8 Znanost raz krivd kZ mednarodne £ aktivnosti univerz v l 0 pogojih naraščajoče tekmovalnosti Regulative svobodnega trženja WTO-GATS POVZETEK Članek obravnava konceptualno razumevanje izrazov gluha!izučijo in internacionalizacija ter ftjutto uporabo r kontekstu t 'isoke ga šolstva. Avtorica v rej zvezi obravnava Bolonjsko deklaracijo in predpostavlja, da bo bolonjski proces bolj kot kooperativno internacionalizacijo pospešil kompetitivno iniernacioti a I i za c ijo In posledično kom e reta I izacijo visokega šolstvo. S lent bo o g rože t ta ideja evropske tradicionalne univerze in Evropi preti nevarnost, da bo izgubila eno svojih prednosti. V posebnem poglavju analizira regulative svobodnega trženja WTO-GATS, ki net področju izobraževanja vključujejo pet kategorij: osnovnošolsko, srednješolsko in visokih šolsko izobraževanje, Izobraževanj e odraslih ter druge izobraževalne storitve. Sledi razmislek G možnostih prostega visokošolskega trga v Sloveniji in o tem, ali bodo tradicionalne univerze preživele sedanje pritiske globalne kompetitivne naravnanosti. Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, univerza, bolonjski proces, WTO-GATS. prosti Izobraževalni trg V (čeprav stil danes globalizacija in internacionalizacija med ključnimi problemi mednarodne dejavnosti v visokem šolstvu, uporaba obeh strokovnih izrazov na tem podroijn še vedno ni usklajena. Tako internacionalizacija kot globalizacija se uporabljata v analizah naraščajočih mednarodnih dejavnosti visokega šolstva, kot so na primer trans nacionalno izobraževanje, izmenjava informacij in komunikacijskih tehnologij, virtualne univerze, zagotavljanje kakovosti na mednarodni ravni, regionalna in medregionalna sodelovanja, nastajanje nove izobraževalne ponudbe, problem enakosti in dostopnosti itd. Kljub temu pa je med izrazoma globalizacija in internacionalizacija pomembna razlika. Oba izraza je potrebno razumeti glede na koncept, če želimo pravilno doumeti raznolike in kompleksne probleme, s katerimi se sooča visoko Šolstvo po vsem svetu. Kakšna je torej razlika med glubalizacijo in internacionalizacijo na področju visokega Šolstva? GLOBALIZACIJA NA PODROČJU VISOKEGA ŠOLSTVA Izraz globalizacija postaja vse bolj kočljiv in protisloven pojem. Uporabljajo ga tako 9 Znanost raz krivd strokovnjaki kot politiki najrazličnejših prepričanj. Nanj lahko gledamo iz različnih perspektiv, na primer perspektive globalne kulture, globalnega kapitalizma, politične ali ekonomske perspektive. Perspektiva globalne kulture se ukvarja predvsem z dialektičnim spreminjanjem individualne in nacionalne identitete znotraj porajajoče se globalne (običajno zahodne) kulture, odtod razmerje med globalnim in lokalnim oziroma tako imenovana globalno-lokalna zveza. Iz politične perspektive naj bi procesi glob ali zacije sčasoma spremenili nacionalne drŽave v enote brez vpliva in moči, njihova vloga pa bo nekega dne popolnoma nepomembna (Wende, 2001). Perspektiva globalnega kapitalizma pojasnjuje tako razvoj transnational nih korporacij kakor tudi nastanek transnacionalnega kapitalističnega razreda, ki prevzema vlogo globalnega vladajočega razreda. Predstavniki omenjenega razreda razglašajo, da je nadaljnji razvoj ekonomske global i racije neizogiben in ne dopušča nobene druge poti (Welch, 2002). Iz te perspektive je globalizacija predstavljena kot nekaj skoraj dokončnega in neizogibnega, kar izključuje možnost človeškega delovanja. V tem smislu je globalizacija bolj nekakšna zunanja sila narave, na katero človek nima dosti vpliva (Brown. 1999). Globalizacija v širšem pomenu besede pomeni vse večje težnje po transnacionalni vključenosti (Altbach. 