Roitnina plačana v gotovini. Leto XXVI. \ Štev. 7 in/Š. Julij, avgust 1929. „Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, hrvaškem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XL Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 L, bO am. cts., 2 S; s prilogo „Klaverjev koledar" 13 Din, 7'20L. 80 am. cts., 2-60 S. — Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA UUBUANA, Metelkova ulica št. 1. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olinata 16. Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianum". Vsebina: Kaj priganja ljudi. — Iz raisijonov: Apostolski vikarijat Gabun. - Katchisti za Siluk. — O, koliko dobrega storijo katehisti. — Iz misijona Triashiil. — Kratka poročila. Afriška mati je pomagala. — Peter Randevo, vnet katehist. — Krst želja. — Zakaj misijonarji žele denarja. — UsliSane molitve. — Popolni odpustek. Darovi. Od januarja in februarja 1929. Za afriške mlsijone v sploSnem: D 17.47050; L 366--; Š 19'50. Za sv. maSe: Din 160—; L 20—. Za stradajoče: Din 58-50; L 12-. Za gobavce: Din 37—-Za odkup sužnjev: Din 7.166-L 62690. Za botrinske darove: Din 2.666—; L 237 -; S 25-. Za zamorčke: Din 464 -; Š 4 —; L 30-—. Za semeniščnike: L 400 Za katehiste: Din 115-. Za evhar. Zvellčarja Din 196 —. Za kruh sv. Antona: 7.13680; L 26060; Š 11—. Za misijonsko zvezo: Din 11-—. Za otroško zvezo: Din 55-—; L 11—. Za maino zvezo: Din 3.011-—; L 77'- ; S 228'—. Za afriSki tisk In katekizem: Din 1.509 — ; L 20-. Za določene namene: Din 2.880-—; L 152-50; S 9-50. Za določene nilsijone: Din 613-50. Zbirka sv. Treh Krnljev Din 1.068--. Za Klaverjevo družbo: Din 201-—. Iz nabiralnika-zamorčka: L 97-—. Prispevki podpornikov in udeležencev: Din 951 50. G. Irma Treppo Din 210 — za odkup in krst deklice na ime .Marijanka'; g. Jul. Kobal Din 210-— za odkup In krst dečka no ime ,.Matej". Ivan GostlnCar po nabiralniku Din 183 55; g. Apol. Valcnko poslala Din 240 — za odkup In botrlnski dar zamorski deklici .Ivanki", nabrano v spomin rajne Ivane Ojnlk. Tisočkrat .Bog povrni" vsem blagim dobrotnikom 1 Devet v Afriko potujočih misijonarjev iz Evrope. Kaj priganja ljudi ? Piše župnik Holzinger. Fin opazovalec na morskem velikanu, kakršni režejo po daljnem oceanu, bi se mogel dolgo časa ukvarjati z vprašanjem: „Kaj hočejo stotine prebivalstva v tem plavajočem mestu? Kaj jih priganja preko morja? Politika, kupčija, znanost, zabava, častihlepnost, sla po denarju, lovu, radovednost, iskanje domovine, upanje na novo življenje, izguba premoženja ali časti — ali celo beg pred policijo? Toda nobena ladja ne zapusti evropskega pristanišča, da ne bi nosila posamezne ljudi, ki so prosti vseh teh misli, in ki je njih politika politika Zveličarjeva: srcem donesti ves mir, njih opravilo pa je dajati in deliti, njih znanost sega preko vseh meja do božjega verovanja, njih zabava je pomanjkanje, poznajo le eno lakoto: lakoto apo-stolstva, „daj mi duš, o Gospod!" So pravcati lovci duš, ki gredo v tujino v največji ponižnosti a vendar polni poguma; revni v denarju, a bogati v zaupanju na Boga in ljubezen krščanskih prijateljev v Evropi. Kako ponižni so ti ladijski gosti med drugimi potniki iz velikega sveta in kako veliki pred Bogom v primeri z bogatini sveta, ki se lovijo za revnimi in nestalnimi užitki. Ali je mogoče da se ne 27. VI. 21). — 5.500. bi navdušil za nje in njih veliko, sveto, večnostno hrepenenje srca, za te osrečevalce in lovce duš, za te vrle služabnike božje? Daj, da bo ta tvoja gorečnost postala moč in življenje — in potem se lahko nadejaš enakega apostolskega plačila. Iz misijonov: Katehisti za Šiluk. Apost. vikarijat Khartum (Aequatorijal. Afrika). Pismo P. Fornasa, Sinov sv. Srca. Afriški veteran, ki se je postaral predčasno v delu za črne zamorce, Vam tole piše. Pa