Srednja vas — Lepotci - Značilni gorenjski kozolci, dvojniki, v okras polju in pokrajini. . . Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 73 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 23. 9. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO JESENICE V torek, 20. septembra, je obiskala jeseniško občino delegacija komiteja poljske združene delavske partije iz Katovvic, ki jo je spremljala Članica CK ZKS Majda Gaspari. S predstavniki občinskega in tovarniškega komiteja Zveze komunistov in s članom CK ZKS in sekretarjem medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvikom Kejžarjem so se pogovarjali o samoupravljanju, obiskali Tehnični muzej jeseniške železarne, si ogledali obrate jeseniške Železarne, popoldne pa obiskali Kranjsko goro in Bled. - D. S. Bolni in zdravi se srečujemo v čakalnicah splošnih ambulant KRANJ V Kranju bo danes (23. septembra) dopoldne medobčinsko posvetovanje o pripravah na organiziranost banke v skladu z novim zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Na podlagi obrazloženega osnutka sporazuma o temeljni banki Gorenjske, naj bi na današnjem posvetu, ki ga sklicuje predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, uskladili skupna stališča. A. 2. RADOVLJICA Na golf igrišču na Bledu (edinem tako imenovanem velikem golf igrišču za zdaj v Jugoslaviji) se je včeraj, 22. septembra, začelo dvoje zanimivih tekmovanj. Golf klub Bled namreč organizira prvo mednarodno prvenstvo za pokal Bleda in za pokal turistične agencije Kompas Bled. Za tekmovanji, ki bosta trajali do 25. septembra, se je prijavilo precej tekmovalcev iz tujine. A. 2. TRŽIČ Občinski svet Zveze sindikatov Tržič bo 6., 7. in 8. oktobra organiziral v Domu pod Storžičem seminar za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Osnovna tema bo seznanjanje z zakonom o združenem delu in naloge sindikalne organizacije pri njegovem uresničevanju. To je po sodbi občinskega sveta slabost pri delu večine sindikalnih organizacij. Sindikalni seminar bo obenem tudi prva akcija kluba samo-upravljavcev tržiške občine. Financirale ga bodo osnovne sindikalne organizacije in sklad, ki se oblikuje na osnovi družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v tržiški občini. -jk 11. stran: Praznični klic lovskih rogov Lastovke presenetila ohladitev — V torek, 20. septembra, zjutraj so nas iz Škofje Loke obvestili, da se na nekaterih stolpičih v Frankovem naselju zbirajo nenavadno velike jate lastovk. Enake pojave so kasneje opazili tudi v Kranju in to na poslopjih, kjer se običajno lastovke ne zadržujejo. Na najrazličnejše kraje smo spraševali, kje tičijo vzroki tega pojava, pa nikjer niso vedeli točnega odgovora. Vseeno so menili, da so nenavadno velike jate lastovk posledica nenadne ohladitve, zaradi katere so živali morale na hitro poiskati zavetje. Na fotografiji del lastovičje druščine na balkonu ene od stolpnic v Frankovem naselju v Skofji Loki. (jk) — Foto: J. Zaplotnik avto-moto društvo škofja loka 64220 škofja loka, jegorovo predmestje 10 objavlja za SOBOTO, 24. septembra 1977, naslednje uradne zapore cest: Zminec - Breznica - Lubnik - III / 4019 med 04.00 in 08.00 uro Krnica -Zatrnik- Mrzli studenec - II/316 od 09.15 do 11.15 ure odsek ceste Gorenja vas — Lučine (od Brebovnice do Lučine) 11/324 od 13.15 do 15.30 Rudno - Dražgoše II / 319 od 15. do 17. ure. Navedene zapore cest so odobrene z odločbo Republiškega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana št. 13/2-S-22/30-b-72/77 z dne 19. 9. 1977 in odločbo št. 34-28/75-3/POK z dne 20. 8. 1977 oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Škofja Loka. Promet na zgoraj navedenih odsekih je za vse uporabnike v obeh smereh zaprt, zaradi izvedbe državnega prvenstva Loka rally 77. Prosimo, da upoštevate zaporo ter se ravnate po navodilih rediteljev in organov milice. 2. stran: Jugoslovan vodi skupščino OZN 4. stran: nudi v industrijskih prodajalnah Linhartov trg 3 in Jalnova 2 v Radovljici ugoden nakup v času velikega sezonskega znižanja. Disciplina popušča 14. stran: Neupravičen zahtevek direktorja Vsem našim izžrebanim naročnikom, ki bodo jutri »rajžali« po Istri, srečno! X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 Naročnik: Jugoslovan vodi skupščino Organizacije združenih narodov Predsedstvo o poti miru V torek je bila v Beogradu seja predsedstva SFRJ, na kateri so sodelovali tudi najvišji predstavniki federacije. Predsedstvo se je seznanilo z informacijo o uradnih in prijateljskih obiskih predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza-Tita v Sovjetski zvezi, DLR Koreji in LR Kitajski ter v celoti podprlo in potrdilo ocene, ki jih je dal predsednik republike po obiskih. Predsedstvo je tudi menilo, da pomenijo ti obiski pomemben in koristen prispevek k nadaljnjemu razvoju in izboljševanju odnosov ter vsestranskega in enakopravnega sodelovanja med državami. Kadar na obisku Včeraj je dopotoval na obisk prvi sekretar centralnega komiteja madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar. Povabil ga je predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz-Tito. Naš predsednik pa bo še to jesen odpotoval na uradni in prijateljski obisk na Portugalsko, kamor ga je povabil predsednik republike Antonio Ramalho Eanes. Kdaj zimske počitnice? Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Virih-Atena je izdala odredbo o časovni razporeditvi pouka in zimskih šolskih počitnic v letošnjem šolskem letu. Odredbo je podprl tudi komite za vzgojo in izobraževanje. V prvem polletju šolskega leta 1977— 78 bo trajal pouk do vključno 20. januarja 1978. Teoretični pouk za učence zaključnih razredov poklicnih šol z izmenično organizacijo teoretičnega in praktičnega pouka bo trajal do vključno 13. januarja 1978. V drugem polletju pa se bo šola začela 6. februarja. Protestno zborovanje Ob nedavni oskrunit vi spomenika bazovških žrtev na Bazovici in spomenika 71 talcev na Opčinah pri Trstu je vsa demokratična in slovenska javnost ogorčena. Skruniteljev še niso izsledili, čeprav je znano, v katerih krogih jih je treba poiskati. Val ogorčenja zato še ni prenehal in še vedno se vrstijo protestna zborovanja italijanskih demokratov in slovenskega prebivalstva. Jutri bo na Bazoviški planoti pred oskrunjenim spomenikom osrednje protestno zborovanje, na katerega zamejski rojaki vabijo tudi prebivalce naše republike. Ženska in razvoj Za sodelovanje na tradicionalnem 10. mednarodnem seminarju, ki bo potekal pod naslovom Ženska in razvoj in bo od 10. do 14. oktobra v organizaciji konference za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije na Bledu, se je prijavilo več kot sto udeleženk iz 68 nacionalnih in osmih mednarodnih organizacij in specializiranih agencij. Tema letošnjega seminarja je del prispevka naše države k desetletju ženske OZN, katere geslo je »enakopravnost, razvoj in mir.« Nove podražitve Olje se je že podražilo. Ukinili so namreč regres in oljarji pravijo, da so sedaj na slabšem. Grozi pa nam še podražitev elektrike, saj je bilo v prvem polletju letošnjega leta v Sloveniji v elektrogospodarstvu za 200 milijonov primanjkljaja in to kljub temu, da se je elektrika v začetku leta podražila za deset odstotkov. Slovensko elektrogospodarstvo predlaga, da bi kilovat električne energije plačevali še 20 odstotkov dražje. Sovjetski mladinci v Iskri Kranj — Kranjsko Iskro je minuli četrtek (15. septembra) obiskala 40-članska komsomolska delegacija iz Tbilisija v Sovjetski zvezi. Ogledali so si proizvodnjo tovarne telekomunikacij na Laborah in se seznanili z organizacijo Združenega podjetja ter organiziranostjo ter dejavnostjo mladih v Iskri. Obisk sovjetskih mladincev je organiziral Biro za mednarodne izmenjave mladih iz Beograda. Med štiridnevnim bivanjem v Sloveniji so se srečali tudi z mladimi predstavniki mesta Ljubljana. A. Boc JESENICE V sredo, 21. septembra, je bila redna seja koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Jesenice. Na seji so spregovorili o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter pri tem opozorili, da bodo nekatere organizacije združenega dela v občini morale v prihodnje posvetiti več pozornosti prav financiranju. Člani koordinacijskega odbora so razpravljali tudi o podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter o vzgoji v krajevnih skupnostih in v šolah. D. S. KRANJ V Kranju je bila včeraj, 22. septembra, dopoldne seja predsedstva medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Razpravljali so o nalogah socialistične zveze na Gorenjskem do prihodnjega poletja. Na ločenih sejah so se v sredo, 21.septemba, popoldne sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Med drugim so razpravljali o rezultatih gospodarjenja v minulem letu in v letošnjem prvem polletju ter o srednjeročnem programu razvoja kmetijstva v občini za obdobje 1976— 1980. Razen tega je bilo na dnevnem redu tudi več odlokov. V sredo, 28. septembra, bo v Kranju 13. seja občinske konference zveze komunistov. Ocenili bodo idejnopolitično usposabljanje komunistov v minulem in letošnjem letu in razpravljali o programu marksističnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja članstva v občini v obdobju 1977/78. Na dnevnem redu je tudi razrešitev sedanjega sekretarja komiteja občinske konference in izvolitev novega. Obravnavali pa bodo tudi poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu. A. 2. RADOVLJICA Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je v začetku tega tedna razpravljalo o poteku javnih razprav o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v republiki Sloveniji. Hkrati pa v občini potekajo razprave o vlogi kolektivnih članov ZSMS (občinska zveza tabornikov, zveza prijateljev mladine, zveza organizacij za tehnično kulturo, zveza telesnokulturnih organizacij, gasilska, strelska in pionirska zveza). Razprave bodo trajale do konca tega meseca, nato pa bodo na posvetu delegatov zbrali pripombe in jih posredovali republiški konferenci ZSMS. Mladi v občini pa se razen tega pripravljajo tudi na sejo občinske konference, ki bo v začetku oktobra. Na tej seji bodo sprejeli akcijski program za prihodnje leto in zamenjali nekatere neaktivne delegate. Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji obravnaval izvajanje družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine za letos. Sprejel je tudi informacijo o pripravah na prenos kmetijskih zemljišč družbene lastnine na kmetijsko zemljiško skupnost. A. 2. TRŽIČ V tržiški občini so se že začele volilne konference v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Občinska konferenca ZKS se je odločila, da morajo biti volilne konference končane do 30. oktobra, 15. decembra pa se bo sešla občinska volilna konferenca. Komunisti na volilnih konferencah ocenjujejo delo v preteklem mandatnem obdobju, volijo vodstva organizacij in razpravljajo o kandidatih za najodgovornejše dolžnosti v občinski konferenci in komiteju ZKS. Komunisti so na volilnih konferencah še posebej pozorni na uveljavljanje delegatskega sistema in na organiziranost združenega dela, na samoupravne odnose in vlogo Zveze komunistov ter njeno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. Komunisti razpravljajo tudi o kadrovski politiki in družbeni samozaščiti. V torek, 20. septembra, je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri so se dogovorili, da bo naslednja seja predsedstva jutri, 23. septembra, obenem pa so se v torek poslovili od sekretarja občinskega sveta Zveze sindikatov Ivana Valjavca, ki odhaja v pokoj.- -jk Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosto delovno mesto: 1. administratorja — fakturista za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo končano 2-letno administrativno šolo in ustrezne delovne izkušnje. 2. knjigovodje I za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. V poštev pridejo tudi upokojenke. Pogoj: praksa v računovodstvu. Rok za prijavo je 10 dni od objave. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov Elektrotehniško Kranj, Koroška cesta 53 c. podjetje ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Obveščamo vse zavarovance — organizacije združenega dela in skupnosti, da je tudi v letu 1977 nekaj začasno prostih zavarovalno-tehničnih sredstev, ki so po 53., 54. in 55. členu samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v Zavarovalni skupnosti Triglav predmet nalaganja v korist zavarovancev. Interesente za kredite prosimo, da svoje vloge z navedbo namena koriščenja posredujejo na naslov: — Zavarovlna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2 ali — Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost, Poslovna enota Jesenice, C. Maršala Tita 16, Jesenice Pri razporejanju sredstev bo po pooblastilu zborov temeljnih rizičnih skupnosti zbor temeljnih rizičnih skupnosti Gorenjske območne skupnosti za letošnje leto in zavarovalno — bančna načela nalaganja. Obravnavali bomo tudi vse vloge, ki so bile že posredovane in še niso rešene. Rok za vlaganje prošenj poteče 8 dni po objavi. Izvolitev Lazarja Moj sova za predsednika 32. zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov pomeni izjemno priznanje jugoslovanski miroljubni, neodvisni in neuvrščeni politiki NEVV YORK — V torek ob osmih zvečer po srednjeevropskem času seje v palači Združenih narodov v New Yorku ob East Riverju, v dvorani, zasedeni do zadnjega kotička, začelo 32. redno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim je pred začetkom zasedanja na novinarski konferenci povedal, da upa v uveljavitev Združenih narodov do take mere, da bo postala organizacija središče dogovarjanj o reševanju najpomembnejših svetovnih problemov. Generalni sekretar je dejal, da je mir na Bližnjem Vzhodu dosegljiv, vendar se mora Izrael umakniti z zasedenih ozemelj, obenem pa mora svet priznati obstoj Palestincev in meje arabskih držav. Soglašal je s sklicem zasedanja generalne skupščine o razorožitvi, saj dosega oboroževalna tekma skrajne meje, vendar je opaziti pripravljenost za pogovore o tem vprašanju. Ciprsko vprašanje po sodbi Waldheima še ni rešeno, prav tako pa etiop-sko-somalski spor lahko krepko poseže v mednarodno ravnovesje sil, zato se tudi v tem nemirnem delu sveta uveljavlja generalni sekretar osebno ali Organizacija združenih narodov kot celoa. V torek začeto zasedanje generalne skupščine je še posebno za Jugoslovane izredno pomembno. Predsedniško mesto v dvorani ob East Riverju je zasedel Lazar Mojsov, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, preizkušen politik in diplomat, rojen leta 1920 v Negotinu v Makedoniji. To je novo priznanje jugoslovanski vztrajni in dosledni miroljubni, neodvisni in neuvrščeni politiki. Več kot 40 minut je govoril Lazar Mojsov. Pozval je članice OZN k skupnim prizadevanjem za mir in izrekel bojazen, da nekateri še vedno nasprotujejo obetavnemu procesu osamosvajanja narodov, narodnosti in držav. Ravnotežje med velikimi silami priganja vse k pospešeni oboroževalni tekmi, kar pa ni rešitev. Vojaška moč prinaša še druge prednosti in prevlado močnih v svetu, kar pa ni v prid pravičnejšemu političnemu in gospodarskemu redu na svetu. Neuvrščene države so po besedah Lazarja Mojsova samostojna in vodilna sila v boju za pravičnejše odnose med državami in ljudmi. Tito gostitelj in gost BEOGRAD, LIZBONA — Na povabilo predsednika republike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita, je prispel včeraj na prijateljski obisk v Jugoslavijo prvi sekretar centralnega komiteja Madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar. Madžarski voditelj se bo od Jugoslavije poslovil v soboto, 24. septembra. Obisk bo brez dvoma pomemben prispevek k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja med dvema socialističnima državama, od katerih je ena neuvrščena, druga pa je članica Varšavskega sporazuma, obenem pa Radarjev obisk krepi sodelovanje v tem delu Evrope. Znano je namreč, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko razvija na vseh ravneh in področjih zelo ugodno. Jeseni pa bo predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito odpotoval na Portugalsko, kamor ga je povabil predsednik portugalske republike Antonio Ramalhko Eanes. Znano je, da so se vezi med Jugoslavijo in Portugalsko po padcu fašističnega režima v državi Pirenejskega polotoka okrepile in da so bili že izmenjani visoki državniški obiski. Iz Beograda pa je v torek zvečer odpotoval vodja politične oddelka Palestinske osvobodilne organizacije Faruk Kadumi. Visokega predstavnika je med drugim pred odhodom sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, razen njega pa je bil Kadumi gost člana predsedstva SFRJ Fadila Hoxhe in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča. V pogovorih, na katerih se je palestinski voditelj zahvalil Jugoslaviji in predsedniku Titu za pomoč, je prevladovalo stališče, da ima palestinski narod pravico do državnosti in da ga pogajanja o miru na Bližnjem Vzhodu ne smejo zaobiti. Španska prošnja MADRID, BRUSELJ - Zunanji ministri držav članic Evropske gospodarske skupnosti razpravljajo o prošnji Španije za sprejem v skupnost evropske deveterice. Končno mnenje bo posredovala do prihodnje pomladi izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti. Na zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju prihaja do različnih stališč do sprejema Španije v EGS. Belgijci ga odobravajo brez zadržkov, medtem ko imajo Francozi in Italijani precejšnje zadržke. Predvsem jih skrbi, kakšne bodo razmere v kmetijstvu po vstopu Španije. Francozi sodijo, da bodo pred vstopom nove članice nujne nekatere kmetijske reforme. Italijani pa javno izjavljajo da so sicer za sprejem Španije, vendar bo novo članstvo povečalo ekonomske in socialne težave skupnosti. Zadržki v Bruslju niso novi. Povedani so bili že med obiskom španskega predsednika Suareza v Parizu in Runu ter v prestolnicah drugih držav članic zahodne deveterice. Prošnje Španije za sprejem sicer nočejo odbiti in soglašajo, da jo je treba obravnavati, vendar upajo, da bo podrobnejša analiza izvršne komisije EGS le jasneje opozorila na probleme španskega članstva, kar bo dalo nasprotnikom sprejema nove možnosti za zavlačevanje. Vojna brez zmagovalca ADIS ABEBA — Etiopci in Somalci se še naprej bijejo na Ogadenski planoti, v eni največjih puščav v tem delu Afrike. Čeprav Somalci iščejo pomoč pri nekaterih afriških in arabskih voditeljih in so Etiopci, kjer ni obveznosti do služenja vojaščine, pozvali ljudi v boj, je Ogadenska planota brez dvoma bojišče, kjer ne bo zmagovalca. Nasprotnika se utegneta popolnoma izčrpati, korist pa bodo imele sile, ki vojno podpihujejo in jim je sožitje med dvema državama na afriškem jugu trn v peti. Da sta oba nasprotnika utrujena in da ne eden in ne drugi ne upata v zmago, potrjujejo vesti o prvih primerih ponuđene roke sprave. Vendar je do miru še daleč, saj očitki nasprotnikov drug drugemu ne pojenjajo in tudi bojni klici niso tišji. 1 Pariško soglasje PARIZ — Voditelji francoske združene levice, voditelj komunistov Marchais, voditelj radikalov Fabre in socialist Mitterand, ki so pretekli teden sedli v francoski prestolnici za skupno mizo z željo oblikovati program reform, ki bi omogočil združeni levici prihodnje leto prevzem oblasti, so se pretekli teden razšli. Radikali so namreč sestanek zapustili. Včeraj so spet sedli za skupno mizo in nihče od udeležencev pomembnega pariškega sestanka ne izraža pesimizma. Predvsem ima velike zasluge za spravo Komunistična partija Francije, ki je na nekaterih področjih popustila in omogočila nadaljevanje sestanka. Komunistom so v teh prizadevanjih še posebej stali ob strani radikali Roberta Fabreja. Zedinili so se tudi, da so osnova za politična strateška pogajanja določila sporazuma združene levice, ki je bil podpisan leta 1972. Predstavniki sodelujočih partij in strank menijo, da se s takšnimi razprtijami smešijo in to pol leta pred parlamentarnimi volitvami, na katerih naj bi združena levica prevzela oblast. Sedanjim vladajočim strankam pa je neenotnost levice po godu, saj jim bo le-ta največji nasprotnik na marčnih volitvah. Zunanja ministra v Združenih državah VVASHINGTON — Na obisk v Združene države Amerike prihajata zunaja ministra Izraela in Egipta Moša Dajan in Ismail Fahmi. Oba se nameravata s predsednikom Carterjem in zunanjim ministrom Vancejem pogovarjati o reševanju krize na Bližnjem Vzhodu in o nadaljnjem sodelovanju ter podpori Združenih držav načrtom Izraela in Egipta. Fahmi je bil pred prihodom v VVashington v Parizu. To ni bila »postranska« postaja. Egipt meni, da Zahodna Evropa lahko v veliki meri vpliva na odločitev in podporo Združenih držav egiptovskim načrtom. Moša Dajan pa je prinesel v Ameriko nov predlog rešitve spora, v katerem je še vedno najbolj sporen položaj Palestincev oziroma njihove države. Izraelci niso zagovorniki enakopravnega palestinskega zastopstva v pogajanjih, medtem ko se mnenje Američanov vedno bolj nagiba Palestincem v prid. Libanon v ognju BEJRUT — V začetku tedna so se na nemirnem jugu Libanona ponovno razbesneli spopadi med izraelskimi in desnimi libanonskimi falangističnimi silami na eni ter borci palestinske organizacije in libanonskimi levičarji na drugi strani. Že nekaj dni grmijo topovi in padajo rakete. Vzrok za ponovni spopad kaže iskati v neenotnem razumevanju urejevanja spora v Libanonu, kar je bilo določeno junija letos v Stori na osnovi pogajanj v Kairu leta 1969. Palestinci hočejo načrt uresničiti, nasprotniki pa ne. Pomembno vlogo igra Izrael, ki med drugim nasprotuje, da bi arabske mirovne sile, kjer prevladujejo Sirci, posredovale v sporu in vzdrževale red ter premirje. J. Košnjek France Popit v Škofji Loki Škofja Loka — V sredo je bil gost škofjeloške šole za poslovodne kadre v slovenskem gospodarstvu, ki jo je organizirala gospodarska" zbornica SRS, predsednik CK ZKS France Popit. S slušatelji šole se je pogovarjal o uveljavljanju novih družbenopolitičnih odnosov pri uresničevanju zakona o združenem delu. Uvodoma je poudaril, da CK ZKS podpira ustanovitev poslovodne šole za vodilne kadre v gospodarstvu, ker smo na tem področju že dalj časa čutili praznino, ki je omejevala odločanje delovnih ljudi o ustvarjenem dohodku in presežku dohodku V pogovoru so slušatelji in France Popit poudarili tudi vlogo poslovodnih kadrov ne le pri oblikovanju rešitev, ampak tudi pri usposabljanju delavcev, da bodo sposobni odločati o pogojih in rezultatih svojega dela. Ob koncu pa je gost poudaril, da smo v kratkem času uresničevanja zakona o združenem delu dosegli pomembne uspehe, vendar razprava o tem oziroma iskanje najboljših rešitev marsikje ni prodrlo do delovnega človeka. Zato morajo vodilni delavci pomagati utrjevati ekonomski in družbeni položaj delavca. L. B. Praznik petih krajevnih skupnosti Cerklje — Letošnje praznovanje krajevnega praznika v krajevnih skupnostih Zalog, Brnik, Poženik, Senturska gora in Cerklje, ki združujejo okoli 4000 prebivalcev, bodo začeli 25. septembra s spominsko svečanostjo na Kriški planini, kjer bo 4. srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega območja. Praznovanje bodo zaključili 4. oktobra s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti Cerklje. Krajevni praznik praznujejo v spomin na 4. oktober 1944, ko je Šlandrova brigada v Zalogu pri Cerkljah obkolila hišo Franca Bolka in uničila devet črnorokcev, najpomembnejših organizatorjev . črne roke na Gorenjskem. Uvodno prireditev so pripravili člani Lovske družine Cerklje z lovsko športnim tekmovanjem. V teh dneh bo več športnih tekmovanj, v soboto, 1. oktobra, bo proslava Rdečega križa in podelitev priznanj krvodajalcem, v nedeljo, 2. oktobra, bo spretnostna vožnja s traktorji in ob 10. uri odkritje spomenika padlim borcem NOB na pokopališču Spodnji Brnik. Obenem bo ob 10. uri tudi proslava pri šoli na Šenturski gori, ob 14. uri pa bo v Zalogu proslava in otvoritev asfaltiranih cest. V ponedeljek, 3. oktobra bo ob 18. uri med-društvena gasilska vaja v Poženiku, v torek ob 18. uri pa bo v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah slavnostna seja sveta krajevne skupnosti Cerklje in podelitev priznanj in pokalov. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Davorin Jenko. J. Kuhar Jesenice — šola s samoprispevkom — Jeseničani so se lani prvič odločili, da s samoprispevkom zgradijo šolski in varstveni prostor. Na referendumu so sklenili, da zgrade šolski center na Plavžu, tako, da bodo občani in delovni ljudje prispevali denar pet let. Lani je znašal povprečni mesečni priliv iz samoprispevka milijon 223.000 dinarjev, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa milijon 352.000 dinarjev ali 10,5 odstotka več kot lani. Šolski center bodo gradili po etapah, in sicer bodo najprej zgradili nižjo osnovno šolo. Na sliki: gradnja šolskega centra. - Foto: J. Zaplotnik Tržiški brigadirji pomagajo zaostalim krajem Center za mladinske delovne akcije namerava letos pripraviti še enodnevne lokalne akcije v Lomu, Lešah in Gozdu, ki sodijo med manj razvite kraje v tržiški občini brigada Kokrški odred delala v krajevni skupnosti Brezje nad Tržičem. 200 delovnih ur je opravila in veliko pomagala pri zamenjavi cevi za kanalizacijo. Čeprav vreme ni bilo najboljše, je bil plan uresničen. Soorga-nizator akcije je bil svet krajevne skupnosti Brezje. Jeseni bo Kokrški odred opravil še tri enodnevne delovne akcije v Lomu, Lešah in Gozdu. Delovne akcije so organizirali tudi po osnovnih mladinskih organizacijah. Mladi iz Loma so sadili smrečice ob novi cesti, v Seničnem so urejevali partizanske spomenike v krajevni skupnosti, Kompasova osnovna organizacija je prostovoljno urejala okolico objektov na Ljubelju, mladina iz Leš pa je urejevala cesto in nogometno igrišče. Veliko mladih iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij je pomagalo graditi novo postojanko na Dobrači. Omeniti velja še mlade iz Lepenke, ki so s prostovoljnim delom uredili prostor za shajanje in očiščevali okolico tovarne, ter člane mladinskega aktiva na Loki, katere je bilo mogoče srečati pri urejevanju ceste in otroškega igrišča. V načrtu imajo še delovno akcijo pri gradnji kanalizacije. J. Košnjek Tržič — Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference Zveze socialistične mladine Tržič se je v programski usmeritvi odločil, da bodo pridne roke mladih pomagale predvsem v manj razvitih in zaostalih krajih republike in občine. Tako je mladinska delovna brigada Kokrški odred, sestavljena iz 39 bri-gadirk in brigadirjev, delala v Brdi-cah pri Kožbani. Kopanje in zasipanje jarka za vodovod in urejevanje ceste so bile glavne delovne naloge Tržičanov. Skupaj z velenjsko brigado Franc Leskovšek-Luka so tržiški brigadirji opravili skoraj 1200 efektivnih delovnih ur v skupni vrednosti 300.000 dinarjev. Za vestno in prizadevno delo so prejeli brigadirji Kokrškega odreda Številne udarniške značke in priznanja. Večina brigadirjev je bila delavcev, pet pa jih je bilo dijakov in Študentov. Štirje Tržičani pa so bili tudi Člani mladinske delovne brigade, ki jo je v Brkinih organiziral Rdeči križ Slovenije. V Brkinib je bila tržiški »odpravi« podeljena ena Udarniška značka. Številne pa so bile letos delovne akcije po krajevnih skupnostih. Organiziral jih je center za mladinske delovne akcije ali osnovne mladinske organizacije same. Maja je Gostilniške prostore v zadružnem domu Zg. Gorje oddamo v najem s 1.1.1978 Pismene ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na Kmetijsko zadrugo Bled - Bled, Prešernova 11 do 1. 11. 