Letnik VI. — Laško, juli j- avgust 1972 — številka 7 — 8(5 9/ 6 0) V BREZAH PRAZNIČNO RAZP0L0ZKNJE ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK Letošnje prireditve za proslavo občinskega praznika so se zvrstile v počastitev občinskega praznika, dneva borca, praznika rudarjev in 100-letnice obstoja gasilskega društva Radeče. Praznovanje se je pravzaprav začelo že 30. junija. Ta dan je bila popoldne v dvorani gostišča »HUM« v Laškem slavnostna seja družbenopolitičnega zbora. Slavnostno sejo je otvoril predsednik občinske skupščine Miha PROSEN, ki je po uvodnih besedah navzočim posredoval še brzojavne čestitke, katere so med drugimi poslali za občinski -praznik tudi obe pobratimski občini VRBOVEC iz Socialistične republike Hrvatske in TRSTENIK iz Socialistične republike Srbije. Medtem ko se je pobra-timska občina Trstenik opravičila, da se proslav ob našem občinskem prazniku letos ne bo mogla udeležiti in je ob tej priliki izrekla najboljše želje za nadaljnji razvoj občine, je delegacija iz pobratimske občine Vrbovec prispela dan kasneje in se potem udeležila vseh proslav in prireditev ter ostala med nami do zaključka osrednje proslave v Brezah. O pomenu občinskega praznika ter o dosedanjem delu in vlogi družbenopolitičnih in delovnih organizacij v občini pri oblikovanju socialističnega samoupravnega sistema ter go- spodarskem razvoju občine je imel daljši referat sekretar občinske konference ZK Cveto KNEZ. Za tem je član komisije za podelitev občinskih nagrad za leto 1972 Rudi GROSAR posredoval predloge z obrazložitvijo komisije. Oba zbora sta predlog komisije osvojila in potrdila, nakar je predsednik občinske skupščine vsakemu od predlaganih nagrajencev izročil nagrado in listino o podelitvi občinske nagrade za 1972. NAGRADO OBČINE LAŠKO — 2. JULIJ za leto 1972 so prejeli: GASILSKO DRUŠTVO RADEČE — ŽELEZNIČARSKA GODBA ZIDANI MOST — MAJCEN Jože iz Laškega — OŽEK Leopold iz Smarjete pri Rimskih Toplicah in prof. PEŠEC Janez iz Radeč. Na tej slavnostni seji so bila hkrati izročena tudi odlikovanja nekaterim borcem in aktivistom NOV občine Laško, ki so bili z ukazom predsednika republike odlikovani: Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO NAPRET Marija, Laško, Orožnov trg 2 Z MEDALJO ZA HRABROST BLATNIK Jakob, Blatni vrh — KOZOLE Rudolf, Jurklošter —SAN-TEJ Avgust, Polana — SPAN Ivan, Lahovgraben in ZUPANC Franc, La-hovgraben; Z MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD BOBOVECKI Anton iz Polane; CAMLOH Ivan iz Polane; GAČNIK Jože iz Marijine vasi; KOZMUS Franc iz Paneč; KOZMUS-SAJTEL Marija iz Paneč; KREBS Anton iz Debra; KREBS Marija iz Debra; SIREC dr. Jože iz Laškega in ŠMID Stanko iz Mrzlega polja. S tem je bila slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine Laško zaključena. Ta dan je bila potem odprta še razstava otroških likovnih del v prostorih Muzejske zbirke v Laškem. Na tej razstavi so v dneh od 1. do 6. juilja razstavljali mladi likovni u-stvarjalci osnovnih šol iz Trstenika in Laškega. Krajša slovesnost je bila tudi v Hudi jami, kjer se je formirala brigada »Kozjanski odred 1972«. Brigada, v kateri so bili mladinci in mladinke, nekdanji borci in pripadniki JLA ter mladinci iz pobratenih občin Vrbovca in Trstenika, je iz Hude jame krenila na Sedraž, odtod pa skozi Smarjeto do Rimskih Toplic in dalje na področje Kozjanskega. Ob petju borbenih in partizanskih pesmi je brigada korakala skozi vasi in spotoma obiskala tudi partizanske domačije. Udeleženci pohoda so priredili tudi krajše mitinge. Brigada »Kozjanski odred 1972« se je potem 4. julija udeležila še osrednje proslave v Zadobravi pri Ljubljani. Prvi dan proslave občinskega praznika je bil zaključen s kulturno akademijo v dvorani doma Dušana Poženela v Laškem s koncertom pevskih zborov. Nedelja 2. julija je bila posvečena počastitvi Dneva borca. Prireditev je začela v Rečici že zgodaj dopoldne z obiskom partizanskih obeležij, o-poldne pa so se udeleženci zbrali na zaključno prireditev pred sindikalnim domom v Rečici. (Nadaljevanje na 2. strani) Navodita kmetom DA NE BI ZAMUDILI ROKOV V POSTOPKU O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE Na strani lO AKCIJE DRUGEGA BATALJONA III. ŠTAJERSKA VDV BRIGADA je bila z reorganizacijo štajerskega bataljona VDV formirana 25. avgusta 1944 v Radmirju pri Ljubnem v Savinjski dolini. Pred tem je Štajerski bataljon VDV vodil z okupatorjem boje na Dobrovljah, v Spodnji Rečici, v Zgornji Savinjski dolini, na Dravskem polju, v Revirjih in Celju. Ko se je Štajerski VDV bataljon v popolnem sestavu zbral 29. julija 1944 na področju Tira na Mozirskih planinah, je dobil nalogo, da sodeluje v veliki vojaški akciji za osvoboditev Zgornje Savinjske doline. Skupno s Šlandrovo brigado je potem 30. julija 1944 sodeloval v napadu na Ljubno. Po tej veliki in uspešni akciji je bila Zgornja Savinjska dolina osvobojena. 