Celjske lekarne: »Nismo | Hren v grlu celjskih SDS-ovcev KM T I Od 11. do 23.12. v Planetu Tuš ST. 98 - LETO 61 - CELJE, 15.12.2006 - CENA 300 SIT -1. „ ToneGoreičiKoilina ^ in Špiler sta bisera CELJE Zelife da so vaša okno bolj varno in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? OSO 12 24 www. mik-ce.si Mirska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kran' 9770353734051 UVODNIK Bomo zakon vzeli kar sami v roke? m Je nekaj res zelo narobe z našo državo ali le dober recept, kako od nasprotnika doseči zahtevano? Policisti grozijo s stavko. In v demokraciji jim je to dovoljeno. Zahtevajo višjo plačo in več samostojnosti. Pri svojem dela želijo biti kreativni. Nočejo postati »pisarji», pač pa ostati policisti. Takšni, na terenu in v akciji. Z glavo na pladnja. Pravi policisti. Pa te zahteve niso od včeraj. Doga- MATEJA JAZBEC vor o višji plači, koliko bi ta znašala, strokovnjaki še ne znajo izračunati, so podpisali že sredi maja 2004. Skupaj s cariniki, pazniki, vojaki in gasilci so se stnnjali i; umestitev v 22. plačilni razred. Pa so od dogovora nato vsi odstopili, razen policistov. Slednji vzroka za to ne poznajo, ostajajo pa ugibanja. Sami so se pripravljeni boriti dalje. Čeprav kolegi temu nasprotujejo in je razdor med njimi in policisti vedno večji. Na 20. plačilni razred ne bodo pristali. So pripravljeni na 21, ki bi z dodatki vred morebiti le zadostil njihovi zahtevam ? Njihov ne ni več tako prepriäjiv .... So pa prepričljivi v odločitvi, da se nikomur ne bodo uklonili in mu popuščali. M tem jih podpira več kot 73 tisoč ljudi, v najhujšem naj bi jim na pomočpriskočiU tudi kolegi iz Evrope. Edini, ki si jih je ukrojil po svoji meri. je njihov vrh. Vrh policije. Kako da ne, saj jim ta daje kruh. In pridno iz meseca v mesec polnijo državno bk^ajno. Nekaj tisočakov nagrade konec meseca ne pomeni toliko kot občutek sposobnosti dosegati cilje in normo. Zadovoljstvo ob tem zato najverjetneje »prikrije« šikaniranja in etično sporen pritisk nadrejenih. Pa vodstvo to zanika in poudarja, da je strategija dela uperjena v pravo smer. S stavko policisti ne želijo ogrožati nikogar Z njo bi posvetili le tistim, ki se »igrajo« z njihovo usodo. In, zaenkrat se tega ni bati, saj so odločitev o stavki začasno zamrznili. Bi si pa ob stavki marsikateri občaii le oddahnil. Policisti ne bi ustavljali, jemali vozniških dovoljenj, pisali kazni, lovili kršiteljev ... So pa navsezadnje delo policistov sposobni občani vzeti kar sami i» svoje roke. V to smo se prepričali. Red in mir ter varrwst so zagotovili z vaškimi stražami, ustavljanje in pregledovanje vozil pa jim tudi ni predstavljalo nikakršnih ovir. So zadnji dogodki policiste le prepričali, da srno državljani sposobni sami vzeti zakon v svoje roke in olajšano ugotovili, daje čas za vstajo? Ravnatelja bo imenoval minister v prejšnji številki smo poročali o za javnost zaprti seji občinskega sveta v Šmartnem ob Paki, ki je podajal mnenje k imenovanju ravnatelja tamkajšnje osnovne šole, v torek zvečer pa so o imenovanju razpravljali člani sveta zavoda. Po neuradnih podatkih so na torkovi večerni seji člani sveta javnega zavoda Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki za ravnatelja podprli Bojana Jurasa, sedanjega ravnatelja šole. Izid glasovanja je bil zelo tesen, Jurasa je podprlo šest, njegovo protikandidatko Tatjano Zafošnik Kan-duti pa pet članov sveta. Juras je dobil podporo tudi v učiteljskem zboru, medtem ko so člani občinskega sveta Šmartno na tajnem glasovanju za zaprtimi vrati v veldd večini, z 12 proti 2, podprli kandidaturo Kandutijeve. Dokončno bo ravnatelja imenoval oziroma podal soglasje minister za šolstvo Milan Zver. Čeprav so poslanci minuli mesec sprejeli spremenjen zakon o organizaciji m financiranju vzgoje in izobraževanja, ki uradno že velja, pa so v Šmartnem ob Paki ravnali še po «starem« zakonu, ker je bil razpis za mesto ravnatelja objavljen pred njegovimi spremembami. Spomnimo, da ena od sprememb končno soglasje ministra spreminja v navadno mnenje v fazi pred imenovanjem ravnatelja na zavodu. Spremembe govorijo tudi o sestavi članov sveta javnega zavoda. V svetih šol poslej velja enakomerna zastopanost predstavnikov ustanovitelja, učiteljev in staršev; po trije naj bi poslej sedeli v tem najvišjem organu šole. Kot že rečeno, so v Šmartnem ravnali še po starih določilih. US www.novitednik.com Stavka policistov dobra za narod? Zahteva po višji plači že leta 2004 - Nadzorovani iz minute v minuto -Stavka lahko traja nekaj ur ali več dni Policisti napovedujejo stavko. Razlog je neupoštevanje dogovora o umestitvi v višji plačilni razred. Policisti so pred dvema letoma na seji pogajalskih skupin javne in državne uprave skupaj s cariniki, pazniki, gasilci in vojaki podpisali skupni dogovor o mnestitvi v22. plačilni razred. Od tega pa so, na policistom nerazumljiv način, vsi razen njih, nato odstopili. Policisti vztrajajo naprej. Neto plača policijskega začetnika brez dodatkov znaša trenutno okoli 160 tisoč, tistega tik pred upokojitvijo pa okoli 220 üsoCakov. S plačo, s katero se sedaj uvrščajo v 19. plačilni razred, se policisti ne strinjajo. Ta, kot so prepričani, ni primerna glede na njihovo vedno bolj zahtevno in odgovorno delo. Njihova zahtevana plača, torej po 22. plačilnem razredu, še ni znana. Ne razumejo pa, zakaj so nato od podpisanega dogovora paenkrat odstopili vsi, ki so ga sredi maja leta 2004 podpisali. Ti so pripravljeni ostati v dosedanjem, 19. plačilnem razredu, zahtevam polidstovpo višji plači pa nasprotujejo, kar se policijskemu sindikatu zdi nerazumljivo. Vlada se je zato pred dnevi odločila ponuditi napredovanje v 20. plačilni razred vsem, s čimer se policijski sindikat Še vedno ne strinja in vztraja pri podpisanem ter grozi z najbolj skrajno obliko nestrinja-nja, s stavko. Branko Prah, predsednik policijskega sindikata Slovenije pravi, da jih pri njihovih zahtevah podpira več kot polovica zaposlenih v javnem sektorju združenih v Konfederaciji petih sindikatov. Pojasnjuje še, da bodo z vlado najprej začeU pogajanja glede dodatkov in zatem pogajanja glede umestitve v 22. plačilni razred. »Pri svojih zahtevah ne bomo popuščali, saj nas do skupnega cilja vodi sloga,« odločno pove. Onemogoča jih sam vrli policije »Delo^ 3 je ™dda,« vodja kako vodstvo policijske postaje in njihovi nadrejeni skušajo usmerjati policistovo delo od minute do minute in ga na ta način nadzorovati. To zmanjšuje kreati' samostojnost našeg, razlaga Mitja Tavča enega od celjskih policijskih okolišev in sindikalni predstavnik. Policisti so tako postali orodje v rokah vodstva, ki jim to predpisuje normo oziroma uresničuje strategijo, ki naj bi si jo zadali v samem vrhu policije. To pa ni edini problem, s katerim se policisti srečujejo. Žedalj ča-- Št. 98-15. Stanislav Veniger Mitja Tavčar sa opozarjajo na neprimerno opremljenost, kot sta obutev in rokavice ter ostale pomanjkljivosti. »Pripravljamo se na zahtevne naloge. Varujemo evro, pripravljamo se na schengensko mejo, naša oprema pa temu ni primerna,« pravi Tavčar. Na teren se odslej odpravljajo z dvema plačilnima nalogama več, »ki pomenita le še več administracije, ne pa večje varnosti na cesti.« Pohcisti se po besedah Tavčarja v prostem času izobražujejo, da bi se seznaniU s številnimi na novo sprejetimi pravilniki in znali pravilno izpolnjevati številne obrazce. »NajUžje je konec meseca narediti statistiko in nagraditi tistega, ki je največ prinesel v proračun,« pove. Meni pa, da policiste v večini k temu ne vzpodbuja denar, najbolj »marljivi« prejmejo približno od 7 do 10 tisočakov, pač pa zadovoljstvo ob tem, da ustrezajo in izpolnjujejo cilje ter dosegajo normo. Poleg premajhnega plačila za svoje delo se na delovnem mestu srečujejo še s šikaniranjem, etično spornim vedenjem nadrejenih do svojih podrejenih. Tavčar pa za nastale lazmeie iie kiivi komandirja policijske postaje ali njegovega pomočnika, pač pa je, kot pravi, krivce treba iskati v samem vrhu policijske piramide. »Nagrajeni niso le tisti na prometu« Stanislav Veniger, direktor PU Celje poudarja, da je glede delovnih nalogov treba ločiti vrsto dela, ki ga policisti opravljajo. »Normalno je, da dela ^edf varnosti cestnega prometa in opazovalno službo določa in usmerja starešina. V vsakem sistemu funkcijo vodenja, nadziranja in usmerjanja opravlja vodja.« Za primer navede varovanje državne meje, kjer se ne sme zgoditi, da bi ob interventnem dogodku bili policisti odsotni, ker so odšli na malico ali se ne ve, kje je kdo in kaj počne. Medtem ko je delo policistov krimi-nahstov in vodij okohšev december 2006 - lase polic ;eč admir drugačno in zato bolj kreativno. »Tudi sam zahtevam, da policist hitrost meri tam, kjer prihaja do nesreč in ne, da »nabija« ukrepe tam, kjer je kršitelje najlažje dobiti.« Veniger glede opreme prizna, da je ta dobra in slaba. Sodijo pa slovenski pohcisti med bolje opremljene. Je pa res, da se pri nakupu opreme izbere najcenejši ponudnik, ne da bi se prej preverilo, ali je oprema ustrezna ah ne. Prizna tudi, 5ti srečujejo s pre-strativnegadela. Imajo pa, kot Veniger še poudarja, mesečno določene ure namenjene izobraževanju, ki gredo v delovni čas. Se pa policisti, kot še pravi, delu hitro prilagajajo. »Na koncu meseca niso nagrajeni tisti, ki so prinesli največ denarja in delajo zgolj na prometu, pač pa vsi, ki so uspešni pri preiskovanju kaznivih dejanj, varnosti v cestnem prometu in.zagotavljanju javnega reda,« zatrjuje. Pravi tudi, da strategija dela v policiji obstaja že nekaj let in »vsi podatki kažejo, dajeta pravilno usmerjena.« Stavke ne komentira, ga je pa presenetila izjava, da bi to Izvedli na nezakonit način. Po njegovem bi lahko ta prinesla vrsto nejevolje med občani, medtem ko mora zagotavljanje varnosti ljudi potekati nemoteno. . »Vsakdo Vsak ima pravico stavkati Prah je prepričan, da bi se z opravičilom ministru za javno upravo Gregorju Virantu, ki ga je ta glede napovedi stavke zahteval, porušil celot sistem demokra •• - ' v tej družbi Ima pravico stavkati in tukaj policisti nismo izvzeti.« Kdaj bo stavka In če, je odvisno od nadaljnjih pogajanj in usklajevanj, pojasnjuje Prah. »Se pa strasti umirjajo In če bo tako naprej, besede stavka ne bomo uporabljali, Se bomo pa kljub temu pripravili na vse oblike sindikalnega boja.« V primeru stavke policisti z njo ne želijo zmanjševati ali ogrožati varnosti občanov, to bodo po zatrjevanju Praha zagotavljali v enaki meri kot doslej. «Če bomo v stavko primorani, lahko ta traja 12 ur ali celo nekaj dni,« pravi 1'avčar. »Ne želimo, da stavko čudjo ljudje, pač pa vlada,« še pojas' njuje. Kljub temu, da imajo policisti pravico stavkati, pa morajo, kot je to zapisano, zagotavljati varnost in red v državi. I-ahko pa stavka, po mnenju Praha, navsezadnje pomeni tudi dobro za narod. »Tako se bodo policisti vsaj enkrat izognili normiranju dela in v proračun ne bodo prinesli denarja in ljudi udarjali po žepu, kot se to dogaja sedaj,« pravi. MATEJA JAZBEC dogohki Nismo požrešni pacici! Lekarne grozijo z doplačili za zdravila - Vzajemna dolguje Celjskim lekarnam že 78 milijonov tolarjev Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica, dolguje Celjskim lekarnam že 78 milijonov tolarjev za zdravila na recept, ki so jih prejeli njeni zavarovanci. Na izredni seji sveta zavoda so zato opozorili, da ne bodo mogli več nabavljati potrebnih zalog zdravil, če jim Vzajeirma ne bo poravnavala stroškov za zdravila. Lekarne se sicer z Vzaiem-no že več kot pol leta neuspešno dogovaijajo o obsegu m ceni lekarniškega dela. ki je povezano s prostovoljnuiii za varovanji. »Usklajujemo se tudi glede števila podatkov, ki jih Vzajemna, d.v.z., potrebuje pri svojem poslovanju in za kontrolo izplačanih škod oziroma stroškov za zdravila za posameznega zavarovanca. Pri tem gre tudi za t.i. občutljive osebne podatke, na pri-mernazivizdanega zdravila,« pojasnjuje direktorica Celjskih lekarn lilijana Grosek. Na vprašanje, kakšne so posledice teh neuspešnih dogovarjanj med Vzajemno in Celjskimi lekarnami, pravi: >>V kolikor Vzajemna še naprej ne m IjaVzajemnavjavnostlkotpožre-lne,grdepacke.Vresnicipahoče od nas zelo veliko, dala pa bi kar najmanj. V lekarnah zahtevamo sama toliko, da lahko pokrijemo d» janske stroške in nič več.« bo poravnavala stroškov za zdravila, potem v lekarnah ne bomo mogli več nabavljati potrebnih zalog inzagotavljatine-motene oskrbe z zdravili. S tem je Vzajemna nekorektna v poslovanju in izpolnjevanju sklenjenih zavarovanj s svojimi zavarovanci, saj bodo le-ti zaradi neplačil Vzajemne morali DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 103 Televizijski in 74 radijskih programov AKCIJA JESEN znn& i iučITEV NA KRS - 9900,00 SIT / 41,32 EUR ^ Analogna kaBelsKa TV - 45 televizijskih In 21 radijskili programov PROMOCIJSKA PONUDBAI [ f^KUUČEK KRS INTERNET - 3900 SIT/16,27 EUKI Dodatne informacije; 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mail; infem©t@ceKabel,net )lektro ^ TU R N Š E K sami poravnatt doplačila za svoja zdravila.« Svet zavoda je sprejel sklep, da se vodstvo Celjskih lekarn še naprej dogovarja z Vzajemno. «Če do 15. januarja ne bo sklenjenega dogovora, potem bomo v Celjskih lekarnah prisiljeni zaračunavati doplačila za zdravila zavarovancem Vzajemne,« so zapisali v sporočilu za javnost. Za presojo za kon itost i A dogajanje v Celjskih lekarnah ni nekaj posebnega. Vzajemna in slovenske lekarne se namreč že nekaj časa neuspešno dogovaijajo o količini podatkov, ki naj bi jih lekarne posredovale zavarovalnici, in seveda o plačilu za to dodamo delo. Prejšnji teden naj bi dosegle dogovor, vendar lekarne ne sprejemajo le 0,75-odstot-ne provizije, saj imajo zaradi dodatnega dela bistveno več sttoškov. Tako je tudi v Celjskih lekarnah, kjer je Ulijana Grosek ocenila, da jih želijo izsiljevati. Poudarila je, da v lekarnah ne iščejo dobička, temveč želijo le pokriti stroške, kar so nenazadnje dolžni ustanoviteljem. V reševanje spora se je vključil minister za zdravje Andrej Bručan, ki je tudi izdal sklep, s katerim je vsem lekarnam naložil, da Vzajemni posredujejo 14 podatkov, ki naj bi bili potrebni za opravljanje zdravstvenih storitev na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Lekarniška zbornica je nato opozorila, da ta sklep nikakor ni rezultat dogovora ali kompromisa, kot sta v preteklih dneh v javnosti izjavljala minister Bručan in predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič. Kot je povedala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Andreja čufar »Vzajemna je s tem izsihla, da ji bodo morale lekarne pošilja ti tudi podatke, ki omogočaji racionalizacijo njenegaposlo-vanja, pri čemer so lahko kateri podatki celo podlaga za trženje drugih storitev. Zato smo omenjeni sklep ministrstva za zdravje posredovali pravnikom, ki so ugotovili, da je nezakonit. O tem smo že ob-vestiK vse članice Lekarniške zbornice Slovenije.« Grožnjo z zaračunavanjem izdanih zdravil je, tako lekarne, sprožila Vzaj em-na, ki je začela zavračati plačilo računov za že izdana zdravila na zdravniški recept To bi seveda ogrozilo poslovanje vseh lekarn, najbolj pa majhnih, ki med Lekarniška zbornica Slovenije je ob tem še opozorila, da je sklep v nasprotju s prejšnjimi navodili ministrstva, po katerih naj bi za potrebe poročila zavarovalnic zadoščalo pet podatkov in ne 14. Lekarne in lekarniška zbornica bodo zaradi po njihovem očitne nezakonitosti izdanega upravnega akta ministra vložile upravni spor pred Upravnim sodiščem RS. Ob tem bodo vložile tudi pobudo za oceno skladnosti sklepa 2 Ustavo RS pred ustavnim sodiščem. Minisü'stvo za zdravje seveda nasprotno trdi, da je sklep popolnoma v skladu z zakonodajo. Že doslej pa naj bi vse zahtevane podatke pošiljalo kar 60 odstotkov slovenskih lekarn. Med njimi ni Celjskih lekarn. MILENA B. POKUČ SPREMEMBA v 12. MESECIH* POZOR! 080 22 42 www.infond.si "Sprememba VEP v 12. mesecih glede no obrao^edajo na strait z ogasi, kt^o tam stanejo avtomobili, »jebi ga, pa dejmo še kaMno nagico pogledat, ki bi pasalavavto«, iki bi mu ga zavidali Dmov-^šek,3\to mogoče malo raary. medtem ko ga. Jankovic že ima. Čeprav je še dale« od tt stega, ^ voata .Brad Pitt in Angehna JoEe. In ko bo moj. sinaviiem Anžeja Dežana, Se-.