1977. Na upravi zadruge je možno dobiti tudi vsa pojasnila v zvezi z najemnimi pogoji. Kmetijska zadruga Bled Svečanost na Kriški planini Cerklje — V nedeljo ob 10. uri bo na Kriški planini pod Krvavcem srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega področja. Spominsko srečanje, ki se ujema s praznovanjem krajevnega praznika petih krajevnih skupnosti pod Kriško planino, organizirajo družbenopolitične organizacije Cerklje, občinski odbor ZB NOV Kranj in Planinsko društvo Kranj, bogat kulturni program pa bodo pripravili moški pevski zbor kulturno umetniškega . društva Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika, recitatorji in člani Lovske družine Cerklje. Za udeležbo na vseh pohodih bodo udeleženci prejeli zlato spominsko značko. Pohod na Kriško planino pa organizirajo tudi pionirski in mladinski odsek ter odsek za vodništvo pri PD Kranj prek Stefanje gore, Davovca in Gospinca. Pohoda se bo udeležilo predvidoma 300 planincev. Člani planinskega društva pa Bodo izvedii na Gospincu tudi očiščevalno akcijo. J. Kuhar Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD obrtb.o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: šoferja — nakladalca 1 delovno mesto KV ali PU slikopleskarja več delovnih mest K V ali PU pečar več delovnih mest K V ali PU steklarja več delovnih mest Pogoj: poklicna šola ali osemletka z nekaj let ustrezne prakse, za šoferja kvalifikacija in izpit za C kategorijo. Kandidati naj vložijo prošnje na odbor za medsebojna razmerja TOZD obrt ali se osebno zglasijo v upravi KOGP Kranj, Primskovo komunalna cona. Posebni pogoj je poskusno delo 3 mesece. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Veljavo zakonu in delu »Samoupravni akti v delovnih organizacijah naj bodo napisani tako, da jih bodo delavci povsem razumeli,« pravi Franc Kobentar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice Jesenice — Leto dni je predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice Franc Kobentar, ki je bil najprej zaposlen kot delovodja delavnice motornih vozil v Železarni, nato pa pet let predsednik konference osnovnih organizacij sindikata jeseniške Železarne. Aktivni sindikalni in družbenopolitični delavec predstavlja delo in naloge občinskega sindikalnega sveta ter govori o problemih in težavah. »Stalna naloga sindikatov je uresničevanje zakona o združenem delu, naloga, ki ji je namenjena posebna pozornost. Kako upoštevajo zakon v delovnih in temeljnih organizacijah jeseniške občine in kako ste spremljali uresničevanje zakona pri sindikalnem svetu?« »V tem obdobju, odkar intenzivno spremljamo uresničevanje zakona, smo izdelali dve analizi stanja v občini, prvo spomladi, ko smo načrtovali akcijske programe z rokovnikom, in pozneje, ko smo pogledali rezultate. Se Predoslje praznujejo Predoslje — V počastitev krajevnega praznika Predoslje-Suha bodo pripravili več zanimivih prireditev. V nedeljo, 25. septembra, se bo ob 8. uri začela rekreacijska vožnja s kolesi z odhodom izpred osnovne šole Josip Broz-Tito, v torek, 27. septembra ob 16. uri bo otvoritev športnih igrišč pri osnovni šoli Josip Broz-Tito in odbojkarski turnir, v sredo, 28. septembra bo nadaljevanje turnirja v odbojki, naslednji dan se bo začelo praznovanje dneva pionirjev ob 8. uri in obisk spominskih obeležij NOV. V soboto, 1. oktobra bo ob 14. uri tekmovanje v streljanju z zračno puško, ob 16. uri srečanje gasilskih desetin, ob .18. uri bo slavnostna seja v kulturnem domu v Predosljah, kjer bo razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in diplom in po seji kresovanje s kulturnim programom, (ds) Obiski po krajevnih skupnostih Jesenice — Po sklepu predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, ki je lani organiziralo pogovore in obiske v vseh krajevnih skupnostih občine, se bodo ti obiski letos nadaljevali. S predstavniki organizacij in društev se bodo predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o problemih in težavah, letos pa bodo še posebno skrb namenili poteku evidentiranja, štipendiranja, uresničevanju srednjeročnega programa razvoja in vsem aktualnim vprašanjem, ki jih v tem obdobju obravnavajo krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva v njih. Ti pogovori, ki so se lani izkazali za izredno uspešne in koristne, se bodo začeli letos oktobra. — D. S. posebno zavzeto smo spremljali tiste naloge, ki jih je treba uresničiti do 1. januarja prihodnje leto, in ugotovili, da so v več kot polovici delovnih organizacij že sprejeli osnovne, temeljne samoupravne akte. V tem času je bilo v občini nekaj reorganizacij in združevanj (podjetje Sava in Projekt Kranj, trgovski podjetji Rožca in Zarja v Golico, priprava na integracijo zdravstva). Ne moremo pa biti zadovoljni z uresničevanjem vsebine dohodkovnih odnosov, saj marsikje še merijo delo v kilogramih in metrih fizičnim delavcem, zelo malo pa se ukvarjajo z resničnimi delovnimi nalogami in opravili vseh zaposlenih. Skupaj s komisijami smo zato že večkrat organizirali pogovore, sprejeli zaključke, poudarili, da se je treba upreti formalizmu, zgolj prepisovanju samoupravnih aktov. Pri klubu samoupravljavcev, ki je zaradi prostorskih problemov začel z delom nekoliko kasneje, bo skupina strokovnjakov, ki bo organizacijam nudila pomoč, tako pri sestavi samoupravnih aktov in vse drugo strokovno pomoč, kajti ne smemo dovoliti, da bodo akti pisani v jeziku, ki ga delavci ne bi razumeli.« »Kako je z evidentiranjem kandidatov za nove volitve in s pripravami na občne zbore osnovnih organizacij?« »Ker smo pripravili seminar in obrazložili pomen in potek evidentiranja možnih kandidatov, evidentiranje, ki ga zdaj spremljamo, zadovoljivo poteka. Okoli 85 odstotkov delovnih in temeljnih organizacij je ocenilo dosedanje delo, zdaj pa pripravljamo posvet z vsemi osnovnimi orga- Franc Kobentar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice • nizacijami, da bi po skupni seji s predsedstvom občinske konference SZDL posredovali ustrezne zaključke in evidentiranje naprej usmerjali usklajeno in kar najbolj nemoteno. Tudi organizacijske in kadrovske priprave na občne zbore v decembru so se že začele, z enodnevnim seminarjem bomo sindikalne delavce nanje pripravili, tako da bodo razprave na njih kar najbolj vsebinsko tehtne in učinkovite.« »Kako spremlja občinski sindikalni svet gospodarska gibanja v občini?« »Tako kot vedno doslej smo obravnavali tudi polletno stanje in sprejeli stališča. Ugotovili smo, da so gospodarski rezultati boljši, a niso posledica večje produktivnosti in zavzetosti, zato niso povsem realni. Nekatere organizacije so izplačevale previsoke osebne dohodke glede na rezultate njihovega dela, jeseniško gospodarstvo brez Železarne pa med drugim tudi premalo skrbi za naložbe, kar je navsezadnje značilni problem vse Gorenjske.« D. S. Delavski svet TOZD za ptt promet Kranj, o.sub.o. razpisuje delovno mesto direktorja TOZD za ptt promet Kranj Na razpisno delovno mesto je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, družbene ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj ustrezne Funkcionalne usposobljenosti; — da izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih dokazuje s svojim dosedanjim delom in da je moralnopolitično neoporečen ter da se aktivno zavzema za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, kratkim življenjepisom ter potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da zoper njih ni uveden sodni postopek, najkasneje v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Podjetje za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Kranj, Poštna 4, za razpisno komisijo. Več doma in manj na tuje Alples prisluhnil potrebam domačega trga — Uspešno poslovanje v prvem polletju — Manjši izvoz — Gradnja nove tovarne Železniki — Tovarna pohištva Alples Železniki, ki je že nekaj let med najbolj uspešnimi delovnimi organizacijami v lesni industriji in v domači občini, je tudi letošnje prvo polletje dobro gospodarila. Vrednost industrijske proizvodnje je za 36 odstotkov presegla lansko prvo polletje, letni proizvodni načrt pa so izpolnili do polovice. Zunanja bruto realizacija pa se je povečala za 34 odstotkov. Večja proizvodnja je rezultat večjega povpraševanja predvsem na domačem trgu, kjer so za svoje pohištvo dosegli tudi bolj ugodne cene kot v tujini. Zato so tudi prodajo preusmerili predvsem na domrfče kupce. To pa ima za posledico manjši izvoz, tako da so na tem področju precej pod planom. Izvoz ni dosegel predvidene vrednosti tudi zaradi težav pri uvajanju proizvodnje novih izvoznih artiklov. Oskrba s surovinami in reproma-terialom je bila zadovoljiva. Tudi težav z uvozom niso imeli. Pojavljale pa so se v zvezi z materiali, ki se sicer izdelujejo doma, vendar njiho- IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ lip bled SKLADIŠČE NA REČICI BLED - V temeljni organizaciji lesna predelava Rečica so začeli graditi novo proizvodno skladišče. Delo opravlja gradbeno podjetje Gradiš, objekt pa bo pod streho predvidoma do konca letošnjega leta. Tedaj bodo lahko preselili skladišče iz proizvodne hale v novi objekt. NOV PROIZVODNI PROGRAM MOJSTRANA - V temeljni organizaciji v Mojstrani so v začetku letošnjega drugega polletja začeli izdelovati nov program vhodnih in garažnih vrat, pri katerih bodo precej poudarili kvalitetne in funkcionalne dodatke. S prejšnjim programom svojih obveznosti niso mogli uresničiti in je organizacija poslovala z izgubo. Slabše proizvodne rezultate so dosegli tudi zaradi utesnjenih delovnih prostorov in zastarelih delovnih priprav. GRADISOV VESnsilK POSLOVNA STAVBA LJUBLJANSKE BANKE JESENICE - Do prihodnje pomladi bodo delavci Gradisa zgradili novo poslovno stavbo Ljubljanske banke, ob njej pa podrli staro. Delavcem se je gradnja nekoliko zavlekla predvsem zato, ker je bila nosilnost terena slaba. V objektu bo eno nadstropje, v pritličju bodo prostori za poslovanje s strankami, v nadstropju pa bančne pisarne. Projektant je Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, vrednost objekta pa znaša 20 milijonov dinarjev. DELO V JESENIŠKI ŽELEZARNI JESENICE - Delavci temeljne organizacije združenega dela Gradiš Jesenice delajo tudi v jeseniški Železarni, kjer znaša vrednost gradnje objektov 35 milijonov dinarjev. Poleg raznih manjših del obnavljajo plavž in livne proge, dokončali so ze trafo postajo, trenutno pa so D aijbolj zaposleni pri elektrokanalu - po-v zavi med plavžem in martinarno. A DELOVNEM MESTU 32-letni Milan Kejzar, urar z Jesenic, i/.haja iz stare urarske družine v Skofji Loki, kjer njegov ore se vedno vodi urarsko obrt. Dolgoletna družinska tradicija je tudi mladega Milana navdušila za urarski poklic in po soli ter praksi v ljubljanskem Urarju je odprl na Jesenicah svojo delavnico. V srediftču mesta jo je lepo opremil, nabavil potrebno urarsko orodje in po letih ima toliko rlela, da skupaj z ženo, ki je po poklicu optik, komajda se zmore številna naročila in popravila, »Dela je seveda vedno dovolj, vendar sem ga vajen, čeprav je zahtevno in natančno. Ljudje prinašajo v popravilo največ ročne in stenske ure, tudi laboratorijske, Aahovske in druge. Nekako takole je: starejši ljudje so nekoliko bolj navezani na ure starejšega datuma, se od njih težko ločijo in upoštevajo priznane svetovne znamke, medtem ko se mladi navdušujejo za vse tisto, kar prinaša novejša urarska proizvodnja in seveda moda. Več kot polovico ur v delavnici je sovjetske izdelave in nekako bi sodil, da po naših trgovinah največ prodajo prav teh ur. Seveda pa so tudi izjeme, ko prinašajo zares odlične ure najboljše kvalitete. Nekateri pa so, vsaj po mojem mnenju, tudi prepričani, da so dobre in sploh najboljše le ure svetovno znanih firm kot Darwil, Ornega, vendar so te ure slabše kvalitete kot so bile nekdaj. Sam imam nekaj ur, večkrat pa sem kar brez ročne ure in pač ne morem ustreči vsem, ki me na cesti povprašujejo po zares točni uri. Tudi nimam ure, ki bi bila posebno dragocena in posebno kvalitetna. Pri našem poklicu je največja težava prav nabava materiala, ki ga pri nas ni. Sam moram večkrat v Švico ali v druge države in to mi vzame zares veliko časa, potovanje samo pa tudi ni poceni. Deli so dragi, Se posebno, če so uvoženi. Popravilo ure v nafti delavnici — vsaj va kakovost in količina ne zadovo-ljujeta potreb Alplesove proizvodnje. Zaradi ugodne prodaje se je kar za 49 odstotkov povečal celotni dohodek v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Nekaj manj pa so porabili za surovine in repromaterial, zato se je dohodek občutno povečal. Boljši dohodek so dosegli tudi zaradi izredno dobre organizacije proizvodnje in visoke stopnje porasta produktivnosti dela. Pri slednji je Alples vodilna delovna organizacija v občini. Ekonomičnost poslovanja jim je v prvem polletju nekoliko ogrozilo znatno zvišanje cen hlodovine, plošč, folij in drugega repromate-riala. Še bolj pa se bo posledica višjih cen pokazala v drugem polletju. Ostanek dohodka je bil v prvi polovici leta dosežen v planirani velikosti, vendar se bojijo, da ga bo do konca leta ogrozil visok porast poprečnih osebnih dohodkov. Precej se je dvignilo tudi število zaposlenih. V prvem polletju so se pripravili na gradnjo nove tovarne masivnih elementov in vzdrževalnega obrata, julija pa so ju začeli graditi. Naložba bo veljala kolektiv 65 milijonov dinarjev. V Alplesu tudi stalno modernizirajo opremo in tako izboljšujejo produktivnost dela in kakovost izdelkov. L. Bogataj Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Stražišče, Pševska c. 18 in Opekarna Maribor — Radvanjep.o. Vam v kooperaciji nudita montažni strop »NORMA«. Prednosti »NORMA« stropa so: - je montažen, čas gradnje minimalen; — je lahek in enostaven za montažo; — je v modularnih merah; — je kakovosten in poceni; - dobra toplotna in zvočna izolacija; - spodnja površina stropa je v celoti opečna. Kupce obveščamo, da se prodajna služba z dnem 27. septembra 1977 preseli v nove prostore v Stražišče, Pševska cesta 18, telefon 21-140, 24-857. Se priporočamo. Klobuki »gredo« ob mrazu Prodaja klobukov in kap iz Šeširja je odvisna od sezone — Prvo polletje je zato na prvi pogled manj uspešno — Druga polovica leta bo boljša Škofja Loka - Tako kot mnoge tovarne konfekcije je tudi.tovarna pokrival Šešir iz Škofje Loke odvisna od sezonske prodaje svojih izdelkov. Prav zaradi tega, ker večina izdelkov »odroma« v trgovine šele v drugem polletju, tudi polletni obračun ne more prikazati realnih rezultatov poslovanja. 8,5-odstotno povečanje celotnega prihodka in 1-odstotno povečanje skupnega mislim tako — ni pretirano drago, saj je kljub orodju vedno precej zamudno. Uro moraš razstaviti, jo namestiti v stroj za čiščenje in odpraviti seveda fte vse druge napake, zaradi katerih se je pokvarila.« Milan Kejžar je mlad urar, ki bo "stal zvest svojemu poklicu. Delavnico si je so dobno opremil, v njej pa ga poleg precejšnjega dela nedvomno zadržuje tudi veselje do poklica, V zadnjem času je komajda kdaj prost, če ni v delavnici, je pa doma na Koroški Beli, kjer z ženo urejujeta dom zase in za tri otroke D.S. UiAR MILAN KRJ2AR dohodka bi površnemu ocenjevalcu kaj lahko pomenilo nazadovanje v poslovni uspešnosti. Takšne sodbe bi lahko sprožilo tudi dejstvo, da so v tem času dosegli le 82 odstotkov planiranega dohodka, medtem ko so se zaloge povečale za četrtino in prav toliko tudi uporabljena poslovna sredstva. Če pa pogledamo naročila z domačega trga in sklenjene izvozne posle, vidimo, da imajo celoletno proizvodnjo praktično razprodano, zato so tudi njihova pričakovanja v zvezi z uspešnim poslovnim letom upravičena. Sicer pa so v Seširju v prvem polletju dosegli planirani obseg proizvodnje. Naredili so nekaj manj kot za 9 odstotkov več kot lani v prvih šestih mesecih. Osebne dohodke so tudi povečali le za 9 odstotkov, kar pa ima za posledico odhajanje delavcev v druge delovne organizacije. V Šeširju jim zato že primanjkuje delavcev na določenih delovnih mestih. Odšlo je tudi nekaj strokovnjakov. Ker pa so dohodki odvisni od poslovnih rezultatov, računajo, da jih bodo lahko v drugem polletju oziroma prihodnje leto popravili. Prodaja je bila bolj uspešna na domačem kot na tujem trgu. Doma so prodali kar za 67 odstotkov več kot lansko prvo polletje, na tujem pa za 20 odstotkov manj. Zataknilo se je pri izvozu v Iran in Sovjetsko zvezo, kamor bi morali večje pošiljke izdelkov poslati junija. Sedaj so ta izvoz že uresničili, vendar ga bodo upoštevali pri poslovnih rezultatih drugega polletja. Če bi realizirali predvideni junijski izvoz v Iran in SZ, bi bile zaloge gotovih izdelkov po vrednosti manjše kot so bile v lanskem prvem polletju. Iz gibanja zalog repromate-riala pa je razvidno, da se OZD prizadeva za čimbolj racionalno politiko nabave, ki omogoča nemoteno proizvodnjo in čimnižjo vezavo obratnih sredstev. L. Bogataj Jesenice — Nov jeseniški center — Samoupravna stanovanjska skupnost Jesenice, občinski sindikalni svet, izvršni svet skupščine občine, Biro za urbanizem, samoupravna komunalna skupnost, gradbena in komunalna operativa, Ljubljanska banka, Železarna Jesenice, Viator Jesenice in Ljubljanske mlekarne so podpisali samoupravni sporazum o gradnji centra II na Jesenicah. Sporazum obsega gradnjo stanovanj s predvidenim rokom dograditve do julija 1980, kar je v skladu z določili sprejetega družbenega plana razvoja občine v obdobju od leta 1976 do 1980. V tem času bo na tem območju — delavci so zdaj že začeli z rušenjem starih objektov — zraslo več novih stanovanj in poslovnih prostorov. Na drugih krajih občine ne bo tako intenzivne usmerjene gradnje družbenih stanovanj kot do zdaj. (ds) — Foto: J. Zaplotnik Soseska S-8 na ogled Žiri — Tudi v žirovski kotlini vse bolj narašča potreba po gradnji stanovanj v blokih. Zato so pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini Škofja Loka že v začetku leta naročili izdelavo osnutka spremembe zazidalnega načrta za Žiri. Ker prvotni predlog oziroma osnutek ni bil sprejemljiv, je projektant izdelal novega. Po novem predlogu je v soseski S-8 predvidena gradnja treh večjih stolpičev, garažnega objekta z 12 enotami, 6 invidualnih hiš, ureditev naselja in otroških igrišč, ureditev cestnih povezav in parkirnih prostorov ter druga pripadajoča komunalna oprema. V stolpičih bodo enosobna, dvosobna in trosobna stanovanja ter garsonjere. V vsakem stolpišču bo 22 stanovanj. Zemljišče je komunalno opremljeno z javnimi vodi elektrike, vododvoda in PTT, imelo bo urejeno kanalizacijo in vsa stanovanja bodo centralno ogrevana. Za ureditev omenjene soseske so že pridobljena načelna soglasja PTT Kranj, TOZD Elektro Ljubljana okolica in območne vodne skupnosti Gorenjske ter mnenje republiškega sanitarnega inšpektorata Osnutek spremembe zazidalnega načrta za sosesko S-8 Ziri je na zadnji seji obravnaval izvršni svet skupščine občine Škofja Loka, ki je sprejel sklep o javni razgrnitvi tega načrta. Razgrnjen bovprostorih KS Ziri in v sejni dvorani škofjeloške občinske skupščine. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave v Uradnem vestniku Gorenjske. Pripombe na usnutek spremembe zazidalnega načrta lahko dajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije, krajevna skupnost in samoupravne interesne skupnosti. V času javne razgrnitve bo v KS Žiri organizirana tudi javna razprava, strokovna služba oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pa bo dajala pojasnila in razlagala dokumentacijsko gradivo. L. P, Disciplina popušča Vsi se moramo podrejati normam, zakonom, dogovorom, vsi moramo vedeti, kaj je delovna disciplina, kaj od nas zahteva, terja. Terja pa neizprosno, še posebej, če se mrzlično in na vsakem koraku oklepamo tudi svojih pravic, pravic iz dela. Pravice izhajajo le iz dolžnosti, iz vestno opravljenih delovnih nalog. Nedavni primeri v jeseniški Železarni, ko je delavec v hladni valjarni namerno povzročil okvaro in ko se je razkrilo, da prihajajo često vinjeni na delo, da spijo v nočnih izmenah, da je skratka njihov odnos do dela skrajno malomaren in neodgo--voren, so bili povod za dovolj razprav. Delovna organizacija sama je iskala vzroke in krivce in bo vsekakor primerno ukrepala, saj gre navsezadnje tudi za ogromno materialno škodo. Zavzela se bo — o tem pač ni dvomiti — in potipala delovodje, organizatorje dela ter tudi samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v temeljni organizaciji. In kaj smo ob primerih v železarni pomislili mi, vsi drugi? Nič, razen seveda tega, da se je to zgodilo v železarni, kjer že mora biti delovna disciplina hudo na tleh in kjer solidne organizacije dela že ne more biti. Pri nas samih je ja vse v redu, dela se, kakor se že dela, pomembno pač je, da ni hujših problemov1. Pa vendarle ni tako, vse preveč je delovnih kolektivov, kjer posamezniki pač ničesar ne delajo, kjer bi tudi alkotesti pozeleneli, kjer se kinka za strojem ali spi v skladišču, kjer se preko vseh meja boluje in izmišljajo vedno nove bolezni. In delovna okolica vse to mirno in morda celo smehljaje dopušča, ne zavedajoč se, da s tem škodi sebi bolj kot lenu-harjenje škodi neodgovornemu posamezniku. Ob strani so samoupravni organi, organizacije, ki z neko nepojmljivo toleranco spremljajo nedelavnost in zanemarjanje delovnih dolžnosti. Delovna disciplina popušča in ob koncu leta so vzroki za gospodarske polome povsod drugje najbolj tehtni in vidni, le z nedisciplino na delovnem mestu jih nočemo opravičevati. Seveda, tudi zato imamo zakon o združenem delu in pravičnejše nagrajevanje po delu, ki prodira, a samo ljubo slepilo nam je pomisel, da se bo vse to kar samo uveljavilo, prišlo nekje od zgoraj, lepo dodelano in izdelano ter nam padlo v naročje. Še kako potrebno se bo boriti, še kako kruto, a neizprosno pravično bo izzvenelo, ko bomo morali nekaterim povedati kar naravnost: delal boš več in bolje, ne bomo več trpeli škode in tvoje nedelavnosti... D. S. Delavski svet Termopol Sovodenj objavlja licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. emajl peč Preporod 2. oljna peč EMO 8 3. pomivalna miza dvojna 4. železna peč 2x 5. peč na žaganje 6. kombi IMV 1600 super 7. telefonska centrala SATC 4/30 8. telefoni IKTA 6 koni. 9. pisalni stroj TOPS 2x 10. ventilator LTH 500, 250, 700, 50, 100, 5.000, 7.000, 8.500, 300, 500, 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din Licitacija bo v sredo, 28. septembra 197/, ob 10. uri v Termopolu Sovodenj. Prometni davek plača kupec. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na telefon 064 69 001. Ogled predmetov je mogoč vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure v prostorih podjetja. Posvet kulturnih skupnosti Gorenjske Sekretarji in predsedniki gorenjskih kulturnih skupnosti so na pobudo medobčinskega sveta SZDL razpravljali o ustanovitvi pokrajinskega muzeja revolucije in NOB, o vlogi pokrajinskega in okrožnega odbora aktivistov OF, o skupnih nalogah, ki jih za vse kulturne skupnosti opravljata Gorenjski muzej Kranj in Zavod za spomeniško varstvo Kranj, o kadrovskih problemih in o usmeritvi Snovanj, literarne priloge Glasa Predsednik medobčinskega sveta SZDL Janez Vari je na posvetu kulturnih delavcev poudaril, da tudi posvet sodi v povečano aktivnost in pripravo na oba partijska kongresa, saj je področje kulture izredno pomembno. Prav v tem obdobju je zato treba nujno oceniti delovanje skupščin kulturnih skupnosti in njenih organov. Udeleženci posveta so menili, da bi v prihodnjem mandatnem obdobju volili posebne delegacije oziroma da bi posebno delegacijo sestavljali delegati za izobraževalno in kulturno skupnost. Ko so razpravljali o muzejski dejavnosti na Gorenjskem, so se strinjali, da Gorenjska mora dobiti gorenjski muzej revolucije, saj je bil njen prispevek v delavskem gibanju in revoluciji izredno bogat. Prihodnji muzej naj bi imel tri oddelke, od teh naj bi bil oddelek za delavsko gibanje na Jesenicah, kjer so s pripravami že začeli. Utemeljena je tudi ugotovitev, da zaposleni v muzejih ne uresničujejo vedno programa, ki je odraz želja in potreb. Mnogo bolj jih zanima naša daljnja preteklost kot novejša zgodovina, res pa je MUZEJSKO DRUŠTVO V JUBILEJNEM LETU Skorja Loka — Muzejsko društvo iz Škofje Loke praznuje letos 4()-letnico svojega obstoja. Njegovi člani bodo jubilej slovesno proslavili drevi ob 18. uri v galeriji na loškem gradu. Na slavnosntem občnem zboru bo govoril častni predsednik društva dr. Pavle Blaznik, v kulturnem programu pa bo nastopil komorni zbor »Loka« iz Škofje Loke. .\s USPEL KONCERT NA KOROŠKEM V začetku septembra je na povabilo Slovenske krščanske kulturne zveze iz Celovca gostoval v Hotelu Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru na Koroškem harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica. Ta čas je bilo v hotelu, ki je v družbeni lasti koroških Slovencev, največ holandskih in nemških gostov. Orkester pod vodstvom Jožeta Ažmana se je predstavil z deli domačih in tujih skladateljev in predvsem predstavil slovenske in jugoslovanske ljudske in partizanske skladbe. V drugem delu koncerta pa so zaigrali tudi več tujih klasičnih del. Njihov nastop je prijetno presenetil tako goste kot organizatorje. JR GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši bodo v petek, 23. 9. ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Borisa Lavriča in kiparja Zdenka Grgeljca. V galeriji Mestne hiše bo v petek ob 18.30 otvoritev razstave del akad. slikarja Marija Petriča, nato pa bodo v Stebriščni dvorani odprli razstavo akvarelov Janeza Mežana, ki jo je posredoval Pokrajinski muzej v Ptuju. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodoosvobodil-na borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji v Prešernovi hiši v Kranju bodo v petek, 23. septembra, ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Borisa Lavriča in kiparja Zdenka Grgeljca. Ob 18.30 bo v galeriji in v .stebriščni dvorani Mestne hiše otvoritev dveh razstav: razstave del akad. slikarja Marija Petriča in razstave akvarelov Janeza Mežana, ki jo je pripravil in posredoval Pokrajinski muzej v Ptuju. Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o. razpisuje prosto vodilno delovno mesto v TOZD Tovarna števcev vodje tehnološke priprave proizvodnje Pogoji: visoka izobrazba strojne smeri s 5-letno prakso na področju tehnologije števcev ter znanje angleščine ali nemščine.; kandidati morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja ter biti moralnopolitično neoporečni. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, savska loka 4, z oznako »prijava na razpis«. Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto avtomehanika v avtomehanični delavnici v Škofji Loki Pogoji za sprejem: poklicna šola avtomehanske stroke, 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, poskusna doba 2 meseca. Rok za prijavo je 14 dni od objave razglasa. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti je treba poslati na sekretariat zadruge. tudi, da temu področju vrsto let po vojni nismo namenili dovolj pozornosti. Zato se ob rednih programih pojavljajo nujne akcije, saj le ob raznih gradnjah lahko zaščitijo pomembne mejnike našega obstoja in zgodovinskega razvoja. V muzejih na Gorenjskem ni zgodovinarja — kustosa za zgodovino NOB in povojno zgodovino. Prizadevanja pokrajinskega in okrožnega odbora aktivistov OF so sicer vredna vseh prizadevanj, vendar pa ob velikem akti-vizmu manjka strokovnega, načrtnega in organiziranega dela. Zato naj bi v prihodnje vse gorenjske kulturne skupnosti financirale delo zgodovinarja, ki naj bi bil zaposlen pri Gorenjskem muzeju. Poudarili so tudi, da pričakujejo od muzejskih delavcev Gorenjske več sodelovanja in skupnega dela, posebno pri večjih akcijah po občinah ter konkretnejše programe in boljšo notranjo delitev dela. Gorenjske kulturne skupnosti tudi niso zadovoljne z uresničevanjem skupnih nalog Gorenjskega muzeja in Zavoda za spomeniško varstvo. Gorenjski muzej sicer zgodaj načrtuje naloge, a so le-te dodatni program muzeja. Posamezne akcije so tako posebne in med seboj različne, da jih delegati le težko uvrščajo v svoje letne plane. Tako je ena skupna akcija v neki občini sprejeta, v drugi pa ne in se kar brž spremeni ključ financiranja, akcija pa zastane. Odločiti se bo potrebno, če bo muzej delal le za območje kranjske občine ali za vse gorenjske občine. Redno dejavnost Zavoda za spomeniško varstvo Kranj pa po ključu financirajo vse gorenjske kulturne skupnosti, akcije pa vsaka skupnost zase ali v dogovoru z Zavodom. Te akcije so pogodbeno dogovorjene in vezane na rok, ki pa ga Zavod skoraj praviloma zamuja. Čeprav Zavod nima delavcev, ki bi opravljali vsa dela in zato najema zunanje izvajalce, so tudi ti pogodbeno vezani. Veliko časa delavci porabijo za razne oglede na terenu, za izdajo mnenj in soglasij, kar je redna dejavnost, ki pa se je prej financirala iz proračunov, zdaj pa prek kulturnih skupnosti. Zato bo treba preveriti ključ financiranja, kot izhodišče pa vzeti število spomenikov v posamezni občini. Poudarili so tudi, da Zavod nima strokovnega delavca, ki bi skrbel za spomenike NOB in revolucijo. To delovno mesto naj bi čimprej imeli, financirale pa bi vse gorenjske kulturne skupnosti. Domenili so se tudi, da v enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana zaposlijo arhivskega delavca in v pripravah na povezovanje kulturnih skupnosti Gorenjske imenujejo posvetovalni družbenopolitični organ pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko. J. Kavčič Pomembna vloga Šolskega centra Radovljica Radovljica — V okviru prizadevanj na področju usmerjenega izobraževanja, o katerem v zadnjem času razpravljajo v radovljiški občini, bo imel pomembno vlogo tudi Šolski center Radovljica. Šolski center ima v Radovljici v zgradbi nekdanje poklicne šole ekonomsko srednjo šolo, gimnazijo pedagoške smeri in poklicno kovinarsko šolo. Na Bledu v zgradbi stare osnovne šole pa je gostinska šola. V šolskem letu 1977/78 je v posameznih oddelkih vpisanih 451 učencev, ki jih poučuje 14 rednih in 16 učiteljev in profesorjev, ki so v dopolnilnem delovnem razmerju. Na ekonomski šoli je v dveh oddelkih prvega letnika po .31 učencev ter po dva, ki razred ponavljata. V drugem letniku je 33 učencev, v tretjem 30 in v zadnjem 28 učencev. Gimnazijo pedagoške smeri pa v prvem letniku obiskuje 33 in v drugem 27 učencev. Slabši pa je bil letos vpis na poklicno kovinarsko šolo, saj prvi letnik obiskuje le 21 učencev, drugega pa 22. Letos namreč v poklicni šoli niso učenci iz Verige Lesce, ker se šolajo v železarskem šolskem centru. Na gostinski šoli na Bledu se letos v jesenski izmeni izobražuje v prvem letniku za strežbo 20 novih učencev, v drugem letniku pa je v strežnem razredu 18 učencev in v kuharskem 17. V tretjem letniku pa je v strežnem razredu 17 učencev in v kuharskem 22. V drugem polletju (spomladanska izmena) pa je v prvi letnik za strežbo prijavljenih 20 učencev in za kuharsko stroko 25. V drugem letniku bo,v strežnem razredu 19 učencev in v kuharskem 20. V tretjem letniku pa bo v strežnem razredu 17 učencev. Tako je na gostinski šoli letos 101 učertec. Najmanj pa je domačinov. JR M alples Alples Industrija pohištva, 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta: v TOZD storitvene dejavnosti: vzdrževalca toplotnih postaj Pogoji za zasedbo: KV ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj na KV opravilih, odsluženi vojaški rok v TOZD tovarna pohištva: vzdrževalca strojnih naprav II. Pogoji za zasedbo: KV strojni ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj na K V opravilih v TOZD žaga in stavbeno pohištvo vzdrževalca strojnih naprav II. Pogoji za zasedbo: KV strojni ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj na K V opravilih Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 7 dneh So objavi delovnih mest na naslov: Alples Industrija pohištva elezniki, 64228 Železniki, Kadrovsko socialni oddelek. Komisija za delovna razmerja pri ŽG — Železniško transportno podjetje Ljubljana n.sol.o. TOZD Sekcija za vzdrževanje SV in TK naprav Ljubljana, Trg OF 7/II o.sol.o. razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. elektrotehnika — šibki tok 2. 2 TK mehanika Kandidati za navedena delovna mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: uspešno končana elektro tehnična srednja šola - oddelek za šibki tok, posebni zdravstveni pogoji za delo v prometu; pod 2.: uspešno končana poklicna šola za telefonske mehanike, posebni zdravstveni pogoji za delo v prometu, zaželene delovne izkušnje. Za delovna mesta je določeno poskusno delo 2 meseca. Delovni mesti sta na Jesenicah. , Kandidati naj pošljejo pismene prijave na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD - tekstilni tovarni Zapuže objavlja prosto delovno mesto mojstra priprave za delo v tkalnici Pogoji za sprejem: kvalificiran strugar s triletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Odbor za kadrovske zadeve TOZD Tekstilna tovarna Zvezda OZD TC Kranj razpisuje naslednji delovni mesti: 1. vodje splošnega sektorja 2. dveh vzdrževalcev unifilov Pogoji: pod 1.: višja strokovna izobrazba z najmanj 5 let delovnih izkušenj na podnoj u samoupravne zakonodaje, pod 2.: poklicna šola z 1 -letno prakso na tekstilnih strojih. Pismene prijave /. opisom dosedanjega dela in dokazila o strokovnosti ter izpolnjevanju drugih pogojev pošljite na naslov: Odbor za kadrovske zadeve Tekstilna tovarna Zvezda, Kranj, Savska cesta 46, p. p. 128. Rok za prijavo je 15 dni od objave. f Bolni in zdravi se srečujemo v čakalnicah splošnih ambulant j (Ne)izgubljeno zdravje Po poletnem zatišju, se vrata v čakalnicah pred splošnimi ambulantami spet pogosteje odpirajo in zapirajo. Ni treba kaj dosti izbirati: najbližja čakalnica v kateremkoli zdravstvenem domu je polna ob vsaki uri dneva. Nepoučeni bi lahko pomislil, da razsajajo epidemije, saj dnevno pride po zdravstveno pomoč k zdravniku »prvega kontakta« od 40 do 80, včasih celo več hudo bolnih, manj bolnih zavarovancev in seveda tudi takih, ki niso bolni. Na vratih splošnih ambulant pač ne piše, da je to vhod samo za bolne: zdravnik »obdela« vso čakajočo populacijo, zaresne in namišljene bolnike, vsem je na voljo do zaključka svojega delovnega časa, potem pa ga v ordinaciji nadomesti kolega iz druge izmene. Čakanje — nujna neprijetnost Čakalnica pravzaprav oživi že zgodaj zjutraj. Prvi čakajoči se prestopajo pred še zaprtimi glavnimi vhodnimi vrati že ob pol petih zjutraj. Tudi za popoldansko izmeno pridejo najbolj zgodnji že ob 10. uri dopoldne. Zakaj? Da bodo po treh urah potrpežljivega sedenja zanesljivo prvi na vrsti? Morda bi odse-deli prav toliko ur, če bi prišli ob dejanskem začetku dela v ambulanti. Kdo ve? Upokojenki, ki sta oni dan, ko smo obiskovali splošne ambulante po Gorenjskem, sedli v čakalnico že sredi dopoldneva, sta bili veseli: »Pomislite, prvi sva, lahko pa bi jih bilo že deset pred nama! Če zdravnik ne bo imel kakega sestanka, sva lahko okoli 14. ure že doma.« Lahko njima, ko se odločita za čakanje nekaj ur prej. Vsakdo nima na voljo toliko časa. Kdo ve, do kam se bo raztegnil še ta pred-čakalni čas? Na dan prej, preden hočemo k zdravniku? Te čakalne navade starejših ljudi pa seveda ne morejo biti sprejemljive za vse čakajoče. »Ne, čakanja pa ne prenesem,« je odločna 38-letna uslužbenka. »Ko sem hodila po injekcije zaradi ishiasa, mi je zaradi bolečin od sedenja kar slabo prihajalo. Lahko sem čakala le kratek čas. Čakajočim drugim pa ni vseeno, če siliš v ambulanto prek vrste, čeprav je običajno določeno, da ambulantna sestra sprejema za injekcije le določene ure. Nekatere ambulante se tega točno drže, drugje se tega ne drže bolniki. Skratka, kadar je čakalnica polna, od nestropnosti čakajočih kar šumi. Zase sem sama poiskala rešitev: izbrala sem zdravnika z manj obiskano čakalnico in zadovoljna sem.« Manj sreče s čakanjem pa je imel te dni moški, ki je hotel od svojega zdravnika le bolniški stalež: vzrok za stalež je bil viden in očiten že na prvi pogled: gnijoči zob mu je napihnil polovico obraza, okrnil sposobnost govora in vida, tako da je zobozdravnik upravičeno predlagal bolniški stalež. Pa ga ni dobil, svoj redni dopust je moral vzeti. Pa ne, da mu ga njegov zdravnik ne bi hotel dati, ta ga niti videl ni. Kljub kljuvajoči bolečini in žalostnemu videzu mu polna čakalnica ni dala prednosti: čakati nekaj ur z razbijanjem v glavi, pa ga ni mikalo. Zdaj čaka, da mu bo oteklina toliko splahnela, da bo lahko vprašal, kar ga tišči: »Zakaj ne morem uveljaviti svoje pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva, kadar sem tega potreben?« Preden začnemo iskati odgovor na taka in podobna vprašanja, ki nas zagrejejo navadno le, kadar smo sami prizadeti, poglejmo še nekaj odgovorov na vprašanje, kaj čakajoče najbolj žuli: Za splošno ambulanto se ni mogoče naročiti vnaprej, pač pa je treba odsedeti dve do tri ure, včasih še več, da se pride do zdravnika. Se posebej je neprijetno čakanje, kadar gre le za malenkost, potrdilo, recept. Nekateri zaravniki ne začno delati ob času, ki je napisan na vratih, prenehajo pa predčasno. Sploh ni časa, da bi zdravniku lahko potožil o vsem, kar človeka teži. Kadar je polna čakalnica, zdravnik dela hitro in tudi na hitro odpravi bolnika. Kaj delajo vendar, že celo uro ni nikogar ven? Ze spet hodijo skozi zadnja vrata? Si zamislite, mi ni hotel dati staleža, ne napotnice k speciali stu, ne na rentgen, samo neka zdravila, kaj bi z njimi! Pravice prerasle denarje Podobnih »žuljev« je še in še, preveč skoraj, če bi jih hoteli vse zabeležiti, dogajajo se vsak dan in se verjetno še bodo. Prav tako bi bil verjetno dolg tudi seznam ugovorov na takšne pripombe zavarovancev. Sicer pa je odgovor za vse te težave, s katerimi se tako zdravstveni delavci in zavarovanci vsak dan srečujejo, enostaven: sprejeli smo tak obseg pravic iz zdravstvenega varstva in tudi zdravstvenega zavarovanja, za katerega zdravstvena potica, odmerjena s slabimi 5 odstotki narodnega dohodka ne zadošča. Ker pa torej pravice so, zavarovanci jih uveljavljajo, vendar pa jih vedno in povsod enostavno ne morejo. Ker ni recimo petnajst splošnih ambulant na voljo, ampak le štiri, ker ni pet specialistov ortopedov, ampak le eden, ker se zavarovanci masovno rentgenizirajo, slikajo, obsevajo, je pač zahtev toliko več na toliko premalo možnosti za uveljavljanje pravic, za katere so delegati v samoupravnih zdravstvenih skupnostih dvignili roke, potrdili pa so tudi razdelitev sredstev za uveljavljanje teh pravic v določenem razdobju — v enem letu. Do tu je vse vsem razumljivo; ko pa začno uporabniki zdravstvenega varstva uporabljati pravice tako množično, da »kapacitete« zdravstvenega varstva tega ne zmorejo in je gneča prav povsod kot da bi zdravje razprodajah, ni težko opaziti, kako se povsod »dviga temperatura«. Ob takšni potrošnji pa seveda zdravstvena potica hitro kopni in bi je verjetno vsako leto še pred koncem leta zmanjkalo, če ne bi že med letom ukrepali proti potrošnji: zdravstvene delovne organizacije po svoje, samoupravne interesne skupnosti pa tudi: to pa boleče prizadeva uporavnika — zavarovanca. Le-ta zahteva le pravice, napisane črno na belem, zahteva za vsako malenkost zdravstveno storitev, s tem pa se širi krog uporabnikov zdravstvenega varstva tudi na populacijo, ki ni bolna, ampak enostavno hoče biti potrošnik in to za vsako ceno. Na vsak način hočemo vsi postati potrošniki zdravstvenega varstva, če smo res bolni ali ne, pri tem ni važno. Ker pa zberemo denarja le za bolno in zdravstvenega varstva potrebno populacijo — občutimo kratenje svojih zdravstvenih pravic vsi — bolni in zdravi. In izhod iz zagate? Si bomo določili ožje pravice kot sedaj? Bomo primaknili raje kaj iz svojega žepa — dodatno? Ali bomo raje manj bolni oziroma manj zahtevali, kadar to ni potrebno? Zdraviti vzroke, ne posledic Gorenjska je morda še bolj občutljiva za sedanje težave tako uporabnikov zdravstvenega varstva kot zdravstvenih delavcev. Splošna ocena je, da so gorenjski zavarovanci zelo zahtevni. Ze od nekdaj bolje razvito zdravstveno varstvo na Gorenjskem sedaj ob zmanjšanih možnostih plačuje davek prejšnji razvitosti. Razmeroma lahka dostopnost in razširjenost zdravstvene mreže povečuje možnosti večje uporabe, to pa tudi seveda povečuje stroške vseh vrst. Splošna razgledanost, visok standard, zdravstvena prosvetljenost — vse to so dejavniki, ki zavarovanca vodijo k pogostemu iskanju zdravstvenih storitev. po zdravstvenih storitvah in pri tem zahtevamo najboljše: »Včasih je kaka malenkost pomenila res malenkost, danes vsakdo ve, da se iz malenkosti lahko izcimi kaj resnejšega, zato zahteva, da to ugotovi strokovnjak. Sicer pa menim, da današnji človek pri zdravniku rešuje tudi druge povsem nezdravstvene probleme, predvsem socialne. Kjer ni urejeno človekovo socialno okolje, težave na delovnem mestu, v družini, osebne težave, tam so tudi polne splošne ambulante, več je bolniškega staleža in drugih zdravstvenih storitev. Kjer šepa socialna služba, moramo zdravniki nositi del te službe. Osebno menim, da na Gorenjskem problem čakanja na zdravstvene storitve — v splošnih ambulantah — ni tako hud kot kje drugje. Vsi bolniki pridejo na vrsto, zdravniki sprejmejo prav vse, četudi za preseženo število pregledov niso plačani. Drug problem pa so seveda navade samih bolnikov, ki neredko ustvarjajo pogoje za predolgo čakanje. Tehnično pa problema čakanja ni težko rešiti: ponovne preglede se da naročati na dan, uro, prav tako tudi čas za vse prve preglede. Sam pripravljam tak poskus v svoji ambulanti: vendar ta red zahteva tudi stalno prisotnost zdravnika, kar pa je ob raznih sestankih danes skoraj nemogoče.« Tudi dr. Milan Udir iz ZD Kranj poudarja, da se je s socializacijo medicine zelo povečala potrošnja zdravstvenih storitev in ocenjuje, da je okoli 80 odstotkov problemov, s katerimi se zateka zavarovanec k zdravniku, nemedicinskih. »Ob takšnem navalu v ordinacije — zdravniki v rednem delovnem času pregledajo tudi do 80, celo 90 pacientov, kar je še enkrat več kot po normativih — ni čudno, če slišimo tudi pripombe nezadovoljnih. Polne čakalnice so velika obremenitev za same zdravnike in za čakajoče: morda bi kazalo poskusiti z vpisovanjem. Se pa takoj postavlja vprašanje, kako pa s tistimi, ki zbolijo nenadoma. Ali obremenjevati s temi dežurno službo? Sedanjo prekomerno potrošnjo bo treba nekje zmanjšati: Ali jo bomo lahko s participacijo na vse zdravstvene storitve in s pravilno zdravstveno vzgojo, pa je seveda vprašanje. Vsekakor bi oblike, za katere se bomo odločali pri zmanjševanju porabe v zdravstvu, morale biti takšne, da resničnega bolnika ne bi prizadele, pometle pa bi z namišljenimi in razvajenimi, ki se sedaj dobesedno sprehajajo od ene zdravstvene ustanove do druge. Mislim pa, da zdravniki splošne prakse ne bomo rešili problema polnih čakalnic: to je tako kot ne bi hoteli reševati vzrokov, ampak samo posledice.« Dr. Jože Možgan, predsednik izvršnega odbora skupščine regijske zdravstvene skupnosti meni, da je razumljivo, če ob takšni stopnji razvitosti in prosvetljenost i zavarovanci posegamo za vsako malenkost »Polne čakalnice so resnično problem, ne le v kranjskem pač pa tudi- v drugih zdravstvenih domovih,« pravi dr. Aleš Pater-noster, vodja TOZD ZD Kranj. »Gneča v posameznih ambulantah je odvisna tudi od populacije, ki jo ima neki zdravnik splošne prakse. Nekateri zdravniki raz- Čakalnice pred belimi vrati so vedno polne: včasih še zmanjka sedežev, toda zaradi tega nihče ne odide. — J. Zaplotnik poredijo bolnike — najprej nujne prve preglede, kasneje pa kontrolne preglede in ostalo. Ze nekaj časa govorimo o tem, da bi se bolniki lahko naročali vnaprej, vendar pa bodo pri tem zaradi naročanja dodatno obremenjene ambulantne sestre. Medtem ko za sedaj ni možnosti odpirati novih splošnih ambulant, pa bomo verjetno nekoliko razširili kapacitete nekaterih specialističnih; potrebujemo ortopeda, okulista. Sicer pa menim, da širitev zdravstvenih kapacitet ne more biti rešitev sedanjih problemov zdravstva, saj širitev navadno še dodatno spodbuja k večanju zdravstvenih potreb.« Lea Mencinger Usposabljanje slepih iz vse Slovenije Decembra bodo v Škofji Loki začeli graditi nove prostore Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika — Denar za gradnjo je zagotovljen — Pomoč od vsepovsod Škofja Loka — Po večletnih željah in velikih prizadevanjih je vendarle na vidiku začetek gradnje novih prostorov Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Križišnika — nekdanji center za rehabilitacijo je bil tako poimenovan 1. julija letos, ime pa je dobil po revolucionarju, aktivnem povojnem družbenopolitičnem delavcu in velikem prijatelju slepih dr. Antonu Kržišniku — v Škofji Loki. Stroji na novem gradbišču v neposredni bližini sedanjih prostorov, ki so v več kot 700 let starem gradu v Stari Loki, naj bi zabrneli že v prvih dneh decembra letos. »Razmere za delo v sedanjih prostorih so nevzdržne,« pravi direktor škofjeloškega centra Ivan Bizant. »Zato smo že pred leti ustreznim republiškim organom predložili investicijski program za gradnjo novih. Po dolgem času, po mnogih razpravah, dopolnitvah in spremembah nam je tako le uspelo, da pridemo do idejnega programa in nato končno do glavnega projekta. S tem bomo dobili prostore za tri oddelke našega zavoda.« V prvem delu, načrti so dokončno sprejeti in potrjeni, bodo razrešeni najtežji problemi. Center bo dobil za svoje gojence, v domskem varstvu je trenutno 105 slepih in slabovidnih, šolo pa jih obiskuje 52, prepotrebne nove prostore za vzgojo in izobraževanje ter za bivanje. Poleg šole in doma pa bosta v prvi fazi zgrajena tudi telovadnica in bazen. »V novih prostorih se bodo izobraževali slepi za poklice telefonistov in administratorjev po najsodobnejših metodah in ob najsodobnejših pripomočkih,« pripoveduje Ivan Bizant. »Za dlje časa bomo lahko ugodili vsem potrebam po poklicnem izobraževanju slepih za vso našo republiko. Kajti načrte imamo že tudi za naprej. Najprej nas čaka preureditev invalidskih delavnic, ki danes skorajda ne ustrezajo več sanitarnim zahtevam in zahtevam varstva ob delu. Varstvo ostarelih slepih in ostarelih delavcev bo rešeno, ko bo v Škofji Loki zgrajen dom upoko- jencev, katerega gradnja je že tudi dlje časa načrtovana. Tu bodo slepi dobili poseben oddelek. Sedanji prostori v staro-loškem gradu pa so predvideni za delo naših skupnih služb, del bomo namenili za skladišča, del pa preuredili v stanovanja za naše zaposlene delavce.« Finančna sredstva za gradnjo novih prostorov centra slepih so se združila v republiki. Večji del denarja (okrog 20 milijonov din) bo prispevala republiška skupnost za izobraževanje, preostanek (10 milijonov din) pa so prevzeli na svoja ramena skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije, republiška skupnost za zaposlovanje, republiška te-lesnokulturna skupnost, Loterijski zavod Slovenije ter kolektiv škofjeloškega centra. »Tudi sami smo se obvezali prispevati kar precejšen delež,« pravi Ivan Bizant. »Približno 2 milijona smo zbrali na različne načine: iz ostanka dohodka zavoda, iz delitve denarja ob zaključnem računu, z zbiranjem prispevkov občanov in s pripravo različnih drugih akcij. Tako se je, denimo, odlično izkazal priljubljeni ansambel bratov A v senik, ki je v naš sklad prispeval čisti izkupiček z dveh odlično obiskanih njihovih nastopov na vrtu ob škofjeloškem gradu. To je bilo za nas posnemanja vredno dejanje in spodbuda, da smo lahko na gradnjo začeli misliti že mnogo prej kot bi sicer.« Vse projekte za gradnjo ima zavod že pripravljene, lokacijska dokumentacija je v dokončni obdelavi, gradbeno dovoljenje pa bo izdano takoj, ko bo podpisan družbeni dogovor o investiciji, dogovor, katerega nosilec je samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije. Sklepi o podpisu v posameznih SIS pa so že sprejeti. Po tolikih letih čakanja se torej uresničujejo upravičene želje slepih, cilji kolektiva škofjeloškega zavoda in republiškega odbora zveze društev slepih, da edini slovenski zavod za usposabljanje in varstvo slepih v Sloveniji dobi boljše možnosti za delo. J. Govekar Gojenci in člani kolektiva Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki se že dolgo časa stiskajo v neustreznih prostorih 700 let starega gradu -Foto: J. Zaplotnik KINO Kranj CENTER . 23. septembra ital. barv. film LJUBI ME, A OPRAVI DOBRO ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra ital. barv. film LJUBI ME, A.OPRAVI DOBRO ob 16,, 18. in 20. uri; premiera ital. barv. pust. SANDOKAN - MALEZIJSKI TIGER L del ob 22. uri 25. septembra amer. barv. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 10. uri; ital. barv. film LJUBI ME, A OPRAVI DOBRO ob 15., 17. in uri; premiera ital. barv. akcij. ZMEDA V KONG KONGU ob 21. uri 26. septembra ital. barv. pust. SANDOKAN ~ MALEZIJSKI TIGER I. del ob 16., 18. in '0. urj 27. septembra ital. barv. pust. SANDOKAN » MALEZIJSKI TIGER L del ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra ital. barv. pust. SANDOKAN ~ MALEZIJSKI TIGER 1. del ob 16., 18. in «0. uri ,,29. septembra ital. barv. akcij. ZMEDA V HONG KONGU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 23. septembra amer. barv. film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU ob 17. in 19.30 24. septembra franc. barv. pust. film PAZI gS, LA TOU ob 10. uri; amer. barv. film VIHARNI VRH ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra amer. barv. komedija CIRKUS ZJERRYJEM ob 14. uri; ital. Span. barv. ve- LOTERIJA 3 a S i u a z o y § tdel itek 1.2 » ■ o o 510 80 670 100 7700 400 39240 1.000 00700 2.000 85740 5.000 123880 100.000 81 30 11 70 5001 500 71891 1.000 66391 1.000 216301 10.000 62 40 82 50 792 80 192 200 54702 1.000 22182 2.000 08072 5.000 311162 10.000 035352 10.000 53 40 183 80 1403 400 6203 500 61833 1.000 58733 1.000 96933 2.000 270603 10.000 387623 10.000 136743 10.000 54 30 04 50 84 50 I e S o ? s % S T3 t) M C Ji a tO X ao °£ • "V 55664 1.000 69314 5.000 5 20 29565 1.000 031905 10.000 46 30 96 40 66136 1.000 112066 10.000 266906 10.000 417146 10.000 7 , 20 28287 1.000 85877 1.000 55337 2.000 121697 10.000 431527 50.000 349837 400.000 48 30 98778 1.000 58598 1.000 10098 1.000 035718 10.000 233828 10.000 474678 10.000 582158 10.000 89 30 69 30 09 40 699 100 24949 1.000 220969 10.000 062539 10.000 stern KROGLA ZA SPOMIN ob 16. uri; premiera braz. barv. filma DEKLE IRACEMA ob 20. uri 26. septembra braz. barv.film DEKLE IRACEMA ob 16., 18. in 20. uri 27. septembra angl. barv. krim. GOLDFIN-GER ob 16., 18. in 20. uri Trtic 24. septembra franc. barv. pust. PAZI SE. LA TOUR ob 17. uri; amer. barv. film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU ob 20. uri 25. septembra amer. barv. risani NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri; angl. barv. krim. GOLDFINGER ob 17. in 19. uri 26. septembra angl. barv. krim. GOLDFINGER ob 18. in 20. uri 27. septembra amer. barv. vestern NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 17.30 in 20. uri 28. septembra amer. barv. vestem NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 17.30 in 20. uri 29. septembra ital. jug. barv. film SKRITI GREHI — JAVNE VRLINE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 23. septembra nastopa ansambel OTTAVIA BRAJKA ob 20. uri 24. septembra amer. barv. komedija CIRKUS Z JERRYJEM ob 16. in 18. ufi, amer. barv. CS akcijski film S. O. S. IZ BOEINGA 747 ob 20. uri 25. septembra amer. barv. komedija NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU ob 14.30; amer. barv. CS akcijski film S. O. S. IZ BOEINGA 747 ob 17. in 19. uri 26. septembra ital. jug. barv. film SKRITI GREHI - JAVNE VRLINE ob 18. in 20. uri 27. septembra ital. jug. barv. film SKRITI GREHI - JAVNE VRLINE ob 18. in 20. uri 28. septembra ital. špan. barv. vestem KROGLA ZA SPOMIN ob 18. in 20. uri 29. septembra amer. barv. vestem NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 17.30 in 20. uri Jesenice RADIO 23. septembra ital. barv. drama NASILJE IN STRAST ob 17. in 19. uri 24. septembra amer. barv. cin. vestem PREGON ob 17. in 19. uri 25. septembra amer. barv. cin. vestem PREGON ob 17. in 19. uri 26. septembra ital. jug. barv. drama ZASEBNE PREGREHE - JAVNE ČEDNOSTI ob 17. in 19. uri 27. septembra ital. jug. barv. drama ZASEBNE PREGREHE - JAVNE ČEDNOSTI ob 17. in 19. uri 28. septembra amer. barv. vestem PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 23. septembra amer. barv. vestern OSAM-LJENEC Z ZAHODA ob 18. in 20. uri 24. in 25. septembra ital. jug. barv. drama ZASEBNE PREGREHE - JAVNE ČEDNOSTI ob 18. in 20. uri 26. in 27. septembra amer. barv. cin. vestem PREGON ob 18. in 20. uri 29. septembra ital. barv. drama NASILJE IN STRAST ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 24. septembra zah. nem. jug. barvni film KRALJ PETROLEJA ob 19.30 25. septembra amer. barv. cinem. ROLLER-BALL ob 19.30 Kranjska gora 24. septembra amer. barv. cin. ROLLER-BALL ob 20. uri 25. septembra franc. barv. film NEDELJSKA ŽENA ob 20. uri 28. septembra ital. jug. barvna drama ZASEBNE PREGREHE - JAVNE ČEDNOSTI ob 20. uri Na sončni strani Velebita 8 Vihtenje diska je simbol atletike V športu, modroslovju, omiki in leposlovju se radi oziramo na antiko k izvoru teh oblik človekove zavesti in dejavnosti. Se dandanes Mirovno v diskobolos — metalec diska — umetniško izročilo davne preteklosti krasi naslovne strani športnih revij in knjig. Skulptura ali lik metalca diska je simbol klasične atletike, ki je utrla steze sodobnemu športu. Atletika predstavlja temeljno izoblikovanost, izurjenost in omikanost človekove hitrosti, spretnosti, vztrajnosti in moči. Atletika zavzema na vseh olimpiadah vodilno mesto, večkrat jo v prispodobi imenujemo kraljico športa. V metih se povezuje hitrost tekača, odrivna moč skakalca in spretnost akrobata. Tem vrlinam pa se pridružuje še hitra ali eksplozivna moč, občutek gibanja v krogu in pravilo odmerjen zalet. Način metanja diska in ostalih atletskih orodij se je menjal in vse bolj izpopolnjeval. Klasični helenski slog je zamenjala sodobna tehnika, ki temelji na zakonih pravilnega gibanja. Tako se je daljava v metu diska znatno povečala od nekadnjih prvih tekmovanj v helenskem slogu, ko so dosegli okoli trideset metrov do danes, ko disk najboljših atletov že preleti daljavo sedemdesetih metrov. Za met diska se opredele atleti močnih nog, širokega oprsja in krepkih rok, kar jim ob pomoči hitrosti omogoča čim daljši met. Doba nastopanja v tej pano-, kakor tudi v ostalih metih e razmeroma dolga. Nekateri atleti so tekmovali tri desetletja, drugi so se udeležili štirih ali celo petih olimpijskih iger. Disk bogati življenje tudi tistim, ki so se poslovili od vrhunskega športa in ne dosegajo več rezultatov mednarodne vrednosti. Zgodovina atletike beleži dobre rezultate starejših atletov. V lanski sezoni so bili v metu diska med najboljšo deseterico trije atleti v starosti devetintride-set let. Na svetovnem prvenstvu veteranov, ki so ga letos priredili že drugič, je bilo ponovno največ zastopnikov prav v tej disciplini. Srečali so se nekdanji olimpijski zmagovalci in svetovni rekorderji. Ko so njihovi vrstniki že zdavnaj opustili šport, jih še vedno ogreva to klasično orodje, ga ponesejo s seboj na igrišče ali na livade, da bi preizkusili atletske sposobnosti. Met diska je lepa simfonija, hitrosti, ritma, občutka za prostor, za mali krog in vzbuja posebno gibalno slast in zadoščenje. V malem krogu je potrebno razviti kar največjo hitrost. Čutilo za ravnovesje ob primernem gobanju nog, rok in vsega telesa usmerja začetek meta. Ko končajo delo noge, ki nas v obratu večkrat ne ubogajo dovolj, se nadaljuje delo trupa in oprsja, da bi ob primerno napetem položaju, v sunkovitem zamahu vrgli disk visoko in daleč. Podobna so občutja pri metanju kopja, kladiva in pri suvanju krogle. Tehnika metov je dovolj zapletena, zahteva veliko spretnosti in moči, na tekmovanjih pa dovolj športne zrelosti, umirjenosti in taktične popolnosti. Ko obvladamo način metanja, bomo v njem uživali. Met pomeni posebno sprostitev in pomiritev, ohranja gibalno in mentalno prožnost. Atletski meti so pri nas v zastoju, saj za javnost niso tako atraktivni kot teki ali igre z žogo, ki jim posvečamo več ali celo preveč pozornosti. Mironov diskobolos nas trajno vabi v vrste atletov-metalcev. Kakor so orodja in orožja ohranjala naše davne prednike v boju za obstanek, tako bi morali disk, kopje, kladivo in krogla — orodja, ki krožijo iz naših rok po zraku, še vedno ohranjati človekovo prvobitno bistvo, t. j. moč, izraznost in prožnost gibanja. Jože Ažman Kljub temu, da je bilo pred nama še mnogo kilometrov poti, se nama ni in ni ljubilo zapustiti to najino kamrico v prvem nadstropju zapuščene hiše v zapuščeni vasi Križ pod Bristavcem. Bojan se je takoj po zajtrku (kislo mleko in kruh, kajpak, saj kaj drugega nisva premogla), znova zavil v vrečo in zaspal, jaz pa prav tako. Kako to, da se v spalni vreči najlepše spi zjutraj, ko posije sonce in najslabše zvečer in ponoči, ko bi bilo pravzaprav treba spati? Sele okoli desete ure dopoldne sva pospravila svoje stvari in krenila navzdol proti morju. Od Križa, ki leži na višini 250 m, pa do zaliva Sv. Magdalene se vijuga dva kilometra, v kamniti krš vsekane poti. Ob zalivu in jadranski magistrali leži majhna vasica s šestimi hišami, od katerih je ena cerkev, druga pa trgovina. Za naju je bila predvsem pomembna trgovina. Tu sva nakupila za tri dni konzerv in druge hrane. Konzerve sva prihranila, »drugo hrano« — sadje, kekse, čokolado, sir, pa sva po hitrem postopku likvidirala na kraju samem, da nama ne bi delala šare v že tako pretežkem nahrbtniku. Ko sva pred trgovino jedla, sva vzbudila pozornost dveh starih Dalmatink. Ko sva jima na njuno vprašanje, kam sva namenjena, odgovorila, da v Senj in to peš po Velebitu, naju je ena izmed njiju obzirno vprašala, koliko naju plačajo za to pot. — Ker po njenem mnenju noben pameten človek ne leze zgolj iz golega veselja po tem pustem kamenju. Ko sta stari dve odšli, nama je dobrotni bog poslal novo, mlajšo pošiljko. Prišla so tri mlada dekleta iz Bristavca — Marica, Nada in Bosiljka. Marica je bila tista, ki nama je dan poprej v Bristavcu prinesla vode — da, prav tista Marica, ki se je zapela v oči Bojanu, — Nada in Bosiljka pa sta bili njeni kolegici. Bile so same petnajstletnice (take veljajo v teh krajih že za godne), fejst punce, čeprav je vsaki od njih manjkal v ustih kakšen prednji sekalec. Bojan je s svojo duhovitostjo in sicilijansko zgovornostjo brž šarmiral Marico in Nado, meni pa ni uspelo drugega, kot da sem si od Bosiljke izprosil novo žlico. (Slučajno je imela s seboj v šolski torbi žlico, jaz pa sem svojo, kot sem že omenil, izgubil na Bilem Sinokosu.) Seveda mi je punca dala tudi svoj naslov, da bi ji pozneje, ko bi prišel domov, žlico po pošti vrnil. No, rekla je, da bi bila zadovoljna tudi s kakšno razglednico in lepimi pozdravi. Ko sva dekletom povedala, kje sva prespala noč, so bile kar malo hude, da jima nisva tega povedala že sinoči v Bristavcu, da nama bi prišle skuhat večerjo. — No, potem so naju povabile, da bi šli naslednji dan vsi skupaj v Paklenico. Žal pa se je ta njihov načrt do kraja razhajal z najinim in tako s tem našim skupnim izletom ni bilo nič. Kljub temu smo se ob slovesu zelo prisrčno pozdravili. Jaz sem se pred odhodom podprl s čokolado, stari uničevalec alkohola Bojan pa s krepkim požirkom iz pollitrske steklenice konjaka, ki jo je bil kupil v trgovini, in ob dvanajstih sva krenila naprej. Z malce slabe vesti pa moram priznati, da nisva takoj spet rinila nazaj v velebitske skale, ampak sva si privoščila nekaj kilometrov udobne peš-hoje po jadranski magistrali — udobne vsaj v primerjavi s hojo po skalnatih velebitskih poteh. Sklenila sva, da bova po asfaltu hodila toliko časa, dokler ne naletiva na kakšno dobro makadamsko pot, za katero se nama ne bo treba bati, da se bo že za prvim ovinkom izgubila v neprehodnem kamenju. Bojan se je tu spodaj na asfaltu počutil kot doma, kar nič več ga ni mikalo laziti v hrib. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče do Senja priti tudi po jadranski magistrali — z manj truda in hitreje kot pa po tistem zaguljenem Velebitu tam zgoraj. Če sva že toliko časa hodila tik ob morju, bi bil že greh, če se ne bi šla vanj okopat. Kljub temu, da je sonce zakrivala tanka koprena oblakov, sva pri vasi Barič Draga zavila k obali in se šla splaknit v morje. V slani vodi sva oprala tudi najine preznojene in smrdeče cunje in jih potem, ko je vendarle posijalo sonce, posušila na toplem obrežnem kamenju. Postanek na obali sva izkoristila tudi za kosilo. Ker nama je zmanjkalo argo kock, soli pa že tako in tako nisva imela s sabo, se je Bojan znašel in skuhal makarone kar v slani morski vodi, za boljši okus pa je vrgel v lonec še goveje vampe iz konzerve. Jed je bila navsezadnje še preslana, tako da sva zaradi žeje v tistih treh kilometrih do Lukovega Šugarja do kraja izpraznila najini čutarici. V Lukavem Šugarju sva spet napolnila čutarici. Tam sva končno našla tudi pot v hrib. Stari »nono«, ki nama je dal vodo, je povedal, da je od tod pred nekaj dnevi krenilo na Visočico za cel avtobus Slovencev. Midva resda nisva bila namenjena na Visočico, po njihovi poti naj bi šla samo do razpotja na Miljković" kuku, od tam pa na levo proti Oštarijam. Pred startom sva se skorajda sprla, ker Bojan ni kazal nikakršnega navdušenja nad tem, da bi zapustil svoj ljubljeni asfalt in šel v skalo. Moral sem uporabiti vse svoje sposobnosti prepričevanja, da sem ga omehčal in spravil s seboj v hrib. Kot da ne bi imel asfalta že doma dovolj! Pot je bila vabljiva in skrbno urejena, celo prsti so nasuli nanjo, da ne bi bila pretrda za hojo — ampak ta pravljica je trajala le nekaj sto metrov, do pokopališča nad vasjo, naprej pa spet krš, krš, krš. Po kakšni poldrugi uri vzpenjanja sva dosegla stanove na Miljkovi-čih. Ze od daleč so naju oblajali psi. To je bilo dobro znamenje — kjer so psi, so zmeraj tudi ljudje. Ko sva prišla bliže, so se pasjemu bev-skanju pridružili še drugi glasovi: blejanje ovac in kozje meketanje iz ograde zraven hiše, izza odprtih hišnih vrat pa je tranzistorski radio na ves glas trobil angleške popevke. Pastir, plešast, zagorel mož pri štiridesetih, naju je rade volje oskrbel z vodo (voda je bila nekam motna, zelenkaste barve, kot da bi se v njej močila trava, a to naju ni motilo, bila sva vesela, da sva jo sploh dobila), ko pa sva ga vprašala za prenočišče, je odvrnil, da sta zgoraj za hribom, na Došenih, še dve prazni kolibi, kjer bi bilo mogoče prespati. Ker se je že delal mrak, sva se na hitro poslovila in podvizala naprej, da bi še pred nočjo prišla do kolib. Hodila sva pol ure, hodila sva eno uro, o kolibah, za katere nama je pravil pastir, pa ne duha ne sluha. Da bi bila mera zvrhana, sva nazadnje še zašla s poti, tako da sva se v trdi temi znašla sredi velikih, hrapavih, od vode razjedenih kraških skal, med katerimi so zevale več metrov globoke, s trnjem zaraščene jame. Hoditi naprej ni imelo več smisla, bila sva že visoko v strmini pod Miljkovič kukom, utegnila bi se še zaplezati ali pasti v kakšno jamo, kar v tej situaciji ne bi bilo ravno zavidanja vredno, zato sva se odločila, da bova šla nazaj. Reči je bilo seveda laže, kot to storiti, debele pol ure je minilo, preden sva se skozi skalovje nekako spet pritipala do izgubljene steze in potem še enkrat toliko, da sva prišla nazaj do stanov na Milj-kovičih. Ze od daleč so se spet začeli oglašati psi — na vsakem hišnem oglu je bilo namreč privezano po eno pasje ščene in na vse pre-tege kalilo nočni mir. — Navzlic temu se nisva še enkrat najavila pri pastirju, pač pa sva meni nič, tebi nič splezala čez kamnito ogrado zraven hiše in šla spat na travnik. Moram reči, da sva spala slabo, najslabše doslej. Vsaj jaz, za Bojana ne vem. Na živce so mi šli psi, ki se niso in niso hoteli umiriti, tako da me je imelo, da bi jih šel podavit, poleg tega pa je gor z morja pihal še močan jugo, da so me veje upogibajočih dreves ves čas ščegetale po obrazu, pa tudi tla, na katerih sem ležal, so bila tako polna kamenja, da sem imel občutek, da ležim na fakirski postelji. Dovje — Slikovita in domača je gorenjska hiša, če ji je gank za pročelje in gorenjski nagelj za okras ... Foto: J. Zaplotnik KAM NA IZLET V PREDDVOR, MAČE IN BREG Preddvor bi bil lahko s svojim temno zelenim jezercem Črnavo in z bogatimi gozdovi okrog, ki se že hočejo jesensko obarvati, prijetno doživetje za konec tedna. Vas ima od nekdaj tri privlačne značilnosti: gradove, ki so nekoč varovali vhod v dolino Kokre, stare cerkvice na razglednih vrhovih in mogočne vrhove Zaplate ter Storžiča v ozadju. Novejša privlačnost pa sta prijetna hotela Bor in Grad Hrib ob Črnavi, kjer bo zelo lepo posedeti, posebej še, ker imajo v obeh okusne domače specialitete. In če boste že tu, stopite gor do vasi Mače, k cerkvici sv. Miklavža, kjer so na ogled bogate srednjeveške freske, ki sodijo med najpomembnejše spomenike gotskega slikarstva na Slovenskem. Odlikuje jih posebna, »mehka gotika« imenovana. Tudi v vasi Breg pri Preddvoru, v cerkvici sv. Lenarta boste našli lepe freske: zgodnjegotska enoladijska cerkev predstavlja na ozemlju današnje Slovenije redko ohranjeno srednjeveško umetnostno celoto. D. D. Planinstvo v dolini povezano s Triglavom Jesenice — Slovensko in jugoslovansko planinstvo vstopa v jubilejno leto, ko bomo proslavili 200. obletnico prvega pristopa na Triglav in 905. obletnico, odkar je bilo leta 1073 prvič omenjeno Tri-glavovo ime. To leto je cesar Henrik IV. na vrhu Triglava postavil mejo med blejsko, belopeško in goriško gosposko. Osvajanje Triglava je vplivalo na razmah planinstva ali alpinizma v zgornji savski dolini. V odkrivanje triglavskega sveta so vtkana imena Skumavcev, Šmercev, Šimencev, Požgancev, Koširjev, Lakotov, Joz-lov in drugih, ki so skupaj z Jakobom Aljažem in drugimi gorniki iz doline spoznavali Triglav in okoliške vrhove. Zanimanje za naš najvišji vrh pa je še posebej poraslo, ko je bila od Ljubljane skozi Jesenice do Trbiža zgrajena železnica. Takrat se je pisalo leto 1870. Odkrivanje in spoznavanje Triglava je prispevalo k ustanavljanju slovenskih planinskih društev. Začetek organiziranja slovenskega planinstva v dolini pomeni leto 1903, ko je bila ustanovljena planinska podružnica na Jesenicah. Danes ie v zgornji savski dolini pet planinskih društev in ena sekcija, ki združujejo skupaj več kot 5000 članov. Znana so imena Janeza Dež-mana, Franceta Kadilnika, Jakoba Aljaža, skalašev, drenovcev itd. Njim so sledili mlajši planinci in alpinisti, ki niso bili uspešni le doma, temveč tudi na tujem. Sedanji rod planincev in alpinistov pa je njihov dostojen naslednik. U.Z. 8. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 23. septembra 1977 MARTA ODGOVARJA Jana — Kranj — Prosim svetujte mi enostaven, vendar moderen model bluze, ki bi jo nosila predvsem k hlačam. Stara sem 19 let, visoka 164 cm, tehtam pa 51 kg. Marta — Bluza je široko krojena in je daljša. Spredaj in zadaj ima kratko sedlo, širša rokava 3/4 dolžine in je spredaj na zapenjanje. Nosite jo s pasom, lahko pa tudi brez. Grozdje z napako Jesenski trg je že dlje časa bogato založen z grozdjem. Ob nakupu pa bi za nameček utegnili dobiti tudi katero od pikajočih žuželk, ki jih, enako kot kupce, privabljajo sladke grozdne jagode. Ob premajhni pazljivosti vam utegne takle nepovabljen gost pošteno zagreniti užitek z bolečim vbodljajem v prst. Pičeno mesto moramo hitro namazati s česnom ali salmijakom. Pomaga tudi, če pičeno mesto natremo z maščobo ali s sladkorjem. Če nimamo pri roki nobenega od teh sredstev, ublaži bolečino ovlažen kamen, ki ga pritisnemo na mesto vboda. Pik pa postane nevaren, če nam žuželka zaide v usta in nas piči v dlesni ali jezik, ki nevarno oteče. V tem primeru počasi pozirajmo vodo, v katero smo dali žličko soli. Še bolje kot zdraviti, pa je nesrečo preprečiti tako, da sadež pred uživanjem temeljito pregledamo in operemo pod tekočo vodo. Naštete nevarnosti naj nas ne odvrnejo od nakupa, čeravno imajo sedaj častilci vinske kapljice še razlog več, dati prednost grozdju v tekoči obliki. DRUŽINSKI POMENKI Dušeno zelje s papriko za hujšanje POTREBUJEMO: 150 g zelja, 100g zelene paprike, 5 g olja, 20g sesekljane čebule, 1 strok česna, 100 g paradižnika, sol. IZPELJAVA: Očiščeno in oprano zelje in papriko zrežemo na tanke rezance, na olju prepražimo čebulo, dodamo strt česen, narezano zelenjavo in z malo vode pokrito dušimo. Proti koncu dušenja primešamo otupljen zrezan paradižnik in solimo. Če bi vedeli. . . da občutljivo pero v zapestni uri na nenadno toplotno spremembo včasih reagira tako, da poči, bi ure z roke gotovo ne odložili neposredno na hladen prostor. Ze podloženi žepni robček bi zadostoval, da bi si prihranili odvečno jezo in strošek, prezaposlenim urarjem pa ne všečno delo. Znamenja na koži Vzrok za nastanek znamenj ali peg na koži je prekomerno nakopičeno barvilo, pogojeno s prirojenimi motnjami v pigmentaciji kože. K prirojenim kožnim znamenjem prištevamo sončne pege, materina znamenja in starostne pege. Naj-trdovratnejše so sončne pege, za katere še niso iznašli sredstva ki bi učinkovalo trajno. Ce ne želimo biti ravno podobni Piki Nogavički, sezimo po kremi, ki bo nevščenost prekrila, ali pa začasno ukrotimo pege s kvalitetnimi belili. Če imamo zelo občutljivo kožo, se raje dosledno izogibaj mo neposredni sončni pripeki in s tem nastajanju novih peg. Pege, zaradi katerih si mladostniki po nepotrebnem grenijo življenje, dosti manj vznemirjajo starejšo generacijo. Starostne kožne madeže, ki se tudi tvorijo zaradi motenj v pigmentaciji, lahko strokovno odpravimo z luščenjem kože. Materina znamenja nastanejo iz enakih razlogov kot sončne in starostne pege. Se v bližnji preteklosti je majhno materino znamenje na obrazu veljalo kot »sedma lepota«. Žene, ki so želele biti posebno privlačne, so si umetno piko nabavile v drogeriji. Vabljivo prilepljena ob ustnicah je pomenila več kot samo željo po prikupnem videzu. Ščepec popra Zlobni jeziki trdijo, da spretna gospodinja lahko pričara tudi iz slabega materiala dobro jed, slaba gospodinja pa — nasprot- Dandanašnji pač nikomur ne pade na um, da bi v materinih znamenjih iskal kakšen skrit pomen. Na splošno zanje velja, da jih je najbolje pustiti v miru. Kadar pa so znamenja tako moteča, da kvarno vplivajo na našo duševnost, se velja posvetovati z dermatologom. Ob petnajstem, jubilejnem letu je tovarna otroške konfekcije JUTRANJKA dala na trg nagrajeno kolekcijo oblačil za naše najmlajše. V skladu z modnimi težnjami so kreatorji ustvarili kopico ljubkih in uporabnih modelov. Danes vam predstavljamo artikla BIBA in BLAŽKA za deklice od 2 do 6 let. S ŠOLSKIH KLOPI Svoboda Ugotovite, iz katerih živalskih delov je sestavljeno tole čudo. Pet jih je. Koledar 23. septembra 1846 je umrl slovenski pisatelj Matija Ahacel, ki je izdal prvo slovensko pesmarico z melodijami 1870 je umrl francoski pisatelj Prosper Merimee (rojen 27. septembra 1803) 24. septembra 1862 je umrl slovenski poljudni in' nabožni pesnik in pisatelj Anton Martin Slomšek 26. septembra 1900 se je rodil slovenski pisatelj, esejist, potopisec in prevajalec Mirko Javornik 27. septembra 1904 se je rodil slovenski pesnik in pisatelj Edvard Kocbek 28. septembra 1831 se je rodil slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in kritik Fran Levstik 1887 se je rodil slovenski literani zgodovinar Avgust Pirjevec 1910 se je rodil slovenski pisatelj Ciril Kosmač, urednik, prevajalec in dramaturg 29. septembra 1902 je umrl veliki francoski pisatelj Emile Zola 1928 je bil rojen slovenski pesnik Tone Pavček 1929 je bil rojen slovenski pesnik Janez Menart V_ J Svoboda. Od kod je, ko nihče ne ve in vendar šepetajo usta, da so jo čakali narodi, da je že bila med nami, ona, svoboda. Ze od zdavnaj je živela med nami, vendar bila je neizrečena. Neizrečena zaradi bojazni, strahu. Mnogi, ki so verovali vanjo in zanjo tudi živeli, je niso dočakali. Še se vidijo sence na nekaterih obrazih. Otroci in matere, ki so v tistih časih z grozo in žalostjo dojemali svet okoli sebe. Hiše so gorele in odsev ognja je bil nenadoma na pokopališču. Vsaj zdelo se je tako. Kot bi hotel ogreti to človeško revščino. Malo prej nema bolečina je prerasla v vpitje, jok. Razklenila je roke, da bi jih ustavila. Koga? Matere in otroke, oblečene v črno, za svojimi najdražjimi. Vse te žrtve, trpljenje, herojstvo, ki ga ni moč opisati z besedami. V tistih časih je bil vsak človek heroj. Dragocena so srečanja z njimi. Bogata po sporočilu in topla po duši. Nič manj pretresljiva. Enkratna, pa vendar preprosta. Včasih so kot kruh domača. In z majhnim niso zadovoljna, srce spodbujajo. Tudi tam, kjer je beseda na oko trda in mračna. Kot je bil trd in mračen čas, ki je rojeval heroje. Heroje, ki so se zavedli svojih korenin ob viharju. Ta vrsta ljudi je nenavadna. Nenavadna zato, ker se v njej, čeprav zdaj že tako maloštevilna, zrcali veličina nekega naroda, ki se je znal boriti in žrtvovati za svobodo, za lepše in pravičnejše življenje. Kaj jim je dajalo moč, da so vztrajali, se vprašam. Odgovor je kratek: ljubezen do domovine. Tudi mi mladi se učimo ljubiti domovino. Zavedati se moramo svojih korenin. Če ljubimo Slovenijo, ljubimo Jugoslavijo. Tudi zato, da bi mi ljubili domovino, so se borili naši borci. Zato, da bi bili revolucionarni vzorniki res naši vzorniki, v vsem in povsod. S to mislijo mislim na naše ljudi, naš! narod, ki se je ob viharju leta 1941 zavedel svojih korenin in trdno zakoreninil svobodo, pravičnost in bratstvo narodov. Ti ljudje so spoznali bore malo tistih drobnih življenjskih radosti, ki jih sami, v teh svobodnih dneh, tako lahko jemljemo in ob tem kaj radi pozabljamo, da smo vse to dobili kot dediščino z eno samo nalogo. Mladi moramo spoznati in spoznavati preteklost svoje domovine, domačih krajev. To niso prazne besede. Le tako bomo spoznali in razumeli ta boj in pa veliki čas, le tako bomo lahko nadaljevali revolucijo naše samoupravne skupnosti in delo njih, ki so padli. Le tako bomo lahko zakoreninili svoj narod, svoj rod in če bo potrebno, odločno branili svobodo, svojo čast in nadaljevali zgodovinsko legendo izpred tridesetih let, ko so naši narodi s tovarišem Titom na čelu odločno postavili temelje naše nove SFRJ. Vesna Klemenčič, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič; iz šolskega glasila Gledalka Bila je sobota. Sklenil sem, da grem gledat nogometno tekmo. Rad hodim na nogometne tekme. Gledam nogometaše, kako igrajo, a še raje gledalce, ki so pogosto bolj občudovanja vredni kot igralci. U sedem se poleg mlade ženske. Bila je videti kakor prefinjena dama. Čudno, tudi dame hodijo na nogometne tekme! Doma pa kričijo otroci, se tepejo in razgrajajo, da jih je polna vsa hiša. Ko jo tako ogledujem, se zasliši spodbujajoče ploskanje in vzkliki. Ker nisem ravno velik med temi velikani, ki so okoli mene, povprašam damo: »Oprostite, se je že začelo?« Ostro me pogleda in odgovori: »Kaj vendar sprašuješ, Trata pri Škofji Loki — Na osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati pri Škofji Loki imajo številne krožke. Med najbolj delavnimi pa so prav gotovo člani literarnega. Pionirji se lahko udejstvujejo v treh sekcijah: dramski, novinarski ter sekciji, ki pripravlja ure pravljic in različna predavanja. Člani dramskega krožka so lani pripravili dve igrici. Zaigrali so ju kar desetkrat. Še posebno toplo 80 bili sprejeti v Smederevski Palanki v SR Srbiji. Tu so namreč pionirji s Trate pobrateni s pionirji OŠ »Olga Miloševič«. Novinarji izdajajo svoj časopis »Trate«. Lani so izdali štiri številke. Dve glasili sta bili tematski, obravnavali sta letošnje obletnice in jubileje ter likovno umetnost na loškem področju, v drugih dveh pa so pionirji objavili svoje »tekoče« prispevke. Za uspešno delo so prejeli drugo nagrado v republiki. Člani literarnega krožka so lani pripravili tudi dve uri pravljic ter predavanji o čebelah in glasbi Johna Lennona. Tudi letos so mladi literati s Trate že začeli z delom. Člani dramskega krožka pripravljajo uprizoritev igrice Odetta Laauerra »Revolucija v kraljestu bombonov«, novinarji tematsko številko o literaturi na škofjeloškem področju, načrta pa snujejo tudi drugi člani krožka. Delo krožka na Trati uspešno vodi mentor Janez Mohor, (—jg) — Foto: F. Perdan dva proti nič vodijo plavi!« Sosedu reče: »Sodnik je živina!« Sunkovito obrača glavo za žogo. »Zdaj! No, daj ga, no, brcni... Mrcina, spet mu je ušlo! Krilo! Položil ga je!« »Kdo je položil krilo?« jo vprašam, a vneta gledalka se ne zmeni zame. Pogovarja se s sosedom o igralcih. Slišim odlomke: »Govedo ... Samo preigrava .. . Kaj pa kombinacije .. . Po zraku, samo po zraku. Zakaj ne po tleh?« Jezno maha okoli sebe z dežnikom, da sem se kar zbal za svoje zdravje. »Bravo!« Dama postaja rdeča v obraz kakor kuhan rak. Silovito maha z rokami. V roke mi prileti dežnik. Dama besno vzklikne: »Čakaj, doma ti pokažem!« Začuden jo gledam in povprašam: »Komu boste pokazali doma?« Jezna soseda pokaže s prstom: »Tistemu na krilu. Cepec neumni! To je moj mož, na žalost. Niti enega gola še ni dal, še podaje v enajstmetrski prostor ne in kmalu bo konec tekme!« Miran Tivadar, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Lepote Vintgarja Bila je lepa sončna nedelja. Z očetom sva se namenila v sotesko Vint-gar. Do sedaj v Vintgarju še nisem bil, zato sem z veseljem podprl očetov predlog. Pot naju je najprej vodila po ravnem. Ko pa se je začela spuščati, sva zaslišala šumenje Radovne. Na mostu, ki povezuje bregova reke, sva kratek čas postala. Pri koči sva nato kupila vstopnici in nekaj značk. Potem sva odhitela dalje. Kmalu sva se znašla na mostovih. Ze prvi naju je vodil čez reko, nekaj časa ob steni soteske, potem spet čez reko. Opazoval sem vodo, kako poskakuje po kamnih, ribe, ki se zaganjajo iz vode in lovijo komarje. Sploh nisem vedel, da sva tako hitro prišla na konec mostov^ Tam sva si ogledala še lep slap Šumnik. Milan Pazlar, 6. b r. osn. šole bratov Zvan, Gorje Petek, 23. septembra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 9. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■l8 ■ 19 20 1 22 ■ 23 24 r 26 27 ■ 28 29 31 32 33 ■ 35 36 37 38 39 40 ■ 1 ■ 43 44 45 46 1 48 ■ 49 50 i 52 53 ■ 55 ■ 56 57 58 59 60 61 62 63 VODORAVNO: NAGRADNA KRIŽANKA 1. vrhnje oblačilo, 6. tekmovalna disciplina alpskega smučanja, vožnja na smučeh po hribu navzdol, 10. kratica za telegrafsko agencijo ZS, 14. francoski skladatelj famoznega tanga »Bolero«, Maurice, 15. igralci taroka, 17. zimska padavina, 18. najvišji vojaški čin, 19. himalajska koza, 20. kratica za circa, približno, okoli, 21. Ober, 23. naziv dveh prelazov na Velebitu, 25. rimsko število sest, 26. če, 28. književni mecen in prvi znani rimski založnik Tit Pomponij, 30. grški zdravnik v 2. stoletju iz Kapadokije, Krleževa drama, 32. španski pesnik in kritik, Pedro, 35. Odisejeva domovina, Jonski otok, 36. slovenski umetnostni zgodovinar in kritik, France. 38. grški kipar iz Aten, pri Homerju trojanski junak, 40. bistroumnost, nadarjenost, 42. mladič pri govedu, 43. Cimosovo vozilo, 46. kratica na receptih za recipe, vzemi, 47. luka na koncu Stonskega kanala z znanimi solinami, 49. ime italijanske pevke Pavone, 51. Anton Vodnik, 52. starogrški ljudski pesnik in pevec jupa-ftkih pesmi, 54. mesto na skrajnem severovzhodu srednjeameriške države Honduras, 56. Dr. Zivagova ljubezen, 58. skup stopnic, 60. vrtinec, jar, 61. smukec, talkum, 62. mesto in srediSče istoimenske province v južni Španiji, 63. ime Grčije kot rimske province. NAVPIČNO: 1. majhne prsi, 2. gorski prelaz na zahodu Kitajske oh kašmirski meji, 3. starorimski pozdrav, 4. navada, običaj, 5. kratica za člen, 6. antikviteta, 7. vprašalnica ali, 8. žensko ime, Uršula, 9. avstralski medvedek vrečar, 10. znak za kemično prvino titan, 11. nemški meščanski filozof, Georg, 12. z besedami izražena misel, 13. država v jugozahodni Aziji z glavnim mestom Damaskom, 16. glasbeni instrument, na katerega piska klarinetist, 18. znamenit roman Maksima Gorkega, 22. ime slovenskega pesnika Vodnika, 24. čista teža, 22. zlasti primorska tovorna žival, 29. nemški filozof, utemeljitelj kriticizma, Imma-nuel, 31. teža embalaže, 33. mesto v južni Franciji na podnožju Sevenov, 34. slovenski impresionistični slikar, Matej, 36. neobvladan nagon, močno čustvo, 37. obloga sten v stanovanjskih prostorih, 39. ime ameriškega režiserja filma »Vzhodno od raja«, Kazana, 41. radioaktiven kemični element, srebrno siva kovina, znak Th, 44. ime slovenskega skladatelja Kogoja (»Mrtvaški ples«), 45. ime slovenske slikarke Kobilce, 48. vdolbina v steni za razne predmete, 50. muslimanski bog, 53. nasprotje od gor, 55. ata, 57. pisana tropska papiga, 59. kratica za Prešernovo knjižnico, 60. ljudska pritrdilnim. Rešitve pošljite do torka, 6.. septembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD Ptič proti letalu I Trčenje letala družbe Olympic Airways s ptičem, ki je priletel v okno pilotske kabine, je povzročilo, da se je moralo letalo takoj po vzletu vrniti na letališče v Tel Avivu. Razen letala in ptiča ni bil nihče poškodovan. Grki žalujejo Konec prejšnjega tedna je v Parizu umrla slovita operna pevka grškega rodu Maria Callas. Grška vlada je poslala venca na njen pogreb, znani grški umetniki prizadeto govorijo o smrti najbolj blesteče sopranistke našega časa, veliko pozornost pa ji je posvetil tudi tisk. Seveda ni mogel mimo čustvene vezi Callasove z milijonarjem Arijem Onassisom, po čigar smrti je menda začela zahajati njena zvezda. Uspešna pomoč baterije Bolnica se zdravstveno dobro počuti, brez težav opravlja vsa gospodinjska dela in normalno živi; tako je skupina specialistov v znani stockholmski bolnišnici Karolinška ocenila zdravstveno stanje 47-letne Švedinje, kije že 22 let srčna bolnica. Na nedavnem kontrolnem pregledu so ugotovili, da pacientkino srce ob pomoči srčne baterije na atomski pogon deluje povsem brez težav. Ladja iz pivskih konzerv V singapurskem pristanišču so navdušeno pozdravili »Can-Tiki«, prvo »čezoceansko ladjo« iz pivskih konzerv. Ladjica je dolga 7,6 metrov, zanjo pa so uporabili kar 15.000 praznih pivskih konzerv. Kapitan Clem Jones se je odpravil na plovbo, dolgo 4025 kilometrov, katere namen je pospešiti razvoj turizma. Predor pod Sueškim prekopom V Egiptu so začeli graditi predor pod Suezom za promet motornih vozil med delto Nila in Sinajem. Predor bo dolg skoraj 250 metrov, stal pa bo 75 milijonov dolarjev. Izkopali ga bodo v globini 43 metrov pod Sueškim prekopom. Dela naj bi končali prihodnje leto. Največja pizza Lorenzo Amato iz Glens Fallsa v ameriški državi New York namerava speči največjo pizzo na svetu. Premer naj bi znašal 10,97 metra, pogačo pa bi posvetil obletnici izkrcanja Krištofa Kolumba v Ameriki. Ko pa je Lorenzo pogledal v Guinnessovo knjigo rekordov, je ugotovil, da je doslej največja pizza merila 10,67 metra, zato je sklenil povečati premer svoje specialitete na 12,19 metra. Šesterčki na Nizozemskem Ta teden so se na Nizozemskem rodili prvi šesterčki. Njihova 28-letna mati je zadnja dva tedna pred porodom prebila v bolnišnici. Zaradi uživanja zdravil za plodnost so namreč pričakovali več otrok. Ob porodu, kije bil dva meseca prezgodaj, je bila pri njej skupina 15 strokovnjakov, po prihodu otrok na svet pa je vsak malček dobil svojega zdravnika. Prvi šesterčki, ki so preživeli, so se rodili v Južnoafriški republiki in so pred kratkim praznovali tretji rojstni dan. Profesorju preprečili predavanje Demonstranti v Sidneyu so profesorju Hansu Eysencku, ki zagovarja rasistično teorijo o večvrednosti bele rase, preprečili predavanje. Profesor Eysenck, po poreklu Nemec, je predavatelj psihiatrije na londonski univerzi. Kot gost univerze v Sidneyu naj bi govoril o svojih pogledih, po katerih naj bi genetski faktorji — tudi rasa — vplivali na inteligentnost. Menda je ugotovil, da imajo ameriški črnci nižji inteligenčni kvocient od njihovih belih sosedov. ŠAHOVSKI KROŽEK Dvojna kmeta v osnovni končnici Dva kmeta v osnovni končnici praviloma zadoščata za zmago, razen kadar gre za podvojene kmete na liniji a ali h. Pri dvojnih kmetih velja pravilo, da obvezno igramo le s prvim, ob podpori kralja, drugega pa hranimo v ozadju za odločilni obračun z nasprotnikovo opozicijo; tedaj z njegovim igranjem pridobimo pomembno časovno prednost, tempo. Poglejmo rešitev primera na diagramu 63 A. Diagram 63 A Beli zmaga B Remi, če je beli na potezi; črni na potezi izgubi 1. b6 + 2. Kb5 3. Ka6! Kb7 Kb8 Slabše je 3. Kc6? Kc8, 4. b7 + Kh8, 5. b5 Ka7 (gl. diagram 64) in sedaj pripelje 6. Kc7?? do pata; vendar pa je tudi v tem položaju pot do zmage, z žrtvijo kmeta na polju b8 (gl. diagram 64). 