25 dni kasneje se je Štajerski bataljon VDV reorganiziral v III. Štajersko VDV brigado, dotedanji štab bataljona pa je bil povišan v štab brigade. III. Štajersko VDV brigado so od takrat dalje sestavljali štirje bataljoni: I. bataljon — za področje Savinjske doline, revirjev in Zasavja, II. bataljon — za področje Kozjanskega in okolice, III. bataljon — za področje Pohorja in IV. bataljon — za področje Koroške. Komandni sestav reorganiziranega Štajerskega bataljona VDV je tudi v nanovo formirani III. Štajerski VDV brigadi ostal nespremenjen; (Nadaljevanje s 1. strani) Laški rudarji so naslednji dan proslavili svoj praznik to pot na Šmohorju. Glavni osrednji del proslave občinskega praznika je bil letos v Brezah nad Laškim. Tu so se na praznik Dneva borca poleg domačinov in občanov iz vse občine zbrali še številni drugi udeleženci: partizanske enote SLQ, enote civilne zaščite, laški gasilci, borcih. bataljona III. Štajerske VDV brigade ter gostje iz pobratene občine Vrbovec, sosednje šentjurske dopolnjen je bil le z načelnikom štaba Ante Juričem — Mato, ki je prišel z Dolenjske. Štab III. Štajerske VDV brigade so sestavljali: Komandant Anton Vratanar-Anto-tonesko — namestnik komandanta Jože Štok-Korotan — politkomisar Jože Koželj-Zdravko — nam. politkomisarja Karel Vovk — načelnik štaba Ante Jurič-Mato. Bataljoni III. Štajerske VDV bri- in šmarske občine, oče in mati v Brezah padlega komandanta 2. bataljona FRANCA GORJANCA-BO-BEKA in drugi. Po končanih vajah enot SLO, civilne zaščite in gasilcev je potem na slavnostnem prostoru zbranim udeležencem spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZK Janez ZAHSA-STNIK. Zlasti veličasten je bil tisti del proslave, ko so razglasili, da skupščine občin. Laško, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah podeljujejo domicil 2. bataljonu III. štajerske VDV brigade. V imenu vseh treh občin je bataljonu listino o tem izročil predsednik šmarske občina Beno BOŽIČEK. Slavje so popestrili s svojim kulturnim programom pevci in recitatorji iz osnovnih šol Laško in Rimske Toplice, medtem ko je godba na pihala iz Laškega poskrbela, da je ob njenih zvokih bilo razpoloženje čimbolj praznično----veselo. Proslava letošnjega občinskega praznika v Brezah je pomenila nove pridobitve tudi za to področje. Za to slovesnost je bila za prevoz s tovornjaki in avtobusi' usposobljena cesta iz Laškega do Brez, pa tudi z »one druge strani« iz Šentjurja so jo ob sodelovanju občanov, krajevne skupnosti in drugih že toliko usposobili, da je bil dostop z lažjimi vozili mogoč. Zaključne prireditve v okviru proslave občinskega praznika so bile v soboto in nedeljo v Radečah, ko je gasilsko društvo proslavilo 100-letni-co svojega obstoja s prikazom sodobnega gašenja, s promenadnim koncertom in slavnostno akademijo ter izročitvijo novega gasilskega avtomobila. Čeprav je velik del načrtovanih nalog zlasti za področje Brez, kjer je bila osrednja proslava, bil do občinskega praznika opravljen, pa je del teh prav zaradi premajhne zavzetosti nekaterih delovnih organizacij, ki so to pot »stale ob strani«, ostal še neizvršen. Upamo, da bo zamujeno že v bližnji bodočnosti še storjeno in da občani iz Brez in njene okolice ne bodo ostali razočarani. POROČILO KOMISIJE O IZIDU RAZPISA ZA PODELITEV »NAGRADA OBČINE LAŠKO — 2. JULIJ« ZA LETO 1972 Razpis je bil objavljen v glasilu »Naše delo«, na razglasni deski na sedežu občine in na razglasnih deskah vseh krajevnih uradov. Razen tega je bil razpis poslan vsem krajevnim skupnostim, osnovnim organizacijam SZDL, kulturno prosvetnim društvom, telesnokulturnim društvom, gasilskim društvom in osemletkam. Končni rok prijave je bil 15. maj 1972. Do roka je prispelo od 13 predlagateljev 27 predlogov, po roku