■Senno, Sašo tendero. Medtem ko bo mali doma gledal Hanvja Potterja, žena NMK, a omislim še kakšno Nino Ose-nar aU Almo Brdžanovie m se ga nažrem kot France Prešeren in & bo tečna, prižgem TV^Ronaldinhojeiecar. FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM; 041/364-640 v/.i)k/.i:\an.ir; is i'uodaja imuoi kiimčmii si ro.iKV in i'(>i koSni<:(;a mai i;kiai,a •• . ■ •; . . " .;• . • npia,,.. stroji za St^ denarja_ostalo... so se lahko zabavati tudi z ... . ... ajugant e, ki sojo pripravile učiteljice OŠ Pod goro izSlovenskib Konjic, in igrice Čarovnik iz Oza, ki sojo zaigrali učenci OŠ Hudinja. ^g^S^e^SS? GOZDARSKI VITLI _ Mehansko ali eleMidravlično upravljanje üd3SI(N-80kN(3,5t-8l) "'"""ŠT" od6llo2Dt 'm:03/7I31410 Pogin prikoBektpotoria „,n.„„,,i alitraktona MOŽEN TUDI NAJEM CEPUKOV 10 CELJE IP Vrtoglavi proračun Prihodnje leto naj bi v občinski blagajni razpolagali s skoraj 83,5 milijona evrov Celjski mestni svetniki bodo čez teden dni v prvem branju obravnavali proračun za prihodnje leto, v katerem so snovalci predvideli kar 20 milijard tolarjev (skoraj 83,5 milijona evrov] prihodkov. Gre za kar 62 odstotkov (skoraj 8 milijard tolarjev) višji proračun kot letos. Skupni odhodld so naravnani na 19,7 milijarde tolarjev. Razliko med prihodki in odhodki naj hi namenili odplačilu kreditov. Pretežni del povečanja proračuna gre na račun pričakovanih investicijskih transferjev, namenjenih gradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki (Cero). 740 milijonov tolarjev več bo občinska bl^jna prejela na račun spremenjenega financiranja občin. Ostale višje pri- hodke naj bi dobili s povečanjem nadomestila za stavbna zemljišča, z davki in s taksami za obremenjevanje okolja, in tudi s prodajo občinskega premoženja. Tudi prihockije leto naj bi prodali za dobrih 4,5 milijarde tolaijev zemljišč in drugega nematerialnega premoženja. Odhodki iz občinske blagajne naj bi se povečali za 6,5 milijarde tolarjev na dobrih 27 milijonov evrov. Večina bo sla v gradnjo Cera. Načrtovalci predvidevajo proračunski presežek 248 milijonov tolarjev {milijon evrov), ki naj bi ga namenili odplačilu kreditov poslovnim bankam, zadolženost občine naj bi se tako prepolovila. V proračunu ni predvideno novo zadolževanje občine. BRST Aleš Vrečko. predsednikJožeZimšekinsekreUr Drago Kosaber Dobri v moto športiii Avto moto društvo Slander Celje je v torek zvečer s slavnostnim občnim zborom proslavilo 60-letnico društva. Avlo moto društvo, ki so ga v kasnejših letih poimenovali po Slavku Šlandru, je leta 1946 ustanovila skupina 55 eniuzijastov na področju motoristike. Pripravljali so veliko tekmovanj z motorji po mestnih ulicah. Začeh so vzgajati voznike, skrbeti za preventivo, ustanovili so avto šolo, vsa leta pa so imeli tudi dobre tekmovalce v moto športih. Tudi letos je tako, saj dosegajo dobre rezultate zlasti v gokartu, kjer imajo v enem od razredov tudi državnega prvaka. Ob jubileju so si zastavili tudi nove naloge, v prvi vrsti preventivne dejavnosti namenjene še posebej mladim voznikom, skrb za šport in za spoznavanje skrivnosti vame ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ I rednega delovnega časa po tel; 031 394 091 vožnje. »V društvu smo ponosni na tradicijo, prav tako ali še bolj pa na današnje članstvo. V društvu deluje okoli 10 tisoč članov, kar nas uvršča v slovenski vrh znotraj avto moto zveze,« pravi predsednik Jože Zimšek, Ob jubileju so podelili tudi več društvenih plaket in priznanj, posebna priznanja pa so namenili dolgoletnim članom Igorju Beletu, Alojzu Cobcu, Andreju Kamenš-ku, Marjanu Vengustu, pa tudi AMZS, Mestni občini Celje in Športni zvezi Celje. V zadnjih letih so povsem obnovili svoje prostore. »Želimo, da bi ohranili članstvo, da bi bili uspešni v preventivnih in izobraževalnih aktivnostih, predvsem pa pri športnih dejavnostih,« je ob slovesnosti, ki sojo zaključili s prijateljskim srečanjem, zaželel Jože Zimšek. BRST Picerija Puccini je urejena v slogu tipičnih italijanskih tavern. Picerija v mestu Na Glavnem trgu v Celju je družba Papica, d.o.o., v ponedeljek odprla picerijo Puccini. Uredili so jo v dolge mesece opuščenem lokalu, kjer je bilo nekoč priljubljeno gostišče Pod oboki, za njim pa restavraciji Puccini in Tartini. Picerijo Pucdni bi lahko opredelili kot italijansko restavracijo, saj ob množici v krušni peči pečenih pic ponujajo ši- rok izbor jedi s testeninami, solat in drugih italijanskih spe-cialitettervegetarijanskih menijev. Na jedilnem listu je kuhar Jože Likar med drugim zapisal, da je »kuhar pripravljen pripraviti jedi po želji gosta in ne da mora gost pojesti jed, pripravljeno po želji kuharja«. Lastnik družbe Papica Agim Zuka pravi, da je to njegov prvi poskus v gostinstvu, a ga ne skrbi pretirano, saj ima za sabo izkušeno osemčlansko ekipo. V piceriji ponujajo ob jedeh po naročilu tudi malice in kosila, medtem ko o uvedbi študentskih bonov za zdaj še ne razmišljajo. Picerija je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 10, do 23. ure, obisk prvih dni pa dokazuje, kako zelo smo v starem mestnem jedru Celja pogrešali podobno restavracijo. BS. foto: ALEKS ŠTERN Koncert za pet donacij Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, Rota-ract club Celje in L Gimnazija v Celju pripravljajo v torek ob 19. uri v Unionski dvorani Celjskega doma tradicionabii dobrodelni božično-novoletni koncert. Na letošnjem koncertu se bodo predstavili dijaki 1. Gimnazije v Celju, ki pod umetniškim vodstvom prof. Alenke Goršič ustvarjajo v Mešanem mladinskem pevskem zboru. V drugem delu se jim bo na odru pridružil tudi Mladinski orkester L Gimnazije v Celju, ki ga že deseto leto vodi proL Simon Dvoršak, sicer tudi asistent glavnega dirigenta Slovenske filharmonije. Na sporedu bo Holbechova Missa Roma, ko se bosta zboru pridružila mdi solista, vokalista Tanja Ravljen in Anžej Dežan, v drugem delu koncerta pa bodo poslušalci prisluhnili zimzelenim božičnim skladbam slovenskih in tujih skladateljev. Mladi glasbeniki bodo prireditvi pridali tudi humanitarno noto in izkupiček koncerta namenili petim donacijam - Mestnemu kinu Metropol za oi^nizadjo brezplačne kinopredsta-ve za otroke, celjskemu Zavodu Vir, ki deluje na področju preprečevanja odvisnosti in relia-bilitacije uporabnikov drog. Varni hiši Celje, Zavetišču za živali Zonzani in mlademu atletu invalidu Henriku Planku iz Šentjurja. BS Kakšen je pasji lepotec? Odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje smo v Celju dobili minulo nedeljo na jubilejni, deseti državni razstavi psovvseh pasem, poimenovani Winter Winner. Minula razstava, ki je prvič potekala prav v Celju, je bila največja državna razstava psov v zgodovini samostojne'Slovenije. Razstavljenih je bilo skoraj 800 psov iz 14 držav. In kateri so letošnji »lepotni« zmagovalci? Kot se za lepotna tekmovanja spodobi, je zmagal nežnejši spol. Nemška ovčarka Nanny Zlatolična je lastniku Alešu Špendalu priborila prvo mesto, z drugim se je moral zadovoljiti labradorec lastnice Mojce Čeplak, tretje mesto pa je pripadlo yorkshirskemu terierju iz sosednje Italije. RP NOVI «BI» BRASLOVČEI ŠOŠTAHJ | VELENJE I TftBOB | 11 Zapleti v občinskih svetili Kar v dveh občinah na Celjskem se po lokalnih volitvah ukvarjajo z različnimi težavami. V Braslovčah so problem preferenčni glasovi, v Šoštanju pa mandata ne želi sprejeti Marija Va-čovnik. V občinskem svetu občine Braslovče vre že od drugega kroga lokalnih volitev. Pred dnevi so Janko Perger, predsednik NSi, in Jože Rožič, svetnik in član NSi, ter Franc Rančigaj, predsednik neodvisne liste, na upravno sodišče vložili tožbo, saj so prepričani v nepravilno prešteva- SIIKOPIESKARSTVO IN P0U6ANJE PODOV IZPUSTIČNIHlIftS INPARKRA nje preferenčnih glasov v tretji volilni enoti. Zaradi tega je bil Rožič celo pripravljen umakniti svetniški mandat, vendar bi morali potem izpeljati nadomestne volitve v omenjeni volilni enoti, saj od njegovega imenovanja še ni preteklo šest mesecev. Rožič seje nato odločil drugače, torej še naprej ostaja svetnik, vendar pa skupaj z drugima dvema vlagateljema čaka na razsodbo sodišča. Izvoljena svetnica z Liste Vikija Dreva v občini Šoštanj Marija Vačovnik je še pred konstitutivno sejo občinsko volilno komisijo obvestila, da »zaradi spremenjenih okoliščin« ne sprejme mandata. Na prvi seji novoizvoljene^ sveta so po dolgi razpravi, prepleteni z vprašanji, zakaj se je Vačovnikova sploh odločila za kandidaturo, potrdili mandate le 19 svetnikom. Glede na določila proporcionalnega sistema so napovedovali, da naj bi mandat Va-čovnikove prevzel naslednji na Usti Vikija Dreva, Bojan Kugonič. Vendar pa je v gradivu za ponedeljkovo sejo šo-štanjskega občinskega sveta podana obrazložitev Republiške volilne komisije, ki pravi, da Vačovnikova mora sprejeti mandat, šele potem pa se lahko odloči o nadaljnjih korakih. Tudi zato bodo v ponedeljek šoštanjski svetniid potrjevali mandat Va-čovnikovi. MJ, US Jubilej svetovalnega središča z regijskim posvetom z naslovom Skupaj v prihodnost: partnerstvo včeraj, danes, jutri, so v žalski ljudski univerzi v ponedeljek proslavili peto obletnico delovanja Svetovalnega središča Žalec. Na celodnevnem posvetu je več predavateljev predstavilo dokumente s področja razvoja človeških virov, predvsem v luči prihodnje evropske finančne perspektive. Veli- ko pozornosti so namenili tudi partnerskemu povezovanju in sodelovanju, ki postaja pomembni dejavnik v izobraževanju odraslih v Savinjski regiji. Na posvetu so sodelovali predstavniki različnih organizacije in institucije, ki se na kakršenkoli način srečujejo z izobraževanjem odraslih in razvojem človeških virov v regiji. US V Taboru Odkritosrčna lažnivka Gledališka družina Teloh Kulturno prosvetnega društva Tabor je v soboto pred domačim občinstvom v dvorani Doma krajanov v Taboru premierno uprizorila komedijo Odkritosrčna lažnivka avtorja Marcela Acharda. Komedijo je režirala Jožica Ocvirk, na preiskovalnem sodišču pa so lagali, se zapletali, tajili in odkrivali Ksenija Kovče, Peter Bo- kal, Tea Goropevšek, Jože Zupančič, Gorazd Kovče, Tatjana Bojinovič, Žiga Laznikin Grega Kovče. Na premiero so se po besedah režiserke Ocvirkove pripravljali dobra dva meseca. Imeli so petnajst individualnih in dvajset skupnih vaj. Prvo gostovanje bo v soboto, 16. decembra, v Galiciji, drugo leto pa imajo v načrtu še šestnajst gostovanj. TT - St. 98-15. Trije najboljši študenti velenjske višje: Diploma kot zmaga v ponedeljek so v Velenju že devetič slovesno po- Višje strokovne šole Velenje, ob tem obeležili 10-let-nico delovanja šole, ravnatelj Milan Meža pa je prejel tudi posebno priznanje župana Srečka Meha. Višjo strokovno šolo, ki sodi v sklop Šolskega centra Velenje, obiskuje 840 rednih in izrednih študentov. Višješolski programi strokovnega izobraževanja trajajo dve leti in so razdeljeni na teoretični ter praktični del. Prva generacija študentov je opravljala praktično izobraževanje pretežno vsavinjsko-šaleških in koroških podjetjih, kasneje pa se je krog podjetij razširil. Teoretični del izobraževalnega procesa se izvaja v predavalnicah in laboratorijih Šolskega centra Velenje ter MIC-a. Število programov Še vedno narašča; trenutno ^ se lahko študentje vpišejo redno ali izredno v programe elektronika, rudarstvo in geotehnologija, informatika in mehatronika, izredno pa še v prodam komunala. »Pogoj za uspešno delovanje šole so tudi vedno nove generacije študentov, še posebej tistih, ki se jim uspe spo- pasti in premagati vse izzive študija ter doseči končni cilj. Uspeh je sestavljen iz niza vsakdanjih zmag in diploma je prav gotovo ena pomembnejših zmag v posameznikovem življenju,« je bilo slišati na ponedeljkovi prireditvi, ko so podelili diplome 84 diplomantom programov elektronike, rudarstva in geo-tehnologije, informatike in prvima dvema diplomantoma komunale, najuspešnejšim trem študentom (Ibma-žu Pinterju, Boštjanu Go-rišku in Andreju Prevalni-ku) pa ravnateljevo pohvalo. US Postavili so jiii na ogled Savinjsko društvo gojite-Ijev malih živali Občine Žalec je organiziralo že šesto razstavo malih živali. Obiskovalci so si lahko ogledali preko 250 živali različnih pasem. Od tega je bUo največ golobov, kuncev in perutnine, ki se tudi ocenjujejo, manjkalo pa ni raznih ptic, hrčkov, belih miši, puščavskih skakačev, morsldh prašičkov in drugih hišnih ljubljenčkov. Razstava je bila prikaz večletnega dela članov društva, v katerem je preko 30 rejcev malih živali. Tokrat so bili nagrajeni Zlatko Stropnik, Dušan Žnidaršič in Jože Pirš. ON Jože Pire s svojim pnrakom razstave med golobi INA KRATKO Ledena dežela v Velenju VELENJE - Titov trg se bo danes spremenil v Ledeno deželo. Vse do 30. decembra bodo omogočali brezplačno drsanje na 200 kvadratnih metrov velikem drsališču. Na dveh odrih bodo pripravljali številne glasbene, plesne in lutkovne nastope, postavili bodo zabavišče za mlade, najmlajše pa povabili k ustvarjanju v prazničnih delavnicah. Drsa-december 2006 - lišče bo odprlo med 10, in 22, uro, program in animacije za otroke pa se bodo med tednom začenjale ob 16. uri, ob sobotah pa ob 10. uri. V Ledeno deželo je že včeraj prispel dedek Mraz, danes pa bodo na Titovem trgu pripravili 4. Praznični sejem, več glasbenih in lutkovnih predstav, ob 18. uri pa se bo na otvoritvenem koncertu predstavila skupina Mambo Kings. lili liDii Otroci v Sedražu so se zelo potnidili pri pripravi bazarja. Utnneli s prazničnega bazaija v Rimskih Toplicah Tlakovane nove poti do sočloveka Praznično, z lepimi željami in humanostjo prepleteno decembrsko razpoloženje se je naselilo tudi v šolske klopi. Učenci OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic in podružničnih šol so to šolsko leto pridno ustvarjali, izdelovali okraske in voščilnice ter v teh dneh pripravili tradicionalni decembrski bazar. Poimenovali so ga Pot do sočloveka. Z izkupičkom od prodanih umetnin, zbrali so približno 280 tisočakov, bodo polepšali šolske dni sebi in svojim sošolcem. »Z denarjem bomo omogočili, da se bodo dejavno- sti iz razširjenega programa šole lahko udeležili vsi učenci, tudi tisti, ki prihajajo iz materialno šibkejših družin,« je zadovoljna ravnateljica Manica Skok. Sicer pa namen bazarja ni bil samo zbrati čim višji znesek denarja, temveč predvsem razvijati medčloveške odnose. Tudi to jim je odlično uspelo. Seveda so učencem iz Rimskih Toplic in podružničnih OŠ pri pripravi bazarja pomagali tudi njihovi starši, učitelji in drugi šolski delavci ter društva in podjetja v kraju, za kar so jim otroci izjemno hvaležni. Na bazarskih ulicah in snežnem trgu, kot so za en dan poimenovali šol- sko jedilnico in avlo, so se tako ob novoletnih okraskih in voščilnicah ponujale tudi domače dobrote, cvetlični aranžmaji ter številni drugi izdelki, ob katerih se je trlo obiskovalcev. Nič manj praznično ni bilo v soboto v Sedražu, saj so tudi tamkajšnji otroci ob pomoči KS, staršev, članov kulturnega društva in KO Rdečega križa pripravili bazar. Z zbranimi sredstvi bodo kupili didaktični material in igrače za tamkajšnjo šolo in vrtec. BOJANA AVGUŠTINČIČ, ioto: MOJCA MAROT cone zaključen Druženje ob jaslicah Občina Šentjur je skupäij z Razvöjno agencijo Kozjansko uspela pridobiti evropska sredstva za projekt širitve industrijske cone. Občina se je v okviru razpisa Phare 2003 - Ekonomska in socialna koh^ija: Razvoj poslovnih con uspešno prijavila za pridobitev evropskih sredstev, ^tem so izdelali vso potrebno projektno, ter .gradbe- no dokumentecijo za nadaljnje opremljanje Industrijske 'cone Šentjur-jug in izdelali tudi;^idalni načrt za to območje. Za prvo fazo izgradnje komunalne opeme so že pridobili gradbeno tjovoljenje, s tem pa tudi inožnost kandidiranja na razpisih za izvedbo komunalnega opremljanja cone. PM Z Novičkarjem do boljše obveščenosti Kot kaže, bodo Laščani prihodnje leto dobili svoj časopis oziroma javno glasilo, ki naj bi ga enkrat na dva meseca izdajala Občina Laško. Odlok o tem bo laški občinski svet prvič obravnaval v sredo. Občina Laško je od leta 1999 enkrat letno že izdajala Laški zbornik oziroma Bilten občine. Ker pa si v. občinski upravi z novim županom Francem Zdolškom na čelu želijo, da bi bili občani redno in bolj temeljito