3____ Ka8 4. b7 + Kb8 5. b6H Kc7 6. Ka7 in nato7. b8D z zmago. Kadar sta kmeta na peti in šesti vrsti ter je črni kralj v opoziciji (diagram 63 B) je remi. 1. f7 + 2. f8 Kf8 pat. Diagram 64 Beli na potezi zmaga, črni na potezi remizira Če je v položaju na diagramu 64 črni na potezi, je remi, kajti na 1. . . . Kb8 beli ne more igrati niti Kb6 niti b6; v obeh primerih je pat. Če pa kralja umakne in žrtvuje kmeta b7, nastane znani remi položaj (gl. diagram 57 A). Beli na potezi pa lahko z žrtvijo kmeta na polju b8 izsili premik črnega kralja na osmo vrsto lo tudi do množične vstaje v Poljanski dolini ter do borbe v Draž-jošah. Narodni heroj Stane Žagar s sinom Stanetom, ki je kot junak padel v okrogelski jami dne 22. aprila 1942. (Njegov oče je padel komaj mesec pred njim — dne 27. marca 1942.) Zelo lepe ženske jope iz lodna, v velikostih od 36 do 48 imajo naprodaj na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Barve: zelena in rjava. Cena: 1270,95 din Džezve iz jena stekla so že dalj časa močno iskan artikel. V Murkinem ELGU v Lescah so jih dobili te dni. Cena: 68,25 din RADIO 24 SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.36 Mladina poje 10.16 Kdaj, kam, kako in po Sem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.46 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo orkester Nelsona Riddlea 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleia 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.06 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Razpoloženja, vtisi in spomini 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - F. Werfl: Otroci Neaplja 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Latinos 18.60 Svet in mi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert 22.30 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 25 NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Preplah v Višnji gori 8.47 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite, tovariši... 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Glenn Miller 14.06 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra W. Garteis: Inšpektor Jones pripoveduje: Nevidni storilec 19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT: Tribuna glasbene mladine — Grožnjah 77 23.05 Literarni nokturno — W. Shakespeare: Soneti 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Drobne glasbene umetnine 0.30 Pop, ročk - beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Izbrani listi iz komornoglasbene literature 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Izroda v rod 13.45 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.06 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 Majhen recital mezzosopranistke Eve Novšak- Houškove 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Vladimir Klemenčič 21.15 W. A. Mozart: Odlomki iz opere Don Juan 23.00 Paganini in Liszt 23.55 Iz slovenske poezije 26 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringa-raja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti. življenjski in delovni pogoji gozdnih delavcev 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Poj o amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Poletni kulturni vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno: B. Novak: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov: V. Desnica: Pomlad Ivana Galeba 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.06 Od baroka do moderne 19.45 Romantični utrinki 20.35 Nastopa Ljubljanski pihalni trio 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Nič m bilo težko 9.30 Iz glasbenih šol: Glasbena šola Novo mesto 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Pregled prireditev Biotehniške fakultete ob njeni 30-letnici 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra: V. Sardou: Madame Sans Gene 21.25 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT - studio Novi Sad 23.05 Literarni nokturno: H. Fast: Zakuril bom ogenj 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Iz simfonij in koncertov 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.33 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Torek na valu 202 Iz partitur veUkih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Radijska šola za višjo stopnjo: Ljubezen v svet. knjiž.: E. Bronte -Viharni vrh Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Diskomentalnost Z ansamblom Francija Puharja Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Popevke slovenskih avtorjev Tretji program TELEVIZIJA 24 SOBOTA TV Ljubljana 8.00 Maček Filemon 8.15 A. Ingolič: Udarna brigada, serija 8.30 Modri plašček - otroška serija 9.00 Morda vas zanima: 35 let jug. vojne mornarice 9.30 Dogodivščine morskega konjička 9.45 Sodobna medicina: Astma 10.05 Cesta in mi 10.15 Cement naš vsakdanji 10.55 Veliko ljudsko zborovanje — prenos iz Titovega Užica 12.30 P.Gejdoš: Nemirna ljubezen — nadalj. 15.30 Nogomet Budučnost : Partizan — prenoB (Tg) 17.25 Obzornik 17 45 Huckleberry Finn, film 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 TV žehtnik 20.35 Moda za vas 20.45 Policaj 22.20 TV dnevnik 22.35 625 Oddajniki II. TV mreže 17.25 Otroški spored 18.25 Liege: Evropsko prvenstvo v košarki 20.00 TV dnevnik 20.30 Filipinski nacionalni balet - II. del 21.10 24 ur 21.20 Evropa v naših rokah — dokument, odd. 22.10 Športna sobota (do 22.25) TV Zagreb 9.20 TV v šoli 9.50 TV v šoli 10.55 Ljudsko zborovanje v Titovem Užicu 15.16 Poročila 15.20 T V koledar 15.30 Nogomet Budučnost: Partizan — prenos (TG) 17.25 Otroška predstava 18.25 Liege: EP v košarki 20.00 TV dnevnik 20.30 Humoristična oddaja 21.00 Divji mesija - film 22.40 TV dnevnik 22.60 Beograjski sabor 25 NEDELJA TV Ljubljana 8.30 Poročila 8.35 9.05 9.45 10.35 11.00 11.30 12.30 14.50 15.05 15.30 16.45 18.20 17.25 17.35 19.30 19.50 20.00 20.55 21.25 21.40 22.00 Za nedeljsko dobro jutro: Alpski kvintet 625 S. Karanovič: Na vrat, na nos nadalj. V iskanju življenja, serija Poletje na otoku Mirabelle Ljudje in zemlja Poročila Križem kražem Čudeži živalskega sveta — serija Rokomet Metaloplastika : Partizan — prenos TV žehtnik Poročila Moda za vas Jesse James, film TV dnevnik Tedenski gospodarski Komentar S. Stojanovič: Več kot igra, nadaljevanka Cres in Lošinj II. del TV dnevnik Okrogli svet Športni pregled (do 22.35) Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaja za JLA 12.00 Poročila 14.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Ann Margret 21.00 24 ur 21.20 Avtobus, celovečerni film 22.45 Kronika Bitef-a TV Zagreb 9.50 10.00 11.00 11.30 12.15 13.05 13.35 14.25 19.30 20.05 21.10 21.40 22.00 Poročila Otroški spored Narodna glasba Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan Kritična točka Robin Hood Nedeljsko popoldne TV dnevnik Nikola Tesla -nadaljevanka Dokumentarna oddaja TV dnevnik Športni pregled 26 PONEDELJEK TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Klub mladih tehnikov, Delitev celice, Kondenzatorji 10.00 T V v Soli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis 11.05 TV v šoli: za najmlajše 15.05 TV v šoli: ponovitev 16.25 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 17.10 Glasbeni ciciban: Poklici 17.25 Čudeži živalskega sveta — serija 17.50 Obzornik 18.05 Iz sveta oblikovanja 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 H. Durenmatt: Obisk stare gospe, drama 21.35 Mozaik kratkega filma: Peta fasada, film 22.05 TV dnevnik 22.20 Filmska burleska 22.35 Evropsko prvenstvo v odbojki, posnetek Jugoslavija : Madžarska Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 21.00 21.10 TV dnevnik TV koledar Potovanje okrog sveta Reci mi, reci Rusinska literatura Mladi za mlade TV dnevnik Športna oddaja Aktualnosti 24 ur Hu-Man, film T V Zagreb 16.00 TVvšoli od 17.15 do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 N. Duraku: Berišev dan, drama 21.10 Dokumentarna oddaja 21.55 »Sou-Biznis« — dokumentarni film 22.20 TV dnevnik 22.35 Odbojka Jugoslavija : Madžarska — posnetek TV Ljubljana 8.30 10.00 10.45 14.30 17.05 17.20 17.45 18.00 18.40 19.30 20.00 20.45 T V v šoli: Angleščina, Pravljica, Računstvo, TV vrtec. Moja delovna miza TVvšoli: Glasbeni Pouk, Risanka, rirodoslovje Slavnostno zasedanje CK ZKH, prenos TV v šoli -ponovitev Dogodivščine morskega konjička, serija Črna puščica, serija Obzornik P. I. Čajkovski: Labodje jezero II. dejanje Partizanska tiskarna »Slovenija« TV dnevnik Dokumentarna oddaja Novele Grahama Greena, nanizanka 21.50 Glasbeni magazin 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: Evropsko prvenstvo v odbojki Jugoslavija: Romunija, prenos Zagrebška kronika Maj — dokumentarni film Humoristična oddaja TV dnevnik Predstava Bitef-a 24 ur Muppet shovv V znamenju znanosti 17.40 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 21.30 21.50 22.20 T V Zagreb 17.15 17.35 17.45 18.00 18.15 19.30 20.00 20.45 20.55 22.45 TV dnevnik TV koledar Majhna čudesa velike narave Beli delfin Dokumentarna oddaja TV dnevnik Signali Akcije: Turizem Celovečerni film TV dnevnik TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: Hrvatska, Od Senja do Reke, Antigona (Z g). 10.(K) TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka, Med oceani (Bg) 17.25 Zakladi britanskega muzeja 17.50 A. Ingolič: Udarna brigada, nadaljevanka 18.05 Obzornik 18.20 Ne prezrite: Povabilo v gledališče 18.50 Violončelo 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Elektra 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.55 Včeraj, danes, jutri — Nevarne igre II. del 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pionirski T V studio 18.00 Zgodbe o Afriki 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.00 TV dnevnik 22.20 Obtožba - obramba — dokument, oddaja TV Zagreb isto kot na odd. II. TV mreže 19.06 19.30 19.45 20.35 21.00 21.20 23.20 23.55 Janko Ravnik: Slovenske narodne pesmi in drugi samospevi Iskanja in dognanja Iz slovenske operne literature Motivi razpoloženj v zborovski glasbi Deseta muza Koncertna srečanja Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije 28 Prvi program 4.30 Dobro jutro 9.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori: Otroci — mini odrasli 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Pridelovanje pšenice za trg 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma: Spomini na Župančiča 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Pesmi brez besed 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 18. Mednarodni festival jazza Ljubljana 77 23.05 Literarni nokturno P. P. Pasolini: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Dve simfonični pesnitvi 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Iz slovenske orkestrske glasbe 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Nič ni bilo težko 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 20.00 20.35 21.30 21.40 22.00 23.25 23.55 29 Večerni concertino Musica nos ter amor Poje sopranistka Cristina Deutekom Claude Debussv: Plesa za harfo in godala Sodobni literarni portret: Robert Pearsing Razgledi po sodobni glasbi Skladatelji Aleksander Skrjabin Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Ljubezen v svetovni književnosti: Viharni vrh V družbi malih vokalnih ansamblov Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Uskladitev gospodarjenja v gozdovih z lovstvom na Gorenjskem Od vasi do vasi Priporočajo vam ... Koncert za mlade poslušalce Mehurčki Melodije in ritmi z majhnimi ansambli Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz repertoarja sopranistke Zinke Kune in basista Miroslava Čangaloviča Lahko noč, otroci Minute z ansamblom TA TEDEN NA TV Sobota Pred kratkim smo praznovali pomemben jubilej; 35 let je minilo, odkar je bil v majhnem ribiškem kraju ob našem Jadranu, v Podgori ustanovljen prvi mornariški partizanski odred. To je tudi datum ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice, ki se je iz maloštevilnega ribiškega ladjevja lesenih čolnov in jedrenjač razvila v moderno in sodobno opremljeno mornarico. O teh prvih začetkih jugoslovanske vojne mornarice in o njenem razvoju ter o svojih zanimivih osebnih doživetjih in delu se bosta v oddaji 36 LET VOJNE MORNARICE pogovarjala z učenci vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane iz Ljubljane Mitja in Bojan Tollazzi, oba kapitana bojne ladje. Tom Sawyer in Huckleberrv Finn sta zelo privlačni tarči filmskih pa tudi TV ustvarjalcev. Ta dva junaka Marka Tvvaina veljata že za klasiko mladinske literature. Tokrat bomo gledali HUCKLEBERRYJA FINNA v barvni TV priredbi. Francoski barvni film V SLUŽBI MORALE je neke vrste kriminalka, ki jo je Yves Boisset posnel 1970. leta in je njegov tretji film. Razkrinkava probleme odgovornosti in krivde za zločine oziroma uboje, storjene v imenu »pravice«. Nedelja JESSE JAMES je znan film, klasika svoje zvrsti. Vsi ljubitelji vestema poznajo brate James, okoli katerih se je v desetletjih spletla prava legenda. V filmu so Jamesovi — sicer v resnici roparji vlakov in bank — predstavljeni v dovolj simpatični luči kot žrtve brezvestnih manipulacij pri odkupu zemljišč za železnico. — Režiser Henrv King, 1939; v glavnih vlogah: Tvrone Povver. Henrv Fonda, Nancv Kelv. Randolph Scott. Ponedeljek V ciklu najboljših TV dram leta 1976 je beograjski studio predvajal tudi delo F. DUrematta OBISK STARE GOSPE. To je tragikomedija z elementi satire na družbo, v kateri je vse naprodaj, celo morala in etične vrednote. V revno švicarsko mestece se 1920. leta vrtie njegova nekdanja prebivalka, zdaj bogata gospa. Velikodušno ponudi denar tistemu, ki bo ubil ljubimca, ki jo je pred leti nosečo zapustil. Meščani se na veliko zadolžujejo, misleč, da bo zahtevani umor prej ali slej nekdo opravil. Medtem sku.ša »živi mrlič« pobegniti, vendar mu meščani ne dovolijo. Mesto je že tako zadolženo, da je prisiljeno opraviti zahtevani umor. Sreda Minilo je več kot 2000 let od »premiere« Elektre, klasične grške Evripidove tragedije. Po tolikem času prirediti delo za film nikakor ni bilo enostavno in lahko opravilo. Michael Cacovannis je bil nalogi vsekakor kos. Čeprav je dramo močno »oklestil«, je vendar z izrazito filmskimi sredstvi poustvaril tragično usodo Agamemnonove hčerke ELEKTRE, ki sta ga nezvesta Klitaimnestra in njen ljubimec Aigistus umorila. Filrn je — ob glasbi Mikisa Theodorakisa — posnet v naravnem okolju starogrških razvalin. Irene Papas je z vlogo Elektre ustvarila svoje življenjsko delo. 29 ČETRTEK TV Ljubljana 9.00 TV v šoli. Življenje prvih lovcev, Evropsko podnebje, z del Iva Andriča 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija 11.05 TVvšoli. Minerali 15.00 TV v Soli -ponovitev 17.20 Čudoviti svet muca Filemona 17.35 Obzornik 17.50 18.25 19.30 20.00 20.30 21.30 21.45 22.00 Modri plašček, otroška oddaja Skrivnosti morja — serija TV dnevnik Prijatelji in sosedje — nanizanka Mednarodna obzorja: Jedrska energija da ali ne Miniature: Pedro Solerno TV dnevnik Evropsko prvenstvo v odbojki Jugoslavija . Italija, posnetek 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Atija Sossa Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer — Lirika skozi čas Lepe melodije Pianist in skladatelj Pavel Sivic Literarni nokturno J. Keats: Kobilica in čriček Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Pop, ročk, beat Z opernega in koncertnega odra Kaleidoskop zabavnih melodij. Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori: Otroci — mini odrasli 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami rt Jugoslaviji Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.30 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za s po red,pored pesmi izbirajo Jugoslovanski zbori Zunanjepolitični feliton 19.45 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere Tosca 20.36 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z letošnjih stilnih koncertov v G robijah 21.45 Vojtech Jirovec: Kvartet v D-d uru 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Postal sem pionir 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Reja ovc je pomembna v planinskih, pa tudi v drugih krajih 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Glasbena pravljica 14.21 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitaio in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.46 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Mesta prijatelji 19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Romantična klavirska poezija 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza — Artie Shavv 2.30 Revija popevk 3.03 Serenada v noči 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob medi te ranu 14.00 Radijska šola za niijo stopnjo: Postal sem pionir 14.26 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18-.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.06 Radijska igra: Dvakrat dlan v dlan, pa še dvakrat 19.40 Izbrani stavki iz sonat 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.30 V nočnih urah 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED Kranj Solata 10 do 12 din, špinača 18. do 20 din, cvetača 20 din, korenček 10 do 12 din, česen 40 din, čebula 10 do 12 din, fižol 18 do 26. din, pesa 8 din, kumare 6 din, paradižnik 7 do 8 din, paprika 7 do 8 din, slive 12 do 14 din, jabolka 10 din, hruške 14 din, grozdje 14 do 16 din, lubenice 6 do 8 din, žganje 60 din, limone 23 din, ajdova moka 16 do 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 do 16 din, surovo maslo 68 din, smetana 28 do 30. din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 6 do 7 din, kislo zelje 10 do 12 din, orehi 150 din, jajčka 2,30 do 2,50 din, krompir 4 din, buče 10 din in med 55 din. Jesenice Solata 7,80 din, zelje sveže 3,50 din, paprika 6,20 din, paradižnik 7 din fižol 16,10 do 22,34 din, čebula 6,60 din, pesa 5 din, grozdje 11,90 do 16,90 din breskve 20 din, banane 11,50 din, česen 31 din, krompir 3,20 din za ozimnico 3,65 din dnevno, jajca 2 do 2,30 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din in ajdova moka 20,45 din. POROČILI SO SE V Tržiču Krsnik Milan in Amuš Oilika, Gros Marjan in Ber-gant Mojca Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali odred 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Odgovor na vse 19.30 T V dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.40 24 ur 21.00 Naš čas - dokumentarna oddaja 21.50 Kronika Bitefa-a TV Zagreb do 20.40 isto kot na odd. II. TV mreže 20.40 Nevarna srečanja — serija 21.40 TV dnevnik 22.00 Evropsko prvenstvo v odbojki: Jugoslavija : Italija TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Ruščir Pravljica, Dober tek 10.00 TVvšoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev 17.00 Križem kražem 17.15 V novi svet odraščamo 17.55 Obzornik 18.10 Jazz na ekranu: Jazztrack 18.45 Astma, II. del 19.06 Cesta in mi 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Začetek koncertne sezone — prenos iz dvorane Slovenske filharmonije 21.10 Razgledi: S skupnimi močmi 21.45 Policijske zgodbe — serija 22.35 Boks Mohamed Ali: Shavers, posnetek iz Now Yorka Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.15 18.45 19.05 19.30 20.00 21.10 21.25 TV dnevnik TV koledar Kapetan Mikula Mali Naša obramba Dnevnik 10 Kulturni pregled TV dnevnik Gost urednik: Pero Kvrgič 24 ur Balade TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V čast mi je, da vas lahko povabim 21.00 Serpico — serijski film 21.50 Na prvem mestu: Legenda o Perastu 22.20 TV dnevnik 22.35 Boks Mohamed Ali: Shavers V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM V GORJAH BODO PROSLAVILI PIONIRSKI PRAZNIK Gorje — Letošnji dan pionirjev, 29. september, bodo v Gorjah proslavili z razičnimi prireditvami in akcijami, ki vse sodijo v okvir letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger. Tako bodo na šolski zgradbi v sredo, 2o\ septembra, ob 17.30 odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Andreju Zvanu-Borisu, ki jo je oblikoval jeseniški kipar Jaka Torkar. Po odkritju plošče in kulturnem programu pa bodo v avli šole odprli likovno razstavo Članov Dolik 1 Jesenic. V četrtek, 29 septembra, bo v Soli najprej pionirska konferenca, nato pa bodo pionirji obiskali rojstno hišo predvojne komunistke in revolucionarke Marije Žumrove v Spodnjih Gorjah. Kazen tega bodo tri skupine pionirjev ta dan urejale in čistile okolico spomenikov NOB na svojem območju. Tako bodo urejali spomenik v Radovni (na pogorišču vasi in pri Zajčevi bajti), v Majenah in Meji dolini (kjer je padel predvojni revolucionar in prvoborce Andrej Prešeren) in na Pokljuki (grobišča padlih borcev III. bataljona Prešernove brigade). JR Mojstrana — Sava ne bo več poplavljala — Delavci Vodnega gospodarstva Kranj so uredili strugo Sare tako, da zdaj ni več nevarnosti, da bi narasla reka prestopila bregove in ogrozila bližnje naselje. 700 metrov dolgo obrežje je zdaj popolnoma urejeno, struga se je poglobila, v prihodnje pa nameravajo Savo pri Mojstrani popolnoma ukrotiti tudi na vseh drugih krajih. Za ureditev so potrebovali milijon 600.000 dinarjev, ki jih je prispevala območna vodna skupnost, (ds) — Foto: J. Zaplotnik KRAVJI BAL V BOHINJU Bohinj — V nedeljo, 25. septembra, bodo bohinjski turistični delavci pripravili tradicionalni kravji bal v Ukancu. Ob 10. uri bodo za veselo razpoloženje igrali godbeniki gorjanske godbe na pihala, nato pa se bodo v narodnih nošah predstavili člani dveh bohinjskih folklornih skupin ter mladinske folklorne skupine, zapeli pa bodo tudi pevci iz Bohinja. Bohinjske planšarje in planšarice, ki se bodo s kravami vrnile v dolino, bo pozdravil starosta planšarjev oče U KG in ne bo pozabil kmetov, ki bodo poskrbeli za dobro mleko in pristni sir. Na kravjem balu bodo igrali Gorenjci iz Radovljice, obiskovalci kravjega bala, ki jih je v Bohinju vedno nekaj tisoč, pa se bodo lahko okrepčali z žganci, s kislim mlekom, klobasami, kislim zeljem, domačo zaseko in seveda s slastnim bohinjskim sirom. I). S. Takile prizori se pri LESNINI na Primskovem pri prodaji gradbenega materiala in stavbnega pohištvo ponavljalo iz dneva v dan. Anton Ovsenik z Jezerske ceste v Kranju, ki je pred nekaj dnevi na svoj traktor naklada/ okna in silikatno fasadno opeko za znanca, ki gradi, nam je mimogrede povedal, da je že veliko materiala zvozil od tu. Ko je delal svojo hišo, je tu dobil vse od cementa, železa, dimnikov, strešnikov, parketu, opažev, napuščev, tervola za izolacijo, gumijastih oblog do marmornih okenskih polic. MoJvei pa pravi, da je zvozil za brata, ki ima svojo mizarsko delavnico. »Lahko rečem, da sem od tule a temle traktorjem zvozil že več kot 200 kubikov lesa in čez 30 kublkov mizarskih plošč, lesonita, ultrapasa, iveric itd. Pripravno je, ko lahko kar takole s traktorjem prideš in naložiš. Pa vedno so z vsem dobro založeni, no razen seveda cementa zadnje čase, ki ga pa tako nikjer ni dobiti. Pa tudi z one strani, kjer je naprodaj pohištvo, sem že marsikaj odpeljal.« Jesenice — Specialistične ambulante pri bolnici — Delavci SGP Gradbinec, organizacije Jesenice, urejajo fasado novih specialističnih ambulant pri splošni bolnici Jesenice in opravljajo notranja dela. Objekt, ki je velikega pomena za gorenjsko zdravstvo nasploh, gradijo že dalj časa in najbrž ga ne bodo dokončali do prihodnjega leta. Ko bi zbrali še nadaljnjih 20 milijonov dinarjev za dokončno izgradnjo in še okoli 10 milijonov dinarjev za notranjo opremo s premostitvenimi krediti, bi bile lahko specialistične ambulante končane v prihodnjem letu. — Foto: J. Zaplotnik DAN TABORNIŠKEGA ODREDA Skorja Loka — Jutri bodo taborniki »Svobodni Kam-nitnik« iz Škofje Loke ob svojem taborniškem domu, ki so ga postavili ob sotočju Selščice in PoljanŠčice že pred leti, pripravili že tradicionalni vsakoletni »dan odreda«. Loški taborniki, v preteklem letu so za svoje uspehe na raznih tekmovanjih prejeli mnoga priznanja, bodo obiskovalcem prikazali nekatere veščine in spretnosti, ki so si jih pridobili z zavzetim delom. Obenem pa bo za Škofjeločane jutrišnji dan pomenil začetek nove »taborniške sezone«. Posamezni vodi se bodo zato na sestankih že pogovorili o svojem programu in delu v prihodnjem obdobju. Na slavnostnem zboru pa bodo najboljšim članom za izjemne uspehe podelili tudi posebna priznanja. Kajpada taborniki odreda »Svobodni Kam-nitnik« vabijo v svoje vrste tudi nove člane. Ti se bodo v odred lahko včlanili že jutri, obenem pa se že prvi dan spoznali z delom tabornikov. Obiskovalci lahko obiščejo tabor tabornikov ob taborniškem domu v Škofji Loki prek celega dne. — jg PRIZNANJA ZA KRVODAJALCE Kranj — Danes popoldne ob 17. uri organizira občinski odbor Rdečega križa Kranj v prostorih skupščine občine Kranj vsakoletno prireditev, na kateri bodo najbolj prizadevnim krvodajalcem za 20-, 25- in 50-krat-no darovanje krvi podelili priznanja RK. Prireditev se bo sklenila z bogatim kulturnim sporedom. Senca jim prija — Krave s farme v Poljčah preživijo večji del dneva na paši. Boljše mlekarice se najraje zadržujejo bliže hleva, slabše pa se pasejo na površinah blizu Vrbe. Posebno v vročih dneh črede rade zavijejo v senco bližnjih hrušk, kjer je tudi napajalno korito Kamna gorica — Stari ljudje v Kamni gorici vedo povedati, da je nekdanja Kapusova hiša stara menda že 300 let. Pred vojno so bili v stavbi razni uradi in tudi gostilna. Po vojni pa jo je najprej prevzela tovarna Plamen, zdaj pa v njej stanujejo zaposleni iz vzgojnega zavoda v Kamni gorici. Stavba pa danes zunaj in znotraj propada in čas bi že bil, da bi jo zavarovali oziroma obnovili. — F. Debeljak PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Uprava javne varnosti v Kranju Cesta JLA 7 RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO RABLJENE PISARNIŠKE OPREME. Licitacija bo v sredo, 28. septembra 1977, ob 12. uri za družbeni in zasebni sektor v garaži UJV — za stavbo občinske skupščine Kranj. Izvršni odbor Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Kranj ponovno razpisuje prosto delovno mesto sekretarja požarne skupnosti Pogoji: — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske, pravne, gasilske ali organizacijske smeri oziroma srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali gasilske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev mora imeti kandidat splošne pogoje za sprejem na delo in imeti moralnopolitične kvalitete. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Kranj, 64000 Kranj, Oldhamska c. 4 z oznako »razpis«. 70 let slovenske lovske organizacije Praznični klic lovskih rogov »Lovec ni tisti, ki samo pleni proizvode narave, temveč človek, ki sam s svojim delom in sredstvi skrbi za to, da so lovišča polna divjadi. Kdor ne vzdržuje ravnovesja v prirodi, ga zgubi tudi v sebi. Če človek postane sovražnik prirode, postane narava njegov sovražnik. Strašno se maščuje!«, je dejal Edvard Kardelj, predsednik častnega odbora za proslavitev 70. obletnice Lovske zveze Slovenije v razgovoru za glasilo Lovec — V Sloveniji 411 lovskih družin s 17.879 člani, na Gorenjskem pa 28 družin s 1485 člani Ljubljana — V uvodu zapisane besede Edvarda Kardelja, dolgoletnega lovca in ljubitelja narave, so srž vloge in usmeritve Lovske zveze Slovenije, naslednice Slovenskega lovskega kluba, ki je bil na pobudo dr. Ivana Lovrenčiča ustanovljen 16.oktobra leta 1907 v hotelu Ilirija v Ljubljani. »Naš lovski klub je slovenski,« je takrat dejal odvetniški pripravnik dr. Ivan Lovrenčič. »Hočemo varovati slovenski značaj naše dežele in prisiliti tujca, da spoštuje slovenski značaj tal, kjer lovi. Združila nas je sila lepa ideja. Želimo ustvariti centralo slovenskega lovstva. Ne smemo biti pa samo lovci, ampak tudi zaščitniki narave . . . Način lova mora biti tak, da z njim nista spojena le užitek in zabava, ampak tudi varstvo in skrb za divjačino. Kdor tega ne prizna, naj si ne lasti naslova lovca! ...