2002). To vključuje množično visoko šolstvo, nekakšen globalen trg za Študente, za visokošolske učitelje in najvišje izobražene kadre ter globalni dostop do novih, spletno zasnovanih tehnologij, Welch med dejavnike globalizacije uvršča trženje z mednarodnimi programi in dejavnostmi - pred- vsem kot dokaz za tako imenovani akademski kapitalizem z vpeljavo potrošniške in tržne naravnanosti (Welch, 2002). V kontekstu globalizacije si univerze prizadevajo doseči uspeh rta globalni ravni. Da bi ta cilj dosegle, morajo ponovno pretehtati vprašanja, ki se nanašajo na akademsko delovno silo (več pogodbenih zaposlitev, zaposlitev za določen čas in druge kratkoročne rešitve), na zmanjšanje akademskih prejemkov (plačil, honorarjev), krčenje javnih sredstev za (temeljne) raziskave, komerci rili zacij o izobraževanja in znanja ter krepitev akademskega dela (Welch, 2002). Vse več je partnerskih poslovnih navez z zabaviščno in tehiiološko-komimikacijsko industrijo, kar še posebej velja za angleško govoreči svet - vse to v bitki za povečanje deleža na mednarodnem tržišču. Stanje je zaskrblju joče, načeti sta (ako individualna kot univerzitetna avtonomija, pa tudi obseg in kakovost programov (ali produktov, kot se sedaj pogosto imenujejo), ki iz tega izhajajo. Welch opozarja, da hi bilo nadaljnje stopnjevanje akademskega dela - kar je izgleda posledica tega procesa, ki še dalje zmanjšuje zmožnost za individualno in kolektivno kritiko ter širšo kritiko sistema - zaskrbljujoče za vse tiste, kijih skrbi prihodnost univerze (Welch, 2002), Kot poudarja Altbach. je sedanji trend V glo-balizaciji visokega Šolstva sprožanje številnih neenakosti. V svetu, ki se deli na mestne centre in periferijo, postajajo mestna središča vse Med izrazoma globalizacija in internacionalizacija obstaja pomembna razlika, Ali lahko že govorimo o akademskem kapitalizmu? Toda globalizacija ni naraven proces: je rezultat procesa, ki vključuje resnične akterje - ekonomske in politične - s svojimi realnimi interesi ("Robertson. Bon al. Dale, 2002). Razprava, ki vključuje razumevanje globalizacije kot širjenje globalnega kapitalizma, še najbolj prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih reform v visokem Šolstvu, ki so povezane s privatizacijo, deregulacijo, fleksibilnostjo, diferenciacijo in še posebej internacionalizacijo univerze. 10 Znanost raz krivd Pri globalizaciji visokega šolstva se poudarja tudi pomembnost internacionalizacije institucij. Po Altbaehu (2001) bodo mednarodne iniciative, na primer nastajanje ve I i kili poslovnih korpo-racij, še nadalje vplivale na globalni akademski razvoj. Manj pa je jasno, v kakšno smer bodo krenile tovrstne spremembe in v kolikšni meri bo to v prid javni blaginji na globalnem trgu visokega šolstva. močnejša in vse dominantnejša, obrobje pa vse bolj marginalizirano. Norme, vrednote, jezik, znanstvene inovacije in vsi drugi produkti znanja, ki se kopičijo v deželah v središčih dogajanja, izrinejo druge nove ideje in nove prakse. Tradicionalna akademska središča postajajo vse močnejša in vse dominantnejša, še posebej velja to za angleško govoreče dežele. Zato se tako visokošolski sistemi kakor tudi posamezne univerze vse težje neodvisno razvijajo na vedno bolj kompetitivno naravnanem in hitro premikajočem se globalnem visokošolskem prizorišču (Allbaeh, 2001). Bistvo povezave med visokim Šolstvom in globalizacijo je v sedanjem zgodovinskem trenutku odnos med globalno usmerjeno politično ekonomijo in nacionalno državo. Številni politiki razglašajo, da globalizacija spodbuja kakovost in inovalivne pristope v delovanju visokošolskih institucij. Zagovarjajo prodor tržišča na področje visokega Šolstva, ker menijo, da tržna naravnanost spodbuja raznolikost programov, kar avtomatično izboljša njihovo usklajenost s trgom dela. Zaradi kom pet i ti v ne naravnanosti pa se izboljšuje tudi kakovost ponujenih programov. Na področju visokega