obveščeni o delu občine, krajevnih skupnostih, javnih zavodov, podjetij, društev in drugih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, so se odločili, da občinskemu svetu predlagajo ustanovitev glasila Novič- kar. »Izdajanje javnega občinskega glasila ima v laški občini veliko težo tudi zaradi njene velike površine, ki otežuje komunikacijske povezave med vasmi, zaselki in mestom Laško. S podobno oviro se pri komunikaciji z občani srečujemo tudi v občinski upravi in tudi druge osebe, ki delajo v javnem interesu, zato je brezplačno prejemanje javnega občinskega glasila v vsako gospodinjstvo logična pomoč pri izboljšanju komunikacijskih povezav. Občinsko glasilo je v številnih občinah nekaj povsem običajnega in eden izmed najboljših načinov obveščanja občanov,« namero o ustanovitvi Novičkarja utemeljuje župan Franc Zdolšek. Glasilo bi izhajalo v tiskani in elektronski obliki, pri čemer bi bilo dostopno na uradni spletni strani Občine Laško. Prispevke bi praviloma pisah zaposleni v občinski upravi, javnih zavodih, podjetjih in skladih, katerih ustanoviteljica je Občina Laško, ter člani svetov KS i društe\ /oje članke prispevali brezplačno. V Novičkarju naj bi se našel tudi prostor za oglaševanje, s čimer bi zagotovili del sredstev za financiranje glasila. V sredo bodo na seji laškega občinskega sveta med drugim obravnavah tudi predlog proračuna za prihod-nje leto in predlog uskladitve cene programov vrtca. BOJANA AVGUŠTINČIČ Društvo Vedež Šentjur je na Zgornjem trgu letos postavilo jaslice, načrtujejo pa tudi več aktivnosti, prireditev in druženja ob njih. Jaslice so že postavljene, z dodatnimi prireditvami pa želijo obuditi spomin na tradicijo, povezano z adventnim in božičnim Časom. V pripravo jaslic so se vključili številni člani društva, za tehnično postavitev in koordinacijo ob tem skrbi Bojan Tacer, za programski del pa Zdenka Jagodič. Uradno otvoritev društvo pod kostanji na Zgornjem trgu pripravlja že nocoj ob 18. uri, ko bo mogoče spremljati kulturni in glasbeni program, na ogled bo razstava del likovnih ustvarjalcev Šentjurja ter razstava zgodovinsko zanimivih pripomočkov za kuho s slovenskega podeželja, ki so jo naslovili Kuhinja slovenskih babic. Program bodo popestrili šentjurski osnovnošolci, učenci glasbene šole, mešani pevski zbor z Zgornjega trga in pevska skupina iz Dobrine. Prireditve se bodo ob jaslicah vrstile še v prihajajoče leto, vse pa se bodo začele ob 17- uri. Prihodnji petek, 22. decembra, tako pripravljajo Večer domače pesmi z literarnimi pesmimi in ^asbo z Milico Kramperšek iz Dobrine, teden kasneje bo delavnica ročnih spretnosti in slikanja pod vodstvom sli- karja Dragana Podovaca, vle-tu 2007 pa bo 5. januarja na vrsti večer klasičnih pekarskih dobrot, v katerem bodo obeležihdan svetih treh kraljev, ter se pod vodstvom Mi- lice Kramperšek spomnili na veščine mater in babic. 12. januarja pa bodo druženje ob jaslicah zaključili z izborom naj izdelkov, ki jih bodo tudi nagradili. PM KOZJE I "OGMECJ 13 Od kruha do voska v zavodu Kozjanski park 8o poskrbeli za pestro decembrsko praznično vzdušje. Od začetka prejšnjega tedna se vrstijo ustvarjalne božično-novoletne delavnice, odprli so tudi razstavo Božične sladkosti naših babic. Na razstavi v Slovensko-bavarski hiši v Podsredl so predstavili recepte peciv, ki na nekdanji praznični mizi niso smela manjkati ter med prazniki še zadišijo. Med njimi so orehova potica, va-nilijevi rogljički, sadni kruh in medenjaki, razstavih so tudi stare predmete za peko peciva. Posebno pozornost so namenili božičnemu kruhu, ki naj bi v nekdanjih domačijah s svojo čudežno močjo varoval pred ognjem in boleznijo. Tako je moral nekoč božični kruh ostati na mizi pokrit z belim prtom vse tri »božiče«, to je na sveti večer, na silvestrovo ter pred svetimi tremi kralji. Iz božičnega kruha so ponekod naslajale prave umetnine, celo kot jaslice. Razstavo so pripravili v sodelovanju z družino Robek iz Crešnjevca in Društvom kmetic Ajda, ki je pripravilo peciva. Podobno decembrsko vzdušje je v Slovensko-bavar-ski hiši med božično-novolet-nimi ustvarjalnimi delavnicami, ki se vrstijo od začetka meseca ter so namenjene tako osnovnošolcem kot odra- okraske. slim. Tako so izdelovali ad-vemne venčke ter okraske iz voska, včeraj pa še voščilnice, V okviru teh delavnic so v nedeljo pripravili še posebno delavnico za ouroke, ki so ob koncih tedna v varni hiši na Podsradi, kjer so med drugim izdelovali voščene Pilštanju. Tako so z osmimi otroki ustvarjali papirne okraske ter s pomoto servietne tehnike izdelovali slike. Manjkal ru niti Miklavž, ki je otroke seveda obdaril. BRANE JERANKO Rojeva se industrijska cona v Rogatcu se pripravljajo na gradnjo več kot tri hektarje velike industrijske cone P 3, ki bo tik ob državni meji. Gre za slovensko ozemlje nasproti velike hrvaške tovarne Vetropack na hrvaški strani (ki je v švicarski lasti), obe industrijski coni pa bo ločevala le reka Sotla, ki bolj spominja na potok. V preteklih letih so načrtovali, da bi bilo po dogovoru z Občino Rogatec na tem območju Rogatca veliko nadomestno Vetropackovo skladišče. To je še iz časa Jugoslavije na slovenski strani, na dmgem koncu Rogatca, zato so ga v Vetropacku želeli bližje. Nazadnje je prišlo do tega, da so našli lokacijo za skladiščenje kar na hrvaški strani. Tako zdaj z več kot tremi hektarji zemljišč razpolaga Občina Rogatec, ki bo tam uredila Industrijsko cono P 3. Zaradi poplavljanja morajo zgraditi suhi vodni zadrževalnik, v velikosti 1,5 hektarja, za kar je občina gradbeno dovoljenje že pridobila. Občini pri 70 milijonov tolarjev vredni naložbi v zadrževalnik pomaga država. Za samo cono so bih v preteklih dneh izdelani projekti za komunalno ureditev, občina pa zanjo pričakuje gradbeno dovoljenje v prihodnjih tednih. Letos je delno uredila dovozno cesto ter ureja železniški prehod. V bližnji prihodnosti namerava na razpisu kandidirati še za denar za komunalno ureditev cone, z nasipi ter različnimi komunalnimi priključki. V občinski upravi omenjajo, da bo stala zgolj komunalna ureditev cone pol milijarde tolarjev. K nadaljnji ureditvi cone bo Občina Rogatec skušala pridobiti soinvestitorje, pri čemer prvi pogovori že potekajo. Industrijska cona naj bi predvidoma zaživela v letu 2008. BRANE JERANKO Slovo tretje tovarne v Kozjem, kjer so v zadnjem obdobju zaprli večji tovarni Mont in Dekor, je moralo v preteklih dneh v stečaj še podjetje Estet, ki je del nekdanjega steklarskega sistema iz Rogaške Slatine. V občinski stavbi so novico o stečaju Izvedeli v ponedeljek, zato se je že zvečer sestal občinski odbor za gospodarstvo in razvoj. »Agonija v zvezi z nezaposlenostjo v občini Kozje se torej nadaljuje, čeprav smo za položaj v Estetu vedeÜ in ga pričakovali,« je po izredni seji povedal župan Andrej Koc-man, Vobčinski stavbi so novico o stečaju izvedeli od občanov, saj jih lastniki o tem niso obvestili. »Razmere za zaposlovanje so zelo hude, zato nam seveda ni vseeno, ker smo izgubili Še 46 delovnih wwifir.raciiocelje.coiit mest, kolikor je bilo v Estetu nazadnje zaposlenih. Slišali smo, da naj bi se Estet po stečaju znova postavil na noge ter začel proizvodnjo s 30 zaposlenimi. Upamo, da bo res tako,« je dodal župan. Zbrani na izredni se)i so menili, da je za oživitev gospodarstva v osrčju Kozian-skega nujno poiskaü nove m tudi trajne rešitve, pn čemer naj bi konkretne predloge pripravili do redne seje občm-_a sveta. Občina Kozje med drugim pripravlja na širšem območju, kjer je tudi podjetje Estet, večjo obrtno poslovno cono. BRANE JERANKO skozi veliko okno... Sreča je strašno muhasta reč, Na trenutke je iman» v.izBbiJju, da ne vemo, kam z . njo, spet dri^iö kaže hrbet tako dolgo, da nas že preplavi obirp. Pa vendarle se kda; rjaamehne v tolikšni meri, da t® kar težko vefjetf. Med mesta, v katerih srčno upamo na pomežik sreče, spada tudi Casaio Faraon Celje, kjer izbrane srečneže čakajo bogate nagrade. In v.ponedeliek. t1. decembra, je sreča v Casinoju Faraon v Celju- swja vrata odprta na široko. Na ta dan so namreč izplačali dosJej najviš]! dobitek v obdobju delovanja igralnega salona Casino Faraon. Dobitek . je bil »težak« kar 6,9 milijona tolarjev. Katere sanje bodo s pomočp tega dobitka postale resničnost-i)(smo uspeli izvedeti, je pa tovrsten dogodek dokaz, da upanje ni zaman in da se sme ter mora verjeti v sanje. Kajti :le z močnim tipanjem lahko sanje postanejo resničnost. Vsakčak0mupa/M se ta s svojo čarobno paličico tudi dotakne. 14 _WOJNIK_J SLJCOI^^ Jtsllti Letos je Turistično društvo Vojrrili iziloloinbilojno razglorlnico, ira liatsri so n letošoje večjo pritlobitva Irraja. Vsako leto nova razglednica Iztekajoče leto pomeni za člane in sodelavce "mristič-nega društva Vojnik svojevrsten mejnik. Za njimi je namreč 50 let vzponov in padcev, nepozabnih prireditev, razstav, ocenjevanj... »Kraj se iz leta v leto toliko spremeni, da moramo vsako leto natisniti nove razglednice,« v šali pove dolgoletni predsednik TD-ja Jože Tanšek, »tudi letošnje ni bilo izjema.« Zadnjaleta sicer društvo na plečili nima več toliko razstav in prireditev kot nekoč, saj je v kraju sedaj veliko različnih društev, ki tematsko vezane razstave in ostale dogodke vključijo v svoje letne progra- me, se pa kljub temu TD vanje rado vključuje. »Pred leti, sploh pred 50, pa je bila že ustanovitev društva velik podvig,« poudarja Jože Tanšek. Takrat so ljudje morali bolj kot za urejeno okolje skrbeti za lačne želodce, kljub temu pa so bili Vojničani med prvimi v re^ji, ki so ustanovili svoje turistično društvo. Vse do osamosvojitve Slovenije je društvo tako fizično kot finančno skrbelo za čiščenje ulic, urejanje nasadov. »Ze četrt stoletja tudi ocenjujemo okolje v treh različnih kategorijah,« pravi Tanšek. Iz leta v leto ima komisija, ki gospodinjstva, obrtniška poslopja ter objekte Ob svojem jubileju TD v nedeljo ob 17. uri v Kulturnem domu v Vojniku pripravlja svečan božično-no-voletni koncert, na katerem bo nastopal priznani Slovenski oktet. družbene dejavnosti ocenjuje kar trikrat letno, težje delo, Na nedeljski prireditvi v čast SO-letnice društva, bo priznanja prejelo 27 gospodinjstev, trije pa bodo prejeli še posebna priznanja. Člani TD-ja pa bodo za svoje dolgoletno delo še posebej pohvaljeni, za kar bodo poskrbeli predstavniki Turistične zveze Slovenije. RP Končno prestavili tudi pošto Od sobote enota Pošte v Vojniku deluje na novi lokaciji v novem poslovno-trgov-skem" objektu. Prostorov sta se razveselila tako vodstvo pošte v Celju kot občina Vojnik. Stara lokacija pošte tik ob Celjski cesti je bila na zelo nevarnem odseku, hkrati pa je bila težko dostopna tistim, ki imajo ovire pri gibanju. Problem stare lokacije je bila tudi teäca oskrba pošle z vrednostnimi papirji, saj je bil dostop za stavbo, v kateri je bila pošta, lahka tarča roparjev, pri dostopu s ceste pa so pri vsaki oskrbi pošte ovirali promet. Obratovalni čas pošle v Vojniku bo tudi na novi lokaciji enak. RP Očetova proza, materina poezija že 62. literarni večer v Skomarski hiši v vasi Sko-marje nad Zrečami to soboto bo posvečen 100-letnici rojstva Antona Jelena - Klem-šeta, kmeta sadjarja in dre-vesničarja ter poljudnega in strokovnega pisca iz Šentilja pri Velenju. Anton Jelen (Klemšetov Tonček) je začel pisati strokovne in poljudne prispevke že v času, ko je končal Kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju in nato še vinarsko-sad-jarsko šolo v Mariboru. Poročil se je z mlado pesnico Marijo Brenčič, ki je že lela 1937 izdala svojo prvo pesniško zhirko. Na kmetiji sta se ukvarjala predvsem s sadjarstvom, z drevesnico in vrtnicami. Rodila se jima je devet otrok. Anton Jelen pa ni pisal samo strokovnih člankov. Kmalu po 2. svetovni vojni je napisal dve priložnostni igri: Strah v Kožlju in Elektriko hočemo, veliko let kasneje pa knjigo Moj križev pol (izšla jeleta 2001). Ko je začel pisati to knjigo, je bilo za njegovo ženo že več knjig, poezije in proze, s pisanjem pa so se ukvarjali tudi nekateri njuni otroci. »Mama in otroci imate svoje knjige, tudi jaz bi jo imel,« si je zaželel in željo tudi uresničil. Hči Marija in sin Blaž bosta v Skomarski hiši na prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, predstavila očetovo domoljubno prozo in poezijo svoje mame Marije Jelen Brenčič. Za pevsko obogatitev večera bo poskrbel kvartet Avra s Polzele, v katerem prepevala tudi vnukinja in vnuk Antona Jelena. MBP Kmalu čas za vselitev Dobrna je v teh dneh skoraj pravo gradbišče. Tik pred zaključkom so dela na območju zazidalnega načrta centra Dobrne, ki vključuje gradnjo treh poslovno-stano-vanjskih objektov. Z deli so začeli marca letos, končana pa naj bi bila v začetku prihodnjega leta. V novih objektih bo poleg 63 novih stanovanj (od tega jih je pet financirala občina, 11 Stanovanjski sklad Rb, ostala bo velenj- ski Vegrad ponudil na trg) tudi Mercatorje-va trgovina ter več poslovnih prostorov. Trgovina naj bi z obratovanjem začela spomladi, stanovanja pa bodo vseljiva že v sredini januarja. Poleg zaključnih obrtniških del v objektih se na Dobrni intenzivno izvaja celotna komunalna ureditev centra, ki vključuje tudi izgradnjo parkirišč ter protipoplavno zaščito. RP Aktualna gradbišča v občini so si pred kratkim ogledali tudi ahninNki Kvrtniki. Žur za garderobne omarice Osnovna šola Pod goro v Sbve&skih Konjicah je tudi I^os pripravila tradicionalni Žur pod goro. Bogat feulturni program, v katerem se. bodo poleg učencev šole predstavili številni glasbeni gostje, se bo danes, v petek, v tonjiški Športni dvorani začel db 17. uri. Pred dvorano .bodo obiskovalci lahko kupili različne izdelke, ki so jih naredili učenci. Žjrana sredstva bodo namerali za nakup garderobnih omaric; MBP Slovo od zborovodkinje v kulturnem domu v Zrečah bo v nedeljo ob 16. uri poslovilni koncert, ki so ga naslovili A pesem ostane. Mladinski in mlajši mladinski pevski zbor Osnovne šole Zreče in nekdanji člani teh zborov se bodo s pesmijo poslovili od svoje zborovodkinje Darinke Ivačič, ki ob izteku leta zapušča šolske pevske zbore. Predstavilo se bo preko 150 mladih pevcev in inštrumentalistov, sodelovala pa bo tudi vokalna skupina Dust. MBP Dan božičnih zvezd Vrtnarstvo Krašovec pri Vojniku kot uvod v božično-novoletne praznike jutri pripravlja družabno prireditev Dan božičnih zvezd. Prireditev, ki bo letos drugič zapovrstjo, je že druga v nizu tradicionalnih prireditev Vrtnarstva Krašovec. To vsako leto pripravi tudi odmevno Bučarijado (prihodnja bo že deseta po vrsti), za popestritev prihajajočih praznikov pa so se odločili še za Dan božičnih zvezd. Po zagotovilih Mirka Krašovca jutri zvezd, čeprav bodo vsakemu obiskovalcu podarili eno, ne bo zmanjkalo. »Imamo jih kolikor hočete, pa tudi za okrepčilo smo po skrbeh,« obljublja Krašovec. RP DiK^Mnlk Novi Hyundai getz in veseli nagradni izfet za naročnika Novega tednika! St. 98-15. ile«iiiber 2006 KULTURA Od pergamenta do e-zapisa Abraham celjskega arhiva - Na pet razpisov se ni odzval niti en kandidat 13. decembra pred pol stoletja so ustanovili Zgodovinski arhiv v Celju, ki je uradno začel delovati 10. aprila 1957. Ob jubileju so v celjskem arhivu odprli razsUvo Od pergamenta do e-zapisa, s katero so obiskovalce seznanili z dosedanjim delom varhivu. Jubilej pa so proslavili tudi s slavnostno prireditvijo v Narodnem domu. Arhivska dejavnost v Celju ima daljšo tradicijo kot sama ustanova. Že pred dvesto leti je začel arhivalije zbirati Štajerski deželni arhiv. Kot začetek arhivske dejavnosti pa velja leto 1882, ko so v Celju ustanovih Muzejsko društvo, v okviru katerega je začel delovati Mestni muzej. Druga svetovna vojna in l^tastrofaln va leta 1954 sta že ; četemu arhivskemu gradivu povzročili Še dodatno škodo. Z reševanjem poplavljenega gradiva je začel profesor Janko Orožen, ki je bil po ustanovitvi arhiva tudi imenovan za njegovega upravnika. Šele jeseni leta arhiv dobil svoje pr-V Vodnikovi uü-i, dve leti kasneje pa začasne prostore v pritličju Prot-hasijevega dvorca, v katerih je ostal skoraj 40 iet. Prostorska stiska pa je bila le apopla-tako na- delo celjskega arhiva je predstavljeno tudi na razstavi Od pergamenta do e-zapisa. 