« Takratni ljubljanski župan Ivan Hribar je bil prvi predsednik slovenskih lovcev, dr. Ivan Lovrenčič pa njegov namestnik. Lovci sledijo družbenim spremembam Za slovensko in jugoslovansko lovsko organizacijo je značilno, da zna slediti spremembam v družbi. Lovstvo ni več privilegij izbranih, temveč je ta dejavnost grajena na družbenih osnovah in odprta za vse, ki se zavedajo, da lovstvo ni le plenjenje divjadi, temveč predvsem skrb za naravno ravnotežje, za divjad in okolico, kjer živi, ter za sožitje med naravo, divjadjo in človekom. Lov je praizvirni naravni odnos človeka do narave, ki pa se ne sme spremeniti v brezsrčno in neodgovorno ubijanje. Pri doseganju tega cilja slovenski lovci, združeni v 411 družinah s 17.879 člani, zagovarjajo skupno odgovornost za varstvo narave z vsemi, ki bivamo v prostoru in ga urejamo pa naj si bodo to gozdarji, kmetje, urbanisti itd. Med vsemi temi je prihajalo in prihaja do nesoglasij, vendar so le-ta v pogojih, ko je skrb za naravo in ravnotežje v njej skupno, redkejša! Težko je pre-lamljati z mišljenjem, da je slab lovec tisti, ki pride z »jage« brez plena. Vendar je spopad s tako miselnostjo uspešen. Krivolovec je bil nekdaj junak, ker je uplenil nekaj, kar je bilo dovoljeno le izbranim. Danes je krivolovec deležen družbene obsodbe, ker si je dovolil vzeti nekaj, kar je družbenega! Slovenska »zelena bratovščina«-skuša v tej smeri osveščati članstvo in družbeno skupnost. Pomembno vlogo odigrava glasilo Lovec, ki že izhaja v 19.000 mesečnih izvodih, in Zlatorogova knjižnica. Njene izdaje dosegajo naklado 20.000 izvodov posameznih knjig. V zadnjih sedmih letih je tečaje za lovske čuvaje uspešno opravilo 450 lovcev in 185 lovcev tečaje za lovske tehnike. Lovci imajo svoj foto klub Diana, godbo z lovskimi rogovi in devet lovskih pevskih zborov. Razen tega je mogoče slovenske lovce, ki skrbe za več kot 2 milijona hektarjev lovišč, srečati v organih upravljanja po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, v družbenopolitičnih organizacijah, društvih itd. Veliko lovcev je udeležencev NOB. Nekaj izjemnega pa je lovski muzej v Bistri. Na Gorenjskem 1485 lovcev Ustanovitev Slovenskega lovskega kluba leta 1907 in Slovenskega lovskega društva dve leti kasneje je predramila tudi lovce na Gorenjskem. Aprila leta 1921 je bila na Jesenicah ustanovljena podružnica Slovenskega lovskega društva. Leta 1930 se preseli sedež v Kranj. Število lovcev doseže kmalu 500, kar je gorenjsko lovsko organizacijo uvrščalo med najmočnejšo v Sloveniji. Po vojni je lovstvo na Gorenjskem ponovno oživelo in dosega danes zavidanja vredno raven. V Zvezi lovskih družin Gorenjske je včlanjenih 28 družin, ki imajo skupno 1485 članov, lovišča pa dosegajo 127.396 hektarjev. Gorenjska lovska družina ima povprečno 4550 hektarjev-lovišč, kar pomeni, da ima en član povprečno na »skrbi« 96 hektarjev lovišča. Med gorenjskimi lovci je 4858 delavcev, 116 kmetov, 362 uslužbencev, 306 upokojencev, 658 obrtnikov, 14 študentov itd. Člansko izkaznico ZKS imajo 303 člani, v borčevski organizaciji je 466 članov, 270 članov je rezervnih, vojaških starešin, v najrazličnejših samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih pa sodeluje 317 gorenjskih lovcev. Tako kot v drugih predelih Slovenije je tudi Gorenjcem uspelo ponovno naseliti in okrepiti nekatere vrste divjadi, ki so izumirale. Letos spomladi je bilo v gorenjskih loviščih lovskih družin 2160 gamsov, 333muflonov, 187 divjih prašičev, 303 divji petelini, 287 ruševcev, 92 belk, 1587 jerebov, 11 svizcev, 1145 jelenov in 180 košut, 2835 srnjakov in 3976 srn. V gojitvenem lovišču Kozorog pa je bilo letos spomladi 1720 gamsov, 208 muflonov, 30 divjih prašičev, 64 divjih petelinov, 120 ruševcev, 250 jerebov, 55 jelenov, 68 košut, 115 kozorogov in 1051 srn in srnjakov. Lovci so na Gorenjskem odstrelili 1736 srn in srnjakov, 397 gamsov, 62 jelenov in košut, 26 muflonov, 564 poljskih zajcev, 16 divjih petelinov, 28 ruševcev, 508 fazanov in 72 poljskih jerebic. Gorenjski lovci ocenjujejo, da se število srn, gamsov in jelenov povečuje, zajcev, poljskih jerebic in divjih petelinov pa je vedno manj. Lovci bodo jutri prosla vili ju bilej Slovenski lovci bodo 70. obletnico lovske organizacije proslavili jutri, 24. septembra, ob enajstih dopoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zbrali se bodo delegati vseh lovskih družin in področnih zvez. Častni predsednik odbora za proslavo je Edvard Kardelj. Lovci bodo večinoma sami pripravili kulturni program, saj bodo prepevali lovski pevski zbori, igrali na lovske rogove in pripravili recital »S Titom na petelina«, ki ga je po spominih pokojnega lovca Janeza Polde pripravil Janko Perat. Sodelovala bo tudi godba milice in okrog 300 lovskih praporov. Razen tega bodo danes popoldne odprli razstavo lovske fotografije, včeraj, 22. septembra, pa so v Bistri odprli tri nove oddelke lovskega muzeja! Pripravil: J. Košnjek Jelovica: boljše pogoje za lesno industrijo MALI OGLASI Lani so poslovali kar dobro: proizvodnja je bila dosežena po planu, fakturirana realizacija v znesku 40 milijonov je bila višja za 5, plačana pa za 10 odstotkov in izvoz je bil za 13 odstotkov višji od planiranega. Nižja od planirane je bila le podjetniška akumulacija, kar pomeni, da so že lani bile prisotne škarje med cenami repromateriala in cenami gotovih proizvodov. Bila pa je vseeno zadovoljiva. Osebni dohodki se gibljejo v okviru sporazumov in občinskega poprečja — v okviru branže in v okviru občine so v skladu z doseženimi rezultati. Letošnje leto pa v Jelovici beležijo dve poslovni obdobji; prvo je problem prvega tromesečja, ko je delovna organizacija poslovala z izgubo. Ta udarec je spodbudil vse odgovorne delavce, strokovne, vodilne, samoupravne in politične, da so pripravili akcijski program izrednih naporov in prizadevanj kolektiva za večjo prodajo, večjo produktivnost in nižanje stroškov, da bi resnično bolje gospodarili na vseh delovnih mestih. Stroške tlačiti navzdol in večati produktivnost! Taki napori in tak akcijski program varčevanja je bil še toliko bolj potreben, ker Jelovica v letošnjem letu izvaja 100-milijonske investicije, pri katerih so udeležene prav vse TOZD. Pred kratkim so odprli tri nove, moderne prodajalne v Osijeku, Valjevu in Baru in s tem ima danes Jelovica 18 specializiranih poslovalnic po vsej Jugoslaviji in pokrit celoten jugoslovanski trg. TOZD Stavbno pohištvo je letos dobila novo tovarno za okna s ter-mopan stekli, za TOZD Montažni objekti pa bo do konca leta zgrajena nova tovarna hiš: 7500 novih kvadratnih metrov delovne površine bo bistveno povečalo kapaciteto te proizvodnje. In s tem je v Jelovici pomemben del srednjeročnega investicijskega plana že uresničenega. Kot tretje področje, ki predstavlja tudi ogromne investicije, pa je oprema za obe tovarni, ki je bila kupljena pretekli mesec na Zahodu in bo tudi dobavljena do konca novembra. Precejšen del opreme pa je tudi že domače in v Jelovici trdno upajo, da bodo vse investicije, ki so še v teku, že do konca leta začele poskusno obratovati. V tem srednjeročnem programu 1976-1980 jih zdaj čaka le še modernizacija proizvodnje in obnova nekaterih proizvodnih obratov, ki so v slabem stanju. Čeprav so v prvem Četrtletju letos bile težave, je akcijski program Že pokazal znatne rezultate v polletju tako. da delovna organizacija danes beleži doseganje plana proizvodnje in po podatkih prvih sedmih mesecev presega plan realizacije za približno 5. izvoz pa za 44 odstotkov. Ponovno pa je edini kazalec, ki je močno pod planom, akumulacija. In zakaj to. Če ima delovna organizacija vse te delovne uspehe nadpoprečne?! V Jelovici ugotavljajo, da je vzrok za to dejstvo, da je lesna industrija že vrsto let v nemogoči situaciji: surovine plačujejo po cenah iz leta 1978. cene njihovih proizvodov so pa še vedno nekje na nivoju cen leta 1974. Razkorak v ceni pa pobere vso akumulacijo in vse napore delovne organizacije! Samo za ilustracijo naj navedemo nekaj teh .podražitev: od maja 1974, ko lesna industrija JELOVICA beleži zadnjič svojo podražitev stavbnega pohištva, so se povečale cene za žagan les za 40 odstotkov, tropski žagan les za 92 odstotkov, lepila za 60 odstotkov, laki za 40 in okovje za 45 odstotkov. In ker predstavljajo ti materiali v Jelovici dve tretjini vseh surovin za njihov proizvodni program, mora kolektiv vlagati ogromne napore, da vsaj parira te visoke podražitve. Očitno je, da bi moralo biti tu drugačno urejanje cen. od finalnih proizvajalcev do dobaviteljev surovin, drugačni dohodkovni odnosi, ne pa da se ravno na lesni industriji vse lomi. In kako v Jelovici kaže. da bodo zaključili leto? Z doslednim izvajanjem akcijskega programa računajo, da bo plan dosežen povsod, razen pri akumulaciji... Po proizvodih iz Jelovice je doma in v svetu veliko povpraševanje, tako da je proizvodnja v stalnem zaostanku, še posebej pa je to očitno pri proizvodnji montažnih hiš. kjer so že do konca maja zaključili s sklepanjem pogodb za dobave v letošnjem letu Vsa nova naročila se zbirajo že za prihodnje leto. Nova investicija bo Večne škarje cen požirajo akumulacijo — Izredni napori za doseganje pozitivnih rezultatov gospodarjenja — Letos tri nove prodajalne in dve novi tovarni — Jelovica v mednarodnem konzorciju proizvajalcev montažnih hiš — Krediti za gradnjo montažnih hiš v urbanih naseljih — Kooperacije vse pomembnejše — Domača težka industrija naj misli tudi na lesno industrijo Nova tovarna JELOVICE za izdelavo oken pan čaka na novo opremo. izolirnimi stekli — termo dala nove kapacitete in v bodoče upajo, da bodo kupci lahko prej prišli na vrsto. Čakalno vrsto pa je seveda malo »potegnilo« tudi potresno področje, ki je dobilo seveda tudi v Jelovici prioriteto. Doslej so na Kozjanskem postavili že 245 hiš, po planu pa jih morajo narediti še preko 100. Na Goriškem jih je do sedaj narejenih 1(K), 50 pa jih je še v planu. V Posočju stoji že 175 montažnih hiš Jelovice, 25 pa jih je še v delu. Tudi izvozila je Jelovica v zadnjem času veliko. Okrog 30.000 kvadratnih metrov montažnih stanovanjskih površin je postavila na potresnem področju Furlanije. Prav zdaj pa se ustavlja poseben konzorcij proizvajalcev montažnih hiš. v katerem bo poleg znanih evropskih tovarn udeležena tudi Jelovica in v podjetju upajo, da bodo prav na osnovi dosedanjih referenc, ki so si jih na zunanjem tržišču že pridobili, preko tega konzorcija zagotovili trajnejši izvoz v sosednjo Italijo. Na vprašanje, kako je v Jelovici s kreditnimi pogoji pri montažnih hišah, so povedali, da je trenutno tako povpraševanje, da niti za gotovino ne morejo narediti tistega, kar bi potrošniki radi. Vendar Jelovica in Ljubljanska banka skupaj pripravljata poseben program kreditiranja za prihodnje leto, ko se bodo kapacitete proizvodnje montažnih hiš v Jelovici bistveno povečale. Kredit bo mogoče dobiti, vendar le v primeru, da gre za gradnjo v ubranem in organiziranem večjem naselju. Taka naslednja gradnja bo naselje Ban-tale med Stražiščem in Bitnjami, kjer bo moderno naselje 50 montažnih hiš in se Jelovica že dogovarja s skupščino občine Kranj okrog priprave zemljišča. Seveda pa daje Jelovica potrošniške kredite za stavbno pohištvo in sicer po 30.000 din. Jelovica razvija tudi čedalje intenzivnejšo kooperacijo z delovnimi organizacijami v občini in tudi navzven. ZLIT Tržič, na primer, je sedaj njihov pomemben dobavitelj elementov za montažno gradnjo, bo pa verjetno v bodoče ^prevzel tudi določeno celotno proizvodnjo iz programa Jelovice. Mizarstvo Ziri dela del programa njihovega stavbnega pohištva. Pomembni in koristni pa so tudi napori Jelovice in GLG pri razvijanju kooperacij z ostalimi lesnimi proizvajalci na področju prodaje. Tako Jelovica že prodaja v svojih 3 prodajalnah izključno le vrata LIP in svoja okna, LIP Bled pa prav tako v svojih treh prodajalnah prodaja okna Jelovice. To je nov korak naprej na področju delitve dela, kooperacije in dohodkovnih odnosov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so v Jelovici beležili že za 4.400.000 din izvoza in je bil tako plan močno presežen. Izvozili so največ na Zahod, v Italijo. Alžirijo in delno tudi v arabske države, kamor so izvažali okna, sicer pa največ izvažajo montažne hiše. Vendar tudi pri izvozu ima lesna branža velike težave. Na svetovnem tržišču namreč ne poznajo dvoštevilčnih indeksov povečanj cen. pri nas pa jih zahteva prav ta stalna dražitev surovin. V Jelovici so na primer imeli v preteklosti primer, ko se je delavski svet podjetja moral odloČiti za izvoz, ki ni pokrival niti direktnih stroškov. »Zunanje tržišče zahteva kvalitetno in ceneno proizvodnjo,« pravi direktor Jelovice. Tine Ko-kalj. »to pa je možno doseči le na industrijsko visoko produktivnih strojih. In s to stalno zaporo uvoza strojne opreme je lesni industriji storjena slaba usluga. Dobesedno je lesna industrija razočarana nad domačo strojno industrijo. Po vojni je morala lesna industrija dati ogromne količine lesa za razvoj domače težke industrije. Vendar se ta ves ta čas ni toliko razvila v smeri potreb lesne industrije, da bi tej industriji lahko ponudila kvalitetne stroje, da ne bi bila v polkolonialnem odnosu do Zahoda. V prehodnem obodbju je nujno treba omogočiti lesni industriji, da stroje za svoje potrebe še uvaža, obenem pa je treba zahtevati od naše težke industrije, da tudi za lesno industrijo vsaj zdaj. ko je že 30 let zamudila, prične le izdelovati kvalitetne stroje, sicer bo šlo vse rakovo pot!« ZAHVALA Ob težki izgubi našega dobrega moža. očeta, starega očeta in strica Rudolfa Tarfila iz Loga 14 se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste se od njega poslovili na domu in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Magdi Praprotnik. ZB Zminec. vsem sosedom za izkazano pomoč in požrtvovalnost ter za izraženo sožalje sorodnikom in prijateljem. Vsem iskrena hvala! Žalujoči, žena. sinova ter hčerka z družinami Log. 2. septembra 1977 prodam Prodam 1 leto stare KOKOSI nes-nice. Cegelnica 1, Naklo 6583 Prodam raztegljiv KAVČ (postelja) in sobno trodelno OMARO. Ul. Gorenjskega odreda 14, stanovanje 10, Kranj 6617 Prodam ZELJE v glavah in dve stari OKNI. Šenčur, Štefetova 18 6620 Prodam KOBILO, staro 5 let, sposobno za vsa dela ali menjam za starejšega KONJA in mlado KRAVO, brejo 4 mesece, ali menjam jalovo. Visoko 5, Šenčur 6621 Prodam CISTERNO za gorilno olje, 3000 1 in zamenjam ali prodam GORILNIK za betonski mešalec. Naslov v oglasnem oddelku. 6622 Prodam okrog 5000 kosov BO-BROVCA. Pavlic, Visoko 74, Šenčur 6623 SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam po nizki ceni. Ogled je možen 24. in 25. 9. do 12. ure. Redžepo-viČ Antonija, Mlakarjeva 22, Kranj 6624 Prodam PRAŠIČA, 160 kg težkega, za zakol. Jeraša, Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko 6625 Ugodno prodam lep črn KAMIN, opremo za dnevno sobo ter šivalni stroj VERITAS. Demšar, Stara Loka 74 6626 Ugodno prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 40. Štrekelj, telefon 064-60-239 6627 Poceni prodam dobro ohranjen KAVČ in dve OMARI, rezalno »klapno« za cevasti navoj od 1/4 do 1, nov kasetni radio ter avto ZASTAVO 750, letnik 1965. Sovine, Medetova 14, Kranj 6628 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK GORENJE, 4 plin, 2 elektrika za 3000 din. Vraničar, Sorska 33, Škofja Loka 6629 NOVO - NOVO - NOVO RAZSTAVA POHIŠTVA odprta ob NEDELJAH od 9. do 17. ure v LESNINI na Primakovem Prodam mladiče nemških OVČARJEV z rodovnikom, stare šest tednov. Kocet, Suha 1, Škofja Loka 6630 Poceni prodam dobro ohranjen črno-beli TELEVIZOR. Stara Loka 94, Škofja Loka 6631 Poceni prodam deset tednov stare nemške VOLCJAKE. Košenina, Papirnica 1, Škofja Loka 6632 Prodam dva KAVČA in tri FOTELJE, dobro ohranjeno. Informacije telefon 064-60-889 od 6. do 18. ure. 6633 Prodam RADIO in TELEVIZOR v dobrem stanju. Resman, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 6634 Prodam MEŠALEC KOMPRESOR — 100-litrski, in kuppersbusch. Biček, Mošnje 26, Radovljica 6635 Prodam TELICO, 1 leto staro, in 12-colski lahki VOZ. Alpska 92, Lesce 6636 Prodam otroški STOL, kombiniran z mizico. Kambič, Kranj, Man-dekeva 10 6637 Prodam nekaj GNOJA. Tupaliče 11, Preddvor 6638 Prodam trajno žarečo PEC, dobro ohranjeno. Šimnovec, Zasavska 48, Orehek 6639 Prodam mlado KRAVO simen-talko po telitvi, že brejo. Srednja vas 4. Gorice, Golnik 6640 Zelo poceni prodam dobro ohranjeno delovno mizo, pomivalno mizo z odcejalnikom in element — shrambo za 1500 din. Naslov v oglasnem oddelku. 6641 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR znamke Nikola Tesla in plinsko PEC. Staretova 18, Cirče 6642 Ugodno prodam nov sesalec SLOBODA SUPER 750, lončen KAMIN 110x 60x 40 cm in ozki kuhinjski štedilnik Gorenje na trda goriva. Britof 16 6643 Prodam termoakumulacijsko PEC AEG 6 KW, staro eno leto in pol. Informacije popoldan telefon 064-61-210 6644 Prodam KOSILNICO Reform v brezhibnem stanju in SLAMOREZ-NICO s puhalnikom. Sp. Brnik 12, Cerklje 6645 Prodam deset mesecev starega BIKCA. Lenart 6. Cerklje 6646 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 12, Cerklje 6647 Prodam SVINJO, težko 160 kg, za dopitanje ali za zakol. Sp. Brnik 6, Cerklje' 6648 Prodam ZREBICO. pet mesecev staro. Sp. Brnik 15. Cerklje 6649 Prodam dvobrazdni traktorski PLUG pasquali in ZELJE v glavah. Štefan ja gora 10. Cerklje 6650 Prodam rastoča JABOLKA po 5 din za kg. Šorec Anton, Kranj, C. Kokrškega odreda 1/I. 6651 Valilnica Naklo razprodaja 3 in 4 mesece stare jarčke v sredo, 28. septembra, od 8. do 17. ure v Vzrejali-ftču Podbrezje GKZ - TZE Naklo Prodam ZELJE v glavah. Jama 3, Kranj 6652 Prodam gradbeno BARAKO 3x3 m. Križaj Ivan, Zg. Bitnje 15 6653 Poceni prodam AVTORADIO znamke HIGHLAND, dobro ohranjen, dvosedežni KAVČ, primeren za manjše prostore, kozmetično OMARICO z ogledalom za kopalnico. Sabljak, Gorenjskega odreda 2, Kranj 6654 Prodam otroško POSTELJICO komplet z jogijem in prešito odejo. Prodam tudi 1 JOGI 90 x 190. Finž-gar, Ul. gorenjskega odreda 14, Kranj 6655 Prodam BUKOVA DRVA. Grča Franc, Sp. Bela 7, Preddvor 6656 Prodam dobro ohranjeno trajno-žarečo PEC, rabljeno eno sezono, 1500 din. Beleharjeva 34, Šenčur 6657 Prodam težko KRAVO simental-ko, devet mesecev brejo. Jenko Franc, Virmaše 42, Škofja Loka 6658 Rabljen TELEVIZOR EI NIŠ prodam. Radovljica, Kopališka 1 6659 Prodam novo PEC EMO 3 na olje in ADIDAS DRSALKE. Ječnik Branko, Hrastje 175 6660 Prodam 20 kv. m italijanskih PLOŠČIC 20 X 20 cm v svetlo rjavi barvi. Jezerska c. 142, Kranj 6661 Ugodno prodam lepega nemškega OVČARJA, starega 14 mesecev z rodovnikom, moškega spola. Prav tako prodam poceni tudi dobro ohranjen SADNI MLIN. Stiplošek Branko, Golnik 71, telefon 64-206 (bife) 6662 Prodam 500-litrsko hrastovo KAD za namakanje. Dobre Jože, Loka 4, Tržič 6663 Prodam KONJA, starega 4 leta, sposobnega za vsako delo. Pestotnik, Hruševska 2, Laze v Tuhinju, Kamnik 6664 Prodam dobro ohranjeno trajno-žarečo PEC kuppersbusch — nemški. Burnik Janez, Sp. Bitnje 32, Žabnica 6665 Zaradi bolezni in starosti prodam lepo KRAVO simentalko, 7 mesecev brejo, težko 500 kg, zelo dobra mle-karica. Ahačič, Velesovo 7, Cerklje 6666 Prodam PRAŠIČA za dopitanje, težkega ca. 100 kg. Mošnje 7, Radovljica 6667 Prodam RADIATOR 20 členov, 70 eni za polovično ceno. Skokova 9, Stražišče, Kranj 6668 Prodam ZIBELKO, športni VOZIČEK in kasetni RADIO. Kranj, Štirnova 10, tel. 21-970 6669 Prodam 200 kosov betonskih ZIDAKOV (Megrad 39 x 19 x 29 cm). Šutna 33, Žabnica 6670 Prodam KRAVO, 5 mesecev brejo, KOBILO staro 12 let, 550 kg težko, KONJA PONIJA in SEDLO za ponija. Predoslje 1 6671 Prodam POROČNO OBLEKO št. 38. Oblak Majda, Vincarji 11, Škofja Loka 6672 Prodam KROMPIR cvetnik in drobni krompir za pitanje. Partizanska 15, Šenčur 6673 Prodam PIANINO. Tel. 67-290 od 18. do 20. ure 6674 Ugodno prodam dobro ohranjeno trajnožarečo PEC kuppersbusch. Kidričeva 33, priti, levo, Kranj 6675 Prodam PRAŠIČA za dopitanje. I lovka 5, Kranj 6676 Prodam HRUŠKE (tepke). Olše-vek 52, Preddvor 6677 Prodam železna dvižna garažna VRATA. Šolar, Cesta JLA 48, Kranj 6678 Prodam dva KAVČA, tri FOTELJE in MIZO, vse dobro ohranjeno. Novak Slavko, Planina 17, Kranj 6679 Prodam »GRUŠT« (špirovci 12 X 14, 8 m dolgi) — 40 kosov. Telefon 26-858 6680 Prodam večjo količino suhih BUKOVIH DRVA. Zg Lancovo 45, Radovljica 6681 Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote PUadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam PUNTE (2,20 + 2,50 m) in BANKINE (4, 5, 6 m). Dvorje 30, Cerklje 6776 Ugodno prodam trajno žarečo> PEC kuppersbusch in svetlosiv KRZNENI PLAŠČ. Ogled od 17. do 19. ure. Skrlep, Staneta Žagarja 19 a, Kranj 6777 Prodam TRAKTOR in S1LO-KOMBAJN, Janez Mežek, Rodine 8, Žirovnica Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK kUpersbusch in POMIVALNO MIZO. Kranj, Stražiška 27a, telefon 25-365 Prodam droben KROMPIR po 1 din in HRUŠKE moštarice. Luže 6, Šenčur 6682 Prodam krmilni KROMPIR. Ve-lesovska 27, Šenčur 6723 Ugodno prodam malo rabljen TV SPREJEMNIK ISKRA - MINI RAMA. Kenda, Nazorjeva 10, Kranj, tel. 22-219 6755 Prodam novo STIKALNO URO za dvotarifni števec, 1 kub. m DESK za »fabjon«. Ogled v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 6756 Ugodno prodam DNEVNO SOBO in PRALNI STROJ. Kranj, Ulica mladinskih brigad 1 6757 Prodam 5 KW termoakumulacij-sko PEC. Britof 18, Kranj 6758 1 leto stare KOKOŠI lahko dobite vsak dan popoldne, v soboto pa ves dan pri Pavlin, Pivka 45, Naklo 6759 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA in BOJLER, 80-li-trski TIKI. Sveteljeva 3, Šenčur 6760 Prodam elektro-plinski ŠTEDILNIK Gorenje, 4 plošče plin, 2 električni, pečica plinska, zelo dobro ohranjen, AVTORADIO steria, UKV, kasetni, popolnoma nov, NASLANJAČE za fiat avto. Informacije: Urbane, Mlakarjeva 16, Kranj, tel.24-147 6761 Prodam lesen ODER za fasado brez plohov. Avsec, Potoče 33, Preddvor 6762 Prodam BAS KITARO - novo. Šavs, Preddvor 6 6763 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 42, beige barve. Tel. 75-402 6764 Prodam dve počitniški hišici — 4x2 metra z vso opremo. Telefon 81-991, ogled vsak dan. Bife Šranc, Jesenice. Prodam »špirovce«, 12x15, 7 metrov in »punte« in bankine, 2 kub. m smrekovih desk in letve 3x5 ali 5x8, 70 m zemeljskega kabla, 4,6 kvadrat. Telefon: 41-089. vozila Poceni prodam R 4, starejši letnik, registriran do marca 1978, tudi na kredit ali menjam za fičota. Boro-jevič, Ravne 12, Tržič 6765 Prodam FIAT 850, karamboliran. Hotemaže 4, Preddvor 6766 VW 1600 L, letnik december 1970, prodam ali zamenjam za HROŠČA, starega do 3 leta. Ogled v Radovljici, Gradnikova 9, tel. 75-610 6767 Nujno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, 20.000 km, 6,5 M. Cesta na Brdo 17, telefon popoldan 25-646 6768 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Naslov v oglasnem oddelku 6769 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970, registriran do 14. 9. 1978 in ZASTAVO 750, letnik 1974. Poklukar, Polj-šica 13, Zg. Gorje 6770 Kupim VVV od letnika 1967 dalje do 1970 na obročno doplačevanje. Naslov v oglasnem oddelku 6771 Prodam ŠKODO, letnik 1971, malo karambolirano v voznem stanju. Telefon 67-062, Penič, Trnje 12, Železniki 6772 Obvestilo lastnikom malih živali Ambulanta za male živali pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen), obratuje od 1. oktobra 1977 dalje vsak torek in četrtek od 7. do 8. ure in od 14.30 do 15.30. Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik za 6000 din, lahko tudi na dva obroka. Svetovšek, Vrečkova 4, Kranj 6779 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, prevoženih 51.000 km. Ogled od 26. 9. 1977 od 15. ure dalje. Cankarjeva 6, Radovljica 6618 Prodam dva MOTORJA t 12, FOTOAPARAT in magnetofon S AN YO. Retnje 11, Tržič 6683 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Hribar, Golnišk-a 32, Kokrica, Kranj 6684 R 12, letnik 1974, prodam. Kranj, Kalinškova 13 (ob Jezerski cesti proti Britofu) 6685 AVTO PZ 125 prodam delno tudi Mladinski servis Kranj p.o. Stritarjeva 5 vpisujemo v tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaj bo potekal v dopoldanskih urah. Uradne ure vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. na kredit ali obročno odplačevanje. Naslov v oglasnem oddelku 6686 Ugodno prodam lepo ohranjen AMI 8, delno tudi na kredit. Informacije na tel. 064-61-157 6687 Prodam TRAKTOR pasquali 18 KS, dobro ohranjen. Krajnik, Zapre-valj 8, Poljane nad Škofjo Loko Prodam ŠKODO, letnik 1)71, in ZASTAVO 750, letnik 1970. Pivk, Gaberk 3, Škofja Loka 6689 Prodam R 4, letnik 1970. Pristava 28, Tržič 6690 Prodam FIAT 850 special ali zamenjam za drug avto. Zg. Brnik 69 6691 Prodam avto LADA, letnik 1973 in ŠKODO 1100 L, letnik 1974 -22.500 km. Triler, Puštal 103, Škofja Loka 669? Prodam RENAULT 4, letnik 1974. Cof Marija, Dorfarje 24, Žabnica 6693 Prodam R 4, letnik 1977, registriran, prevoženih 15.500 km. Informacije tel. 064-61-347 6694 Prodam FIAT 1100, letnik 1963, registriran do konca leta 1977. Pre-kelj, Andrej nad Zmincem 10, Škofja Loka 6695 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970. Rozman, Zg. Duplje 19 6696 Prodam avto RENAULT 6, letnik 1969. Markič Alojz, Gorice 13, Golnik 6697 Prodam PEUGEOT 304. V račun vzamem karamboliran 750 novejši letnik. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami. 6698 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do junija 1978. Ostojič, Hlebce 15, Lesce 6699 Prodam MENJALNIK za zastavo 750. Puštal 104, Škofja Loka 6700 Prodam VW 1500 VARIANT za 22.000, registriran do septembra 1978 in PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1 tono za 5300 din. Lahko tudi na kredit. Informacije telefon 064-75-236 6701 Prodam avto OPEL KADETT, letnik 1969. Jenko, Zg. Brnik 93 6702 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1967, tudi na posojilo. Ziganja vas 32, Tržič 6703 Ugodno prodam AMI 8 BREAK, registriran do aprila, letnik 1972. Tržek Franc, Nova vas 80, Ziri 6704 Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C. Grabče 15, Zg. Gorje 6705 Prodam SIMCO 1000, letnik 1972. Možina Albert, Pajerjeva 14, Šenčur 6706 Prodam PRINC 1000 C tudi na potrošniško posojilo. Štravs Aldo, Lesce, Finžgarjeva 2 6707 Rezervne dele za SPAČKA in DIANO 6 novejši tip, prodam. Telefon 44-510 6708 Prodam POKROV motorja in okrasno MASKO za citroen' Diana, malo rabljeno. Hudobivnik Rok, Hotemaže 35 6709 AMI 8, zaleten prodam tudi po delih. Stekla, stroj in menjalnik brezhibni. Čehič Fehret, Heroja Bračiča 7, Tržič 6710 Prodam ZASTAVO 101, prevoženih 30.000 km, karoserija nova, prva registracija januar 1975. Informacije po telefonu 75-348 ali v Janševi 8, Radovljica 6711 Prodam NSU 1000, letnik 1967, neregistriran, vozen, za 8000 din. Pečnik, Gorenjskega odreda 6, Kranj 6712 SPAČEK, letnik december 1974, prodam. Informacije Koren telefon 064-50-288 v dopoldanskem času 6713 Prodam MOPED hipi še nov. Trboje 55, Kranj 6714 Prodam ZASTAVO 101 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Hrvatin Bojan, Ročevnica 53, Tržič 6715 Prodam AMI 8, letnik 1972. Omerza, Vrečkova 9, tel. 26-846 6716 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, cena 6000 din. Gašperšič Sonja. Savska Loka 7, Kranj 6717 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1973. Glinje 7, Cerklje 6718 Avto FIAT 1600 šport, prodam. Cena ugodna. Živko Aleksič, Slap 4, Tržič 6719 Prodam R 6, prvič registriran 1970, cena 25.000 din. Sejmišče 7, Kranj 6720 Prodam avto LADA special, letnik 1975. Mohorič Janko, Njivica 7, Zg. Besnica 6721 FIAT 1300, letnik 1968, zelo ugodno prodam. Ogled v nedeljo 25. 9. 77 od 10. do 16. ure. Kranj, Šolska 4, Stražišče 6722 kupim Kupim manjšo, dobro ohranjeno KNJIŽNO OMARO ali kredenco. Naslov oddajte v oglasni oddelek. 6723 Kupim BUTARE. Maček, Milje 16 6724 Kupim rdeč TERACO PESEK od 40 do 7 mm., tudi manjšo količino. Nečimer Hinko, Preddvor 145 6725 Nujno kupim ca. 150 kosov STREŠNE OPEKE TRAJANKA, grafitno sive barve. Eberl, Ljubno 94, Podnart 6726 Kupim 100 bukovih BUTAR. Haf-nar Angela, Gasilska 3, Stražišče stanovanja Prodam trosobno STANOVANJE z garažo, telefonom in centralno kurjavo v Šorlijevem naselju v Kranju. Informacije tel. 23-472 6619 Mamica z dvema deklicama nujno išče eno- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici za dobo dveh let. Domačinka. Naslov v oglasnem oddelku 6727 Vseljivo, opremljeno GARSONJERO s telefonom v središču Kranja prodam za gotovino. Informacije vsak delavnik, razen sobote, od 8. do 11. ure po tel. 064-61-535 6728 Sprejmem dve ženski na STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 6729 ■ Mlad par išče neopremljeno SOBO s kopalnico za redno plačilo. Nudiva nagrado. Ponudbe pod »Tri leta« 6730 SOSTANOVALKO sprejmem. Vprašati Seničar, Predoslje 58 nasproti gostilne (čez cesto) 6731 GARSONJERO ali dvoposteljno SOBO s kopalnico iščeta mirna in poštena študenta v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6732 SOBO, opremljeno, ogrevano, išče miren študent in redni plačnik v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6733 Dva študenta iščeta SOBO, po možnosti v bližini centra Kranja. Ponudbe pošljite na naslov: Savarin Rudi, C. na Markovec 21, 66000 Koper, tel. 23-415 6734 Zakonski par brez otrok išče SOBO. Lahko tudi pomagamo na kmetiji ali starejšim osebam. Kmet Jožo, Zg. Bitnje 99, Žabnica 6735 Oddam SOBO na Golniku 25. Telefon 50-334 6736 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, neopremljeno, v Kranju iščem. Ponudbe pod »Takoj« 6737 Študent iz Iraka 48če SOBO in dobro plača. Ponudbe pod »Miren« 6738 Fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe na tel. 26-061 int. 48 od 6. do 14. ure. 6607 Zamenjam enosobno STANOVANJE na Zlatem polju za večje kjerkoli v Kranju. Vprašati: Levstikova 3, stanovanje 27, Kranj 6778 V centru Kranja prodam starejše STANOVANJE. Cena po dogovoru ali cenilcu, primerno tudi za manjšo obrt oz. skladišče. Stanovanjske površine je ca 65 kv. m, pokrita terasa 100 kv. m. Pismene ponudbe z naslovom oddati pod šifro »Ugoden nakup« 6773 posesti TRAVNIK s starim senikom v Bohinju blizu Srednje vasi — ugodno prodam. Ponudbe pod »Cista priroda« 6774 V Kranju ali okolici nujno potrebujem GARAŽO za tovorni avto MAN CIPER. Ponudbe poslati pod »Plačilo v devizah« 6739 Starejšo HIŠO dam v najem. Strahinj 33 6741 Prodam opremljeno ključavničarsko DELAVNICO v bližini Kranja. Ponudbe pošljite pod »Lahko avto« 6742 Kupim GOZD v Selški dolini ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 6743 zaposlitve VARSTVO za 4 in 5 let stare punčke iščem na našem ali vašem domu. Ponudbe pod »Okolica Vodovodni stolp!