šolstva so najpomembnejši pokazatelji internacionalizma pristna vzajemnost in medsebojni kulturni odnosi v okviru mednarodnih dejavnosti univerze, ki se vpeljujejo tako s pomočjo tujih kot tudi lokalnih Študentov ter drugih nekomercialnih dejavnosti (Welch, 2002). V tej zvezi je zanimiva definicija Knighta, ki internacionalizacijo opredeljuje kot proces integracije mednarodne in medkulturne dimenzije v poučevanju, raziskovanju in ostalih izobraževalnih storitvah posamezne visokošolske institucije (Knight, 2003). Na srečanju vodstev evropskih univerz so globalizacijo označili kol zunanji makro-social-no-ekonomski proces, na katerega na ravni institucije ne moremo vplivati, internacionalizacijo pa kot notranji odgovor, ki izhaja iz politične usmeritve. Internacionalizacijo torej lahko oblikujemo na ravni visokošolske institucije in nanjo tudi vplivamo (Wende, 2001). INTERNACIONALIZACIJA VISOKEGA ŠOLSTVA Internacionalizacija se nanaša bolj na proces naraščajočega sodelovanja med državami in dejavnostmi, ki sc širijo preko meja, ter odraža ureditev v svetu, v katerem nacionalne države se vedno igrajo osrednjo vlogo (Scott, 1998). Weich opozarja, daje ključni element v mednarodno obarvanem sistemu vrednot doseganje cilja mednarodne moralno-politične ureditve, ki je osnovana na spoštovanju razlik, socialni pravičnosti in medsebojnem spoštovanju tako znotraj posameznih narodov kot med njimi samimi, medtem ko je nadvlada močnih nad šibkimi (to se pravi politično in ekonomsko močnih narodov nad manj razvitimi) nesprejemljiva (Welch, 2002). Po Altbaehu se internacionalizacija visokega Šolstva nanaša predvsem na posebne politike in iniciative posameznih dežel in visokošolskih ustanov ali pa visokošolskih sistemov, ki se ukvarjajo z globalnimi trendi (Allbaeh, 2002). Kot primer internacionalizacije navaja visokošolske politike, ki sc nanašajo na novačenje tujih študentov, sodelovanje z visokošolskimi ustanovami ali visokošolskimi sistemi v drugih deželah ter ustanavljanje podružničnih kampusov na tujem. Ilustrativni primer internacionalizacije univerze je Dearingova izjava, da bo eden pomembnih pokazateljev uspešnosti univerz 21. stoletja prav internacionalni profil institucij, njihova mednarodna dimenzija. Toda pomembno jc, da univerze razmislijo, kakšne vrste internacionalizacija bo to in kakšno ceno 4 Znanost raz krivd bodo morale plačati zanjo (Dearnig v Welch, 2002). Ti dve vprašanji na eni strani trčita oh ideal uni verze 20. stoletja - mednarodno sodelovanje, ki ga je narekoval tedanji svetovni red s podpiranjem miru in socialne pravičnosti, na drugi strani pa se soočata z naraščajočo integracijo univerze (in drugih institucij v javnem sektorju) V svet ne regulirane globalne poslovnosti, katere Življenjska filozofija je »vedno zmagati«, in ki je zelo odklonilna do kakršnihkoli omejitev na prostem trgu. Wit dokazuje, daje bilo na področju visokega šolstva že od nekdaj tako ali drugače prisotno mednarodno sodelovanje, ki sega daleč nazaj, vse do nastanka prvih univerz v srednjem veku. Vendar pa internacionalizacija nikoli ni bila eden primarnih ciljev akademskega sveta (Wit, 2002). Motivi in želje po internacionalizaciji so se v preteklosti spreminjale. V Evropi je internacionalizacija postala pomembna ob rojstvu Evropske skupnosti. Tedaj seje namreč pojavila potreba po oblikovanju visokošolskega sistema, ki ne spodbuja le mobilnosti med državami in študenti ter gradi občutek pripadnosti Evropi, temveč spodbuja tudi težnjo po tekmovanju po vsem svetu, EVROPSKI ODZIV NA GLOBAL1ZACIJO: BOLONJSKA DEKLARACIJA S pojavom globalnega visokošolskega trga v drugi polovici devetdesetih let dvajsetega stoletja in obenem z naraščajočo mednarodno kompetitivno naravnanostjo se pojavlja tudi potreba po utrjevanju položaja evropskega