1961 j( ve prosto a od težav, je arhiv soočal v setih letih. Tu st lika finančna s ti manjkanje kadra desetih letih je tako daleč, da se eh petde- »V sedem-irišlo celo na pet ob- javljenih razpisov za delovno mesto ni prijavil niti en kandidat. Kar dovolj zgovorno dokazuje, da ljudje niso imeli interesa, da bi se zaposlili v arhivu, predvsem zaradi slabih plač in slabih delovnih pogojev,« je dejala avtorica razstave Sonja Jazbec. Kljub težavam je arhiv ob 25-letnici delovanja pripravil svojo prvo lastno razstavo s katalogom, ki velja za prvo natisnjeno publikacijo arhiva, V devetdesetih letih je bilo ogromno narejenega na strokovni obdela- Santonino v Savinjski poicrajini Izobraževalni program Televizije Slovenija in Mestna občina Celje pripravljata danes ob 20. uri v dvorani Malega Uniona v Celjskem domu pr igrai •nega fU- i Santonino v Savinjski pokrajini. Gre za poskus igrano-do-kumentarnega filma, kot pravijo avtorji, nekakšen srednjeveški kulinarični »road movie«. Film predstavi pot cerkvene druščine, kakor jo je v popotnem dnevniku zapisal Paolo Santonino, notar takratnega oglejskega patriarha. Po- tovanje je bilo namenjeno predvsem oceni škode po turških vpadih in preverjanju discipline po farah Savinjske pokrajine. Radovedni Santonino, sicer prototip zgodnjega renesančnega izobraženca, pa se veseli predvsem mnogih pojedin in veseljačenj, ki so jih bili deležni na poti. Scenarij za füm sta pripravila Primož Meško in Tatjana Markošek, režiser filma je Primož Meško. Film bo premierno prikazan v sporedu slovenske televizije v ponedeljek. BS vi arhivskih fondov, več pro-štora so namenjali tudi znan stveno-raziskovalne mu delu. Zadnjih pet le tenzivno posvečajo p ki dejavnosti. Vsako leto pripravijo eno ali dve razstavi s katalogom. Že vrsto let evidentirajo tudi arhivsko gradivo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu... V celjskem arhivu, ki ima danes svoje prostore na Teharski cesti 1, hranijo okoli 6,200 tekočih metrov arhivskega gradiva. Arhiv svojo dejavnost opravlja na območ- Pred vesoljnim potopom Člani Harlekina - društva za umetnost plesa bodo v ponedeljek ob 18. uri na praznični oder Narodnega doma zapluli z Noe-tovo barko. Ste že kdaj pomislili, kaj bi vzeli seboj na ladjo, če bi se znašli na Noetovem mestu? Ana Vovk Pezdir je kot avtorica koncepta predstave isto vprašanje zastavila svojim učenkam in učencem in glede na njihove odgovore ustvarila koreografije za predstavo Noe-tova barka. »Odgovori otrok in mladostnikov so v razponu od konkretnega do simbolnega, prispodobe, želje, od trenutne zamisli do premišljene hipoteze,« je dejala Ana Vovk Pezdir. Sicer pa je najbolje, da si sami ogledate, kako plesalke Harlekina zaplešejo tisto, s čimer bi ubržali pred potopom. BA Na slavnostni prireditvi v Narodnem domu ob 50-letnici arhiva so podelili zahvale Janezu Črneju in Aleksandru Videčniku. Oba sta veliko gradiva, ki sta ga zbrala na terenu, podarila Zgodovinskemu arhivu Celje. ju 14 upravnih enot, pri čemer se lahko pohvali, da velja za enega najuspešnejših arhivov v državi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Guillorv,Jeremy Ifons. John Mal-kavlch. Garrett Hedlund, Djimor) Hounsou, Robert Carlyle Že v Planetu Tuš! Nova sled celjskih literatov Celjsko literarno društvo je pred dnevi izdalo novo številka revije za literaturo in kulturo Vsesledje, ki spet prinaša zanimivo branje. Uvodnik je tokrat posvečen Mestnemu kinu Metropol, ki ima za seboj pestro 70-letno zgodovino. O njegovem delovanju in vsebini piše Peter Zupane. Na naslednji strani, rubriki Urbani Celjani, je objavljen intervju Ljudmile Conra-di z znano celjsko pesnico Bino Štampe Zmavc, s poezijo priznanih slovenskih literatov pa je zastopana lektorica slovenskega jezika v Krakovu Tatjana T. Jamnik. Hirama Han-ka Williamsa je prevedel Matej Krajnc, Zoran Pevec pa v rubriki Literarnica nadaljuje z dopisno pesniško šolo. Gostujoča avtorja v tokratni številki Vsesledja sta pesnica Nina Pejkovič in pesnik Aljoša Rode Geb. Domačo stran poezije so vsebinsko oblikovali Brigita Bricman, Ivanka Godec, Meta Hojnik - Verdev, Nuša llovar, Zofija Jazbec, Barbara Jelen, Nada Jelovšek, Andreja Jezernik, Danica Klovar, Rok Kemel, Matej Krajnc, Darinka Pavletič Lorenčak, Milka Pov-še, Justina Strašek, Blaž Šafgarič in Slavica Tesovnik, prozo pa tokrat objavljajo obetavni mladi literat Matjaž Drev, Zora Hudales in Blaž Šafarič. V prvih korakih se predstavlja Katja Verdev, medtem ko je nekaj kritiških besed namenjenih knjigi Andreje Jezernik, prvencu Tanje Petelinek in priročniku za pisanje poezije Zorana Pevca. Revijo zaključuje zapis o gostovanju pesnice in pesnikov na literarnem festivalu na Poljskem, ki ga je prispevala Tanja Petelinek, zadnja stran pa je v celoti posvečena pesmi Sinjajevina Roka Komela. BA OCINJUJEMO Reflections on life Koreografija: Mojca Us-sar; Plesna skupina Akt 11: Ana Jenček, Marija Kokalj, Maša Leskovšek, Zala Pezdir. Maša Škrinjar, Andreja Šraj k g., Katja Terglav; kostumi: Mojca Ussar, Mira Tancer; oblikovanje luči: Oarijan Javšnik; avdio inženiring: Dane Cotar; produkcija: Harlekin-društvo za umetnost plesa; umetniški vodja: Ana Vovk Pezdir. Premiera; Slovensko ljudsko gledališče Celje, 10. december 2006 KoTeografinja Mojca Ussar se je m svoji ustaljeni relaciji New York-Maribor tokrat ustavila tudi v Celju. Svoje pedagoško koreografske začetke je snovala in nadgrajevala v Plesni izbi Maribor, dodatno pa se že od leta 1994 izobražuje v tujini (Amsterdam, New York). Na povabilo Ane Vovk Pezdir je njeno sodelovanje s skupino Akt steklo decembra 2005 in po enem letu dela obrodilo tudi ustvarjalno nc^radnjo, skoraj uro trajajočo predstavo Reflections on life (Premišljevanje o življenju). Srečanje s Pesno skupino Akt I! je srečanje z docela zgrajenimi mladimi plesalkami, ki imajo za seboj klasično baletno šolanje, ki so se dodatno poglabljale y sodobne plesne tehnike in jim je odrska prezenca dovolj blizu. Še pred kratkim so bile del celostnega baletno-ple-snega izobraževanja celjskega Harlekina pod vodstvom Ane Vovk Pezdir, danes pa so to študentke različnih usmeritev, ki jim ples še vedno predstavlja velik izziv (mogoče tudi profesionalni). Predstava se gleda kot refleksija stikov, doživetij, misli in čustev zrele mladosti. Tako kot je mladostni vsakdan prepoln oscilacij, je tudi predstava nedvomno gibalno konstruktivna in dovolj dinamična, plesne skice se pulzirajočepretakajo v ritmu glasbe in predstavljajo realni izris podoživetij in prijateljskih grupadj skupine sedmih mladenk. Mojca Ussar se kot pedagoginja vsakič znova srečuje s svetom mladih in tako notranja podoživet-ja skupine prenaša na odrsko sceno ter jih vpleta v svoje koreografske zamisli. Njene koreografije so postale razpoznavne prav po kratkih pksnihskicah, kijihzaustav-Ija, preusmerja in tadi poglablja v tišini - tokrat celo prepogosto prekinja ritmično sožitje glasbe in giba. Priljubljen rekvizit njenih predstav je lesen stol. predmet, ki spremlja vse šobke generacije in je tudi nepogrešljivi del zahodne civilizacije. Stol se na splošno velikokrat uporablja kot pripomoček v plesnih predstavah, tokrat pa se neposredno vpleta v plesne strukture kot zatočišče, na katerem so plesalke lahko zaigrale svoje ignce in poiskale delček miru. Koreografija Mojce Ussar Reflections on life je nova plesna pridobitev, kije navdušila (vsaj po aplavzu sodeč) celjske gledalce. Žal se ob izkazanem navdušenju gledalcev vedno znova zastavi vprašanje, kolikokrat bo taka plesna uprizoritev prišla pred avditorij, koliko ponovitev bo omogočeno tudi plesa željnim izvajalcem. A kaj, ko se odgovori vedno znova povezujejo s prostorom, časom, z organizacijo in seveda s finančnimi zalogaji! DALIBORKA PODBOJ Florijanom je vadilo športno navijanje Zvesti v dobrem in slabem Florijani, navijači celjskih rokometašev, vzpodbujajo do zadnje sekunde - Razočaram, a s pokončno držo - Vzgled celi Evropi Pred slabimi štirinajstimi dnevi so celjski rokometaši v dvorani Zlatorog igrali v peklenskem ozračju. Ustvaril ga ni nihče drug kot Florijani. Zavzeti in goreči navijači, ko so pivovarji na vrhu in na tleh. Z njimi so, ko se ti spopadejo z vrhunsko ekipo in ko je lokalni derbi. Pričakovanja na sobotni tekmi v Flensburgu so bila velika. »Gremo ^ zmago!« so v en glas zatrdili, preden so krenili na pot. In če so rokometaši razočarali, so Florijani ostali zmagovalci. Občutki Fiorijanov pred potjo so bili podobni tistim izpred dveh let, ko so pivovarji lam postali evropski prvaki, Toda sobotna zmaga vFlensburgu bi bila šele vstopnica za pot v osmino finala. Tega so se Florijani zavedali. Nabiti s pozitivno energijo so se zato v četrtek ob petih popoldan odpravili na kar 1457 kilometrov dolgo pot na skrajni sever Nemčije, tik ob danski meji. Zdržali okoli 20 ur dolgo vožnjo ni mačji kašelj . V dva avtobusa so do zadnjega kotička naložili vse potrebno za pot v naslednjem vrstnem redu: pijača, hrana, prtljaga ... Slednje ob pogoju seveda, da zanjo ostane še kaj prostora. S pivom, vinom, večinoma iz domačih sodov, in domačim žganjem so iz Celja krenili proti Slovenskim Konjicam. Tam je bilo treba naložiti še slastno pečenko, domač kruli, še nekaj malenkosti, ki sodijo zraven in vse je bilo nared za pot v Flensburg. Zmagoslavno skozi noč Florijanom na poti v goste ni nikoli dolgčas. Tisti, ki odhajajo na dolge poti vzpodbujat svoje i^alce, se nad tem skorajda nikoli ne pritožujejo. Pravi Florijan si pot olajša z zabavo, petjem in veliko dobre volje. Tako je bilo tudi v noči s četrtka na petek. Veselje ob njihovih najljubših vižah, kot so.Sla-kov Čebelar, Konečnikova Gostilna je moj dom in skorajda že ponarodela Za dobra stara vremena od Novih fqsiJov ter hit Igoi^Tomja-in-^Mteija v zasedbi Trio-Adijc^ ki opeva zmagoslavje ob naslovu evropskih prvakov, ni pojenjalo m-di, ko se je kazalec bližal tretji uri zjutraj. In ko se je kdo že skušal zazibati v spanec, je bilo tega takoj konec, ko so ponovno zavrteli dve leti star posnetek zm^oslavne tekme s Flensburgom. Zmago pa je bilo treba, da se razumemo, še enkrat proslaviti. Priprave na težko pričakovani dvoboj je zgodaj zjutraj dodamo podž^l posnetek tekme z Danci. Po njej pa spet Novi fosili in najljubša Perketova, ki ga Florijani no-stal^čno nosijo v srcih. Do zajtrka ob osmih jih je ločilo le še ponovno opozoriti ni nekaj vmesnih postankov. Nato pa sta se kuharja Marko in Sandi na enem od nemških postajališč zavzeto lotila dela ter nahranila vseh 105 lačnih želodcev in treba je bilo kreniti naprej. Pred Florijani je bil nov dan. Dan, nabit z energjo in poln pričakovanj. Prihod v Flensburg okoli enih popoldan so bučno pozdravili Nič tnanj glasno-se niso podali na spre- ~ vod po mestu, kjer so doživeli toplo in prijazno dobrodošlico domaänov. Znasmehom na obrazu so jih opazovali, ko so ti vddikali: »Forca Cele, ole, ole, ole, Slovenija. Ile}, hej, kdor ne skače, ni Sloven'c,« ter pri tem vzorno promovirali Slovenijo, Celje in rokometaše. Napetost se je iz ure v uro stopnjevala. Ko padeš v trans Povprečni Florijan je star med 35 in 40 let, je dobrodušen, ni Mateja in Igor. vmes pa navijač Flensburga. Prijatelji za vedno! Družina Ipsen iz Flensburga je bila navdušena nad njimi. Št. 98-15. december 2006 - nagnjen k iz^edom in vedno se je pripravljen poveseliti na njihovlasten način. Mednje sodi tudi tretjina Florijank, ki pokažejo svoj pravi obraz takrat, ko gre zares. Glasna in goreča navijača sta tudi najstarejša Cilka in Anton Pliberšek, stara 61 in 71 let, pogumno se je pri 67. letih na prvo gostovanje odpravil tudi eden izmed Fiorijanov, ki je kljub bolezni dobro opravil s potjo. Med Florijani najdemo zakonce, tiste, ki so to postali na dolgih poteh na tekme, samske in liste, ki jih njihovi partnerji z razumevanjem čakajo doma, veliko je tudi mladih. Kdor se prvič odpravi z njimi na gostovanje, ga čaka tudi krst. Tako kot Mojco, ki je o tem bolj zadržano pripovedovala in dodala le, da so na koncu pristali v postelji. Večina jih je iz celjske regije, najdlje pa na tekme prihaja Sobo-čan Anton, Marko pove, da se mora Florijan na tekmo odpraviti z glasom, bobni, piščalko, ročnimi sirenami, šali in zastavo. »Nato pa celo tekmo navija z isto vnemo.« »Ko se tekma začne, enostavno pad^ v trans,« še razlaga. »Za te občutke živimo ves čas pred tekmo,« doda vodja navijanja Tbmaž, po flori j ansko Pon&). Pončo je tisti, ki Florijanom med tekmo narekuje potek vzklikanja sloganov in športnega navijanja in ne sme se zgoditi, da bi se kdo izneveril. Začelo se je, Florijani so zapolnili pripadajoč prostor v dvorani Campushalle in glasno navijali, Pončo jim je narekoval, oni pa so vzklikali in vzklikali „- bodrili do zadnje sekunde. »Ni še konec. To je šele začetek!« so bUi prepričljivi ob izidu polčasa 20:12 za Flensburg. Z optimizmom so bodrili svoje igralce, tudi ko so ti izgubljali tekmo v drugem polčasu. Zgodilo se je tisto, česar so se najbolj bali. Ranjen lev iz Celja je pokončal pivovar-je. Razočaranje je bilo veliko, največje doslej, »To se nam še ni zgodilo. Razočarana sem, da smo izpadli že v osmini finala,« je po tekmi dejala Flo-rijanka Milena. »Mi smo naredili svoje. Navijali smo do zadnje sekunde, zalo se bomo skušali čimprej potolažiti,« je dejal Igor, predsednik Fiorijanov, ki je to že kar 13 let. Žalost je ostala, toda že v naslednjem trenutku so obdrža- Na sprevodu po ulicah so odmevali glasni Florijani. Ii pokončno držo in se družno veselili z navijači Flensburga in madžarskega Veszprema. Veselo je bilo vse do jutranjih ur. Vsem vzgled Igor pravi, da jim je pri vsem najpomembneje uživa-; ti. »Veselimo se tekem, polčasa in časa po tekmi, ki je rezerviran za zabavo.« Florijani so doslej prejeli vrsto mednarodnih priznanj za korektno navijanje, k čemur jih zavezujejo tudi pravila. »Energije ne trošimo za nerede in naS moto je, navijati v dobrem in slabem. Živimo za naš klub in igralce. Če jim mi obrnemo hrbet, nimajo nikogar več,« še pravi Šolman, ki bo v prihodnje, v kolikor ostane , čelu Florijanov, določene po manjkljivošti skušal še izboljšati. Meni, da so v Evropi bolj cenjeni kot doma, kar jim vsezadnje izkazujejo tudi vijači v tujini. V to smo se i pričali, ko je k enemu od Flo rijanov pristopila nemška dru žina, ki kar ni mogla prehva liti njihovega vzornega janja in bodrenja igralcev na igrišču. »Od vas se vedno znova kaj naučimo,« je dejal Wolfgang Ipsen. »Vzor sle iahko celi Evropi in žal nam je, da ste izpadli,« je nesebično dodala njegova žena Susanne. Mateji, podpredsednici Florijanov, ki v sedmih letih ni izpustila niti ene tekme steh, je najbolj v spominu ostalo gostovanje v Göteborgu, tekma z Barcelono, ko so spali v Lioret de Maru in seveda zmaga v Flensburgu, »Letos smo na žalost zaključili z gostovanji, januarja pa nas čaka svetovno prvenstvo v Nemčiji,« pove. Florijani so od leta 1993 združeni v društvo, ki sedaj šteje 200 članov, pogoj za članstvo pa je udeležba vsaj na osmih državnih tekmah. Se pa spopadajo tudi s finančnimi težavami, ki so marsikdaj povod za slabo voljo. Vendar energija in optimizem ostajata. Ostala sta tudi na poti domov, ko je Florijane že naslednji dan čakal običajen delavnik. MATEJA JAZBEC Z navijači Flensburga in Veszprema.so se kljub porazu veseli pozno v noč. Poseben nakit Darila, namenjena ljudem, ki so nam blizu, morajo biti izbrana s posebno pozornostjo. S tem namenom smo razvili lastno, visoko kvalitetno blagovno znamko zlatega in hkrati posebnega nakita, imenovano MIRAGE, Našo kolekcijo sestavljajo Izdelki iz različnih barv zlata, posebej prefinjena pa Je njihova kombinacija, ki Je v koraku z novimi trendi v tujini. Eleganca sodobne tehnologije izdelavo posebnega nakita nam omogoča popolnoma nov, do sedaj še neuporabljen pristop, ki zaradi svoje revolucionarnosti ruši vse stereotipe in posega v nove dimenzije zlatarstva. Močan pridih elegance naredi izdelke tako edin-stvene, da pritegnejo še tako izbirčne. Ker z nakitom ne želimo le vzbuditi pozornosti, ampak jo tudi obdržati, se pri izdelavi posvetimo vsaki majhni podrobnosti ter jo seveda izpopolnimo. Vsi izdelki so izdelani ročno in z največjo natančnostjo. Našo drugačnost izražamo z vrhunskimi izdelki, ki vsi ponosno nosijo ime blagovne znamke MIRAGE. Vaše želje, nadgrajene s strokovnimi nasveti Poleg že oblikovanega nakita, med drugim tudi lastne kolekcije poročnih prstanov, vam ponujamo izdelavo nakita po vaših željah. Po lastnem navdihu si lahko iz- berete poljubno barvno kombinacijo zlata, pri čemer vam seveda nudimo strokovno svetovanje. Ustrežemo še tako posebnim željam in prilagodimo za vas prav vsako podrobnost, saj imamo na tem področju že 20 let izkušenj. IMaj bodo posebne priložnosti res posebne Pri posebnih priložnostih, ki jih oplemenitite z nakitom, izberite takšnega, ki bo že na prvi pogled simboliziral večnost in mogočnost. Izbirate lahko med klasičnim rumenim, zapeljivim belim in prestižnim rdečim zlatom ter r^ji-hovimi bogatimi kombinacijami, (n ker so naši izdelki tako edinstveni in dovršeni, so primerni za različne priložnosti. Izbranemu nakitu po želji dodamo še briljanten dodatek, za katerega vam jamčimo s priloženim certifikatom. Za popolnost darila pa na koncu poskrbimo še z vrhunsko embalažo. Tako posebne priložnosti postanejo res posebne in nepozabne. Kako do nas? če ste tudi vi radi posebni, želite pokloniti poseben nakit z visoko vrednostjo, ali pa se le želite prepričati, kaj na njem je tako posebnega, se oglasite v naši na novo odprti zlatarni. Seveda pa nas lahko tudi pokličete in z veseljem bomo odgovorili na vaša morebitna vprašanja. IVIli Lokacija: Zlatai Andrej Grm, s.p.. Razlagova ulica 4. 