pa še od 5 predlagateljev 10 predlogov, tako da je skupno 18 predlagateljev predlagalo 37 kandidatov. Od vseh predlaganih kandidatov se nanaša 16 predlogov na pravne osebe in 21 na fizične osebe. Komisija je na svoji seji dne 24. maja 1972 obravnavala vse predloge. Moramo poudariti, da je bila komisija pred težavno nalogo, saj je morala izmed tolikih predlogov izbrati le pet. ob ugotovitvi, da bi tudi ostali predlagani kandidati izpolnjevali pogoje za podelitev nagrade. Komisija predlaga, da se »Nagrada občine Laško — 2. julij« podeli za leto 1972 naslednjim kandidatom: V skupini delovnih in drugih organizacij: — GASILSKEMU DRUŠTVU RADEČE — ŽELEZNIČARSKI GODBI ZIDANI MOST V skupini posameznikov: — MAJCEN Jožetu, predmetnemu učitelju, Laško — OŽEK Leopoldu, upokojencu, Rimske Toplice — PEŠEC Janezu, profesorju, Radeče. Laško, dne 30. junija 1972 KOMISIJA VSEM NAGRAJENCEM NAŠE ČESTITKE! UREDNIŠTVO PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE V BREZAH gade so bili dokončno formirani 10. septembra 1944. Iz poročil štaba VDV brigade o delovanju 2. bataljona povzemamo: 14. novembra 1944 Drugi bataljon na Kozjanskem kaže dobro aktivnost v političnem in vojaškem pogledu. So zelo aktivni v akcijah, posebno minerski vod. 1. decembra 1944 Dne 28. novembra 1944 smo imeli konferenco vseh bataljonskih štabov. Prisostvoval ji ni štab 2. bataljona, ker še ni dospel. Komandant tega bataljona je padel pred kratkim na Dolenjskem, ko je bil na kurzu. Komandanti bataljonov so poročali o stanju bataljonov na sektorjih. 10. decembra 1944 Po stanju tega dne je brigada imela vsega 633 borcev; od tega 383 organiziranih v KP in SKOJ in 250 neorganiziranih. Od 383 organiziranih v celotni brigadi jih je bilo največ — 105 borcev — v II. bataljonu. KRATKI IZVLEČKI IZ SPOMINOV TOVARIŠA KOROTANA II. bataljon je ob priliki napada naših partizanov na Mozirje septembra 1944 poškodoval progo med Šoštanjem in Šmartnem ob Paki, nato pa tamkaj postavil zasedo, zvrnil o-sebni vlak in oklopnjak, pozneje pa sprejel borbo z nemško pešadijo. V borbi, 'ki je trajala ves dan. so borci VDV prizadejali sovražniku občutne izgube. Po tej borbi je odrinil bataljon v Topolščieo, kjer je rekveriral precejšnje količine sanitetnega materiala. Na poti na Kozjansko je 2. bataljon pri Rimskih Toplicah miniral železniško progo. Po prehodu na svoje področje se je takoj zagnal proti močno razpredeni gestapovski agenturi in razdiral nemški rasni zid na Bizeljskem. Za tem je orožje, ki so ga skupaj z opremo in obleko odvrgla angleška letala na Kozjanskem, odpremil v consko intendantu- 08 PROSLAVI DNEVA BORCA NA BRLZL DNI 4. JULIJA PRfDStPNSKä SKUPsciN OBČIN ŠEN V SUR HM vEL.ft ’ SMAK# n» ;«ŠA1 < LISTINA O PODELITVI DOMICILA 20. novembra 1944 Dne 29. oktobra 1944 je drugi bataljon vodil borbo z vermani v Šent-jederti na Bizeljskem. Napadlo je okoli 200 vermanov, katere so naši iz zasede razbili in pognali v beg. Obležalo je 6 mrtvih in 6 ranjenih vermanov. S tem so rešili vas pred požigom in ropom. Drugi dan je bila poslana 2, četa pod vodstvom namestnika komandanta v okolico Rudnice, da poišče sektor za operiranje. Za vodiča je' bil intendant in poznavalec terena Ivan Arh. Naša patrulja pa je padla v zasedo. Ob tej priliki sta bila ubita dva naša borca. Izgubili smo 2 mitraljeza in pet pušk. Sum izdaje. Arha aretirali. ro. Nato so VDV-jevci kljub močni posadki v Laškem uspeli obračunati z nemškim županom, odpeljali so konje iz pivovarne ter odnesli iz u-rada Heimatbunda tri pisalne stroje. Drugi bataljon je uspel uničiti pe-tokolonaški center na sektorju Srom-lje-Stara vas ter v spopadu s Kočevarji potolči več sovražnikov. Nekoliko kasneje je bataljon vodil težko borbo z Nemci pri Lešah, naslednji dan pa je vdrl v Pečovnik in miniral skladišče eksploziva, nato pa pri Št. Rupertu bil hudo borbo. 