visokega Šolstva. Tako imenovano evropei-zocijo so v veliki meri narekovali ekonomski imperativi v kontekstu global izaeije. To je tudi razlog, da je spreminjajoči se evropski trg dela postal glavna gonilna sila v evropeizaciji visokega šolstva. Evropski ministri s področja izobraževanja so se zavezali, da bodo povečali mobilnost, ki vključuje izmenjavo študentov, visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in di- plomantov, ter lako povečali mednarodno privlačnost svojih visokošolskih sistemov. Razvijali naj bi tudi skupne diplome in usklajene izobraževalne programe. Evropska skupnost se je zavzela za internacionalizacijo s podpisom Bolonjske deklaracije. Prevladovanje javno financiranih visokošolskih institucij po vsej Evropi, centraliziranih politik v nekaterih evropskih državah ter nadziranje vpisa študentov - vse to je tekmovanje med visokošolskimi institucijami zmanjšalo na minimum. Vendar se zadeve spreminjajo, kajti evropski akterji tega področja iščejo možnosti za spodbujanje konkurenčnosti, na primer s tem, da uvajajo diplomo prve stopnje (po treh letih študija), kar študentom omogoča večjo prožnost in več izbire tako doma kot na tujem. Bolonj-ska deklaracija (1999) je sprožila presenetljiv dinamičen proces približevanja na evropskem visokošolskem področju. Deklaracija napoveduje vzpostavitev Evropskega visokošolskega prostora do leta 2010, in sicer z uvajanjem sistema diplom (izhajajoč iz dveh ciklov), s postavitvijo sistemov kreditnih točk in zagotavljanja kakovosti ter tudi z odstranjevanjem ovir pri omejevanju mobilnosti. Evropska komisija spodbuja »evropske dimenzije visokega šolstva« s pomočjo sredstev, zbranih iz programov in projektov za mobilnost in sodelovanje. kot so ERASML1S, SOCRATES, LEONARDO, TEMPUS in drugi, Evropske akcije na področju visokega šolstva so se v zadnjem desetletju razširile s prepletanjem visokošolskih politik različnih držav in s preseganjem geografskih meja. Povečana mednarodna konkurenčnost je vlade posameznih držav dobesedno prisilila, da so povečale sodelovanje z namenom, da bi dosegle večjo povezanost med visokošolskimi sistemi. Želje po internacionalizaciji so se v visokem šolstvu pogosto spreminjale. Kakšno evrope-izacijo visokega šolstva si želimo1 Liberalno ali nadzorujoča1 12 Znanost raz krivd Evropa na področju visokega šolstva išče lastno pot med Scilo in Karih do. n Evropa pa pri tem predstavlja raven skupnega sodelovanja. Večja potreba in pripravljenost za sodelovanje sta doprinesli k premagovanju različnih bojazni, ki so se porajale zaradi itrahU pred morebitno okrnjeno samostojnostjo. Odpor do usklajevanj in Standardizacije pa, kot kaže, še vedno ostaja. Znotraj bolonjskega procesa so redki tisti, ki zagovarjajo visokošolski sistem na evropski ravni tako, da bi ga nadzorovala drŽava, prav tako pa so redki tisti, ki podpirajo popolnoma liberaliziran in dereguliran visokošolski sistem. Številni se bojijo - predvsem v državah, kjer stroga državna regulacija pomeni zagotavljanje univerzalnosti diplom in programov - obširnega prenosa kom pete ne na naddržavno raven kol posledico neke anonimne, distančne birokracije, Želijo si le minimalne politične usklajenosti glede bistvenih vprašanj, pri tem pa naj vpliv posamezne države ostane nedotaknjen. Drugi pa se zavzemajo za I i bcrahlejša stališča, kjer so zakoličeni le bistveni elementi sistema, ki zagotavljajo socialne pravice študentov in skupnosti, dopuščajo pa večjo avtonomijo visokošolskih institucij in zagolavljajo razvoj raznolikega visokega šolstva. Toda evropeizacija visokega šol siva je na pohodu, tempo narašča in ponudba na državni ravni ni več ekskluzivna notranja zadeva. Trenutno smo sredi bolonjskcga procesa - morda si s tem lahko razložimo rahla oklevanja v procesu, s katerimi