3000 CELJE Kontakt; Andrej Grm, 041 675 894 Odpiralni čas: Ponedeljek-petek od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9.30 do 12. i »Kozlina in Špiler sta bisera siovensicega roicometaff Pogovor s Celjanom Tonetom Goršičem, slovensko trenersko legendo Trinajst sezon je vodil celjsko rokometno moštvo. Izkazal se je kot praktik in teoretik. Zdaj piše svojo sedmo knjigo, za katero pravi, da bo njegova zadnja. Njen naslov je Model tehnike napadalcev. Po uspehih v moškem rokometu si je Tone Goršič zamislil, da bi Celje lahko imelo tudi vrhunsko žensko ekipo. Začel jo je ustvarjati iz temeljev, zarodek je postal čvrsta osebnost, ekipa izpod Golovca je zdaj druga po kvaliteti v Sloveniji. Zanimal nas je njegov analitični pogled na zadnje dogodke pri moških. Kako je slabša psihološka pripravljenost vplivala na celjsko igro v Flensbur-gu, na povratni tekmi lige prvakov? Ne vem, kaj so se trener in igralci dogovarjali pred tekmo. Izgleda, da je pojem »nimamo kaj izgubiti« močno motivacijsko sredstvo. Tako je Gorenje dobilo tekmo v Celju. S tem sredstvom bi se lahko operiralo že po tretjini druge tekme v Flensburgu, ko so domači vodili za 7 golov Toda naša igra je bila še kar naprej anemična in trener je še kar naprej kričal ... Sicer pa misJim, da je tisti trener, ki zna igralce prepričati, da pozabijo na rezultat in naj predvsem dokažejo, da so boljši, da znajoigrati, da igralo svojo igro, nekaj posebnega. Toda bistvo je, da res znaš igrati bolje od nasprotnika ... Katere so bile najbolj očit- V živčni tekmi je dvomljivo spreminjati obrambo. V obrambi, ki jo igralci poz- lajo, i post tev 5:1, bodo uspešnejši, bolj homogeni, S spremenjeno obrambo sicer lahko presenetimo nasprotnika, lahko pa tudi sebe ... Mislim, da obrambe S+l Celje še nikoli ni igralo, v njej je za branilce vse polno novih situacij, predvsem pa več prostora za fizične strele nasprotnikov v smislu »nimamo kaj izgubiti«, kar sta izkoristila Bold-sen in Hjewski. Proti obrambi 6-0 je Mi-ladin Kozlina igral brez naleta in tudi brez pogleda pro- ti golu. Je krivda izključna njegova? To je bil odraz celotnega pristopa k tekmi! Ko je tekma »gusta«, igralec dela tisto, česar je najbolj vajen, v kar zaupa in za kar ve, da ima pri vseh, trenerju in soigralcih, podporo. Diko zna igrati v zaletu, napadalno, toda ... Sicer pa sta Kozlina in Špiler bisera slovenskega rokometa! Brez večjih taktično tehničnih pomanjkljivosti in z izjerrmimi sposobnostmi, ki jih je treba samo še dopolnjevati in vzpodbujati! Kako bi pojasnili neučinkovito igro z igralcem več in kar šest prejetih golov v tem obdobju? Če z igralcem več ne znamo priti do prave priložnosti za strel s šestih metrov, to pomeni, da ne znamo igrati, da tega nismo vadili ali pa smo vadili napačno, Obramba pa se z igralcem več običajno »opusti«... Ali bi bilo v trenutku, ko kar nekaj igralcev očitno več ne zaupa trenerju in ko je jasno, da napredka na treningih ni, ustrezno poiskati pravočasno zamenjavo, saj čas neusmiljeno teče? Če ni pravega zaupanja med trenerjem in igralci, potem je res vse skupaj problematično. Premalo je strokovno delo ocenjevati samo po rezultatih tekem. Odgovoriti je treba predvsem, ali je ekipa s trenerjem napredovala v igri, torej v napadu, obrambi, protinapadu in ali so napredovali tudi posamično! V teh dejavnikih mora pustiti pečat, rezultati tekem so velikokrat odvisni od športne sreče in drugih subjektivnih faktorjev Že zdaj se mora vedeti, kdo bo treniral in igral jeseni. Temu je treba začeti čim bolj prilagajati sestavo ekipe in vsebino strokovnega dela, Celje vati dragih igr; e more kupo-ima pa rokovni nde- 1 s prvo ekipo, v vzgoji last-ih igralcev, v ceni trenerja 1 tako naprej. Ste tudi vi pred časom bolj kot ga zdaj? Rezulta zanima predvsem »čisto« strokovno delo. Njegovih treningov nisem videl, menda se veliko teče, taktike pa ne dela dosti, to se vidi tudi po igri, zlasti v protinapadih. Gotovo ima demagoške kvalitete, ki so pri neslovenskih trenerjih zelo cenjene ... DEAN ŠUSTER Foto; GREGOR KATIČ Najslabši možni scenarij Boleč poraz z golom razlike - Sodnika za zmago domačih -Nesramni domači varnostniki Derbi zaostalega, 7. kroga med Gold Clubom in Gorenjem se je tako za velenjske igralce kot tudi njihove navijače končal boleče. Varovanci Mira Požuna namreč v »zakleti« Modri dvorani tudi v sredo niso uspeli zmagaü, med vzroki je bilo tudi sojenje, ena izmed Šaleških graščakinj pa je po tekmi morala poiskati zdravniško pomoč. Domači varnostnik je namreč med velenjske navijače vrgel tulec, v katerem so bili prej barvni konfeti, in v glavo zadel eno izmed zvestih navi-jačic velenjskega kluba. Sodniški par Andrej Romih in Dragan Nikolič je očitno pomagal domaanom, najbolj zgovorno o tem priča razmerje dosojenih najstrožjih kaznih (8:1), seveda pa je bilo tudi izključitev več na strani gostov. Velenjčani v obrambi zagotovo niso bili toiiko bolj grobi, a kaj hočemo, delilci pravice naj bi imeli vedno prav. »Sodnika sta nam dosodila preveč izključitev, domačim preveč sedemmetrovk. Sodniš-id kriterij ni bil izenačen. Če bodo nam v Velenju vsaj približno tako sodili kot danes v Hrpeljah domačemu klubu, bomo zagotovo zmagali,« je brez dlake na jeziku povedal velenjski krožni napadalec Marko Ošdr. Z minus tri na plus dva Velenjčani so v nabito polni telovadnici, kjer je večina gledalcev zaradi nepopisne gneče več časa kot na igrišče zrla v hrbte ostalih navijačev, povedli z golom Boštjana Kavaša. Vodstvo so držali še nekaj minut, nato pa so domači v 11. minuti prvič povedli s 5:4. Pet minut kasneje so vodstvo povišali na 8:6, v20. pa je bilo že 11:8. A se varovanci Mira Požuna niso predali, pet minut kasneje so z goloma Aleša Sirka in Draga Vukoviča izenačili, pred koncem polčasa pa je slednji z dvema zaporednima zadetkoma Velenjčane povedel v vodstvo s 14:12. Sekundo pred odmorom so še vodili s 15:14, a je Micha! Ba-ran s polovice igrišča presenetil Primoža Prošta. Baran za zmago Začetek nadaljevanja je bil še bolj nemiren. Medtem ko so domačini zadevali iz najstrožjih kazni, so Velenjčani ^ali tako v napadu kot obrambi. Primorci so v 40. minuti povedli z 20:18, 11 minut pred koncem pa celo s 25:22. Nato so se Velenjčani z dvema goloma Pavla Baškina in Draga Vukoviča uspeli približati na gol zaostanka, v naslednji akciji so izenačili in nato tudi preko Luke Dobelška prvič povedli v 2. polčasu.V zadnji minuti pri 28:28 so imeli gostje možnost znova povesti, a je vratar Mustafa Torlo odbil strel Boštjana Kavaša. Ko je kazalo na semaforju le še pet Vseh deset golov je Drago Vukovič na der-bijudosegelizigre. sekund do konca, pa se je tako kot tik pred zaključkom prve^ polčasa znova izkazal Michal Baran in domačim zagotovil pomembni točki v boju za drugo mesto. »Gremo naprej!« Najbolj razpoložen igralec Gorenja je bil Drago Vukovič, ki je zabil deset golov. Sodniškega kriterija ni želel komentirati, po tekmi pa je povedal: »Težka tekma je za nami, ob koncu bi lahko slavili, vendar so imeli Hipeljd več sreče. Pet sekund pred koncem tekme ne bi smeli prejeli zadetka z devetih metrov Morali bi napraviti prekršek, tako bi se tekma končala neodločeno. Sedaj moramo vsoboto na zadnji letošnji tekmi odigramo maksimalno in oditi mimo na božične praznike. Mishm, da s tem porazom nismo veliko izgubili. Če jih premagamo doma, smo znova izenačeni, seveda pamoramo zmagovati tudi na ostalih tekmah. Gremo naprej!« Svoje mnenje je dodal še trener Miro Požun: »Tekma je bi-' la izredno razburljiva, veliko je bilo gledalcev Obe ekipi sta igrali izredno borbeno, prizadevno. V drugem polčasu smo že bili v podrejenem položaju, vendar smo proti konai tekme izenačili, povedli, imeli možnost dveh napadov, vendar je bil dvakrat Kavaš neuspešen. Vzadnjem napadu pa bi na vsak način lahko preprečili strel, kajti bilo je pet sekund do konca, domači so imeli prosti strel in lam bi mi morali storiti prekršek. Tekma bi se verjetno končala tudi za ceno kakšne izključitve, vendar so naši igralci na žalost slabo reagirali in domačini so dosegli neobičajen gol med vratarjevimi nogami. Kar se tiče sojenja, lahko rečem, da sem bil nekajkrat zelo nezadovoljen.« Jutri čaka velenjske rokometaše še zadnja letošnja preizkušnja - tekma v Ribnici. JASMINA 20HAR Foto: SLAVKO KOLAR iOll itlill 19 V Laškem padle Domžale Trojke Williamsa za ulov vodilnega Heliosa - Regijski derbi v Šoštanju v prvi državni košarkarski ligi bo na našem območju le eno srečanje. Laščani so namreč že v sredo doma premagali Helios, a bo zato edini preostali dvoboj zelo zanimiv, saj gre za derbi med Elektro in Alpo- Kako do prve domače zmage? Šoštanjčani, zanimivo, vtej sezoni še niso zmagali na svojem parketu in niso v nič kaj dobrem položaju po devetih krogih, saj z le tremi zmagami že zaostajajo za vodilno sedmerico. Toliko ekip gre v drugem delu v ligo za prvaka. Zato je zmaga za ekipo Bojana Uziča tokrat nuja. Tudi za samozavest moštva, saj tri zmage v devetih krogih nikakor ne vplivajo dobro na igralce, trenerja in še najmanj na upravo kluba. Novinec Aleš Kune se je izkazal v svojem prvem srečanju v dresu Elektre, a še vedno manjka Miha Čmer, ki okreva po operaciji. Prav on je bil v minulih sezonah v medsebojnih dvobojih praviloma mož odločitve. Sentjurčani prihajajo v Šoštanj precej neobremenjeni. Sobotna zmaga proti Postojni je prekinila niz treh porazov, s petimi zmagami v tej sezoni pa so zaenkrat na mestih, ki vodijo v ligo za prvaka. Čeprav igra še zdaleč ni blesteča, se trener Damjan Novakovič nadeja bistveno boljše predstave v šoštanjski Igrati dvorani: »Ne znami proti slabšim ekipam in prav veselim se že obračunov z močnejšima Elektro in Loko kavo.« Te njegove besede imajo osnovo, saj so v vseh težjih tekmah, tako proti He-liosu kot Zlatorogu in predvsem Slovanu, Sentjurčani igrali zelo dobro, zadnja dva nasprotnika bi morali celo premagati ob bolj zbranem finišu tekme. vi ligi vodijo Sentjurčani s 7:5, edino svojo zmago v Šoštanju pa so dosegli v sezoni 2002/03, ko so slavili z 71:66. Sicer so zmage v medsebojnih obračunih redno ostajale na domačem parketu. Pri Alposu je poškodovan Mario Novak, ki ves teden • ni treniral. Kapetan si še vedno ni pozdravil poškodovanega kolena, tako da je vprašanje, če bo sploh pripravlj en in koliko bo lahko pomagal ekipi, Če pogledamo obe postavi, potem je jasno, da so Šoštanjčani močnejši na položaju centra in krila, Sentjurčani pa naj bi bili boljši pri branilcih, kar je seveda zgolj teorija pred takšnimi tekmami. Zanimivo bo videti tudi igro Blaža Ručigaja, zdaj člana Elektre, ki se je v lanski sezoni v dresu Alposa povsem pre rodil in imel verjetno najboljšo sezono vprvi ligi. Rogla po zmago v Novo Gorico Zanimivo srečanje se obeta v nedeljo zvečer v 1. B h- cev še iz 1. A hge, vprašanje pa je samo, katera od njiju bo imela boljši dan. Rezultat iz Nove Gorice pa bodo čakali tudi na Polzeh, kajti Hopsi bi ob morebitni zmagi Rogle prevzeli vodstvo na lestvici, če bi seveda zmagali v Litiji, česar se nadejajo. JANEZ TERBOVC Foto HERR Svoj delKklašklzmagije prispeval tudi Boško Stojakovič. gi, ko bo zreška Rogla gostovala v Novi Gorici pri vodilni ekipi. Novogoričani še niso doživeli poraza v tej sezoni, čeprav so bili nekajkrat zelo blizu, a so se vselej izvlekli. Na drugi strani ima Rogla že tri poraze in če žeU ostati v boju za vrnitev v 1. A ligo, mora zmagati v Gorici. Nov poraz bi jo namreč že pred polovico sezone od tega cilja zelo oddaljü. Obe ekipi imata nekaj izkušenih igral- i VIKEND IPODKOŠI Sobota, 16. 12. Liga UPC Telemach, 10. krog, Šoštanj: Elektra Esotech - Alpos Šentjur (19). 1. B SL, 10. krog, Ljubljana: Janče - Konjice (19), Li-Hja - Hopsi (20.15). 2. SL - vzhod, 10. krog, Podčetrtek: Terme Olimia -Prebold, Nazarje-lliiija (obe 19). Nedelja, 17. 12. L B SL, 10. krog. Gorica -Rogla (20). NLB liga (ž). 12. krog. Celje: Merkur - Crvena zvezda (17). 1. SL (ž), 10. krog, Škofja Loka: Odeja - Kozmetika Afrodita (18). Liga Brglez.com, 5. krog: Brglez.com - Kamnoseštvo Vogrinec (8),GG Steklarstvo - Pivovarna Laško (9.15), Pizzeria 902 - Firax.si (10.30), Žalec-Odgovor (11.45), Restavracija Sajovic - Celje Av-tokontrol Žalec (13). Na vrhu lestvice 1. A lige za košarkarje so Laščami ujeli Domžalčane, potem ko so jim brez bohiega Jacka Ingrama zadali prvi letošnji poraz v domači konkurenci (95:87). Prvo višjo prednost so si ustvarili v 2. četrtini - 40:29, a jo takoj zapravili ob delnem izidu 12K) za HeUos. Ekimači trener Zoran Martič je »vrtel« deseterico igralcev, kar mu je odlično uspevalo. Centra Čumič in Nuhanovič sta se izkazala pod obit)čema, Žan Vrečko, Gregor Mali in Andrej Maček so bili na običajni ravni, v laški raketi sta bila trd oreh za goste Edin Alispahič in Semir Smajlovlč, mož odločitve pa je bil Terry Williams. Od osmih poskusov za tri točke jih je zadel pet. V 3. četrtini so piwivarji ušU na 71:59, v končnici je sledilo izenačenje, nato sta zadnji minuti minili v znamenju be!o-zelenih, Domžalčani pa so prvič v tej sezoni morali priznati premoč slovenskemu klubu. Njihov trener Memi Bečirovič je športno pHznal poraz m dodal: »Mojhn palcem zamerim, ker so prišli v Laško na izlet in ne na tekmo!« Zoran Martič je takole razmišljal: »Deönitivno smo bili bolj motivirani kot gostje. Morda je dejstvo, da nisem mogel računati na In^ama, malce uspavalo goste. Zato ^ so nekateri moji košarkarji zaigrali bolj sproščeno. Naša zavzetost v vseh 40 minutah je zelo pozitivna. Prvenstvo je še dolgo, zmaga pa je lepa vzpodbuda za naprej in nagrada za doslej opra\1jeno delo!« (DŠ) Poškodba, ki skrbi Finalni turnir slovenskega pokala za košarkarice bo v soboto, 6., in nedeljo, 7. januarja, gostil celjski Merkur, ki se bo v polfina-lu pomeril s škofjeloško Odejo. Drugi polfinalni par bo Kranjska Gora - Ilirija. Celjanke so včeraj zvečer brez pomoči Ludje Čonkove odigrale zadnjo tekmo v skupini K pokala Fiba v Zagrebu proti Medveščaku. Čehinja je imela namreč včeraj popoldne zdravniški pregled hrble- nice, Magnetna r bi razkrila vzroke za njene precejšnje težave in hude bolečine. Proü Željezničarju je bila najboljša su^lka Merkurja, zadela je odločilno trojko, takoj po koncu tekme pa se je zgrudila od bolečin in na parketu pričakala prihod reševalnega avtomobila. Merkur bo v nedeljo v 12. krogu mednarodne regionalne lige pričakal beograjsko Crveno zvezdo. »Proti Sarajevčankam sem igrala ob pomoči protibolečinske in- jekcije. Ce bo pregled nakazal težave, zagotovo ne bom igrala. Ce pa bodo zdravniki menili, da lahko zaigram, bom pomagala soigralkam,« meni Čonkova, ki resnično ne bi smela več nastopati v tako ri-zičnem zdravstvenem stanju. Po prvem delu so Celjanke na trenem mestu, v evropskem pokalu pa bi tudi ob včerajšnji zmagi na Hrvaškem imele zgolj teoretične možnosti za napredovanje. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN iPMiORAMA KOŠARKA 1.ASL 10. krog: Zlatorog - Helios 95:87 (26:18, 47:44, 71:61); Williams 23, Čumič 18, Nu-hanovič 15. Maček, Mali, Vrečko 9, Stojakovič, Alispahič 4, Smajlovič 3; Troha 20, Laskevich 14. Vrstni red: Helios, Zlatorog 19, Slovan 18, Loka kava 15, Alpos, Krka 14, Zagorje 13, Elektra, Koper, Kraški zidar 12, Triglav, Postojnska jama 10. Pokal Slovenije s. krog, prva tekma: Zagorje - Alpos Šentjur 77:94 (20:24. 38:49, 57:70); Du-novič 17, Leban 14; Kadič 25. Hunt21, Koštomaj 20, Lapor-nik 9. Sajko, Krušič 6, Sebič 5, Ribežl 2. 1.SL(i) 10. krog: Konjice - Domžale 62:70 (6:21, 25:36, 47:47, 60:60); Klasan 14, K. Klančnik 12, Javornik 10, 1. Klančnik, Soderžnik 7, Fen-dre 5. Meglič3,N. Klančnik, Šrot 2; Kvaternik 26, Berdajs, Osterman 11. Vrstni red: AJM, Ilirija, Kranjska Gora 17, Domžale 16, Ježica 14. Kozmetika Afrodita, Konjice 13, Odeja 12, Neso Lhke 10, Črnomelj 9. ROKOMET. 1.SL 7. krog, zaostala tekma: Gold club - Gorenje 29:28 (15:15); Baran 8, Furian 7; Vukovič 10, Baškin 6, Sirk 4, Kavaš, Sovič, L. Dobelšek 2, Bedeko-vič, Mlakar 1. 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Velika Ne-d£lja^l:23 (20:11);Sulič,Koz-lina 7, Stojanovič 6, Lesjak, Špoljarič, Špiler, Gorenšek 4, Gajič 3. Ošlak 2, Razgor 1; Ku-kec 7, Ristič S. Vrstrd red: Celje Pivovarna Laško 22, Koper 21, Gold club 20, Gorenje 19, Prevent 11, Trimo 10, Ormož, Rudar 9, SVIŠ, Slovan 7, Ribnica 6, Velika Nedelja 4. liA KRATKO Marguč osmi s. Viglio di Marebbe: Paralelni veleslalom svetovnega pokala deskarjev na snegu v Italiji je prinesel velik uspeh slovenske reprezentance. Del tega je bil tudi 20-letni Celjan Rok Marguč, ki zdaj živi v Laškem, član ve-klubaViharnik, Os- )jiljf V četrtfinalu ga je Izločil pra kasnejši zmagovalec Ro Flander. Finale spet v Celju Celje: Velika nagrada Atletske zveze Slovenije bo ob novem sistemu točkovanja najmočnejših slovenskih mitingov vključevala deset prizorišč. Prva tekma bo 12. maja v Slovenski Bistrici in finalna 12. septembra v Celju. Tam bo 9. in 10, junija tudi finalni nastop pokala AZS. ki bo prav tako štel za veliko nagrado. Velenjski miting bo 28. junija. Nagradni sklad AZS v višini 42.000 evrov se bo delil na polovico, za moške in ženslce za po deset najboljših. ajboljš gIpLEDAR PETEK, 15.12. ROKOMET 1. SL, 13. krog. Trbovlje: Rudar - Celje Pivovarna Laško (18.30). SOBOTA, 16.12. ROKOMET 1. SL, 13. krog: Ribnica -Gorenje (19). Kitajci Velenje: Rdeča dvorana bo od 23. do 27. januarja gostila Pro tour turnir najboljših namiznoteniških igralcev sveta. Za razliko od lani naj bi nastopila vsa svetovna smetana tega športa. Svoj nastop so namreč napovedali vsi najboljši Kitajci na čelu s prvima na kakovostni lestvici Li-qinWangominYiningZhan-govo. Nagradni sklad bo znašal 100,000 dolarjev. Šoštanjčani še inajo Nazarje: Športno društvo Vrbovec in Klub zgornjesa-vinj skih študentov sta pripravila turnir v odbojki. Med moštvi je bilo najboljše TEŠ Šoštanj pred Kanalom in Mozirjem. V ženski konkurenci 50 zmagale Pirančanke, dm-ge pa so bile Mozirčanke, ki so bile najstarejše, 20. novoletni tek Velenje: Od prvega novoletnega teka od Velenja do To-polšice bo konec tega meseca minilo že 20 let. Čeprav bodo možne prijave za tek v Podkraju še na dan prireditve. v nedeljo, 17. decembra, organizatorji prosijo tekače in ostale udeležence, da svojo udeležbo sporočijo čimprej (tel. št, 041 514 998 -Vasja). Starostnih kategorij bo 20, razdalje pa od 200 do 1500 m za otroke. 3600 m za ženske in super veterane in 7200 m za moške. Otroški teki bodo ob 10. uri, za odrasle pa uro kasneje. (DŠ) Kroflič za zmago Litija: V 11, krogu 1. slovenske lige malega nogometa so igrald Živexa na gostovanju pn Svei zmagah z golom Uroša Krofliča. Čeprav so bili domačini v prvem polčasu več pri žogi in so si ustvarili tudi več priložnosti, se varovanci trenerja Mitje Jonteza niso predali. Litija-ni so tudi v nadaljevanju več napadali, a je v 34. minuti napako Miheliča spretno izkoristil Uroš Kroflič in z edinim zadetkom na srečanju celjski ekipi zagotovil nove tri točke. Konec tega tedna bodo pokalne tekme, naslednji teden pa bo Zivex gostil ekipo Oplasta. (JŽ) 20 KRONIKA IMIK Redarji odslej mestni policisti? Če bo novi Zakon o občinskem redarstvu sprejet, vas bodo lahko varnostno pregledali in vklenili - Več pooblastil prinaša tudi večje plače? Zakon o občinskem redarstvu je v državnem zboru tik pred sprejetjem in prinaša kar nekaj področij, na katerih bo še ostala zakonodaja predpisala natančno ukrepanje občinskega redarja v posameznih primerih. Zakon bo, denimo, pokrival področja cestnega prometa, varstva okolja, javnega reda in miru. Poročali smo že o novem zakonu o varstvu javnega reda in miru in na podlagi le-tega bodo imeli zdaj redarji več pristojnosti. Še primer, da bo lažje razumljivo. Zdaj proti beračem, ki so na primer vsiljivi, redarji ne morejo ukrepati. S sprejetjem novega zakona o občinskem redarstvu pa bodo lahko. To je zapisano tudi v za-konu o javnem redu in mi- Zaki darstv o občinskem re-; še pred sprejet-ikoga razburil, saj aj bi redarji ravno zaradi ičjih pristoinosTi.ki sohli-I pnliciiskih, posiali ne- ke vrste mestni policisti. Sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko mag. Roman Lavtar ne misli tako: »Ne gre za mestno policijo. Redarji že zdaj opravljajo določene naloge na podlagi nekaterih zakonov, s sprejetjem zakona o občinskem redarstvu bodo resda izpolnjeni pogoji, da začnejo opravljati še nekatere naloge s področja varstva reda in miru, a gre za bolj ba-gatelne prekrške, ki so takšne narave, da ne zahtevajo policijskih sil, da se jih prepreči. Zato tudi poudarjamo razliko med redarji in policijo, ker gre za dva organa, ki imata različna pooblastila, kljub temu. da določene naloge opravljata obe službi. Nikakor torej ne gre za uvedbo nekakšnih mestnih policistov.« Lahko vas bo vklenil Ne glede na njegove besede je v zakonu jasno zapisano, da bodo redarji (ko bodo uskladili Še ostalo zakonodajo, saj gre za krovni zakon) lahko opravili tudi varnostni pregled občanov, če bo treba. Zgodba zase bo tudi, če bodo naleteE na mladoletnike, za katere veljajo posebni predpisi. Zaenkrat že lahko, denimo, redar zaseže v času, ko je pokanje prepovedano, nekatera nevarna pirotehnična sredstva, posamezni zakoni pa bodo predpisovali še druge primere in možnosti odvzema predmetov. V 3. členu zakona so zapisana delovna področja občinskega redarstva: nadzor varnega in neoviranega cestnega pro- našel ärovanje cest in okolja, skrb za ' nost na občinskih javnih poteh in rekreacijskih površinah. varovanje javnega in naravnega premoženja ter kulturne dediščine ter javni red in mir. Prav 10, člen zakona pa je tisti, ki redarsko delo še bolj približa policijskemu. Redar lahko izda opozorilo, ustno odredbo in ugo- RAZLQßOV ZAKAJ // a nat: aj^artdotef 5. NOČ V PREDSEDNIŠKEM APARTMAJU Ce želite nekaj ekskluzivnega, nekaj še nepozabnega, pott nedo; razkošen predsedniški apartma Aparthotela Natura prava stvar za vas. Po opravljenem delu v delovnem kabinetu se prepustite počitku na stilno izbranem pohištvu ob zakurjenem kaminu, prekrasnemu razgledu nad Zadrečko dolino in užitkom v sodobno ijakuzzijera. 6. KULINARIČNE BIODOBROTE Sproščajoče aktivnosti v brezmadežni naravi vas bodo zlakotile. Za vaš želodček bodo z kulinaričnim dobrotami poskrbeli v restavraciji, ki vam bo postregla tako z narodnimi jedrni iz Zadrečke doline kot tudi dobrotami internacionalne kuhinje. Skodelico kave ali kozarec vina si privoščite v njihovi kavami ali zimskem vrtu, če pa želite v Aparthotelu Natura obeležiti posebno priložnost, vamje na razpolago tudi večnamenska dvorana za manjše seminarje od 30 do 50 oseb, zaključene družbe in številna praznovanj; 7. APARTMAJI ZA VAŠE HIŠNE UUBUENČKE V Aparthotelu Natura bodo toplo in prisrčno sprejeli tudi vaše štirinožne prijatelje. Posebej zanje so ob hotelu pripravljene hišice, kjer si bo vaš hišni ljubljenček privoščil počitek po odkrivanju in raziskovanju brezmejnih gozdnih poti c- Aparthotel Natura, Lačja vas 31,3331 Nazarje Tel.: 03/837 04 00, Več info: i t,si vklei zakoi rabo nihsj men daje dejai tavlja vašo identiteto, kar ni nič novega, toda če bo zakon sprejet in če bodo uskladili še ostalo zakonodajo, vas bo redar lahko tudi lil. Zanimiv je tudi del ki predvideva upo-fizične sile ter prisil-redstev, seveda le v pri-, če bo obstajal sum, bilo storjeno kaznivo ije. Ali glede na to res _ e za uvedbo mestnih policistov? Vodja celjske občinske redarske službe Vinko Andoljšek pravi: »Lahko bi rekel, da kaže na mestno policijo. Ce samo pogledamo. kako široka pooblastila bodo zakoni dah redarjem, potem zagotovo. In ne glede na prehodna obdobja, saj se vse ne bo začelo takoj izvajati, je vprašanje, kako bomo kadrovsko in številčno to zmogli.« V Mestni občini Celje je trenutno osem redarjev, dva ob terenskem delu opravljata tudi pisarniško, šest jih je izključno terenskih. Kot dodaja Andoljšek, bodo vsa nova pooblastila zahtevala dodatne zaposlitve. 'I\idi delo v popoldanskem času. morebiti celo kdaj v tretji izmeni. Danes lahko redarji urejajo mirujoč promet, v prihodnje se jim obeta še, da bodo morali urejati tudi . promet v naseljih. Tako je zapisano v zakonu. Osnova je že podana, pravi Andoljšek. Redar ima zdaj tudi pooblastilo za ugotavljanje identitete občanov, kar mu omogoča občinski odlok, zakon pa mu bo, ko se bo uskladila vsa zakonodaja, nalagal, dabo v primeru suma kaznivega dejanja storilca zadržal na kraju za eno 5i predstav-vklenjeno Kako v drugih občinah na Ceijsicem? V Šmarju pri Jelšah zaenkrat nimajo redarjev, imajo pa komunalnega inšpektorja in režijski obrat, kjer imajo tri zaposlene. Na občini pravijo, da bi bili redarji dobrodošli, vsaj kar se tiče urejanja parkirišč pred upravno enoto, kjer je dostikrat precejšnja gneča. O tem se sicer še niso konkretno pogovarjah, je pa zanimivo, kot še pojasnjujejo, da po eni strani ne smejo na novo zaposlovati, po drugi pa predlog zakona zahteva prav to. V Rogaški Slatini imajo skupno redarsko službo z Občino Rogatec. Urejajo zgolj občinske ceste ter nadzorujejo šest invalidnih mest. saj v Rogaški Slatini nimajo modrih con, prav tako nikjer ni treba plačati parkirnine. Vodja medobčinskega inšpektorata štirih občin Dobrna, Vojnik, Zreče in Vitanje Mnjra Skale pravi, da vse štiri občine v proračunu za leto 2007 še niso planirale zaposlitve kakšne^ redarja, ki bi proračun letno obremenil vsaj za kakšnih pet milijonov tolarjev »Zaenkrat te stvari še dobro pokriva naša medobčinska inšpektorica, ne vem pa, kako se bodo odločile ostale tri občine, ki se nam bodo po novem letu uradno priključile. Občini Slovenske Konjice in Šentjur namreč že imata zaposlenega redarja, Opiotnica pa ne.« ŠO, RP uro. Takrat zeti policija. Ijamo redarj osebo na ulici, dobimo dokaj smešen prizor, zato upamo, da bodo snovalci zakonov redarjem omogočili tudi prostore za pridržanje. Se jih bomo bolj bali? Bodo imeh s tem redarji tudi večjo avtoriteto? »Prepričan sem, da bodo ljudje razumeli, da redar ni le komunalni delavec, ampak oseba, ki ima javna pooblastila. Zdaj jele-teh še več, toda avtoriteto si moramo ustvariti sami s svojim delom. Na splošno pa mislim, da smo si avtoriteto že ustvarili. Mnogi nam sicer očitajo, da smo še bolj natančni in zahtevni kot policisti, ampak menim, da so redarji na terenu strpni in da se znajo pogovoriti z ljudmi, ki so v postopku. Ce prihaja do žaljivk, vključimo še policiste in nekaj sodnih zadev je že bilo rešenih v naš prid. Ljudje morajo razumeti. da so redarji osebe s pooblastili, ki jih morajo izvajati zaradi predpisov, ne zato, ker si sami to želijo.« Dodatna pooblastila pomenijo tudi dodatna izobraževanja, na moč podobna policijskim, vendar v krajši obliki. Občina pa bo dolžna urediti varnosmi načrt, ki ga bodo uskladili z delom policije in tam bodo predvideni ukrepi sodelovanja in nadzora nad delom redarja. SIMONA ŠOLINIC Vinjen trčil v otroica Policisti opozarjajo na večjo previdnost na cestah v decembru, ki je najbolj kritičen predvsem zaradi hola, videti pa je, da tovrstna opozorila naletijo na gluha ušesa. To kaže tudi sredina nesreča na Ljubečni, ko je v otroka trčil vinjeni voznik. Nesreča se je zgodUa nekaj minut po 13. uri pri osnovni šoli na Kocbekovi cesti, ko je 43-letni voznik tovornega vozi-lecember 2006 - la pripeljal iz smeri Prose-niškega. Na zaznamovanem prehodu za pešce v neposredni bližini Šole je spregledal 9-letnega otroka, ki je pravilno prečkal cesto z njegove leve strani. Voznik tovornega avtomobila je s sprednjim delom vozila trčil v otroka, ki je padel po vozišču in pri tem dobil hude telesne poškodbe. In še en primer, da se mnogi požvižgajo na svojo varnost in varnost drugih udeležen- cev v prometu. Celjski policisti so včeraj že ob 7.30 ustavili in kontrolirali voznika, ki mu je alkotest pokazal kar 1.3 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Slovenski policisü se bodo 22. decembra priključili evropski nadzorstveni akciji. To pomeni, da bodo takrat izvajali skupen nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov na območju celotne države po metodologiji Pro-miL SŠ pPiSIVIA'B^gFlWFOBMAClJE 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim Imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ZAHVALE^ POHVALE Hvaležni za prispevek Zadnjo nedeljo v novembru smo na turistični kmetiji Nemec v Sedražu gostili generacijo krajanov, letnik 1936 in nazaj. Zbrala se nas je velika družina krajanov, ki so si po lepem kulturnem programu in kosilu zaželeli še svojega razvedrila ob pesmi in klepetu vse do večernih ur. Števihii so nas prepričali, da smo jim naredili lep in nepozaben dogodek, kar nas še posebej veseli. Hvala za lepe misli in vzpodbudne besede. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da nam je vse to uspelo le ob pomoči naših pro-stovoljcev, ki delajo v organizaciji Rdečega križa in pa donatorjev. Zato smo tudi mi dolžni izraziti hvaležnost vsem. ki so nam s sredstvi, materialom ali storitvami pomagali. To pa so: Krajevna UREDNIŠTVO skupnost Sedraž, AGM Nemec, d.o.o., Sedraž, EHO, d. 0-0-, Brezno, Gerčer, d.o.o.. Brezno, AKA, d.o.o.. Sončni svet Hrastnik, Trgovina Martin Zupane, Sedraž, Zvonko Hauptman, s.p., Be-lovo, Ivan Kandolf, s.p., Be-lovo. Pivovarna Laško, d.d.. Turistična kmetija Nemec, medijska hiša NT&RC in Radio Kum Trbovlje ter Območno združenje RK Laško. Hvaležni pa smo tudi vsem nastopajočim in vsem tistim, ki ste tako ali drugače prispevali svoj delež k srečanju. ODBOR KO RK SEDRAŽ LI Volitve 2006 Težko pričakovano so se vendarle zaključile volitve 2006 in nastopilo je obdobje hvaljenja parlamentarnih strank, kako so dejansko vse zmagale na lokalnem nivo- ju, Vsakdo pač prikazuje tista dejstva, ki gredo stranki v korist in imajo, ali največ županov, ali občinskih svetnikov, ali pa je z njihovo pomočjo prišlo do povečanja predlaganih kandi^tov, ki so se plasirali v občinski svet ali postali novi izvoljeni župa- Naj k vsemu temu hvaljenju tudi sam pristavim majhno hvaljenje, čeprav res simbolično, namreč mdi v stranki Zeleni Slovenije smo pri teh volitvah malo napredovali, saj smo od predhodnih parlamentarnih vohtev pridobili 3900 glasov, kar je glede na dvomilijonsko število zelo malo, a spodbudno. Kdor pa vsaj malo pozna sedemnajstletni obstoj naše stranke, pa verjetno tudi ve, da je naša stranka preživela ogromno težkih trenutkov, ki nam jih je zakuhal bivši predsednik Jazbinšek in notranji minister v letu 1996, ko je hotel zakonito zatreti stranko Zelenih Slovenije. Vsi vemo, da so poskušali načrtno uničiti stranko Zelenih, saj jim je bila zelo nevarna pri vseh projektih, ki so zadevali ekologijo in varovanje narave ter tudi druge projekte, kjer bi nastopili Zeleni Slovenije kot varuhi naše dediščine, ki so nam jo zapustili naši dedje, da jo čuvamo za naše vnuke. Ker se tako radi obračamo na naše sosede, naj vas spomnim, da sosednja Avstrija zelo ceni prizadevanje Zelenih in jim to tudi izkazuje na parlamentarnih volitvah in njihovo prizadevanje za zdra- vo, čisto in ekološko domovino na parlamentarnih volitvah nagradi s tako velikim številom glasov, da so tretja parlamentarna stranka v državi. Pa se sprašujem, kaj je potem v naši