« 6744 Vzamem kakršnokoli delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 6745 obvestila ROLETE in ŽALUZUE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILERju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 6355 Sodoben način ČIŠČENJA preprog, tapisoma, itisona. Čistim tudi družbenim ustanovam. Kličite tel. 22-043 6424 ZŠAM TRŽIČ ob organiziralo oktobra 7-mesečno večerno šolo za strokovno usposobljenost poklicnih voznikov. Kandidati morajo predlo- žiti fotokopiji vozniŠKega dovoijenja in zaključnega spričevala (najmanj 6. razreda osn. šole) in zdravniško spričevalo. Prijave sprejema Jože Goričan, Tržič, Ročevnica 35, do 1. 10. 1977. 6578 BALETNA ŠOLA IN PLESNA ŠOLA. Vpisovanje vsak dan od 21. septembra do 1. oktobra od 17. do 18. ure v Delavskem domu, vhod 6, (izhod iz kina Storžič). 6616 AVTO ŠOLA PRI AMD ŠENČUR organizira tečaj prometnih predpisov in praktične vožnje za voznike KMETIJSKEGA TRAKTORJA in KOLES Z MOTORJEM. Pričetek tečaja bo v petek, 30.9. 1977, ob 16. uri v domu Avto-moto društva Šenčur, Stranska pot 1. Prijavite se lahko v pisarni društva vsak ponedeljek, torek in petek od 15. do 16. ure ali po telefonu 41-079, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije. 6749 Mila ZOR por. Vode iz Skaručne, Vodice, zapornica iz begunjskih zaporov, odpeljana na prisilno delo v Salzburg konec septembra leta 1944, naproša vse, ki so bili istočasno odpeljani iz zaporov Begunje v Salzburg, naj se javijo na naslov: Mila Vode, Skaručna 18, 61217 Vodice prireditve HOKEJSKA SEKCIJA s Kokrice prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! 6349 Skupina SELEKCIJA obvešča, da bo vsako nedeljo brezplačno vozil na Kokrico in nazaj posebni avtobus označen z napisom SELEKCIJA. Prvi odhod ob 16. uri s postaje na Planini, preko postaj: Hotel Evropa, Globus, avtobusna postaja in Kokrica. Drugi odhod ob 16.30 izpred Zadružnega doma na Primskovem preko postaj: Pri Jaku, Vodovodni stolp, avtobusna postaja in Kokrica 6746 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto ob 20. uri ples. Igra skupina SELEKCIJA! 6747 GOSTINSKO PODJETJE ZELENICA TRŽIČ in ansambel TRGOVCI prirejata vsako soboto v DOMU TVD PARTIZAN v Tržiču družabno plesne večere. Dobra glasba in gostinske storitve. Pričakujemo vas! 6552 V dvorani PRIMSKOVO pri Kranju je vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra ansambel TRGOVCI. 6553 OO ZSMS ALPINA ŽIRI -TOZD obutev GORENJA VAS prireja v soboto, 24. 9. 1977, ob 20. uri v Gorenji vasi PLES. Igra ansambel DIM izvirov. Vabljeni! 6748 SZDL LADJA - SENICA ponovi 24. in 25. septembra 1977 obakrat ob 19. uri na Markovem dvorišču na Sp. Senici 1 pri Medvodah Finžgarjevo igro VERIGA. 6780 Jutri, 24. 9. 1977, ob 18. uri bo v dvorani na VISOKEM pel OTO PESTNER ob spremljavi ansambla TURISTI s pevko VESNO. Vsako nedeljo ples v SKARUCNI. Vabljeni! 6781 TVD PARTIZAN LJUBNO priredi v nedeljo, 25. septembra 1977, ob 15. uri veselo VINSKO TRGATEV z bogatim srečelovom in pokušnjo vina. Za ples bo igral ansambel MURKA s pevci. Obiskovalce obveščamo, da bo prireditev v domu PARTIZANA in ob vsakem vremenu. Vabljeni! 6782 izgubljeno Izgubil sem na lokalni cesti od Zaloga do Zej TRAKTORSKI KARDAN. Najditelja naprošam, da ga vrne proti nagradi. Kvas, Zalog 42, Cerklje 6751 najdeno V naši prodajalni je bila pozabljena DENARNICA. Lastnik naj se oglasi na upravi podjetja. Elita, Kranj 6752 V moškem salonu so bili pozabljeni KLJUCl. Lastnik naj se oglasi v prodajalni Titov trg 7. Elita, Izredni razpis POSEBNA OSNOVNA ŠOLA KRANJ potrebuje za čas porodniških dopustov dva učitelja razrednega pouka za 8. razred učitelja za PB Pogoji: — združitev dela za določen čas, — dokončana višja ali visoka šola za specialne pedagoge, — prednost pri izbiri imajo učitelji z izkušnjami pri vzgojno-izobraževalnem delu, — razpis velja do zasedbe delovnih mest. ostalo V najem vzamem PIANINO. Odškodnino plačam. Kadak, Vrečkova 7, Kranj 6775 Stanonik Jurij, Log št. 9, prekli-cujem trditve o Jožetu Jelovčanu, Bukov vrh 8, Luznarju Jožetu, Kov-ski vrh 2, in Krajniku Štefanu, Log št. 8 in se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. 6754 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole Staneta Žagarja Kranj razpisuje delovno mesto učitelja razrednega pouka za določen čas. Pogoj: U razrednega pouka ali absolvent PA - odd. za razr. pouk Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu. Kazpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanj ni. Kranj 6753 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, deda, pradeda Janeza Malovrha usnjarski mojster v pokoju se zahvaljujemo sorodnikom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, tov. Markič Franciju za pomoč, tov. Bre-zar Francu za poslovilne besede ter ostalim za spremstvo. Žalujoči: otroci, vnuki, prav-nuki Kranj, 20. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Karla Zaplotnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, ki so nam v težkih urah priskočili na pomoč. Hvala dr. Hriberniku Ivanu za zdravniško nego in g. župniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi GP Gorenjski tisk Kranj, tovarni Planika, GD Britof za darovano cvetje. Zahvala tudi pevcem za zapete žalostinke ter obema govornikoma ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Marija, sin Joža z družino, hčerka Iva z družino ter hčerka Draga z možem Orehovlje, 22. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše zlate mame, stare mame, babice, sestre, tete in'svakinje Marije Dvoršak se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, stanovalcem, sodelavkam skupnih služb ZD Kranj, kolektivu orodjarne Iskra Kranj in hotela Bor v Preddvoru, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti injo obsuli s cvetjem. Posebna zahvala KS Vodovodni stolp, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala družini Pintar za vsestransko pomoč, njenim zvestim prijateljicam Pristavnikovi, Saražinovi, Cibejevi, Bogatajevi in Begušovi pa ker so nenehno stale ji ob strani, jo spodbujale in vlivale poguma v njenih najtežjih trenutkih. • Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Vika, sinova Valček in Jože z družinami. Kranj, 21. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi in mnogo prerani smrti naše drage^ žene, mame, hčerke in sestre Vide Rihtaršič roj. Brenčič - 24. 6. 1938 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Bogatejevim in Mrovljetovim, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo pospremili na njen mnogo prerani grob. Iskrena zahvala kolektivu LTH in OŠ Gorenja vas za podarjena venca. Posebna zahvala tov. Bertonclju in tov. Galičiču za lepe poslovilne besede, zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta za lajšanje bolečin in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih dneh in z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala. , Žalujoči: mož Janez, sin Miran, hči Mirjana, mama Marija, bratje z družinami in ostalo sorodstvo. Fužine, Rovte, Logatec, Hobovše, Škofja Loka, Kranj, 9. septembra 1977 ZAHVALA V soboto, 17. septembra, smo spremili na zadnjo pot našo Francko Snedic Iskrena hvala vsem prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo ob slovesu, darovano cvetje in sočustvovanje. Še posebej pa bi se rada zahvalila za nesebično pomoč Ančki Polajnar, družini Andreja Gracarja, dr. Mariji Sajevec, dr. Desanki Šuput in strežnemu osebju internega oddelka 600 Instituta Golnik, dr. Plaperjevi in osebju C oddelka Onkološkega instituta v Ljubljani. Vsi ti so med težko boleznijo požrtvovalno pomagali lajšati njeno trpljenje, meni pa vedno nudili potrebno moralno oporo. Hvala tudi gospodu župniku iz Preddvora za obiske na domu in pogrebni obred. Njena Marinka Ljubljana, 22. septembra 1977 S sodišča združenega dela Neupravičen zahtevek Senat sodišča združenega dela v Kranju je na torkovi obravnavi odločil, da sedaj upokojeni bivši direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn ni upravičen ničesar zahtevati od svoje bivše delovne organizacije in da je sklicevanje na pravico iz 522. člena zakona o združenem delu neutemeljeno. Alojz Okorn je bil 12 let direktor Gorenjskega sejma: ko mu je 3. januarja letos potekel mandat, se na ponovni razpis ni prijavil. Delovna skupnost Gorenjskega sejma je zato sprejela po razpisu prijavljenega novega direktorja Francija Ekarja. Prejšnji direktor, ki mu mora delovna organizacija zagotoviti novo delovno mesto, pa je bil razporejen na delovno mesto komercialnega referenta. S tem pa Alojz Okorn ni bil zadovoljen in se je pritožil delovni skupnosti ter dal tudi odpoved zaradi odhoda v pokoj. Delovna skupnost pa mu je deloma ugodila, tako da je ostal v delovni organizaciji do 15. julija letos z direktorsko plačo — okoli 9.500 din. Alojz Okorn pa se je ob takšnem razpletu čutil prizadetega, vsaj tako je razložil sodišču svojo pritožbo. Na razpis za direktorja, kamor bi se bil lahko prijavil, ko mu je potekel mandat, se namreč ni zaradi nasveta predsednika občine, kot je sam rekel. Razpis in volitve novega direktorja so torej potekle brez njega, vendar pa v tem ni ničesar nezakonitega, kot je sodišče ugotovilo. Navedbe, da so bivšega direktorja onemogočili in da postopek ni bil pravilno izpeljan, je sodišče zavrnilo. Prav tako je sodišče zavrnilo tudi zahtevek Alojza Okorna za odškodnino 150.000 din, ki ga zahteva kot povračilo za duševne bolečine, ki so mu bile prizadete z omenjenim »onemogočenjem« kandidature. Bivši direktorje imel vso pravico, da se ponovno prijavi na razpis za direktorja, njegova stvar pa je, če se ravna po nasvetih ali ne: delovna organizacija pa pri tem nima nobene odgovornosti, če kdo kandidira oziroma hoče ali noče kandidirati za neko delovno mesto. Koliko pa se kdo pri tem čuti »izigra nega«, pa je seveda stvar osebne narave, ne pa delovne organizacije. L.-M. Odbor za rekreacijo bo tudi letos v jesenskem delu nadaljeval s tečaji plavanja za odrasle. Prijave sprejemajo na TKS Kranj, C. Staneta Žagarja 27, telefon 21-17«. Pri-javnina za tečaje je 200 dinarjev. NESREČE TRČENJE V OVINKU Škofja Loka — V sredo, 21. septembra, ob 13.40 se je v Zmincu pri Škofji Loki pri odcepu ceste za Sopotnico pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Jože Komac (roj. 1948) iz Sebenj je peljal proti Poljanam. V levem preglednem ovinku mu je nasproti pripeljal po sredini vozišča voznik tovornega avtomobila Viktor Gatej (roj. 1949) iz Gor. Novakov, tako da sta tovornjaka trčila. V nesreči si je voznik Komac zlomil levo roko in prst na desni roki. Škode na tovornjakih je za 30.000 din. NESREČA NA ZOŽENI CESTI Poljane — V sredo, 21. septembra, ob 11.30 se je na Poljanski cesti na zoženem delu cestišča, ki nima pločnika za pešce, pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila. Pavle Kržišnik (roj. 1940) iz Dobja je peljal proti Poljanam. Na zoženem delu ceste pri hiši št. 6 je zadel 71-letno Ano Rupar, da je padla in obležala v nezavesti. S hujšim pretresom mož-gan so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. SMRTNA NEZGODA MOPEDISTA Zasip — V četrtek, 22. septembra, ob pol eni uri zjutraj se je na cesti od Zasipa proti Podhomu pripetila smrtna nesreča. Voznik mopeda Ivan Dirnbek (roj. 1933) iz Podhoma je v blagem levem ovinku zapeljal v desno s ceste, trčil v večji kamen in padel tako hudo, da je na kraju nesreče umrl. OGENJ V AVTU Ko sta v ponedeljek, 19. septembra, ob 18.30 Franc Prežel j iz Škofje Loke in Milan Eržen iz Klade v Hosti grela matico ročne zavore na Prezljevem avtomobilu renault 5, se je nenadoma vnela izolacija, ogenj pa se je nato razširil na vso notranjost avtomobila, pogorel pa je tudi zadnji del karoserije in zadnji kolesi. Škode je za okoli 30.000 din. POJASNILO Zaradi prometne nesreče, ki se je 5. septembra pripetila' v Selcah, ko je voznik osebnega avtomobila zadel 7-letnega dečka, ki je nenadoma pritekel na cesto, se je v uredništvu oglasil Vinko Jensterle iz Šorljive 16 v Kranju, ki pa nima nobene zveze z omenjeno nesrečo; Vinko Jenstrle (roj. 1949) iz Smledniške ceste v Kranju, ki je bil udeležen v tej nesreči, je namreč njegov soimenjak. L. M. Atletika Priznanje Kranjčanom Po uspešnem nastopu na pionirskem prvenstvu Slovenije so mladi atleti in atletinje kranjskega Triglava dobili zasluženo priznanje. Na mladinskih igrah »Alpe-Adria« v Gorici (Italija) bodo jutri v pionirski reprezentanci Slovenije nastopili Boris Gašpirc (krogla), Karin Premrou (daljava), Romana Nečimer (krogla) in Anka Pavlin (višina). Renata Kuri (določe na za tek na 100 m in štafeta 4 X 100 m) je zaradi poškodbe morala nastop odpovedati. Z reprezentanco bo odpotoval tudi trener AK Triglav prof. Boris Holv. Novice iz TKS Kranj Kranj - Komisija za košarko pri TKS je pripravila program dela košarkarskih selekcij v osnovnih šolah v občini. V selekcioniranje bodo vključene osnovne šole France Prešeren, Simon Jenko, Stane Žagar, Lucijan Seljak (vsi Kranj), Stanko Mlakar iz Šenčurja in Davorin Jenko iz Cerkelj. Na skupnem sestanku z mentorji in vodji omenjenih osnovnih šol je bilo dogovorjeno, da se prične z redno vadbo v oktobru, ko se bo začelo tudi tekmovanje za starejše pionirje in pionirke. Po končanem občinskem prvenstvu bodo sestavili dve občinski reprezentanci starejših pionirjev ter eno reprezentanco starejših pionirk, ki se bo do marca pripravljala za območno gorenjsko prvenstvo. Prva redna aeja izvršnega odbora TKS Kranj po poletnih počitnicah je bila posvečena predvsem kranjskemu nogometu in nogometnemu centru, ki je ■ svojimi selekcijami ie atartal v pionirskih ligah. Predstavniki nogometnega centra so namreč IO zaprosili za podporo pri izvedbi celotnega pro- Crama, predvsem pa tudi zaradi tega, er se pojavljajo ie vedno nekateri posamezniki, ki zavestno zavirajo novo usmeritev dela v nogometu. IO je v celoti podprl program dela novega nogometnega centra v Kranju. Iz svoje sredine je kranjski IO izbral v območni odbor za vrhunski šport Gorenjske dva člana. V odboru sta Didič in Modic. Priznanje so člani izvršnega odbora izrekli vaterpolskemu klubu Triglav za uvrstitev v I. zvezno ligo ter plavalnemu klubu za uspehe njihovega člana Boruta Petriča na evropskem prvenstvu. — čm Jutri bo v Mariboru prvi slovenski atletski kriterij (prej kriterij slovenskih mest), na katerem bodo nastopile moške in ženske ekipe področij, in sicer: celjska regija (Celje), Dolenjska (Novo mesto), Goriška (Nova Gorica), Gorenjska (Kranj), ljubljanska regija (Ljubljana), mariborska regija (Maribor), obalna regija (Koper), Koroška (Ravne na Koroškem), Pomurje (Murska Sobota), velenjska regija (Velenje) in Zasavje (Trbovlje). Kot 12. ekipa bo v moški konkurenci nastopila reprezentanca JLA (ljubljansko armadno področje). Tekmovanje bo na stadionu na Poljanah s pričetkom ob 15.20. Za predstavnike občinskih skupščin, družbenopolitičnih in atletskih organizacij, ki bodo spremljali posamezne reprezentance, bo organizator dopoldne priredil sprejem in krajši strokovni posvet. Iztok Kavčič Poraz in zmaga Jesenic Hokejisti Jesenic so v zadnjih dveh kolih igranja za karavanški pokal dosegli polovičen uspeh. V Celovcu jih je domači KAC premagal katastrofalno s 14:3. Naši državni prvaki so bih v prvi tretjini izrazito boljši, nato pa so popustili in začeli igrati neorganizirano. Edino mladi Štefan Sčap ni zatajil v jeseniški vrsti. Del krivde za visok poraz nosijo tudi slabi avstrijski sodniki, ki so dovolili domačinom grobo igro in jim priznavali zadetke iz očitnih ofside pozicij. Strelca za Jesenice sta bila Sčap in Klemene. V sredo zvečer pa so bili hokejisti Jesenic ponovno uspešni v igri z ljubljansko Olimpijo, saj so jo premagali s 3:2. Večji del tekme so bili boljši, čeprav tekma ni bila na zavidljivi kakovostni ravni. Sredina tekma je pokazala, da nobeden od tekmecev ne bo imel izrazite prednosti v letošnjem državnem prvenstvu. Za Jesenice so zadetke dosegli Sašo Košir, Ivan Sčap in Klemene, za Olimpijo pa Sercer in Brun. -bef Uspeh jeseniških košarkaric Jesenice — V slovenski ženski košarkarski ligi so v sredo, 21. septembra, jeseniške košar-karice premagale moštvo Kladivarja z 81:65. Gledalcev je bilo 200, sodila pa sta Oblak (Ljubljana) in Frelih (Medvode) Jesenice: Potočnik 4, Malacko 30, Vrdoljak 31,Korbar4,Crnovič 12 Kladivar: Drmota 10, Ovsenek 29, Miho-vilovič 2, Ržen 6, Gantar 3, Pečelin 6, Kavčič 3, Balderman 6 V derbi srečanju slovenske lige so se srečale košarkarice Jesenic in Kladivarja, ki vodita v ligi. Domačinke so bile vso tekmo boljše. Najboljše so bile Vrdoljakova, Malackova in Crno-vičeva. Pri gostjah pa se je še posebej odlikovala Ovsenekova. Košarkarice so dokazale, da so zasluženo na vrhu slovenske košarkarske lige. -bef ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka Urbana Potočnika mizarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz delovnih kolektivov, ki so se od njega poslovili, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Praprotnikovi iz Škofje Loke in zdravstvenemu osebju bolnice Golnik za zdravljenje v času njegove bolezni, č. g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, gasilcem iz Zabnice in stanovskim tovarišem za spremstvo, govorniku Tavčar Janezu za govor ob odprtem grobu, pevcem od Sv. Duha in prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Dorfarje, 20. septembra 1977 Franci Oblak-Aci: lokostrelstvo ni moda Radovljica — Čeprav je lokostrelstvo mlada športna panoga, ima v Jugoslaviji in Sloveniji že vrsto privržencev. Le-ti v svetovnem lokostrelstvu osvajajo za Amerikanci, Sovjeti, Poljaki in Italijani na vseh tekmovanjih vidna mesta. Mariborčan Bojan Postružnik je na primer deveti med najboljšimi na svetu! To zanimivo zvrst športa je Jugoslavija začela v Evropi in v svetu predstavljati pred sedmimi leti. Še bolj smo postali poznani leta 1975. Takrat so bili Zagrebčani organizatorji evropskega prvenstva v FITA STAR disciplini. Po tem letuje lokostrelstvo še bolj zaživelo, saj so začeli vaditi tudi v Ljubljani in Mariboru. In prav v štajerski metropoli je zrasel ta čas najboljši predstavnik SFRJ Bojan Postružnik, ki na vseh turnirjih v disciplinah FITA STAR, HUNTER in FIELD igra vodilno vlogo. Kmalu za Mariborčani in Ljubljančani pa smo tudi na Gorenjskem dobili klub, ki se je na pobudo Kranjčana Miha Focka organiziral in začeli so, čeprav maloštevilni, trenirati in nastopati na domačih in tujih turnirjih pod imenom Lokostrelski klub Exoterm. V klub je po letu 1975 vstopil tudi Franci Oblak-Aci. Sam si je v letu 1975 kupil leseni lok in začel nadvse zavzeto vaditi. Njegova trmasta volja ga je po pičlih dveh letih pripeljala med vodilne jugoslovanske lokostrelce. Že lani je namreč dvakrat izpolnil normo za značko FITA STAR, letos pa je to normo 1201 krogov še potrdil. Na državnih prvenstvih FIELD in HUNTER je v dolini Radovne osvojil za Postružnikom drugo mesto, na pravkar končanem državnem prvenstvu FITA STAR v Varaždinu pa enako uvrstitev. Na turnirju v Mariboru je v tej disciplini na 90 m z 286 krogi postavil tudi nov državni rekord. »Začel sem streljati, kot so to delali Indijanci,« pravi Aci. »Od nikogar v začetku nisem imel pomoči. Ko sem se lani prvič pojavil na tekmovanjih, pa so me nekateri že prekaljeni strelci podučili, kaj je pravilna drža in kako se sploh strelja. Ko sem si nabavil nov lok hoyt iz ZDA z vsemi rekviziti, ki so potrebni za to orožje in prave puičice — vse to je Acija veljalo iz lastnega žepa čez stari milijon dinarjev — je že šlo bolje. Prostega časa ni bilo več. Vsak dan trening od 2 do 3 ure in še kondicijske priprave od človeka terja mnogo naporov. 2e dejstvo, da vsak dan izstrelim do 150 puičic in pri vsaki porabim 24 kg moči, mislim, da je to res pravi napor.« In kaj je pogoj za dobrega strelca? »Veliko vadbe, splošna prirpavljenost in na tekmovanjih še izredna psihična zbranost. Samo primer: na zadnjem tekmovanju je Postružnik, s katerim sva, čeprav konkurenta, dobra prijatelja, imel s seboj psihologa. To se pravi, da na dober rezultat vplivata obe strani pripravljenosti. Na velikih mednarodnih tekmovanjih, bil sem namreč na Madžarskem, v Romuniji, Avstriji, Italiji in ZRN, vsi ti nasprotniki s seboj pripeljejo svoje trenerje in celoten štab, tako da še loka ne nosijo sami. Mi pa si pomagamo kakor vemo in znamo.« Vseeno je pred lokostrelci Exoterma, Ljubljane in Maribora še lepa bodočnost, saj so Postružnik, Legiša, Oblak, Fock, Kuster in Narat že v svetovnem lokostrelskem vrhu. Le več podore bi potrebovali, saj sedaj sami plačujejo pot na tekmovanja in si sami kupujejo dokaj drago lokostrelsko opremo. V veliko zadoščenje pa jim bo udeležba na Olimpijadi v Moskvi. 2elimo jim mirno roko! D. Humer Avto-moto šport doma in na tujem Rozman drugi, smola Mežnarja Občinske košarkarske lige V Orehovi vasi je bila v nedeljo predzadnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 125 ccm. V zelo slabem vremenu je startalo 27 dirkačev. Vsi dirkači so imeli veliko težav z blatno progo, nekaterim favoritom pa so nagajali tudi motorji. Po pričakovanju je prvo mesto zasedel domačin Predan, ki se je na težki progi najbolje znašel. Velika borba se je vodila za drugo mesto med Koštomajem (Orehova vas) in Rozmanom (AMD Škofja Loka). Oba sta zbrala enako število točk, vendar je bil drugi Rozman, ker je imel boljšo uvrstitev v drugi vožnji. Veliko smolo je spet imel Tržičan Branko Mežnar. V prvi vožnji se mu je po startu pokvaril motor in je v tej vožnji ostal brez točk. V drugi vožnji 2'e vozil zelo dobro in je osvojil drugo mesto, iljub temu pa je v skupni uvrstitvi pristal šele na sedmem mestu. Smola v zadnjih dveh dirkah je Mežnarju preprečila, da bi postal letošnji državni prvak, kajti pred zadnjo dirko zaostaja za Predanom za že skoraj nedosegljivih 40 točk. Rezultati: 1. Predan (Orehova vas) 50 točk, 2. Rozman (AMD Škofja Loka) 38, 3. Koštomaj (Orehova vas) 38,... 7. Mežnar (Tržič) 22. r Loka rally '77 ŠKOFJA LOKA - Jutri ob štirih zjutraj bo 56 posadk v petih kategorijah iz petnajstih avto moto društev iz Jugoslavije v Skorji Loki startalo na državnem in republiškem prvenstvu v Rally Loka '77. V razredu do 875 ccm bo za državno prvenstvo v prvi skupini startalo dvajset posadk, za republiiko pa dvanajst. V kategoriji do 1150 ccm skupina I se bo za državno prvenstvo potegovalo štirinajst posadk, za republiiko pa devet. V skupini II. do 1150 ccm bo za DP nastopilo deset, do 1300 ccm v skupini I. in II. dvanajst posadk, za republiiko prvenstvo pa devet dvojic. Nad 1300 ccm v obeh skupinah za državno in republiiko prvenstvo je prijavljenih iest posadk. Med to druščino so vsekakor favoriti večkratni državni prvak Alei Puinik (AMD Škofja Loka) nad 1300 ccm, Drago Zonta (Slovenija avto) v kategoriji do 1150 ccm, ki se v drugi skupini bori za prvaka v generalni uvrstitvi, Predrag Dobrohota (Crvena zvezda), ki vodi do 1150 ccm, ima konkurenta v Andreju Vidicu (Slovenija avto) in Janezu Milavcu (AMD Škofja Loka). Vse gledalce pa organizator AMD Škofja Loka prosi, da se drže navodil Slede zapore cestiič in pa navodil služ-ujočega osebja. Generalni pokrovitelj Rally Loka '77 je Alpetour, delovni organizaciji promet in »Yubandag«, za razred do 785 ccm Pavlina, do 1150 ccm prva sku- ^ina Slovenija avto, za skupino dve pa S A Rijeka. Do 1300 ccm za obe skupini je pokroviteljstvo prevzela delovna organizacija Polikem (Ljubljana) in nad 1800 ccm v obeh skupinah Partizanska knjiga iz Ljubljane. Tekmovalci, ki že teden dni trenirajo Sorske preizkušnje, pravijo, da je proga okaj težka. Večkratni državni prvak Alei Puinik je izjavil, da bi organizator AMD Škofja Loka v bodoče na tej progi lahko kandidiral za izvedbo evropskega prvenstva! Slovesna razglasitev rezultatov bo v nedeljo ob 10. uri v hotelu Transtu-rist. D. Humer v._, Vrstni red za državno prvenstvo: 1. Predan (Orehova vas) 211, 2. Mežnar (Tržič) 171, 3. Koštomaj (Orehova vas) 133, 4. Cuš (Ptuj) 131, 5. Lipnik (Radovljica) 96. LAUDA PRI BRABHAMU Avstrijski avtomobilski dirkač formule I Nicki Lauda je končno povedal načrte za prihodnjo sezono. Po štirih letih in dveh osvojenih naslovih svetovnega prvaka Lauda zaradi nesoglasij v ekipi zapušča italijansko moštvo Ferrari. Lauda je te dni v Londonu že podpisal enoletno pogodbo z angleškim moštvom Brabham. Pri Brabhamu so za Laudo skonstruirali povsem novo vozilo brabham-alfa BT 46, zato "bo Nicki tudi v prihodnji sezoni eden glavnih favoritov za naslov svetovnega prvaka. Za Laudino mesto v Ferrariju pa se potegujejo Jody Scheckter (wolf), Ronni Peterson (tyr-rell) in Mario Andretti (lotus). Šef moštva Brabham ni hotel povedati, koliko denarja je Lauda dobil za podpis enoletne pogodbe, rekel je samo, da je Lauda najbolje plačani voznik formule I vseh časov. MILAVEC DRUGI V nedeljo je bila na imrpvozirani progi Ušče v Beogradu dirka za državno prvenstvo avto-mobilistov na krožnih progah. Slovenski dirkači so se spet dobro odrezali, saj sta bila Milavec in Urbančič druga v svojih razredih. V razredu do 785 ccm je po pričakovanju zmagal letošnji državni prvak Ačimič pred Mi-lenkovićem. V razredu do 850 ccm je zmagal Lončar pred Nekičem, v razredu do lOOOccm pa Zagrebčan Sverko. Zanimive borbe so bile v razredu do 1150ccm, kjer je zmagal Komne-novič, odlično drugo mesto pa je osvojil član AMD Škofja Loka Janez Milavec. V razredu do 1300 ccm pa je zmagal bivši kolesarski as Tana-sija Kuvalja. Med klubi je prvo mesto osvojil Dinamo, Slovenija avto je bil šesti, AMD Škofja Loka pa deseto. -fp Odprta občinska trim liga v vaterpolu KRANJ — Po nekaj mesecih se bo v nedeljo ob osmi uri v zimskem bazenu ponovno nadaljevalo tekmovanje v odprti občinski vaterpolski trim ligi. Nadaljevanje bo zanimivo, saj vprašanje prvaka še ni rešeno. V vodstvu so vaterpolisti Vodovodnega stolpa I, ki imajo 22 točk. Za njimi pa so Kamničani z 20, Ikos 18 ter Gimnazija 17. PARI NEDELJSKEGA KOLA: Vodovodni stolp I : Ikos, Triglav III : Iskraplan, Radovljica : Vodovodni stolp II, Gimnazija : DITIS, medtem ko so Kamničani v tem kolu prosti. -dh KK Simon Jenko drugi ZAGORJE - Zagorski kegljaški klub Prole-tarec je bil organizator tekmovanja v borbenih igrah za memorial Pols-Sotenšek. Tega zanimivega tekmovanja so se udeležili tudi kegljaši »Simon Jenko« iz Podreče in rned petimi ekipami zasedli odlično drugo mesto, čeprav so nastopili z mladimi močmi. Rezultati: 1. Proletarec 805, 2. Simon Jenko 796, 3. Partizan (Trbovlje) 783, 4. Bratstvo (Hrastnik) 778, 5. Mladinski aktiv Toplice (Zagorje) 635. J. Glavač KRANJ — Nadaljevanje prvenstva v košarkarski ligi C je prineslo nekaj sprememb. Zaradi neresnosti je bilo nekaj moštev izključenih iz nadaljnjega tekmovanja. Na željo ŠD Žabnice in K K Kokre B sta bili ekipi ponovno vključeni v prvenstvo, vendar se obe ne bosta mogli potegovati za visoko uvrstitev. Po prvih kolih drugega dela prvenstva je brez poraza v vodstvu Dijaški dom, ki ima možnosti za preselitev v ligo B. Izidi: Kokra A : Sava B 0:20 bb, Kokra A : Dijaški dom 0:20 bb, Bitnje : Kokra A 48:35 (23:15), Jakob Štucin : Stražni ognji 29:16 (23:4), Kokra A : Žabnica 20:0 bb, Stražni ogrnji : Katrag 40:54 (17:34), Žabnica : Bitnje 0:20 bb, Ratrag : Jakob Štucin 59:23 ( 30:14), Kokra B-Huje : Orehek-Drulovka 20:0 bb, Dijaški dom : Kokra B-Huje 80:36 (36:13), Orehek-Drulovka : Dijaški dom 0:20 bb. V vodstvu je Dijaški dom z 18 točkami pred Ratrag - Šenčur 16 in Bitnjami 14. TRHLE VEJE V VOD8TVU V občinski ligi B je po desetem kolu v vodstvu moštvo Trhlih vej, ki ima boljšo razliko v koših kot Triglav B. Trhle veje so v tem kolu premagale Gotik in Gradbinca, Partizan je bil uspešen v igri s Planiko, Vodovodni stolp pa je premagal Iskro. C Rokomet Občinska rokometna liga — dna A skup] V prvem kolu moške občinske rokometne lige skupine A predstavljata poraza Save in Stor-žiča na domačih igriščih neuspeh. Vse tekme so bile odigrane v hladnem in deževnem vremenu. Na Golniku je Preddvor premagal Storžič s 17:16. Gostje so povedli v zadnjih minutah, najboljša strelca pa sta bila Pavlin za Storžič in Cuderman za Preddvor. V Kranju je izkušena ekipa Gorenjskega sejma zasluženo premagala domačo Savo s 26:22. Dolanc s 5 zadetki za Savo in Krampi z 9 zadetki za Gorenjski sejem sta bila najuspešnejša strelca tekme. V Žabnici so domačini premagali Križane s 15:10. Za Zab-nico je dosegel največ zadetkov Fireder, za Nog ometašice v Naklem NAKLO - V soboto, 24. septembra, bo ob 15.30 na nogometnem igrišču v Naklem nogometna tekma med nogo-metašicami ženskega nogometnega kluba Ljubljana in TVD Partizana Naklo. - D. S. Zmaga Plamena KROPA - Na dvodnevnem obisku pri športnem druitvu Plamen Kropa so bili člani nogometnega moštva Maribor iz Esslinga. To moštvo sestavljajo igralci, ki so na začasnem delu v tem zahodnonem-škem mestu. Rojaki so prišli na dvodnevni obisk v domovino na povabilo osnovne organizacije sindikata tovarne Plamen. Ogledali so si Bled, muzej talcev v Begunjah, spomenik v Dražgošah in odigrali prijateljsko nogometno tekmo z enajsterico Plamena. Zmagali so domačini, ki so bili spretnejši od gostov. V. M. Blejci v četrtfinalu RADOVLJICA - Avgusta so bila na področju Gorenjske odigrana predtek-movanja za odbojkarski jugoslovanski pokal. V tem delu je nastopilo štirinajst ekip radovljiške in kranjske ter jeseniške občine. Žirovnica je premagala Triglav, Blejci pa Plamen. V finalu pa je blejski drugoligaš odpravil novega slovenskega ligaša Žirovnico. Prvak Gorenjske Bled se bo v četrt-finalnem srečanju pomeril z zmagovalcem področja Nova Gorica — Tolminom. Upajmo, da jim bo uspelo ponoviti lanski uspeh, ko so bili najboljši v SR Sloveniji. M. F. Namizni tenis za člane sindikata RADOVLJICA - V okviru športnih iger v občini se bo prihodnjo soboto začelo tudi tekmovanje za občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvenstvo bo v telovadnici osnovne šole v Lescah, igralci in igralke pa so razdeljeni v tri kakovostne starostne skupine. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri, prijave pa sprejema občinski svet Zveze sindikatov v Radovljici. V. M. Plavanje Zmaga kranjskih potapljačev Split - V počastitev jubilejev partije in Tita in praznika jugoslovanske vojne mornarice je bilo v Splitu 9. in 10. septembra tekmovanje v podvodnih dejavnostih za 10. pokal Jugoslavije. Nastopile so reprezentance Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Crne gore, Splita in ekipa VPO. 54 tekmovalcev iz 22 klubov je nastopilo v podvodnem lovu, trnkarjenju, plavanju s plavutmi in opravljanju raznih opravil pod vodo, kamor sodi tudi orientacija. Slovenska reprezentanca je v skupni uvrstitvi zmagala, v klubskem tekmovanju pa je bilo najboljše Društvo za podvodne dejavnosti iz Kranja, v kateri je nastopil tudi član reševalne ekipe civilne zaščite Brane Stare. Drugo je bilo Društvo za raziskovanje morja iz Ljubljane. Slovenci so torej dosegli popoln uspeh, ki je še vrednejši, saj so v Splitu nastopili tudi nekateri udeleženci evropskega prvenstva v podvodnih dejavnostih. To je rezultat dobrega dela Potapljaške zveze Slovenije in vzgoje mladih po klubih. Zanimiva potapljaška prireditev se obeta tudi na Gorenjskem. Društvo za raziskovanje bo pripravilo 30. septembra in 1. oktobra na Bledu mednarodno prvenstvo Bleda v podvodnih dejavnostih. To bo ena največjih slovenskih potapljaških prireditev. A. Boc Križe pa J. Ahačič. V Križah so veterani Tržiča premagali Besnico z 28:26. Na tekmi je bilo dosojenih kar 18 sedemmetrovk, in to 8 za ekipo Tržiča. Najboljša strelca sta bila Jakšič pri tržiških veteranih in Fabjan za Besnico. V Cerkljah pa je domači Krvavec premagal Duplje s 25:17. V II. kolu se bodo srečali: Sava : Žabnica (danes ob 18.30) in Gorenjski sejem : Duplje (danes ob 19.45). Jutri ob 17.30 bo na sporedu tekma Križe : Storžič, v nedeljo ob 10. uri pa Desnica : Krvavec in ob 11. uri Preddvor : Tržič (veterani). V skupini B občinske rokometne lige je edino visoko zmago zabeležila ekipa veteranov iz Dupelj, ki je premagala Zabnico. Nastopanje rokometašev Huj pa je še vedno negotovo. REZULTATI: Žabnica (veterani) : Duplje (veterani) 11:28, Jelovica (veterani) : Stadion 34:27, Veterani : Bazenarji 20:10, Gumar : Huje 10:0, ker igralcev Huj ni bilo. V prihodnjem kolu bodo igrali: Duplje : Veterani, Huje : Bazenarji : Gumar, Stadion : Veterani in Žabnica (veterani) : Jelovica (veterani). OBČINSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA Danes se začenja tekmovanje tudi v mladinski občinski rokometni ligi. Nastopalo bo le 6 ekip, in sicer: Sava, Jelovica, Storžič, Preddvor, Radovljica in Žabnica. Zaradi majhnega števila ekip bo tekmovanje dvokrožno. V prvem kolu bodo igrali: danes ob 17. uri Sava : Storžič in jutri ob 16. uri Preddvor : Žabnica in ob 17. uri Jeloica : Radovljica. Mladinci bodo odigrali 10. kolo v sredo, in sicer ob 17. uri Jelovica : Žabnica, ob 19. uri pa bosta tekmi Sava : Radovljica in Storžič : Preddvor. MLADINSKA ŽENSKA REPUBLIŠKA LIGA - center V 3. kolu mladinske ženske republiške lige — center so zmagale le Kranjčanke, ker igralk Ljubljane ni bilo na igrišče. Rokometašice Preddvora so zgubile srečanje v Kamniku z golom razlike. Tržičanke pa so doma pokleknile pred ekipo Kočevja. Rezultati: Kamnik : Preddvor 9:8, Tržič : Kočevje 5:14, Ljubljana . Kranj 0:10, Polje : 01impija3:25. V 4. kolu bodo igrale: Olimpija : Tržič (jutri ob 16.45), Alples : Kamnik (ob 17.45), Kočevje : Ljubljana (nedelja ob 10. uri) in Preddvor : Polje (nedelja ob 9.30). V mladinski moški republiški rokometni ligi so v 2. kolu gorenjske ekipe dosegle popoln uspeh. Tržičani so visoko premagali Prule. Zmagali pa so tudi mladinci Jelovice. Rezultati: Kamnik : Inles 18:17, Olimpija : Kranj 14:14, Slovan . Jelovica 18:19 in Tržič : Prule 12:3. Pari prihodnjega kola: Prule : Kamnik (jutri ob 17. uri), Inles : Olimpija (jutri ob 18. uri), Kranj : Slovan (jutri ob 19. uri) in Jelovica : Tržič v nedeljo ob 11. uri. II. ZVEZNA IN REPUBLIŠKA LIGA V II. zvezni rokometni ligi — sever se bosta jutri popoldne ob 16. uri na igrišču OŠ Železniki srečali ekipi Alplesa in Krke. Trener Alplesa Jože Rakovec pravi, da se njegova ekipa zaveda pomembnosti srečanja z ekipo Krke, ki je novinec v ligi, vendar računa, da bodo njegove igralke z borbeno igro in ob podpori gledalcev zmagale. V moški II. zvezni rokometni ligi pa bodo v nedeljo ob 10. dopoldne pri rukometaši h Jelovice gostovali igralci Inlesa. Igor Stupinšek, trener Jelovice, je pred tekmo dejal: »V Senju smo nesrečno zgubili točko. Nedeljsko srečanje z Inlesom bo doslej najtežje za nas. Ker je Inles v prejšnjem kolu doma izgubil, bo skušal v Škofji Loki nadoknaditi zamujeno.« Tržičani bodo po neodločeni igri v nedeljo v Črnomlju jutri ob 19. uri v Križah igrali s selekcijo Obale. Trener Štefan Jakšič je pred tekmo optimist in računa na obe točki. Tudi rokometašice Preddvora, ki so selekcije Gorenjske, igrajo v 4. kolu doma z ekipo Krke, ki je selekcija Dolenjske. Tekma bo v nedeljo ob 10. uri. Božo Crijevič, trener Preddvorčank, računa na težko tekmo, saj so igralke z Dolenjske borbene in kvalitetne. J. Kuhar 10 9 1 637:462 19 10 9 1 «08:413 19 10 7 3 599:447 17 10 5 5 406:480 15 9 4 5 477:466 13 10 3 7 348:495 13 9 2 7 329:431 10 10 0 10 347:602 10 Izidi: Gotik : Trhle veje 46:60 (14:32), Trhle veje : Gradbinec 66:53 ( 34:23), Partizan : Planika 57:49 (27:32), Vodovodni stolp : Iskra 74:47(40:18). Listvica: Trhle veje T"riglav B Vodovodni stolp Gradbinec Gotik Iskra Partizan Planika BEKSEL: ŠENČUR 75:70 V zaostali tekmi občinske lige A so se člani košarkarskega moštva Beksel morali potrduti, da so na domačem terenu premagali borbene košarkarje Šenčurja. Tekmovanje poteka po programu, saj samovoljnih odpovedi tekem ni. Izidi: Beksel : Šenčur 75:70 ( 40:37), Beksel : Gumar 79:55 ( 39:26), Šenčur : Krvavec 62:40 (34:25), Kokrica . Naklo 54:33 (30:14). Lestvica: Beksel 9 9 0 680:542 18 Sava A 9 8 1 671:594 17 Kokrica 10 6 4 566:506 16 Kranj 75 8 6 2 421:391 14 Šenčur 9 4 5 599:564 13 Krvavec 10 3 7 599:681 13 Naklo 10 1 9 560:169 11 Gumar 8 1 7 454:563 9 -črn Regijska košarkarska prvenstva KRANJ - Občinska reperezentanca Kranja A je tudi po enajstem kolu na čelu lestvice mladinskega regijskega košarkarskega tekmovanja. Odločitev o prvaku pa bo jutri, ko se bosta na stadionu Stanka Mlakarja srečala drugouvrščena vrsta Škofje Loke B in Kranj A. Prijetno presenečenje so pripravili Radovlji-čani, ki so na odličnem tretjem mestu, razočarali pa sta moštvi Jesenic in Škofje Loke A. Izidi: Škofja Loka AL okain vest : Kranj B-Šenčur 62.86 ( 29:52), Kranj B-Šenčur Kranj A-Triglav 68:86 (43:43), Radovljica : Škofja Loka B-Kladivar 79.94 (37:44), Škofja Loka A-Lokainvest : Škofja Loka B-Kladivar 72:94 (37:43), Tržič : Kranj A-Triglav 45:110 ( 20:50), Radovljica : Škofja Loka A-Lokainvest 20:0 bb. Lestvica: Kranj A 9 8 1 750:514 Škofja Loka B 9 7 2 773:661 Radovljica 9 5 2 681:694 Jesenice 8 8 4 521:550 Škofja Loka A (-1) 10 4 6 624:682 Kranj B 8 2 6 566:654 Tržič 8 1 7 489:733 16 14 10 8 7 4 2 MED KADETI RADOVLJICA Občinska reprezentanca Radovljice je še vedno brez poraza in ima največ možnosti, da osvoji gorenjsko kadetsko prvenstvo. Najres-nejši kandidat je moštvo Škofje Loke A. O prvaku pa bo odločalo zaostalo srečanje med temi ekipami. Izidi: Jesenice : Tržič 66:67 (27:35), Kranj C-Krvavec : Radovljica 50:104 (18:53), Škofja Loka B-Gorenja vas . Škofja Loka A- L okain ves t 64:93 ( 28:55), Kranj B-Sava : Kranj A-Triglav 56:106(26:40). Lestvica: Radovljica 8 8 0 519:312 16 Škofja Loka A 8 7 1 642:440 14 Kranj A 9 2 2 619:624 14 Škofja Loka B 9 5 4 737:662 10 Kranj C 9 3 8 528:680 6 Jesenice 9 2 7 541:611 4 Tržič 9 2 7 438:575 4 Kranj B(-l) 9 1 8 436:634 1 -čm Prvi poraz Jugoslavije OSTENDE, LIEG — V teh dveh belgijskih mestih, kjer domača košarka slavi 50-letnico, so se končale borbe v predtek-movanju za evropski košarkarski naslov. Dvanajsterica moštev Evrope je v obeh mesih pokazala dobro košarkarsko znanje. Za presenečenje v skupini A, v kateri je igrala tudi jugoslovanska vrsta, je poskrbelo moštvo ČSSR. Popolnoma je razočarala ekipa Španije, ki je bila vedno med najboljšimi šestimi evropskimi reprezentancami. Tudi naši izbranci v Ostendeju niso blesteli, saj so jih v zadnji tekmi pred -tekmovanja o ležerni igri premagali Ceho-slovaki. Tako so NikoDčevi izbranci v tej skupini zasedli drugo mesto. V skupini B presenetljivo dobro igra reprezentanca Italije, ki v vseh petih srečanjih ni zgubila. Na kolena je spravila tudi dobre košarkarje Sovjetske zveze in v zadnjem srečanju ie Bolgare ter tako so »azzuri« zasedli prvo mesto. Ze včeraj so se v Liegu začeli polflnalni boji. Jugoslavija se je pomerila z Italijani, Sovjeti pa s Cehi. Kdo bo novi evropski prvak, bo jasno jutri zvečer, -dh Komentiramo Nenačrtno 3 V teku je največja dirka amaterskih kolesarjev Tour de 1'Avenir, na katero so po šestih letih spet odšli tudi jugoslovanski kolesarji. V odpravi je kar iest Kranjčanov — trener, mehanik, zdravnik in trije tekmovalci. Zato smo se odločili, da že pred zaključkom dirke pogledamo v ozadje njihovega nastopa, ki ga financira organizacijski odbor dirke Po Jugoslaviji. Na letošnji dirki Po Jugoslaviji so namreč sodelovali tudi Francozi, in to pod pogojem, da se naši udeležijo njihovega Toura. Tu se je nekoliko zataknilo. Organizacijski odbor dirke Po Jugoslaviji je zagotovil le denar za sam nastop, skupnih priprav pa praktično ni bilo. Reprezentanca je bila izbrana šele en teden pred odhodom na dirko (!) in je bila že vnaprej obsojena na uvrstitve v začelju. Čudeža — tako lahko trdimo že pred koncem — ne bo. Nasprotno, prvo žrtev teh nemogočih pogojev že imamo. Bobovčan je bil naš najbolje uvrščeni tekmovalec, a se je verjetno precenil in odstopil. Ostali so previdnejši. Kadar pridejo v cilj s prvo skupino, ne sprintajo. Ne upajo trošiti moči, saj želijo speljati dirko do konca. Zakaj so torej ti mladi športniki privolili v boj s premočnimi nasprotniki? Verjetno zato, ker so mladi, ker želijo nastopiti na mednarodni dirki in se kaj naučiti. Da bi morda tedaj, ko bo jugoslovanska kolesarska zveza imela toiko denarja, da jih bo poslala na svetovno prvenstvo (s predhodnimi pripravami) imeli več uspeha. Danes žal zmagujejo tisti, i so jih naši pred letom ali dvema, ko so bili še mladinci, premagovali. In jih bodo lahko še, če bomo le denar, namenjen športnikom, dali res njim! Povrnimo se k našim fantom v Franciji. Kranjčani dirkajo pod svojimi sposobnostmi. Doma so vajeni, da oni vodijo dirko, tu pa so za to prešibki, deloma pa jih je strah tveganja. In ker nimajo izostrenega smisla za »pravi trenutek«, ko je treba držati stik s skupino, ki bo ušla, ostanejo zadaj s tistimi, ki zavirajo in ščitijo prednost vodečih. Bobovčan je na primer pri tem imel prednost pred Kranjčani in zato je tudi bil naš najboljši. Razveseljivo pa je, da se tudi ostali hitro uče, kajti rezultati so vsak dan boljši. Kljub temu pa bo pomenila lep uspeh že vsaka uvrstitev pod tridesetim mestom. H. Jelovčan Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine so na svoji seji 29. junija letos sprejeli tudi odlok o ureditvi prometa v delu mesta Škofja Loka. Škof-jeločani so se s tem odločili za popolno ukinitev vsega prometa z motornimi in drugimi vozili na Mestnem in Cankarjevem trgu ter Blaževi in Klobovsovi ulici. Zapora seveda ne velja za vozila, ki so namenjena za posebne naloge (reševalna, gasilska . . .), dostava blaga trgovinam in stanovalcem na tem področju pa je dovoljena od 6. do 10. ure ter od 15. do 17. ure. S takšnim ukrepom so v Škofji Loki skušali v kar največji meri ugoditi turistič lim delavcem, ki so menili, da bc le, če bo poskrbljeno za lepo in či to okolje in mir, mogoče privabit v mesto ob sotočju selške in »o-Ijanske Sore še več gost /, obenem pa poskrbeti tudi a večjo prometno varnost. Od) >k je začel veljati 15. julija. Kako o ga sprejeli Ločani, predvsem ti ;, ki tu živijo in delajo, ka > vozniki...? Viorel Cinku, upravnik restavracije Krona, doma iz Škofje Loke: »V mestu pod Lubnikom živim sedem let. 2e takoj ob prihodu sem ugotovil, da Škofjo Loko tarejo mnoge prometne težave. Vedeti je treba, da je prometa veliko, tudi zaradi številnih turistov, da pa .prometne žile' in križišča ne ustrezajo tolikšnemu navalu. Ta vprašanja se rešujejo mnogo prepočasi. Moram reči, da smo pred leti z veseljem sprejeli odlok o prepovedi prometa za motorna vozila na škofjeloškem Mestnem trgu v nočnih urah. Nihče se ni pritoževal. Še posebno pa so bili zadovoljni naši gostje, ki 80 imeli ponoči mir. Zdaj je drugače. Pri nas se oglaša vedno manj gostov. Niso zadovoljni, ker ne morejo tu parkirati vozil, ker morajo nositi prtljago . .. Mnogi se raje napotijo drugam. Tudi z dostavo nastajajo težave. Po meso in druga živila moramo večkrat sami do hotela. Zato že resno razmišljamo, ali se nam splača adaptacija restavracije, če bo obisk upadal. Delna rešitev bi bile morda nalepke na vozilih naših gostov.« Jože Homan, šofer, doma iz Kranja: »Odločitev Škofjeločanov, da končno najdejo najboljšo rešitev za ureditev prometa v tisočletnem mestu, je vsekakor treba pozdraviti. Kot šofer dobro poznam razmere tu in tudi drugje. Vem, da so že zdavnaj zaprti za promet nekateri predeli v Ljubljani, Celju, Mariboru in drugod. Prometne razmere na škofjeloškem Mestnem trgu so bile prej obupne. Središče starega dela Škofje Loke je bilo popolnoma zatrpano s številnimi vozili, tudi tovornjaki, ki so sem dnevno dovažali tudi po več ton r nega blaga. Pešci so bili sta. /postavljeni raznim nevarno.- turisti pa spričo hrupa, il ega zraka in »pločevinastih SI tel' Res pa je vprašanje, če so bile stvari dobro pripravljene' Najbrž ne! Treba je vedeti, di mnogo trgovin, predvsem ži eznina, zdaj ne -pada na to r. uiročje, da bi Lilo potrebno urediti manjše privlačne trg >vinice, gostinske lokale, ,vrtove njimi, obenem pa mesta ne • >lirati, ampak ga ljudem še bol približati. Kot šofer se sevech točno držim določil odloka.« Janez Dolinar, poslovodja trgovine »Merkur« na Mestnem trgu doma iz Gorenje vasi: »S prepovedjo prometa za vsa vozila na Mestnem trgu smo izredno prizadeti. Promet se nam je že zdaj zmanjšal domala za polovico. Mislim, da je bil odlok sprejet prehitro saj bi se bilo potrebno prej še marsikaj domeniti. Svoja mnenja in predloge smo sicer posredovali, vendar v odloku niso upoštevani. Gre predvsem za dovoz blaga in njegov odvoz. Tu nastajajo velike težave. Ljudje si pomagajo na različne načine. Nekateri zaradi prekrška plačujejo kazni, najmanjša je 100 din, drugi blago znosijo, ali celo zvozijo s samokolnico, do najbližjih parkirišč. Mimogrede povedano, tudi parkirišča v okolici so premajhna. Vse trgovske organizacije, ki poslujejo tu, so se na odlok pritožile. Predlagamo, naj se tu postavijo parkirne ure in naj se od 6. do 19. ure dovoli parkiranje za 10 do 15 minut. S tem bi bili problemi v glavnem rešeni. Sicer pa v kratkem tu ne bomo imeli več kaj početi!« J. Govekar Križi in težave z odstranjevanjem odpadkov v nekaterih novih stanovanjskih blokih na Planini POVOZIL JE PSA Blejska Dobrava — Sodjeva Lucija piše: »Minulo soboto so se dobravske krave vrnile s planine Klek na Poljane, z mojim bratom, ki je dva meseca preživel v planini pa tudi naš pes Niko. Po večurni hoji je bil pes izmučen in legei je kraj ceste. Nihče ni bil'pozoren na avto, ki se je bližal. Šele tedaj, ko je pes v loku odletel na travo, avto pa s pospešenim plinom odpeljal, smo se zavedli, kaj se je zgodilo. Brat je skočil na moped in dohitel avto, ki pa še vedno ni ustavil. Presenečen je spoznal mojega sovaščana. Izgledalo je, da je psa nalašč povozil. Vendar pa tudi, če je bila nesreča, ne razumemo, zakaj je pobegnil. Nismo malomeščani, ki bi svojega psa postavljali v oltar, nasprotno, doma imamo kmetijo in vedno dosti dela. Toda poznamo nekaj, kar se imenuje odnos do živali, tisti pravilni odnos, ki se prenese tudi na ljudi. Ali bo prihodnjič storil prav tako tudi s človekom? Nevestni voznik nima kulture ne srca ... Pes je preživel, a ima zlomljen rep. Po ovinkih, prek drugih ljudi nam je voznik dal vedeti, da, če je pes crknil, nam kupi novega . ..« Ko bi meni tak surovež povozil psa na takšen način, bi ga brez ovinkov prijavil, če pa bi mi prišel v pest, mu ne bi le navil ušes in mu stresel butice, v kateri ima bore malo; da o srcu sploh ne govorimo ... Če metla odpoveduje .. Če je morda koga razjedala zavist, ko si je v novem kranjskem naselju na Planini ogledoval na stopniščih novih blokov sodoben sistem za »goltanje« gospodinjskih odpadkov, naj bo potolažen: sistem je namreč odpovedal. To so seveda prvi spoznali uporabniki — stanovalci, prav tako pa z njimi delijo mnenje tudi strokovnjaki. Dobra zamisel, dobra tehnika, pa na žalost vse le na pol izvedeno: posledice tega polovičnega pa ogrožajo zdravje stanovalcev. V večini novih blokov na Planini je namreč ob stopnišču vgrajen poseben jašek za gospodinjske odpadke. Vsako gospodinjstvo ima svojo plastično posodo, ki se potisne v odprtino jaška, zapre vratica, obrne vrtljiv gumb in že smeti zletijo skozi nadstropja v zbiralnik v kleti: nato se gumb znova zavrti nazaj, iz odprtine vzame posodo in delo je opravljeno. Tako si je ta sistem zamislil mariborski proizvajalec. Brez dvoma sodobno, higienično, enostavno, vsakomur razumljivo. Higienska polomija pa se je začela tedaj, ko je investitor izračunal, da bi bila dvigala in pa mini kontei-nerji, ki naj bi bili sicer logični zaključek tega odpadnega sistema v kleti, tako dragi, da bi občutno vplivali na ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Ker pa se cena stanovanj ni smela dvigniti, se je ta investicija v kleti črtala. Posledice te nesklenjene odpadne verige pa,sedaj smrdijo in bodejo v oči ne le stanovalce v Ulici Gorenjskega odreda, pač pa tudi drugje. »Mi komunalci,« pravi Emil Prešern, tehnični vodja tozd Komunale pri KOGP Kranj, »smo bili postavljeni pred dejstvo, poprej nas ni nihče povprašal, ali se bo kljub temu, da se je spremenil način zbiranja smeti iz stanovanj, dalo odvažati smeti.« Komunalci .se morajo znajti kot vedo in znajo. Ker v majhnem prostoru, kjer se jašek za odpadke končuje, ni prostora za smetnjake, so jih seveda morali kot ogrlico postaviti ob vhode. Praznenje jaška, v katerem se zagozdijo smeti, tudi ni prijetno delo. Smeti v jašku tudi zastajajo, se v njem razkrajajo in obupno smrdijo. Le redkim blokom uspeva ob takšnem sistemu vzdrževati čistočo. Večina se raje odloča za klasične smetnjake, to pa pomeni, da je treba odpadke odlagati tudi klasično — po stopnicah dol do smetnjaka. Za starejše stanovalce tak način seveda ni niti malo udoben. »Sedanje težave z odpadki res niso majhne,« meni Tone Roblek iz Domplana. »Zaenkrat se ne da drugače urediti, kot da se jaški zapro in da stanovalci nosijo odpadke v smetnjake pred bloki. V nadaljnji gradnji stanovanj na Planini, zazidalni načrt je javno razgrnjen že od aprila, tak sistem odlaganja odpadkov v jaške ni predviden.« Poskus, da bi v novih blokih uredili na sodoben način odlaganje odpadkov, se na žalost ni posrečil, vendar pa ne toliko — kot so poudarili na posvetu, ki ga je sklical Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko — zaradi neznanja in nespretnosti posameznih stanovalcev; zamisel, lepa in funkcionalna, je ostala le na pol izvedena. Upanja, da bi kaj kmalu lahko v stanovanjskih blokih na Planini dokončali v kletnih zbiralnicah vse tisto, za kar je zmanjkalo denarjn, pa za sedaj ni veliko. Vsekakor pa ima Zavod za socialno medicino v Kranju prav, če zahteva, da se sedanje stanje, kakršno je, takoj popravi: niti ni v skladu z nobenimi higienskimi normami, če so v neposredni bližini bivalnih prostorov odpadki in smrad, da o kulturi stanovanjskega okolja niti ne govorimo. Zato so se na posvetu zbrani predstavniki komunalnih in sanitarnih služb, predsedniki hišnih Odprtina v jašek: sijajna, sodobna naprava, a za sedaj stanovalcem povzroča le sitnosti, nadlego, smrad, slabo voljo. Stanovalci v ulici Gorenjskega odreda so se raje odločili za klasične smetnjake. Resda niso ravno v okras takole postavljeni pred vhod, vendar pa je le bolje kot smrad iz jaška in gomila odpadkov v kleti. Tečaji na DU Radovljica Radovljica — V zimskem semestru izobraževalnega leta 1977/78 bodo na delavski univerzi v Radovljici organizirali več novih strojepisnih, jezikovnih in šiviljsko-krojnih tečajev. Začetni in nadaljevalni šti-rimesečni strojepisni tečaji (100 ur) bodo dvakrat na teden popoldan in zvečer v Radovljici. Organizirali bodo tudi 80-urne jezikovne tečaje (po tako imenovani direktni metodi) za nemščino (L, II. in III. stopnja), /n nneleščino (I. in II. stopnja) in za italijanščino ter francoščino (I. stopnja). Če bo dovolj slušateljev, bodo tečaje razen v Radovljici organizirali tudi v drugih krajih in tudi v delovnih kolektivih. Samo na Bledu pa bo jeseni tečaj šivanja in krojenja, ki bo trajal 75 ur oziroma največ tri mesece. Šolnina za strojepisne tečaje znaša 1500 dinarjev, za jezikovne 1200 in za šiviljsko-krojne 750 dinarjev. JR svetov, urbanisti in drugi dogovorili, da je treba jaške v stanovanjskih blokih, kjer so zamašeni in jih ni mogoče čistiti, ter tiste, kjer se ne da v redu poskrbeti za odvoz odpadkov, takoj prenehati uporabljati. Obenem pa so sedanje težave z odpadki v blokih na Planini tudi dobra šola za naprej: izdelati je treba enoten sistem z enotno tehnologijo odvoza smeti za mesto Kranj oziroma za posamezne mestne predele. Potrebno pa bi bilo vsekakor tudi poostriti kriterij republiškega sanitarnega inšpektorata in seveda tudi občinskih sanitarnih inšpekcij pri soglasjih za uporabo objekta. L. M. TE DNI PO SVETU GOSPODARSKE TE2AVE AVSTRIJE Vse doslej je Avstrija uspešno kljubovala zahodnoevropskim gospodarskim težavam, sedaj pa išče najprimernejši izhod iz krize. Vlada Kretskega je sklenila, da obdrži dosedanjo gospodarsko smer polne zaposlitve in stabilnega šilinga. Vlada meni, da je bolje imeti dolgove kot pa na primer 100.000 nezaposlenih, oklenila je, da s spremembo in izpolnitvijo zakona o davku nekoliko globlje poseže v žepe delodajalcev, kar je povzročilo negodovanje predvsem med opozicijo. TRGOVINA Z OROŽJEM CVETE Poleg ZDA, ki so največja dobaviteljica orožja na Bližnjem vzhodu, se med prodajalce očitno silijo Se nekatere zahodne države, predvsem Velika Britanija in Francija. Londonski »Financial Times« piSe v eni zadnjih številk, da bodo britanski protitankovski projektil »swingwire« v kratkem dobavili »neki« arabski državi. Pariški listi pa vedo povedati, da bodo Saudska Arabija, Kuvajt, Kater in Združeni arabski emirati v kratkem vplačali 6 milijard frankov za naročila v Franciji. ZASEGLI SOVJETSKI LADJI Dve sovjetski ladji sta morali ostati v kanadskem pristanišču Victoria, ker so ju zalotili pri ribarjenju v območju, kjer ima Kanada izključne pravice do ribolova. ZAŠČITA RENA Francoski ministrski svet je sprejel osnutek zakona, ki bo omogočil uveljavitev mednarodne konvencije o zaščiti Rena pred onesnaževanjem s klorovimi spojinami. Razen Francije so pripisali konvencijo tudi Luksemburg, Nizozemska, ZRN in Švica. MENGELE ŽIVI V PARAGVAJU? Ameriška revija »Time« piše, da nekdanji nacistični zdravnik Joseph Mengele živi v Paragvaju. Pri tem se sklicuje na trditve znanega »lovca na naciste« Simona VViesenthala. Mengele, ki so ga v nacističnem taborišču Auschvvitzu imenovali »angel smrti«, slovi po zloglasnih genetskih poskusih, ki jih je izvajal z jetniki v nemških taboriščih med drugo svetovno vojno. V EGIPTU NAŠLI URAN Egiptovska komisija za atomsko energijo je potrdila, da so odkrili nahajališča urana v vzhodni in zahodni puščavi, na Sinajskem polotoku in na obali Rdečega morja. SVETOVNA KONFERENCA O ENERGETIKI V Istanbulu se je ta teden začela deseta konferenca o energetiki, posvečena razpoložljivosti in smotrnemu izrabljanju energetskih virov na svetu. Konferenci prisostvuje okoli 4000 delegatov iz 77 držav. Jugoslavija sodeluje z referatom o jugoslovanskih izkušnjah pri izrabljanu nizkokaloričnega premoga in o potrebah in oskrbi z energijo v prihodnosti s posebnim pogledom na položaj v državah v razvoju. AKCIJA »DOSLEDNIH PROTIFAŠISTOV« Anonimna skupina, ki se imenuje »dosledni protifašisti«, je sporočila agenciji France Presse, da je njen »komandos« ukradel kopijo angleškega filma Svastika, ki govori o Hitlerjevem vzponu in da filmske kolute lahko najdejo na pariškem pokopališču Pere-Lachaise. Res so jih našli pri spomeniku taboriščnikom in žrtvam nacističnega terorja. »Dosledni protifašisti« izjavljajo, da kljukasti križ ni davna zgodovina, temveč zgodovina, ki še traja, zato so se sklenili boriti proti zlu, ki se znova oglaša. ŠPANŠČINA NA JAMAJKI Poleg angleščine bodo na Jamajki uvedli kot uradni jezik tudi španščino. To bodo izvedli s pomočjo mehiških strokovnjakov, ki so že pripravili program za uvedbo španščine v srednje šole. PRVO JAPONSKO BOJNO LETALO Japonska agencija za obrambo je dobila lovec-bombnik F—1, prvo bojno letalo, ki so ga po drugi svetovni vojni izdelali na Japonskem. Letalo je oboroženo z raketami zrak-zrak, lahko pa nosi tudi več kot 6 ton bomb. V japonski agenciji za obrambo pravijo, da bodo do marca 1982 imeli skupaj 73 letal tega tipa. ZAPOZNELE SKRIVN08TI Nedeljska številka ameriškega časopisa »Ladies Home Journal« prinaša izjavo žene Leeja Oswalda, obdolžene-ga, da je streljal na ameriškega predsednika J. F. Kennedvja. Marina ()»-wald pravi, da je njen mož sedem mesecev pred napadom na Kennedvja pripravljal tudi umor Richarda Nixo-na, vendar ga je od te namere odvrnila. EKSPLOZIJA NA KITAJSKEM Agencija Hsinhua poroča, da je Kitajska uspešno opravila nov atomski poskus. Sporočilo pravi, da gre »za novo zmago delavcev, poveljnikov kitajske osvobodilne vojske, znanstvenikov, tehnikov, in revolucionarnega kadra«. Kot poročajo, izvajajo te poskuse izključno v obrambne namene.