se danes soočamo -. znotraj katerega moramo vzpostaviti ravnotežje med združuj oči mi ambicijami bolonjskega procesa in željo po raznolikosti in avtonomnosti. Odnos med evropskim približevanjem in globa 1 i zacijo v visokem šolstvu je a m bivalen ten: na eni strani je ambicija bolonjskega proee-sa, ki želi utrditi konkurenčnost evropskega visokega šolstva na globalnem tržišču in s tem konkurirati pri izvažanju visokošolskega študija zelo aktivnim anglo-saksonskim deže- lam. Na drugi strani pa je poudarek na javnem visokošolskem študiju, kar je v nasprotju s konkurenčnostjo na globalnem tržišču; toliko bolj, ker se je EU zavezala visokošolskemu študiju v Svetovni trgovinski organizaciji oziroma splošnemu sporazumu o trženju storitev (v nadaljevanju WTO-GATS), Zelo težko bo pridobiti koherenten, smiseln in sprejemljiv evropski odgovor na pogajanja WTO-GATS, ki bo upošteval evropsko skrb za enakost in dostopnost ter evropskih univerz ne bo v celoti prepuščal globalnemu tržišču, hkrati pa uidi ne bo zapade! v popolno zaščitil išlvo ali podpihovanje ambivalentnosti v zasebnih aktivnostih raznih institucij. Po Wen-deju (2001) Evropa išče svojo lastno pot med Scilo akademskega kapitalizma in Karibdo zaščiiništva. Kljub temu se moramo zavedati, da Bolonjska deklaracija ni univerzitetni izum - njeni pobudniki so bili politiki. Kot kaže, bo bolonjski proces namesto kooperativne internacionalizacije bolj pospešil kompetilivno internacionalizacijo in posledično komercial izacijo visokega šolstva, to pa pomeni, da bo ogrožena ideja evropske tradicionalne univerze in bo Evropa s tem izgubila eno svojih prednosti. KOMERCIALIZAC1JA VISOKEGA ŠOLSTVA IN REGULATIVE SVOBODNEGA TRŽENJA WTO-GATS Kompelitivna internacionalizacija in globa!i-zacija poudarjata naraščajočo komercial i za -cijo visokega šolstva, ki že dosega globalni trg. Visokošolski študij se vse bolj pojmuje kot komercialni izdelek, ki ga lahko kupimo in prodamo tako kot vse druge dobrine. Eden glavnih pokazateljev komercializacije je sprememba odnosa do visokega šolstva, na katerega danes gledamo kol na »zasebno dobrino«, koristno vsem tistim, ki so v študijskem procesu (Altbach, 2001). Tudi javne univerze so ponekod v procesu privatizacije, Znanost razkriva 13 in sicer zato, ker se od njih pričakuje, da bodo vse več finančnih sredstev ustvarile same. V tem kontekstu je logični razvoj privatizacija javnih univerz, kar pomeni prodajo produktov znanja, partnerstva z velikimi korporacijami in tudi naraščanje plačila za Študij. Rezultat opisanega trenda je pojav tako imenovanega trati s nacionalnega visokega šolstva. Mas top iransnacionalnih visokošolskih institucij omogoča hitro in učinkovito širjenje novih programskih in drugih novosti z namenom, da se čim hitreje zadovoljijo potrebe študentov in nacionalnega gospodarstva dežel, ki jim primanjkuje ustreznih ponudnikov visokošolskega študija (Altbaeh, 2001), Primeri transnacionalnega visokega šolstva so na primer tako podružnice na tujem, V različnih deželah, kakor tudi skupni dodiplomski programi s tujimi univerzami ali velikimi kor-poracijami. Pri posredovanju določenega izobraževalnega programa se delno ali pa tudi v celoti uporablja učna tehnologija za učenje na daljavo. Vse bolj narašča število ameriških in evropskih univerz, ki uporabljajo splelno učenje na medmrežju za posredovanje študijskih programov preko meja - bodisi za ustvarjanje dobička, bodisi za povečanje njihovega mednarodnega ugleda (Altbaeh, 2002). Možnost za doseganje neomejenega tržišča s pomočjo učne tehnologije za učenje na daljavo je zelo vabljiva za komercialne ustvarjalce izobraževalnih programov, ki v tem vidijo dobičkonosen posel, Vse bolj narašča Število Študentov, ki se preko spleta vpisujejo v izobraževalne programe na daljavo. Narašča