2. bataljon je januarja 1945 zapustil področje Kozjanskega in odrinil v Šaleško-mislinjsko dolino. Spotoma je izvršil akcijo na tovarno no- gavic v Polzeli. Nato je sodeloval v borbi proti Nemcem, ki so januarja in februarja stalno napadali osvobodilne sile na Štajerskem. V marcu in aprilu so borci izvršili več miniranj komunikacijskih objektov in vsestransko napadali sovražnika. Aprila 1945 se je bataljon premaknil proti Mariboru. Ko je 8. maja v Slovenskih Konjicah razoroževal Nemce, so ga iznenada napadli ustaši in vlasovci, ki se niso hoteli vdati našim silam. Borci so z bliskovito akcijo in protiudarcem kmalu zadušili sovražnikov odpor, nato pa odrinili v Maribor, kjer so z razorožitvijo poslednjih Nemcev dočakali dan zmage. SKMP IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: ŽIČKI MENIHI SO SE V KRIZI LETA 1177 OBRNILI NA PAPEŽA; TA JIM JE PRIPOROČAL POTRPEŽLJIVOST, ZRAVEN PA POSREDOVAL PRI USTANOVITELJEVEM NASLEDNIKU, DA JE SAMOSTANU POVEČAL DOHODKE. Tudi jurkloštrskim menihom je naslednik njihovega ustanovitelja, krški škof Dietrich, leta 1185 povečal dohodke na ta način, da jim je dodelil desetino vseh živil (vina, žita, živali oz. mesa, sira itd.), ki je dotedaj pripadala škofovskemu gradu Pilštanj z grajskih posestev oz. od grajskih podložnikov; celo papež je s posebno listino potrdil to desetino. Istega leta je štajerski vojvoda Otokar VI. Traungauski podaril samostanu od svojega laškega gospostva vas Grahovše z vsemi pritiklinami (z gozdovi, pašniki, potoki, z vso obdelano in neobdelano zemljo in seveda z vsemi podložniki). Iz teh darov razvidimo, da je bila prvotna samostanska posest zaradi pretežnega gozdnega značaja nezadostna za potrebe 29-članske samostanske družine (prior, 12 očetov, 16 bratov). Omenjeni darovi bi bili verjetno zadostovali za redno preživljanje, niso pa zadostovali za veliko nalogo, ki bi jo bila morala opraviti samostanska družina: zasilne lesene stavbe (barake), v katerih so tedaj živeli v obeh samostanih, v Jurkloštru in v Marijini vasi, ter obe leseni cerkvi bi bilo treba postopoma nadomestiti z zidanimi, predvsem pozidati obe cerkvi. Kakor že vemo po podatkih iz žičkega samostana, so tam pozidali obe cerkvi v 30 letih po ustanovitvi, torej bi v Jurkloštru pričakovali pozidavo nekako okrog leta 1200, vendar doživimo tega leta razpust samostana. Vrhovno vodstvo kartuzijanskega reda je hotelo ozdraviti krizo na ta način, da je poslalo v Jurklošter uglednega meniha Odona iz Novare (Novara je mesto v Italiji), ki je postal prior našega samostana leta 1189. Odon je v Jurkloštru napisal knjigo svojih pridig (ob razpustu je knjiga prišla v žički samostan), vendar krize v samostanu ni mogel rešiti. Napotil se je v Rim in papežu osebno sporočil (leta 1190), da odstopa kot jurkloštrski prior, ker za samostan ne vidi rešitve. Po vrnitvi iz Rima se je Odon naselil v kraju Tagliacozzo v Italiji, kjer je umrl 15. 1. 1198 v starosti 98 let. Cerkev ga je razglasila za blaženega. Zanimivo je, da so v postopku za to razglasitev izpovedale priče, da je bil Odon prior kartuzijanskega samostana na Slovenskem (»in Sclavo-nia«) in da je moral v tem samostanu prenašati razne krivice, ki mu jih je prizadejal tamkajšnji škof. Ker se starejša kartuzijanska zgodovinska kronika večkrat sklicuje na te škofovske krivice in preganjanja, si moramo to stvar bolj ogledati. Pristojni škof za Jurklošter je bil oglejski patriarh, toda ta pri teh obdolžitvah ni bil mišljen. Nobenega dvoma ni, da zadevajo te obdolžitve krškega škofa kot naslednika ustanovitelja Jurkloštra. Vsa škofova krivda je bila v tem, da zaradi spremenjenih razmer ni imel več interesa, da bi še povečeval darove, ki jih je samostan že dobil od krške škofije. PODOBA VOJVODE LEOPOLDA VI. NA NJEGOVEM PEČATU IZ LETA 1206. — NA ŠČITU IMA ŠTAJERSKI GRB, NA ZASTAVI PA AVSTRIJSKEGA Leta 1177 sta se namreč pobotala papež in cesar in od tedaj dalje so odpadli upi krškega škofa za večjo samostojnost ali celo za povečanje škofije, kot je to kazalo ob ustanovitvi Jurkloštra, zato Jurklošter zanj ni bil več zanimiv. Ko je šlo za preživljanje menihov, jim je še naklonil desetino iz Pilštanja, ko pa bi bilo treba prevzeti nase stroške zidave obeh cerkva in drugih samostanskih stavb, jih je verjetno odklonil in to je vsa njegova krivda. Kartuzijani v Jurkloštru so tako ostali brez dobrotnika in zato so se najbrž začeli tudi njihovi medsebojni prepiri. Verjetno je ena skupina med njimi hotela obdržati dotedanje dohodke in zato zagovarjala stališče, naj ostanejo kar pri lesenih cerkvah in barakah, ker za zidavo ni sredstev, druga skupina pa je verjetno zastopala mnenje, naj kljub pomanjkanju sredstev pričnejo z zidanjem in si s tem še zmanjšajo sredstva za preživljanje. Prepir je bil tu in mirno sožitje je bilo