmarin junij - avgust Srčna moč - cvet junij - avgust Pravi kostanj - cvet julij Arnika - cvet julij - avgust Njivska preslica julij - oktober Tavžentroža julij - avgust Navadna melisa julij - avgust Brin - zrele jagode oktober - november Seveda posamezniki še kaj dodajo ali katero od navedenih rastlin odvzamejo, bodisi zato, ker jo zamudijo ali je morebiti sploh ne poznajo. Nič hudega, če se še niste odločili za letošnjo novo porcijo pijače, s katero se boste postavili pred obiskovalci, češ - »domače je, domače!« Niste še skorajda nič zamudili - prve tri rožice, ki so na zgornjem spisku se še dobijo, po dolini so trobentice že odcvetele, jih pa lahko naberete na višjih legah, pa tudi še v kakšnih osojnih dolinah, recimo Pasjem repu. Vijolice so pa še, medtem ko je lapuh v glavnem tudi na Gori že odcvetel, vendar ni nobene škode, če ga v pijačo ne boste vtaknili. Morda bo celo koristno, saj je po zadnjih spoznanjih lapuh celo škodljiv. Vsebuje strupen alkaloid, ki sicer v majhnih količinah ne bo napravil veliko škode, vam pa zagotavljam, da bo naša grenčica (zakaj je ne bi poimenovali kar grenčica strine Edvarde?) brez lapuha ravno tako okusna. Kot bi bila okusna brez trobentic in vijolic, če jih ne boste našli. Prevladujoči recepti, tudi tisti tete Pehte, namreč zapovedujejo, da v žganje (običajno pet litrov) nabutate po 20 cvetov oziroma listov vsake rastline - pri tem vam svetujem malce zdrave presoje - lepo vas prosim, kakšen okus bo v skupno zmes prispevalo 20 cvetkov trobentic? Nikakršnega! Grenčici bodo osnovni (grenki) ton dajale poznejše rastline, ki so tudi zares zelo grenke - od orehov, pelina ali rutice, če hočete. Teoretično bi grenčico dobili tudi, če bi se osredotočili na recimo deset 'močnejših' rastlin, kot pa so trobentice. Če že, v žganje naložite kar konkretno več trobentic in vijolic, kot pa jih spravite v pest, kar naj bi bila pri domačem jagermajstru nekakšna merska enota. Pa primerjajte - pest pelina s pestjo trobentic. In tako velja tudi za vse druge sestavine, ki jih boste tekom leta pridno nabirali in mešali v stekleni ali lončeni buči z dovolj širokim vratom, da bodo šle rožice noter (in tudi kasneje ven). In če sem iskrena, končni izdelek, se pravi grenčica, bo še najbolj odvisna od osnovne sestavine - žganja! Zato vzemite zares dober tropinovec, čimbolj 'uležan' oziroma star. Če vam tropinovec ne diši, bo treba po kakšen gorenjski (ali dolenjski) sadjevec. Toda, ker smo Vipavci, moramo držati za naš tropinovec, ki ga morda bolj kot mi cenijo zahodni sosedje. Pa še en napotek - če že nabirate trobentice in vijolice (in potem vsa preostala zelišča, potem jih naberite trojno porcijo - en del boste dali v šnopc, drugi del boste posušili in potem dobili še čajno mešanico, tretji del pa lahko skuhate v vreli vodi in ohlajeno (recimo z nekaj zrnci citronske kisline) spijete kot osvežilno (in očiščevalno) pijačo. Če boste kdaj kakšno od zelišč 'zame-ketali', nič ne de, na jesen se lahko jagermajster naredi tudi po bližnjici. Toda o tem kdaj drugič. Zdaj bi se rada pritaknila še k sosednje- mu tekstu o regratu, ki ga je podpisal En Vipauc. Vsi vemo, kako drage so kapre, če jih kupimo v trgovini in ki tako prijajo ob kakšnem hladnem narezku ob roj-stnodnevnih in drugih žurih. Majhen kozarček vas bo stal kar nekaj evrov, temu strošku pa se lahko mirno izognete že ob nabiranju zelenje'. Resda je zdaj po dolini malce pozno, zato pa se regrat šele prav odpira v višjih legah, posebno na Krasu (ali recimo v dolini Raše). Predno se razcvetijo značilni rumeni regratovi cvetovi (in kasneje lučke), so njihovi popki trdno usidrani v osrčju rozete, In prav te popke lahko pripraviti povsem enako kot kapre. Ne bodo imele prav enakega okusa kot prave kapre, na grenko bo malce vleklo, pa ne preveč, pa se boste pred gosti spet lahko pohvalili z 'domače' in naravno! Velik regrat ima kar nekaj čvrstih glavic hkrati, tako Lapuh z nabiranjem ne bo težav in kaj hitro boste pridobili toliko kaper, kot bi jih kupili v kozarčku. Seveda podobno velja tudi s cvetnimi popki čemaža (tik pred cvetenjem), s katerimi si do 'kaper' pomagajo naši vrli Gorjani. Kakorkoli, na zdravje z grenčico (in dober tek s kaprami strine Edvarde), pa čeprav bb njen glavni (zdravilni) učinek v tem, ko boste zaradi sestavin zanjo hodili v naravo, se sprostili ni nadihali svežega zraka, če boste sočasno izgubili še kakšno kalorijo, pa toliko bolje! Pozdravlja vas vaša Edvarda Kapre So v kis vloženi popki, ki jih lahko uporabite za začinjanje jedi. Potrebujete cvetne popke, kis, vodo, sol, sladkor, poprova zrna in nekaj lovorovih listov. Najprej jih zavrete v marinadi iz enakih delov kisa in vode z dodatkom naštetih začimb. Še vroče previdno naložite v majhne kozarce, prelijte z marinado in zaprite. Uporabite jih lahko kot pikantni dodatek k solatam, namazom in omakam ali kot samostojno prilogo. Naložbene rešitve za dobre in slabe čase Kako do 100 % popusta na vstopne stroške pri vplačilih v krovni sklad NLB Skladi? Preverite v NLB Poslovalnicah podružnice Nova Gorica. NLB® Skladi www.nlbskladi.si Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi Stontve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d d.. Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi oseb. ki sta pooblaščeni za trženje m prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada. na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov. prospekt krovnega sklada z vključenii pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in Informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu repubike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro. na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www nlbskladi.si Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti Podatki o naravi tveganosti posameznega podsklada so navedeni v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev m ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. KRIŽANKA Dom in tehnika Bandelli Bika (krizo) prijeti za roge Vipava, 7. aprila - Družba Bandelli je v Vipavi odprla velik in sodoben nakupovalni center, v katerem bodo kupcem, tako posameznikom kot obrtnikom in podjetnikom, ponujali zelo široko paleto tehničnih izdelkov in gradbenega materiala. 'Jf a slavnostnem odprtju, kjer sta za glasbeno kuliso skrbela oktet JL ®! Castrum in Vipavski tamburaši, se je zbralo zelo veliko že dosedanjih poslovnih partnerjev, na odru pa se je zvrstila kopica govorcev. Zbrane je najprej pozdravil podjetnik Marko Bandelli, ki se je že pred šestimi leti odločil svojo dejavnost prenesti s Krasa v Vipavo, veleprodajo pa je zdaj nadgradil še z maloprodajo oziroma sodobnimi prodajnimi prostori. V ta namen so ustanovili še eno firmo, poleg Bandelli d.o.o. še Bandelli GM (gradbeni materiali), tako da sta dejavnosti ločeni. »Biti dober in korak pred ostalimi, je vsa filozofija ekonomije,« je dejal Bandelli, ki se je za milijon evrov vredno naložbo odločil sredi krize. Seveda se ni pozabil zahvaliti sodelavcem za dobro delo in požrtvovalnost. Prav vsi naslednji govorci, tudi župan občine Vipava mag. Ivan Princes in poslanec Luka Jurij so, poudarili prav to dejstvo, da kriznim časom navkljub (posebno v gradbeništvu) kaže Bandelli pogum in s tem prepričanje v svoje delo in boljše čase. S krizo se spopada tako, da jo prime kot bika za roge. Porok uspeha je še model družinskega podjetja z zaupanjem v sodelavce in pristen odnos z njimi. Podjetje danes reže kruh 22 zaposlenim, sedem novih delovnih mest pa je navrgel prav nov center, ki se razprostira na več kot 5000 kvadratnih metrih površin - 1200 kvadratnih me- Nagrajenci nagradne križanke v Latniku številka 112 1. nagrada, flaškon vina: Stanislav Kugonič; Grivška pot 10; Ajdovščina 2. nagrada, flaškon vina: Jakiča Miloševič; Gradnikove brig. 7; Vipava 3. nagrada, flaškon vina: Zvonka Knez; Vilharjeva 34; Ajdovščina Rešitve križank do 27.4. 2011 na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina iz vipavske kleti Ambient dobrih, pravih slaščic. mm trov v maloprodaji in 4000 za skladiščne površine. Prodajni program je zelo širok, od vsega, kar potrebuje gradbeništvo, do tehnične robe, orodja, vsega, kar pač ljudje potrebujemo pri urejanju hiše in vrta. Ponosni so na oddelek železnine, kjer so na voljo praktično vsi artikli, kijih premorejo veliki, profile pa režejo tudi po meri. Poseben poudarek so namenili izolacijam in avantgardnim sistemom za ogrevanje. Ne samo, da pri Bandelliju prisegajo na izdelke domačih proizvajalcev (seveda zastopajo tudi številne vodne svetovne znamke), domačim podjetjem celo pomagajo pri prodaji izdelkov v Italijo. Podjetje Bandelli je lani ustvarilo za 3,8 milijona evrov prihodkov (16 odstotkov več kot leto poprej), od katerih so imeli 150.000 evrov dobička. Vipavski center pa ne bo osamljen, saj s. partnerji že načrtujejo nove centre drugod po Sloveniji. Pred rezanjem traku je objekt blagoslovil vipavski dekan Franc Pivk. Rudi Lovec J*’" -IR ^^Vedno sveže... in mamljivo dobre. tAfiv*/ Teodozijeve kroglice.... ____ .... ekstravaganten dotik, ki osvaja. Sladoledne, kremne, sadne... torte po vaših željah. Presenetite vaše najbližje ali prijatelje za rojstni dan, obletnico, poroko.... Butična izdelava.... ... mascarpone, jagodna, bezeg, mousse.... .s mrižM b“, Latnik . Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič •Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. .Tisk: Styria. Tel, uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com_________________________