tudi število visokošolskih institucij, ki v tujini ponujajo široko paleto programov, Študentje pa ob vpisu običajno bolj malo vedo o podrobnostih in kakovosti tako programov kot ustanov, ki programe ponujajo (Altbaeh, 2000). V zvezi s tem Noble ugotavlja, da je globalna strategija elektronskega trženja visokošolskega študija naravnana predvsem na razmišljanje o finančni učinkovitosti, kajti ko program postavijo na mrežo, ga želijo V današnjem času, ko zakoni trga širijo težnjo po internacionalizaciji po vsem svetu, si univerze prizadevajo, da bi postale privlačne tudi za študente z drugih celin. S ciljem povečanja svoje globalne razsežnosti se povezujejo z univerzami iz drugih dežel. To pogosto pomeni poučevanje v angleškem jeziku poleg v svojem lastnem, razvijanje različnih načinov učinkovite promocije visokošolskih programov, obravnavanje intelektualne lastnine kot tržnega blaga, sprejemanje strategij velikih korpo racij, katerih glavni cilj je dobiček (Altbaeh, 2002). Takšna iniciativa v veliki meri prihaja iz razvitega sveta in se širi v srednje razvite dežele in dežele v razvoju (Kelsev, 2003; Ginsburg idr., 2003). oglaševati kolikor mogoče na široko, zato da bi pokrili stroške in ustvarili čim večji dobiček (Noble, 1998). Bolj kot vsebina izobraževanja ali vpeljava demokratičnosti z omogočanjem vse večjega dostopa širših skupin študentov jih zanima nova učna tehnologija, in sicer izključno zaradi koristi. Kot opozarja Altbaeh, gibanje za transnacionalnost visokega šolstva ne prispeva ravno veliko k internacionalizaciji visokošolskega študija sirom po svetu (Altbaeh, 2000), Produkti znanja se prodajajo preko meja, vendar pa je le malo medsebojne iz- Trartš nacionalne visokošolske institucije delujejo v zelo ne reguliranem okolju. Človek je lahko resno zaskrbljen zaradi slabe izvedbe programov, ki jih ponujajo. Primer vprašljive kakovosti tovrstnega izobraževanja je predstavila Reichmanova v članku, ki poroča o »tuji invaziji« na izraelsko visoko šolstvo (Reich-man, 2000). V letu 2000 je le 56 odstotkov od 199.000 izraelskih študentov študiralo na eni od sedmih glavnih univerz v državi, medlem ko je 44 odstotkov študentov študiralo na različnih podružnicah tujih univerz (veČina na ameriških ali britanskih), ki so bile v Izraelu odprte šele v zadnjem desetletju. Nekateri teh podružničnih kampusov, ki pripadajo tujim akademskim institucijam, ponujajo »in sta nt« diplome, ki v ničemer ne upoštevajo akademskih standardov, institucije nimajo osnovne opreme, kot so knjižnice, računalniki ipd., pa tudi kompeteninost učiteljskih kadrov je pogosto sporna. Informacijska teh- nologija omogoča komercialnim ponudnikom izobraževanja donosen posel 14 Znanost raz krivd Je v de reguliranem sistemu sploh mogoče zagotoviti nadzor nad kakovostjo šolstva? menjave idej in Se manj dolgoročnega znanstvenega sodelovanja, izmenjave Študentov ali fakultet in podobno. Osnovni motiv za vzpostavitev transnacionalnih visokošolskih iniciativ je največkrat le želja po zaslužku. Dodatna komercializacija je očitna pri novejših programih tistih ponudnikov visokošolskega študija, ki delajo izključno za dobiček. Takšen printerje Univerza Phoenix v Združenih državah Amerike - zasebna visokošolska institucija, ki najavlja ambiciozne načrte za vzpostavitev 'verige kampusov po vsem svetu1 ( Welch, 2002). Welch za ilustracijo navaja primer enega od takšnih kampusov, ki so ga odprli v Kanadi in je že prevzel številne- študente s tradicionalnih univerz. Takšne univerze, kot je Phoenix, delujejo na komercialni osnovi, to je na osnovi dobičkonosnega podjetništva. Niso raziskovalne insti- tucije in tudi ne nudijo Številnih storitev, ki so jih deležni Študentje na državnih univerzah. Kol pravi Altbach, so to le stroji za proizvajanje diplom, l