porušeno. Iz Velike kartuzije v Franciji so poslali vizitatorje, ki so zadevo preiskali in nato je generalni kapitelj (zbor) kartuzij anov pisal krškemu škofu Ekehardu, da odveže jurklo-štrske redovnike od redovnih zaobljub (ko bi bil škof kartuzijane res preganjal, bi mu vrhovno redovno predstavništvo ne poverilo te zaupne naloge). V pismu navajajo kot vzrok za ta ukrep, da v Jurkloštru ne morejo ali pa nočejo živeti po redovnih pravilih, zato je bolje, da se preselijo drugam, kot da bi dnevno kršili redovna pravila. Pismo zatrjuje, da je že za vsakega kristjana sramotno, da obljublja eno, dela pa drugo, za redovnike je pa to še sramotne j še. Krški škof Ekehard je nato res samostan razpustil, vendar ne samovoljno, ampak po pooblastilu vrhovnega predstojništva kartuzijanskega reda. Kakor kaže, je ta razpust krškemu škofu kar prav prišel, saj zaradi spremenjenih razmer ni več tako gledal na kartuzijane kot njegov prednik Henrik in se je sedaj kar rad znebil nadležnih menihov. Glede vzroka za razpust uporablja škof Ekehard še ostrejše izraze kot kartuzijansko pismo. V listini od 13. 4. 1200 je zapisal, da so se redovniki v Jurkloštru v nasprotju s svojimi redovnimi zaobljubami preveč navezali na imovino in tako omadeževali svoj red. Ko našteje ukrepe vrhovnega predstojništva kartuzija-nov, jih nekako pohvali, ko piše, da so raje razpustili jurkloštrsko skupnost, kot da bi ti grešniki še naprej pod nazivom bratske skupnosti javno teptali redovna pravila. Da bi pa samostanska posest ne ostala neizkoriščena, je škof Ekehard v isti listini odredil, naj se na samostanskem posestvu naseli zbor (kapitelj) duhovnikov — kanonikov s proštom na čelu, ki naj uživa dotedanjo samostansko posest z desetino iz Pilštanja vred. Iz poznejših listin izvemo, da se kanoniki niso naselili v samostanu očetov v Jurkloštru, ampak v samostanu bratov v Marijini vasi, kjer so bile tudi samostanske njive. Kanonikov je bilo najbrž 12, torej več kot polovico manj od kar-tuzijanov, zato so se laže preživljali. Leta 1205 jim je oglejski patriarh dovolil tudi pokopališče v Marijini vasi. V dovolilni listini piše, da je (Nadaljevanje na 9. strani) (Nadaljevanje z 8. strani) krajevni župnik Wargendus, ki ima pravico pokopavanja, privolil v novo pokopališče s pogojem, da če umrli kaj zapusti cerkvi, si to delijo na pol župnik in kanoniki v Marijini vasi, ki bodo oskrbovali pokopališče. S tem so kanoniki dobili spet nov vir dohodkov, nam pa bi bila danes najdba ostankov pokopališča v Marijini vasi zanesljiv dokaz za lokacijo samostana, za katerim ni ostalo nobenega sledu. Wargendus je moral biti župnik iz Pilštanja, ki je bil tedaj edini župnik na vsem posestvu krškega škofa na Kozjanskem. žički samostan si je med tem časom že opomogel. Poleg obeh cerkva, v zgornjem samostanu in v Špitaliču, so si postopoma pozidali tudi druge stavbe in samostan se je lepo razvijal. Zdaj so se začeli žički menihi zanimati tudi za Jurklošter; žal jim je bilo, da je ta njihov bratski samostan propadel po krivdi sobratov. Verjetno si je kdo od kartuzij ano v ogledal Jurklošter in se zanimal za zapuščeni samostan očetov. Kanoniki v Marijini vasi so za to izvedeli in so se zbali za svoj obstoj. Poslali so svojega prošta Konrada k stolni cerkvi v Krko na Koroškem, kjer ga je pa stolni prošt Ulrik potolažil in mu dal zagotovila, da krška škofija ne bo opustila njihove naselbine v Marijini vasi. V tolažbo jim je stolni prošt Ulrik podaril še 4 kmetije. Prior Nikolaj v žičkem samostanu pa ni miroval. Našel je dobrotnika, ki je bil pripravljen obnoviti kartuzijanski samostan v Jurkloštru. To je bil vojvoda Leopold VI. Baben-berški. V dobi, ki jo obravnavamo, to je v 12. in 13. stoletju pa tudi še pozneje, je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med posamezne fevdalce (plemiče). Vsak plemič si je hotel svojo posest povečati; to so dosegli z nakupi, z medsebojnimi porokami in z delovanjem. Na svojih posestvih so si na strminah zidali utrjene gradove, v dolinah pa so važnejšim naseljem podeljevali mestne ali trške pravice; skrbeli so za prometne zveze in so pozidali tudi mnogo cerkva in samostanov. Že iz zgodovine žičkega samostana vemo za plemiško rodbino Traungavskih, ki so ustanovili ta samostan. Traun-gaVci so 1192 izumrli in njihovo dediščino je prevzela