državi narobe, da ljudje ne prepoznajo tm-da stranke Zelenih Slovenije, da bi jim bolj zaupalo in jih nagradilo za njihov trud. Resnično trdo delo opravlja sedaj naš novi predsednik Vlado Čuš, saj mora reševati nečastno zapuščino g. Jaz-binška in se ob enem truditi, da »rejting« Zelenih Slovenije pripelje vsaj na tisti nivo, ki ga je stranka uživala takoj po rojstvu naše nove države. Ttidi v savinjski regiji, ki se razprostira od Solčave do Rogatca in od Slovenskih Konjic do Laškega in zajame 33 občin, smo se odločili, da pričnemo aktivneje delovati ter predstaviti Zelene Slovenije v takšni luči, kot se za takšno stranko spodobi. A moramo se zavedati, da moramo biti povezani, saj z združenimi močmi lahko kljubujemo tistim, ki z naravo počenjajo kot svinja z bučo. Resnično je, da posameznik ne more dosti narediti v korist naše narave, vendar združeni lahko preprečimo, da nam sistem in država s svojo po-žrešnostjo uničijo še tisto malo lepote, ki nam jo je podarila narava in na katero tako radi prisegamo. Poznate znan rek: Brez muje se še čevelj ne obuje. MIRKO GOLOB, Zeleni Slovenije, 00 Laško K JI SPOMIN Franc^ Čanžek - Čajz Po hudi bolezni nas je zapustil Franc Čanžek -Čajz, član AO Celje-Ma-tica. Od njega smo se poslovili 15. novembra na Mestnem pokopališču v Celju. V svoji 37-letni alpinistični karieri je nanizal več kot tisoč vzponov po vsem svetu. Bil je pravi mojster, to mu priznavajo tudi današnji vrhunski alpinisti, ki so bili njegovi učenci. Najbolj je bil aktiven v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let, saj je preplezal številne prvenstvene smeri v naših in tujih gorah ter ponovil skoraj vse najtežje smeri tistega časa. Njegova verjetTW najbolj znana je Spominska smer Draga Bregarja v Štajerski Rinki, ki še danes predstavlja velik izziv marsikateremu plezalcu. Bilje član prve jugoslovanske alpinistične odprave v Karakomm. pozneje se je udeležil še štirih odprav, eno od njih je tudi vodil. Več kot deset let je bil kategoriziran v najvišjo zvezno in republiško športno registracijo. Leta 1982 je bil med člani odseka, ki so prejeli Bloudkovo plaketo za dosežene uspehe na področju alpinizma. Bil je tudi načelnik AO Celje-Mati-ca in član Gorske reševalne službe, postaje Celje, ter njen gospodar Se pred dobrim mesecem dni je plezal s tečajniki v stenah nadKorošico. Ves čas nas je podpiral in nam pomagal ter nas učil. Čajzi, hvala, hvala z vse! Ne bomo te pozabili. ROK DEČMAN Darilo ob nakupu December je pri nas čas čarobnih doživetij in obdarovanj. Ker tudi mi želimo obdariti naše zveste lj«iEa: TinIcg Goleč, Dablatina11,Lal(^i Franc V«leö, Dole 39, Šentjur 5 pa ob 23.15 uri. Katrca s številnimi glasbenimi zvezdami Vsako nedeljo na Radiu Celje pripravljamo oddajo Katrca, ki jo vodi Klavdija Winder. Tokrat oddaja ne bo iz našega studia, ampak iz Planeta Tuš, kjer se boste lahko veselili z ansamblom Slovenski zvoki, ansamblom Veseli svatje, Polka puncami, zasedbo Turbo angels, Danijem Gregorcem in duetom Yo-Zo. Dogajanje bo v torek, 19. decembra, ob 17. uri. www.radiocelje.coni Mala črna v štirih dejanjiii Izživeto, dolgočasno? Ja, če bi se šalili... Ko gre za kraljico v ženski garderobi zadnjih desetletij, pravzaprav pojem dobrega, zadržanega in vendar skrivnostno privlačnega oblačenja, je sleherna ne-resnost povsem neumestna. Mala črna obleka je vse od svojega rojstva, za katerega je bila zaslužna Coco Chanel, fenomen, ki mu niso prišli do dna niti najbolj vneti modni analitiki. Zakaj prav mala črna? Morda med drugim tudi zato, ker je slavna modna oblikovalka v navezi z njo začela uporabljati elastičen jersey, do takrat uveljavljen le kot material za spodnje perilo. To je sprožilo pravi plaz neverjetno uporabnih idej. Ker takšne obleke ni treba ukrojiti natančno po meri, se lahko z njo tudi sami poigravamo v nedogled. Merimo v prenovo stare male črne obleke, seveda. Če bo v dneh do konca decem- Pripraviia: VLASTA CAH ŽEROVNIK bra nastala dilema, kaj obleči za malo in veliko slovesnost - mala črna vas ne more razočarati! Če je tudi vaša iz elastičnega blaga, jo lahko le s skromnim šiviljskim znanjem kar sami predelate. Po letošnjih modnih »navodilih«. Ob tem pride v poštev seveda tudi mala črna v dveh delih - krilu in majčki. magrede - zapet okrog pasu ali dvignjen pod prsi je sveža modna domislica! Vsairioreklilpetek! Nagradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celjei . * . * TEDENSKA * t *ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / - Petek, 15. december: Dan je odličen za delo, saj bo koncentracija odlična. Čas je primeren za sklepanje dogovorov, nove začetke študija, pa tudi za prijateljska druženja in zabavo. Popoldne sicer preti povečan stres in živčnost, lahko spremenite tudi kakšnega svojih načrtov, vendar hujšega ne bo. Bistvo je v prilagajanju. Nekoliko previdnejši bodite tudi v prometu. Malo pred polnočjo Luna prestopi v močnega Škorpijona, kjer ostaja prihodnja dva dni. Sobota, 16. december: Vpliv Lune v Škorpijonu se bo močno izrazil. Razpoloženje bo izredno nihajoče, takšna pa bo tudi vaša samozavest. V določenih trenutkili vas bodo prevzeli nezavedni strahovi, vaše reakcije so lahko zaradi tega izredno burne, Zelo težko boste kontrolirali svoje vedenje. Na pomoč vam bo dopoldne priskočil prijeten sekstil Lune in Venere, zato boste namenili ljubezni in romantiki nekoliko več časa in pozornosti. Ostali planeti bodo blagodejni, zato lahko dan preživite zelo dinamično ali obratno - v miru in tišini. Izbira bo popolnoma v vaših rokah, prepustiti se je treba samo intuitivni zaznavi, ki vas bo privedla do prave odločitve. Nedelja, 17. december: Ta dan bo želja po večjih in drznih podvigih velika, še posebno na osebnem in finančnem področju. Drznost lahko rojeva velike uspehe, po negativni plati pa prevare in goljufije. Vsakdo bo moral sam preceniti, ali je dovolj moder, zrel in stabilen, da tvega ... Res pa je, da bo ta dan najtežje preživeti ležerno in nedejavno. V sebi boste imeli tudi potrebo razreševati konflikte, ki so prisotni v vašem življenju. vendar morate paziti, da zaradi vpliva Marsa v Strelcu teh odnosov še bolj ne za-komplicirate in zaidete v žalost in obup. Ponedeljek, 18. december: Dan bo pod vladavino Sonca in Lune v Strelcu. Sonce bo tvorilo konjukcijo s Plutonom, kar je zelo napet aspekt. Št. 98-15. december 2006 - ki vam prinaša velike odgovornosti, povezane s preteklostjo. Napetosti bodo večje kot sicer, pojavljali pa se bodo tudi strahovi, ki so globoko ukoreninjeni v vaši podzavesti. Luna bo zvečer v ko-njukciji z Jupitrom in bo čas naredila energičen in topel, kar bo lepa protiutež prejšnjemu slabemu vpiivu. S svojo energijo bo delovala tako, da se boste prav borili zase, za svoje ideale, Ne boste prenesli negativne avtoritete, nasprotno, proti njej se boste postavili z vsemi sredstvi. SPREJEMAMO NAROČILA ZA LETNE ASTROLOŠKE NAPOVEDI CORDANA 041 404 935, DOLORES 090 14 28 27. Torek, 19. december: 2e ponoči se bosta srečala Mars in Luna, zato bo vaša enei^ija močno povečana, obstaja nevarnost slepega optimizma, prehitrih odločitev ali pa na drugi strani situacij in dogodkov, na katere ne boste imeli neposredne^ vpliva in lahko povzročijo marsikatero zmešnjavo. Zaradi položaja Sonca se bo v vas sicer porajal nemir in tudi potreba po akciji. Treba bo nujno točno določiti cilj, kam boste usmerili puščico, sicer lahko le nemočno stojite in ne naredite nič konkretnega. Pripeti se lahko kakšna nepredvidljiva sprememba, vospredju pa bo povečana živčna obremenjenost in čustveno intenzivno p ©doživljanje sveta in sebe. Sreda, 20. december Ob 14. uri nastopi srečanje Lune in Sonce, zato boste preobčutljivi, v sebi boste občutili notranja trenja, samozavest ne bo na najvišji ravni, Vpliv Lune v Strelcu lahko povzroä zaradi tega burne in hitre reakcije. Pomembno je, da misli in čustva podoživite harmonično z ljubljeno osebo. Lima bo popoldne prestopila v Kozoroga in povzročila marsikatero spremembo na poslovnem področju. Zaradi preobčutljivosti in zamerljivosti lahko naredite kakšno napako ali pa napačno presodite. &trtek, 21. december: Dan bo pod vplivom Lune v Kozorogu, ki velja za ambicioznega, konzervativnega in preračunljivega. Ob ostalih kombinacijah planetov bo dan ugoden za reševanje resnejših težav, ki so se nakopičile v zadnjem obdobju. K temu bo doprinesel aspekt Saturna, ki bo zahteval pridnost, disciplino in bolj globoko razumevanje situacij, v katere vas sili življenje. Neodločnost vas bo obremenjevala pri najbolj preprostih opravilih. Povečana bo potreba po ljubezni, su-ast bo velika, v negativnem smislu pa ljubosumnost in pomanjkanje samozavesti. Zaradi močnega vpliva planetov lahko pride na površje kakšna prevara ali zmota. Priporočljivo je, da ne delate zaključkov, Naj se zadeve pokažejo takšne, kot so v resnici, in ne takšne, kot se kažejo na prvi pogled. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGiNJA CORDANA gsm041 404 935 astrdoginja.gofi sioi.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519265 spovedi, primeijalna analiza www.dolores.sl -"TS- --i' STAJERSKI VAL (pc 26 sau AVtOMOBILISTE - MALI'OGLASI rnfi m Mazda MX 5 roadstsr coupe MX 5 s plastično streho Mazda MX S velja za najbolje prodajani roadster vseh časov, kajti od leta 1989, ko je avto prvič pripeljal na cesto, so jih prodali kar 770 tisoč. V vsem tem času je mali roadster ohranil svojo zasnovo in to kljub spremembam oziroma pomladitvam: pogon zadaj, motor spredaj, vedno zgolj dva sedeža pod platneno streho. Toda časi se spreminjajo in na trgu se je v zadnjih letih pojavilo veliko podobnih avtomobilov s trdo oziroma kovinsko zložljivo streho- Sedaj jo je dobila tudi mazda MX 5, ki so ji v tem primeru dodah oznako roadster coupe. Streha je plastična. Zložijo ali razpnejo jo štirje elektromotorji, in sicer za zadnja sedeža, tako da se volumen prtljažnika ni zmanjšal. K skupni teži nova streha prispeva 37 kilogramov Hkrati z novo plastično zložljivo streho je mazda doživelanekaj manjših sprememb zunanjosti, nič novega pa ni pri motorjih (1,8 in 2,0 litra). Na trge se bo mazda MX 5 roadster coupe pripeljala prihodnjo pomlad, njen skupni delež pa naj bi bil približno 35-od-stoten. Načeloma naj bi bila ta izvedenka dražja za nekako 1.700 evrov, V težavah še Chrysler Očitno se sedaj zapleta tudi pri ameriškem Chryslerju, za katerega so v zadnjem času govorili, da je v dobrem poslovnem Kot poročajo, je in četrtletju kar 500 mil do konca leta naj bi ta na lijardo dolarjev Chrysler v drugem letošnjem lov dolarjev izgube, ärasla na več kot mi- General Motorsu in Fordu, ki sta prav tako zabredla zelo globoko. Ob zadnji zamenjavi na vrhu Forda, nekdanjega predsednika Billa Forda je zamenjal Alan Mulally, so že opravili vrsto sprememb, saj je morala oditi precej velika skupina vodilnih menedžerjev Hkrati Ford napoveduje zmanjšanje letošnje proizvodnje in kmalu tudi zapiranje tovarn. Q7 brez petih zvezdic Pri neodvisnem konzorciju EuroNCAP Nekoliko prenovljen. azda3 pra )pravlli preskusna trčenja s petimi no- dobila pet zvezdic, pač pa štiri, saj so ugo- ......... tovih, da bi lahko deli armaturne plošče resno poškodovali zgornja dela voznikovih in sovoznikovih nog. Dobro pa so se izkazali Citroen C4 picasso, ford galaxy in mer-cedes benz razreda B. Vsi so dobili po pet zvezdic, pa tudi pri varnosti v primeru udar-bili dokaj ,i avtomobili. Rezultati so zanimivi. Tako največji in najdražji v skupini, Au-dijev Q7, na veliko začudenje pri čelnem trčenju ni dobil najvišje ocene, torej pel zvezdic. Še več, ocenjevalci so avtomobilu zamerili slabo kakovost stikov med sestavnimi deli, saj se je ob trčenju odprla stena med mol »ssNKr mm eeberšek_Milen,.p. šbnt^r šf g ieiffJUR Oä/746 11 00, ŠMfW< 03/81? jnOIEII ItflEIIE! MERILCI PRETOKA ZRMA VW.AUDI,SK0DA-1,9TDI KATALIZATOn UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI 'I'MI"!"""'" SERVOVOLANSKEČRPALKE Maybach tudi v belem Bela barva postaja znova vse bolj priljubljena. To so ugotovili tudi pri Mercedes Benzu, ki izdeluje maybacha, svoje najpre-stižnejše vozilo. Tako bodo na trg kmalu poslali krajšo izvedenko 57 S v beli barvi. Ali bo avto zaradi tega kaj cenejši ali morda dražji, niso povedali. tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Wl'MM PRODAM «ERC!D£Smidr!al,ltlnimB;,iij.do maja in merid» 700 D, po delih, prDdGii,.I.H.,041H5-Hl.Si«i3 OSEBNI giloLidoniv>l-4, lil,ik 1996, zelene barve, dobrooiiranien, prodam, lelilorr 041293402. S »82 LEPO oh ■r.Tele 031 233-517. 7423 OSEBNI ovIoRenoab 19, lelnik 1993, telo lepo ohrDnjen, teg, do 17. 7.2007, prodom. Ceno po dogovoru. Trjiefon 031 343-908. 7432 ŠKODO Invorrt 351,63 bi, lemik 1991, reg. d. morto 2007, prodom. lelelon 031 579-Bll. Si«2 NISSAN iunny, 1991, 145.000 km, nov izpušni lonec, vlečno klluko, prodom zo 175.000 Sli. Sovmisk.dollnn,telelon 041 783-383, po 15-url- Ž792 G0LEIIdiesel,letnikl991,prvilaslnik,5 vrni, prodom 10 290.000 Sn.Ielelon 041 240-580. 7449 ŠKODO lelido, lemik 1996, drugi] lostnico, prodom z. 120.000 SIT. Telefon 041 507-368. 7452 GOLE 1,4,16 venlilov, 75 km, rdeče borve, pnri loanik, prevoženih 64.500 km, prodom.Telelr)n(03) 5777453. 7459 RENAOLTmegone 1,6, lelnik 1996, 1 vio opremo in klimo, prodom zn 520.000 SIT. Telefon 031 649-203. 7480 SUZOKI buleno 1,3 jI, 3 vtolr., k.vinsb lelen, 154.000 km, letnik 3/1997,pro^ dom zo 400.000 SH.Telefon 031 682-290. 7468 PÜNTO, letnik 2000/01, metolno svetlo modre home, 5 vrol, 59.000 km, jro-dom.Telelon 051 204-864, po 14. uri. GOLE II D, lelnik 19S7, bele bnive, odlično ohrnnien, prodom. Ceno po dogovore. Telelon 041 298-361. 7476 PRODAM ROVOKOPAC kombinid ništva-Pričakovenesoodl-do 3-letne delovne izkušnje, znanje ra&j. nalniškega programa AUTOCAD. 2. Delavec v proixwod-njiPVC-stavbnega pohištva - več delavcev m/ž (03) 42 55 800. PRODAM MLADIČKE kraškega ovčarja, store 8 tednov,prodam.Telefon 04] 685-176. 7288 PRAŠIČE, težke od 60 do 120 kg, prodam. Telefon 031 509461, [03)5821-863. 7372 PRAŠIČA, težkego približno 150 kg, pro-dom.Telefon (03) 5733-330. Li37e PRAŠIČE,od80do150kg,prodam.Telefan 041 708-154,(02)8019-354. p DVAbikcasiinentalca,težka160iRl80kg, prodam.TelefonOai 443-117. Š1477 TELIČKO slmentolko, težko 210 kg, prodam. Telefon 5799-273. Š1478 PRAŠIČA, 200 kg in kravo za zakol, pro-dani.Te!efon5793-110. Š1476 PRAŠia, od 90 do 120 kg, mesne pasme, prodam po 350 SIT^g. Telefon (03) 5414-151. 7422 PRAŠIČA zo zakol, težkega 200 kg (kuhano hrana], prodom. Telefon 5419-776. BORUT SOKLIČ ODVETNIK a delovnih mestih: ODVETNIŠKI KANDIDAT cm/ž) za delo na področju civilnega in gospodarskega prava Od kandidatov pričakujemo: - opravljen pravosodni izpit - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika - osnowio poznavanje računalniškega okolja: Word, Excel, Outlook, - vozniški izpit B4erjeve, številko 44-46,predem.Teieree871-21S2. 7433 VEČ krov, biejih in bekevo divo, prodom. Liefen 031 240115. Si4a3 SnjlAailzorskuurodjo,|mmelonlnševeč stotih predmetov prodom. Telefon 5793-264. 7447 mE svinjski pokmiipiiKlnm 18. lllelofon 5414-326. 7455 Hi betonske ekng, 140'105 oe, novo, regel,2230>200cm,mo(esen, peli, mecesee in eeofozei motor z jetmeni-ce, 2 Kw, ptodom. Telefon 031 312-079. n RAZHE store kmečke stroje, orodje, opremo, pohištvo, .ejsterejše jo Ietuikl9l3, pre. dom Telefeo 031 3124)79. 0TIDŠKIvgzlčekmobloiile,edlde3let siondi, prodom lelefoo 031871X90. 7473 2]IEBl(KO,BredoYnik,žiebEUEK.18.12. 18.00 Knjigarna Kulturnica Velenje__ Tinka Podjavoršek: Zabloda tisočletja o »vzgoji« in »izobraževanju« predstavitev knjige 20.00 Unionska dvoraiia Prednovoletni koncert Mladinski simfoni£niorkester CS Celje RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in loška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Kariin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji n^Šentjuristalnaarheološka razstava lüfniik in njegovi zakladi. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, no va po stavi tev - trenutno je Josipa Pel stalna postavitev Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pexCelje, gosdšče HochkrautTremerje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz seri) Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter 5kRuddfiiSpanziat)ä temo Celjski grofi. gSfflOCL Sobota ob 20. uri Lakov večer zMctodomMaroltom: S kolesom iz Slovenije v Nepal in po gorski cesti iz sanj irDrai doline Slovenske Konjice Petek ob 17.00, MC Patriot Ustvarjalna delavnica Petek ob 21.00, MC Patrioi tGV: Nostalgija 80-ih in 90-ih Sobota ob 17.00. MC Patriot Multimedijski turnir FIFA 2005 Sobota ob 21.00 Koncert: NOTNVUN (metalica C( verband) Nedelja ob 21.00, MC Patriot Kino na velikem platnu Ponedeljek ob 16.00 Modra dvoran Začetni tečaj španskega jezika Sobota, ob 20.00, P2 Muhi DJ parti vol. 2. Bodi najboljši igralec glasbe!. Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosü Celje: Pregledna razstava Slovenski strip in animirani film 1996-2006 ter pregledna razstava animiranega filma, do 21.1. Galerija Borovo: razstava slik olja na platnuBoiena Gobec, do 23.1. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: Razstava stripa - Senior & Junior, Teorija zarote, do 31.12. Savinov likovni salon Žalec: razstava kiparskih del JakovaBrdarja, do 8. \. Knjižnica Vojnik: razstava del varovancev Centra za usposabljanje, deto in varstvo Dobrna. Tema: božič in novo leto, do 31. 12. Knjižnica Šmarje pri Jelšah: Nu- Nagrajenci križanke Bandidos Rešitev križanke, ki je bila objavljena 1. decembra 2006, se glasi: Pestra izbira okusov. Zgrabi svojega! 1. nagrado, karton pijače Bandidos Tequilla, Ice, Light Lemon in Hot, nahrbtnik, majico, obesek za ključe za okoli vratu, napihljivo žogo in loparje za beach ball, prejmeJanezOprešnik.LesičnoSc, 3261 Lesično. 2. nagrado, karton pijače Bandidos Tequilla, Ice, Light Lemon in Hot. majico, obesek za ključe za okoli vratu, prejme Andraž Kajtner, Kernikova 36, 3000 Celje. 3. nagrado, karton pijače Bandidos Light Lemon in Hot ter majico, prejme Antonija Kočar, Trnov Hrib 34, 3270 Uško. Nagrade bodo nagrajenci lahko prevzeli na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje. Osrednja knjižnica Celje: Mesto v svetu - svet v mestu. Od čitavnice do svetovnega spleta, ob lOO-letnid javnega knjižničarstva vCelju, 80-letnici mestne knjižnice Celje. 60-letnici študijske knjižnice Celje in 40-letnici knjižnice na Muzejskem trgu, do 15.3. Zgodovinski arhiv Celje: Biseri kitajskih arhivov, razstavo je v sodelovanju z Arhivom RS pripravil državni ar-hivLR Kitajske. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov briog: Zvezde Evrope, do 30.12. Račka - galerija erotike: Pregledna razstava Slovenski strip in animirani film 1996-2006 ter pregledna razstava slovenskih stripov z erotično vsebino, do 2L L Galerija Nikca Celje: otroška dela društvaOtrociotrokom, narejenavke-ramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-Ijico, avtorica Tatjana Badovinac, do 31.12.; Gumbi izzbirke Francartajf;er-ja, do septembra 2007. Galeilja Volk: razstava de[ŠpdePDuše. do 31.12. Galerija likovnih del mladih: T\idi jaz nosim nakit, dijakov 1.1 in 2.1 razreda Ginmazije Celje-Center, umetniška gimnazija, ter razstava grafik akademskih slikark Jelice Čuiafič in Ane Milosavljevič, do iS. 1. Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori: Podobe družabosti, do konca januarja 2007; Josip Pelikan (1885-1977), do 31.1. PiANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo, 17. decembra, na Sotinski breg (418 m). Z naročenim avtobusom krenemo iz Celja ob 6.00, kol ponavadi s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni na Stane Planinsko društvo Slovenske Konjii zimski vzpon ob dnevu samostojnosti r ; vabi 26. decembra, na Štefanovo, na 1 Stolpnik (1.012 m). Odhod bo ob 9. u ložju Konjiške gore. Pohodniki se boc arkirani poti na sam vrh. Pot 12. izpred konjiške Športne dvorar odpravili po Zmajčkovi gozdni učni poti in nato po m_____ Konjic traja okoli 2 uri. Možni so tudi dostopi s Črešnjic, btranic. Kamne Liore, oa Zičke kartuzije in iz Dramelj. Med 11. in 12. uro bodo na vrhu Stolpnika konjiški planinci pripravili topel čaj in še kaj. Udeležencem desetih zimskih vzponov bodo podelili priznanja. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pumuC pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi momjami Krekov ti? 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajali življenje dnem in ne doeve življenju; Malgajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE , Tfelefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HISA Telefon 492-6J-S6 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoC ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.; 03 492 57 SO. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24. novitednik www.iioviteditik.com PodieljeNT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešemova 19,3000 Celje, telefon (03} 42 25190, fax: (03) S441032, Novi tednlkiziiajavsaktorekin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€l.2S). Tainica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,09). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaiočenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. MOin TBINIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur: Ivana Stamejčlč. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.inii«adesign.comE-niail uredništva: tedmk@nt-rc.si; E-mail tehničn^ uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Bcglcz Urednica informativnega programa: Janja Intihar Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail; radio@nt-rc.si. E-raaii v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič. Simona Solinič, Dean Šuster Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: ftanček Pungerčič. la^n: (03)42 25 190 Fax (03)54 41 032, (03)54 43 511 Spi«jem oglasov po elekt, pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka POMOČ: ETAIN-francosko mestece blizu Verduna, INOZIT Nagradni razpis 1. nagrada: knj^ Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti 2. nagrada: monografija o Edvardu Kocbeku in knjiga o Charlie ju Chaplinu 3.-5. nagrada: knjiga Pierra Lefevra in Bruna Perrineta: Življenje nas uči Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NTSlRC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 21. decembra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 8. decembra 2006. Rešitev nagradne križanke iz št. 96 Vodoravno: MICHAEL, ARIADNA, SIK, EOS, KNEZ, JN, TEA LEONI, LR. PSICA, DOTA, DSP, KANKAN, ORR, TALEC, GORA, RIONI, ALEKSINAC, FENEK, NINIVE, PE, MN, FORINT, IHTA, ETE, VIN, TARJA, AIN, IGALKA, RIMA, SLOAN, RANDEM, AK, TI, PAD, KAIROS, ESMA, AKE, INTER, RTIČ, RAT, MK, ALA, JIM, TOASTER, CARREY, RONO, NARDA, PRAG Geslo: Norčije z Dickom in Jane Izid žrebanja 1. nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup oblačU v prodajalnah Acman, prejme: Mojca Slonjšak, Pot na Ko-pitnik 7, 3272 Rimske Toplice. 2. nagrado: triurno vstopnico za kopanje v Termah 011-mia in knjigo Mire Dobravec Rep mavrice, prejme: Cirila Suša, Pod gradom 1, 3270 Uško. 1 2 1 3 h '5 6 iS <> i 10 11 12 • 1 16 17 IB M 20 ,21 22 Ime in priimek: _ Naslov:_ Ona: Nikar se preveč ne zaženite v nekaj, kar vam ni a-slo jasno. Raje dvakrat premislite in šele nato ukrepajte! In nikar ne spreglejte dobrosrčnega namiga, ki bo prišel s povsem nepričakovane strani. On: Ne smete preveč hiteti, saj se boste nekega dne še kesa-li. če boste sedaj sprejeli hitro odloätev. ki lahko spremeni vaše živ^enje. Thdi z malimi koraki se boste lahko dokopali do končnega cilja. Ona: Prišel je skrajni čas, ko se boste morčdi dokončno odločiti, komu. posvetiti svoja čustva. Na dveh stolih se pač ne bo dalo sedeti, saj se lahko kaj hitro znajdete na sredini, kjer pa ni ničesar. On: TMitev je mogoče zasnovana na napačnih temeljih, zato ne bodite tako sveto prepričani. da imaie ravno vi prav. Prisluhnite prijateljevem predlogu, saj vam s tem hoče te najboljše. Drugače vam bo še žal. Ona: Prišel je čas, da si tiidi vi spočijete in poberete sadove svojega dela. Nikar ne imejte zaradi tega slabo vest, izkoristite prijeten konec tedna za še prijetnejša opravila. Vsako prijetno stvar pa je še prijetneje početi v dvoje. On: Vse bo v najlepšem redu, saj se boste uspeli sporazumeti o nekem nesporazumu, ki je počasi postajal kar nadležna zadeva. Na koncu celotnega zapleta se boste celo pošteno smejali in se zabavali. Ona: Partnerja vam bo uspelo prepričati o svoji zvestobi, kar vama bo v veliki meri povrnilo star odnos, ki je temeljil predvsem na zaupanju. Izkoristite njegovo dobro razpoloženje in mu predlagajte skriti načrt. On: Presenečeni boste nad ravnanjem prijateljev, veruiarbo 10 zlasti pozitivno presenečenje. Izkoristite dobro voljo v okolici in si ustvarite pogoje za uresničenje svojih skritih ciljev. DVOJČKA M ■ STRELEC ^ Inozitol, MASTIKA-Janeževo žganje. TERCINA-italiJanski jambski verz 3. - 5. nagrada: knjigo Pierra Lefevra in Bruna Perrineta: Življenje nas uči, prejmejo: Milena Zupane, Cesta v Šmartno 7, 3212 Vojnik, Ibnika Vrabl, Nušičeva 8, 3000 Celje in Hilda Premik, Migojnice 4 a, 3302 Griže. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Prijetno presenečenje vam bo popestrilo dolgočasen vsakdan. Ob tem boste svaz-nalizeloj. bo čisto 2 tvarjajte; boste mo On: Kt koga, ki y.a ne oosic inoitii nitro pozabui. po Tiaprespam noči se vam bo nasmehniln nepričakovana sreča, ki vam bo spremenila sedanji potek življenja. Potrudite se in ne bo vam Ona: Ravnajte kar se da zvito in kaj hitro vam bo uspelo napeljati vodo na svoj mlin. To zadeva predvsem ljubezensko življenje, kjer ste tik pred tem, da osvojite srce osebe, ki vam zadnje mesece ne pusti spati. On: Prijeten nasmeh vam bo dodobra zmešal glavo in kar naenkrat se boste znašli u devetih nebesih. Vendar se skušajte čimprej postaviti na realna tla, drugače boste zelo razočarani. Ni vse zlato, kar se sveti! Ona: Še vedno si niste razjasnili, kako vam je sploh uspeh narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjajte z nastalo situacijo, ampak jo raje dobro izkoristile. Obetajo se vamproblemi s partnerjem. On: Uspehi na ljubezenskem področju vas bodo povsem omamili in živeli boste samo še visoko v oblakih. Ne pozabite na vsakdanje opravke in obveznosti, saj vam daljše sanjarjenje lahko prinese obilico težav DEVICA ^ Ona: Kritično obdobje je vsaj deloma že za vami, a vam previdnost vseem ne bi škodovala. Važen telefonski klic bo prekinil miren konec tedna, a se bo cela stvar hitro razjasnila. Poslušajte partnerjev nasvet On: Ravnajte tako, tot čutite in vse se bo uredilo. Preveliki telesni napori bodo slabo vplivali na vaše zdravstveno stanje, zato se pazite. Odpravite se raje na oddih - koristü vam bo. Ona: Po nekom ste nehali hrepeneti in ste celo užaljeni, ker menite', da se vse premalo zmeni za vas. Bolje bi bilo, če bi pre-iin.'ilili o vzroku njegovega po-(Viia, saj boste le tako spoznali. da je del krivde tudi v vas. I )n: Uspeli ste se izvleči iz do-Kiii delikatne situacije, a se lah-Ko hitro zgodi, da se bodo ponovno pojavile težave. Zato se nikar ne zanašajte na sicer ugodno situaäjo, ampak poskrbite, da se bo le-ta tudi obdržala. KOZOROG Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, kipavam bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu sprva sicer upiral, vendar pa se bo na koncu le uspel sprijazniti z novo situacijo. On: Tokrat boste končno poslušali nasvet osebe, ki vam že dalj časa želi odkrito pomagati. vi pa ga sploh niste posluša- ' li Kmalu se bodo pokazali nidi konkretni rezultati, ki bodo posledica novega pristopa. VODNAR ^ Ona: Na ljubezenskem področju se vam obeta precejšnje presenečenje parinerja. ki vam bo izjemno polepšalo vikend. Poskusite tudi m vrniti s podobno mero in si tako zagotovite dolgoročno stabilnost v vajini zvezi. On: Nekdo se vse pogosteje ozira za vami, tako da vam je to postalo že nadležno. Naredite temu že enkrat konec in muodkrito povejte, kaj si o njem mislite. S tem si boste v veliki meri olajšaU svojo dušo. Ona: Simpatičen neznanec ob sosednji mizi se bo odkrito spogledoval z vami. Srce vam bo utripalo hitreje kot ponavadi, zalo se ne obirajte, ampak zagrabite ponujeno priložnost za nadvse prijetno avanturo. On: Po napornih dnevih se vam obeta prijetna spmstitev, ki bo prinesla veliko več. kot izgleda na prvi pogled. Spoznali boste osebo, ki bo v vašem življenju igrala nadvse pomembno in tudi prijetno vlogo. .__- ^^ še 34 dni do žrebanja avtomobila Getz Hy Pod nebesa Direktorica celjskih Nepremičnin Danica Doberšek se je želela z novo dvižno ploščadjo celjskih gasilcev dvignili pod nebo. Mogoče zato, da iz zraka vidi, s čim vse gospodari. Sicer pa bi se zaradi družbe dveh postavnih mož v uniformah tudi katera druga prostovoljno javila ... Foto: GK »GostoOubno« Celje Poslanca Jakoba Presečnlka smo s krožnikom v roki ujeli na eni od prireditev v Celju. Še sreča, da se lahko ustavi na vmesni poti: v Ljubljani, to vsi vedo, ni kaj prida; za Zgomjo Savinjsko dolino, od koder je Pre-sečnik, pa tudi vemo, kaj pravijo. Foto: GK 04-1/651 056 in 03/490 0222 Gumbi ali ovratnilii? Na razstavi Gumbi v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje se je zbralo veliko Celjanov. Večina se jih je ob ogledu držala za gumb, za srečo v letu 2007. Znana celjska modna kreatorka Jolanda Thaler pa je bolj kot gumbe občudovala modne navdihe, v katere je oblikovalka razstave Ksenija Baraga oblekla steklene vitrine. Ali bodo visoki ovratniki z dolgimi zavihki in obrobljeni s šivi v črni in beli barvi modna zapoved Jolandine blagovne znamke, lahko zaenkrat samo ugibamo. Po njenem nasmehu sodeč, da. MP Foto: AŠ Za »arcnije€€ je šlo Koordinator za odnose z javnostmi pri Mestni občini Celje Roman Repnik se je ob otvoritvi avtocestnega priključka na Ljubečni zapletel v prisrčen pogovor s prvo celjsko farma-cevtko Lilijano Grosek. Roman je povpraševal po učinkovitih »arcnijah« proti vse številnejšim decembrskim glavobolom, Lilijana pa je »pojamrala« zaradi zapletov 2 Vzajemno. Foto: NM •d 11. "'"«'»'»ra uPianetuTuš December je mesec nasmehov, lepih želja in toplih objemov. Je mesec, ko zrak prevevajo številna pričakovanja in mesec, ko spet verjamemo v pravljice. Praznično pravljico, ki bo ogrela vaše srce, smo pripravili tudi v Novem tedniku in Radiu Celje. Vse do 23. decembra vas bomo v Planetu tbš razvajali s praznično zabavo, ki bo sleherni dan pestra in raznohka. Veseli bomo vaše družbe, zato se vidimo v Planetu TUŠ na praznični pravljici Novega tednika in Radia Celje. Za vas pripravljamo: Petek, 15. decembra, ob 19. uri: Današnja praznična pravljica bo izjemoma na sporedu dve im kasneje. Razlog je več kot dober - v vročico petkove noči nas bo namreč popeljal Anžej Dežan, njegovo oddajo Vroče pa bomo iz dnevne sobe Planeta Tuš v živo predvajali tudi na frekvencah Radia Celje. Ne zamudite pogovora s skrivnostno sogovornico, ki bo razodela marsikaj novega in morda celo kaj šokantnega. Vroče bo! Sobota, 16. decembra, ob 17. uri: Sanje lahko postanejo resničnost in to bomo na naši zabavi tudi dokazali. Če sanjate o tem, da bi postali slaven pevec ali pevka, potem je prava stvar za vas Full Cool Demo Top Radia Celje, ki je vrata na glasbeni oder odprl že marsikateremu znanemu glasbeniku kot na primer Anžeju Dežanu, Katji Koren, Kiavdiji Winder in še številnim drugim. Čaka nas obilica ubranih glasov in nore zabave! Nedelja, 17. decembra, ob 17. uri: Svoje občudujoče poglede bomo namenili plesalkam in plesalcem celjskih plesnih šol, ki nam bodo predstavili svoje delo, ob tem pa nas bodo prav gotovo zasrbele pete. Ker je pred nami čas številnih Mbav, na katerih se seveda tudi pleše, smo za vas pripravili hiter plesni tečaj, s pomočjo katerega boste na plesišču izgledali elegantno kot le kaj. Za vse, ki jim brez plesa živeti ni! Ponedeljek, 18. decembra, ob 17. uri: Dan bo namenjen zeliščem in lajšanju tegob na naraven način. Ker za vsako bolezen rož'ca raste bomo predstavili različna zelišča in način njihove uporabe. Dan bo tako namenjen zeliščarstvu in rastlinam, ki odpravljajo značilne postpraznične zdravstvene težave. Priporočamo vsem, ki ljubijo in cenijo svoje zdravje. Torek, 19. decembra, ob 17. uri: Gostiteljica bo Klavdija Winder, ki pripravlja dve urici odlične zabave. Pelo se bo, plesalo v duhu poskočnih ritmov in nasploh čudovito zabavalo. Prišepnemo naj le še to, da je udeležba na zabavi naše Katrce naravnost obvezna!