plemiška rodbina Babenberžanov. Ta rod je tedaj že več kot 100 let (od 976) vladal v Avstriji (tedaj je Avstrija proti jugu segala samo do Semmeringa), sedaj so pa avstrijski vojvodski časti pridružili še naslov štajerskega vojvode. S Traun-gavsko dediščino so Babenberžani prevzeli tudi pokroviteljstvo nad žičkim samostanom in obsežno posest laškega gospostva. Zadnji iz rodu Traungavcev, štajerski vojvoda Otokar VI., je zbolel za gobavostjo in je umrl v starosti 30 let brez otrok ter bil pokopan v žičkem samostanu. Že 6 let pred smrtjo je sklenil z Babenberžani dedno pogodbo qvtüfcä rpffrtmla 'BamtA dT rim tniuč fifcäwtW* B-ifucöä (Who cdlicolžl -inciy-irncct (rnCp tupttnG tntHhittl Ti avtčvgahVtatiilAg-aaift figi'' fUut/fijitfVetmtÄup 'n>dt&f 'mxafi-jcpxd t JURKLOŠTRSKI ROKOPIS IZ SREDINE 13. STOLETJA. — ZAČETEK TEKSTA O USTANOVITELJU JURKLOSTRA VOJVODI LEOPOLDU VI. in ker ni zapustil potomcev, so dediščino prevzeli Babenberžani. Tedaj je iz rodu Babenberžanov vladal avstrijski vojvoda Leopold V. V današnjem jeziku bi rekli, da je bil svetovni pustolovec. Ob povratku s križarske vojne je leta 1192 ugrabil angleškega kralja Riharda Levjesrčnega, s katerim sta se bojevala, in ga izročil nemškemu cesarju, ki ga je obdržal v ječi. Vsa Anglija je zbirala denar za visoko odkupnino, katero so morali plačati, da so kralja izpustili. (To zgodbo je opisal angleški pisatelj Walter Scott v romanu Ivanhoe in po tem romanu je bil posnet tudi film.) Z odkupnino se je okoristil tudi vojvoda Leopold V. in je s temi sredstvi zgradil mestno obzidje na Dunaju in v nekaterih drugih mestih pod njegovo oblastjo. Štajerske posesti, ki jo je prav tedaj podedoval po Traungavcih, Leopold V. ni mogel dolgo uživati. V božiču 1194 je prispel v Gradec, kjer je bila napovedana viteška tekma (turnir). Toda na poledici se je vojvoda ponesrečil: pa- del je s konja in si zlomil nogo tako nesrečno, da so mu jo morali odrezati; pri tem je dobil zastrupitev krvi in v nekaj dneh je umrl. Kot avstrijskega in štajerskega vojvoda ga je nasledil njegov sin Friderik I., čez štiri leta pa drugi sin Leopold VI. Za zgodovino Laškega je vlada vojvode Leopolda VI. (zgodovinarji ga imenujejo »Slavni«) izrednega pomena (vladal 1198—1230). Laško gospostvo je bilo tedaj precej obsežno: na zahodu je segalo do Trbovelj, na severu skoraj do Žalca in Celja, na vzhodu do Kalobja, Jurkloštra in do Šmarja pri Sevnici, na jugu pa preko Save, tako da je obsegalo Radeče in okolico. Obseg tega gospostva je bil večji kot poznejši laški okraj ali sedanja občina. Za prejšnje fevdalce, ki so bili posestniki laškega gospostva, ta posest ni pomenila več kot ostale posesti, odkoder so dobivali dohodke. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) ____ . cle£o NAVODILA KMETOM DA NE BI ZAMUDILI ROKOV V POSTOPKIH O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE Davčna uprava občine Laško je na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov in občinskih odlokov, sprejetih po pooblastilu iz tega zakona pristopila k izvajanju teh predpisov. Prva dela in opravila so torej v teku,: zato bo prav, da bi bili zavezanci prispevka (kmetje) o postopku, ki bo tekel v prihodnjih mesecih, pobliže seznanjeni. Čeprav bo prispevek za starostno zavarovanje kmetov pobirala davčna uprava, nima ta prispevek ničesar skupnega z drugimi davki in dajatvami, ki jih prav tako pobira in izterjuje davčna uprava. Nasprotno: z zakonom je določeno, da se sredstva (prispevek za starostno zavarovanje) ločeno knjižijo v knjigovodstvu in tudi ločeno od drugih davkov zbirajo na posebnem računu. Prvo, o čemer se bodo kmetje-zave-zanci prispevka za starostno zavarovanje srečali v upravnem postopku, bodo odločbe o določitvi dveh akontacij za leto 1972, ki morata biti plačani: — prva akontacija do 31. avgusta 1972 in — druga akontacija do 30. novembra 1972. Vsaka akontacija bo znašala po 250,00 dinarjev. Ker gre torej za a-kontacijo, bo za vsakega zavezanca določena v enakem znesku. Odločbo o dveh akontacijah bodo prejeli zavezanci zato, da bi se sredstva začela zbirati že med tem, ko bo tekla redna odmera prispevka, ki bo predvidoma zaključena do konca novembra 1972. Do takrat bo namreč za vsakega zavezanca prispevka po vseh opravljenih vmesnih postopkih izdelana in vročena dokončna odločba o odmeri prispevka za leto 1972. Po tej dokončni odmemi odločbi bo treba takrat plačati le še razliko, ki se bo pokazala med dokončno odmerjenim prispevkom ter do takrat vplačanimi akontacijami. Drugi del postopka, ki bo tekel vmes — po vročitvi odločbe o akontaciji in do odločbe o dokončni od--meri prispevka — pa bo terjal poleg v ta dela pritegnjenih občinskih organov tudi precejšnje zanimanje in sodelovanje samih kmetov-zave-zancev prispevka. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov nalaga namreč davčni upravi, da objavi zavezancem višino prispevka na način, kakor ga določi občinska skupščina. Skupščina občine Laško je s posebnim odlokom določila, da bo višina odmerjenega prispevka objavljena v obliki seznamov (razporedov) izdelanih po področjih krajevnih skupnosti. Ti seznami bodo 15 dni razgrnjeni in na vpogled pri pristojnih krajevnih uradih občine; za tista področja, kjer krajevnih uradov ni, pa v sprejemni pisarni občine Laško. Računamo, da bodo seznami izdelani in pripravljeni za razgrnitev proti koncu avgusta ali v začetku septembra 1972. Vsak zavezanec-kmet bo torej na teh mestih razgrnitve imel možnost, da se seznani z zneskom odmerjenega prispevka ter vsemi drugimi podatki iz tega seznama. Vsak, ki misli in presodi, da v seznamu navedenega zneska ne bi mogel plačati, ima možnost, da v 15 dneh po objavi vloži zahtevek za n-gotovitev zmožnosti plačevanja odmerjenega prispevka. Zahtevek za ugotovitev zmožnosti plačevanja se lahko vloži v tem roku pri pristojnem Krajevnem uradu ali pa pismeno ali ustno na zapisnik v sprejemni pisarni občine Laško. V svojem zahtevku mora kmet-zavezanec prispevka,. ki meni, da odmerjenega prispevka ne bo mogel plačati, navesti tudi vse razloge, ki takšen zahtevek dovolj tehtno upravičujejo. Vložene zahtevke bo obravnavala od občinske skupščine imenovana komisija. Komisijo sestavljajo: predstavnik občinske skupščine kot predsednik komisije, predstavnik kmetijske organizacije z območja občine, socialni delavec iz upravnega organa občine in dva predstavnika krajevne skupnosti, s čigar področja bo komisija obravnavala posamezne primere. Po oceni v zahtevku navedenih okolnosti in upoštevajoč gospodarski položaj kmeta-zavezanca, bo komisija odločila, v kakšnem obsegu (v celoti ali delno) se zahtevku ugodi ali ne ugodi. O svoji odločitvi in o dolžnem znesku, ki ga naj kmet-zavezanec prispevka plača, bo komisija obvestila davčno upravo. Davčna uprava bo potem izdala dokončno odločbo o odmeri prispevka; tudi zoper to odločbo bo kmet-zavezanec prispevka še imel pravico, da v 15 dneh po prejemu odločbe vloži pritožbo. O tej pritožbi bo odločala posebna komisija in v upravnem postopku tudi odločila dokončno. Pri tem je treba poudariti, da vložena pritožba ne bo zadržala izvršitve odločbe. Iz povedanega sledi, kako odločujoče in nadvse važno bo, da bo sleherni kmet-zavezanec prispevka za starostno zavarovanje spremljal te postopke, se zanje zanimal bodisi pri svojih krajevnih uradih, v sprejemni pisarni občine Laško ali na davčni upravi ter se v zakonitih rokih posluževal pravic, ki jih daje zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Končno naj povem, da bodo v teh postopkih obravnavani glede plačila prispevka za starostno zavarovanje tudi vsi tisti, ki osebno sicer niso zavarovanci, so pa lastniki kmetijskih zemljišč in so po zakonu dolžni plačevati prispevek za starostno zavarovanje za osebe, ki imajo lastnost zavarovanca. Prizadevali si bomo, da vas bomo tudi v naslednjih številkah »Našega dela« seznanjali o vsem, kar bo še novega okrog postopka glede prispevka za starostno zavarovanje kmetov. LEV TIČAR POZIV ZA VLOŽITEV DAVČNE NAPOVEDI ZARADI ODMERE DAVKA NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO na podlagi 145. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) ponovno poziva vse lastnike gozdov, ki imajo gozdna zemljišča na območju občine Laško in jim kmetijstvo ni osnovni vir za preživljanje, da vložijo davčno napoved zaradi odmere davka na določene premoženjske predmete. Napoved je treba vložiti v podaljšanem roku najkasneje do 31. julija 1972 na predpisanem obrazcu, ki je na voljo v sprejemni pisarni Skupščine občine Laško. Zavezancem, ki prijav tudi v tem roku ne bi vložili, bo davek odmerjen po uradno zbranih podatkih z uporabo kazenskih določb iz 247. člena zakona o davkih občanov. DAVČNA UPRAVA Most preko Savinje Ker nekateri uporabniki niso upoštevali našega opozorila in ker je sedaj leseni prečnik že toliko popustil, da je postal prehod za pešce nevaren, smo morali iz varnostnih razlogov most tudi za pešce zapreti. Vse občane prosimo, naj ne hodijo čez most, dokler ne bo popravljen. Se posebej opozarjamo starše, naj poučijo otroke o nevarnosti, ki jim preti pri uporabi mostu. Tisti, ki tudi tega opozorila ne bi upoštevali, prevzemajo polno odgovornost za škodo ih osebno varnost, ki bi jo zaradi tega utrpeli. KS RIMSKE TOPLICE IZ ZAKLADNICE LJUDSKE MODROSTI VREMENSKI PREGOVORI JULIJ Aleš soparen in suh, napravi za zimo si dober kožuh. (17.) Ce Magdalena v dežju stoji, dolgo, slabo poletje preti. (22.) Kakršno v juliju je vreme bilo, januar prav tako obnašal se bo. AVGUST Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži. (10.) če Lovrenc je jasen, bo grozdec strden in vincar bo glasen, prijetna jesen. če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi. (24.) Kakor zadnji dan avgusta, taka jesen bo — lepa ali pusta. RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA JULIJ IN AVGUST 1972 V juliju in avgustu 1972 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1972 Živinozdravnik Telefonska številka 15. 7. — 17. 7. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško 73-979 22. 7. — 24. 7. Malenšek dr, Slavko, Laško 73-996 29. 7. — 31. 7. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče (klicati LM Radeče) 5. 8. — 7. 8. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško 73-979 J12. 8. — 14. 8. Malenšek dr, Slavko, Laško 73-996 19. 8. — 21, 8. Dipl. vet. Vahtar Boris Radeče (klicati LM Radeče) 26. 8. — 28. 8. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško 73-979 Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure ure zjutraj tretjega dne. prvega dne do 7. Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. v Šmarieti zaprt ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED ZOBOZDRAVSTVENE DEŽURNE SLUŽBE ZA JULIJ IN AVGUST 1972 V juliju in avgustu 1972 bo zobozdravstvena dežurna služba pri Javni zobni polikliniki Celje nudila prvo pomoč v nujnih primerih ob sobotah od 14.—19. ure in nedeljah ter praznikih od 9.—18. ure. 1972 Zdravnik Medicinska sestra 15. 7. in 16. 7. Zobna polikl. Celje Dr. Skoberne Zlatan 22. 7. in 23. 7. 29. 7. in 3«. 7. 5. 8. in 6. 8. 12. 8. in 13. 8. 19. 8. in 2«. 8. 26. 8. in 27. 8. 2. 9. in 3. 9. Dr. Zabukošek Franc Dr. Krolo Zvone Dr. Gradt-Naglič Erika Dr. Fidler Franc Dr. Koren Marjan Dr. Kogovšek Albin Dr. Herman Boris Zapušek Ana Stih Milka Gregl Vera Šuster Jerica Budna Sonaja Gorenjak Slava Božič Janja Glančnik Helga GIBANJE PREBIVALSTVA SMRTI — SUHODOLČAN Jožef, (43), strojevodja, Globoko 16/a — PLATOVNJAK Alojz (68), kmetovalec, Blatni vrh 9 — ZIMŠEK Ivan (60), žagar, Paneče 41 — ŠMIT Jožef (62), preužitkar, Polana 27 »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2, telefon 73-645, interna številka 4 in 6 — Cena za vsako številko 1 din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovod;-stva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA JULIJ IN AVGUST 1972 V juliju in avgustu 1972 bo dežurna služba zdravnikov za območje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldan do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1972 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 10. 7. 16. 7. Z P Laško Dr. Dolanc Jože Turin Elizabeta 17. 7. — 23. 7. Z P Laško Dr. Baburak-Grakalić Vesna Turin Elizabeta 24. 7. — 30. 7. ZP Laško Dr. Velikonja Tone Kozmus Marjana 31. 7. — 6. 8. ZP Laško Dr. Dolanc Jože Maroša Marija 7. 8. — 13. 8. Z P Laško Dr. Baburak-Grakalić Vesna Turin Elizabeta 14. 8. — 20. 8. ZP Laško Dr. Velikonja Tone Kozmus Marjana 21. 8. — 27. 8. ZP Laško Dr. Dolanc Jože Maroša Marija 28. 8. — 3. 9. ZP Laško Dr. Baburak-Grakalić Vesna Turin Elizabeta Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih do 12. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna pomoč, naj se javljajo izven rednega delovnega časa dežurnim v ambulanti. £Lex& iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji e E E 5 I PIVOVARNA LAŠKO I PIJTE PRIZNANO LAŠKO PIVO! liiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii €&q£o‘