četudi sem se postaral, imam še moči, da sestavim pismo in ga Vam pišem preko širnega oceana, da potrkam na usmiljena srca čitateljev. Deloval sem 14 let v Ugandi; pred dvema letoma pa sem bil poslan k rodu Šiluk, ki prebiva po nerodovitni trdi pustinji. Pa to me ni plašilo; saj sem mislil, da je Jezus umrl tudi za izveličanje teh zapuščenih ljudi. Vendar mora misijonar imeti denar, ako hoče doseči uspehov nasproti mohamedancem, ki se trudijo, da mu iztrgajo duše. Čim delj sem tu, tem bolj vidim, da je treba hitro delati, ako hočemo uiti nevarnosti od strani islama. Navzlic mnogim uspehom in priljubljenosti in precejšnjemu številu kristjanov, se vendarle zavedam, da ne morem biti brez skrbi za te duše. Mi smo jim tujci, dobri in usmiljeni ljudje, pomočniki v raznih potrebah — a vendarle tujci. Še celo naši kristjani se boje v kritičnih tre-notkih preveč se izpostaviti za nas, ker bi jim drugi rekli potem: „Ti nisi Šiluk!" In to je najhujša psovka zanje. Medtem, ko mi šele začenjamo, so se Gialaba (mo-hamedanci) že utrdili in se še utrjujejo počasi, a vstrajno. Pozabljeno je vse zatiranje, ropanje, suženjstvo, ki so ga še pred par leti morali trpeti domačini od mohamedanskih kupcev. Gialaba se šteje za prijatelje: kupčujejo in prodajajo in sklepajo celo zakonske zveze. Ne moremo sicer trditi, da to delajo v svrho pridobitve duš, smemo pa reči, da bodo imeli lahko delo, ako se jim bo zahotelo. Ne moremo se osebno spuščati v boj. Z rodom Šiluk je lahko občevati, a zaupanje si pridobiti je težko. Zato St. 7 in 8 nam ne preostaja druzega, kot da si po vaseh ustanovimo četo domačinov, ki naj bo kvas krščanstva nasproti islamu. Treba nam je katehistov. Lahko bi jih dobili, ako bi imeli denarja. Ža to podporo Vas tukaj prosim. Katehisti, kar jih je že, imajo res pravega krščanskega duha, poznajo jezik in običaje, so zvesti, a hočejo imeti tudi primerno plačo, da morejo živeti. Dobimo jih iz Ugande in Bar-el-Gasal po ladjah. En katehist nas stane mesečno 28 Švicar, frankov. Kot dušni oče tega rodu prosim zanje pomoči in sem prepričan, da mi bo Jezus, ki je zanje umrl, dobil podpornikov zlasti med udi Klaverjeve družbe, ki imajo usmiljena srca. Vsi križi so težki, a najtežje je za očeta, ki vidi svoje otroke v nevarnosti, pa jim pomagati ne more. Bog naj stotero povrne vsem, ki mi bodo poslali kak dar! O, koliko dobrega storijo ka^ehisii! Piše P. Ludovik Massa, misijonar Consolate, Kenia (Vzh. Afrika). Rad bi se Družbi sv. Petra Klaverja zahvalil tako dostojno, kakor je njena požrtvovalnost velika v prid katehistov. Zagotavljam Vas, da je njih delo neprecenljive vrednosti med pagani, in nameravam njih število še povečati. Naše misijonsko polje raste; zato ne smemo izgubljati časa. Treba nam je otroških zavetišč, osnovnih šol, katekizma, spremljevanja misijonarjev in misijonskih sester v sosedne vasi, strežbe bolnikom itd. Tudi mora tak katehist pripraviti srca domačinov za belega misijonarja in poročati o krščanskem pokretu v oddaljenih vaseh, obenem pa poravnavati prepire med domačini. Na podlagi njih poročil sestavlja misijonar nedeljske pridige in opomine, da izravna nesoglasja. V vseh teh stvareh mu katehist zelo pomaga. Poglavitna naloga pa je, da pazi, ako bi kje bil kak umirajoči pagan v nevarnosti, da umrje brez sv. krsta. In vsak katehist si smatra to za posebno čast, da v njegovem okolišu nihče ne umrje, ne da bi prejel poprej sv. krst. Po drugi strani pa ga tudi najbolj potre, ako se mu to ni posrečilo, zlasti, ako je temu sam kriv. Neka angleška statistika ugotavlja umrljivost otrok na 75u/0- Kakšen delokrog in bogata žetev za katehista, ko nabira ne posameznih klasov, ampak kar cele snope. Prišteti je še žrtve kuge, ki po mnogih krajih še razsaja. O, koliko dobrega morejo katehisti izvršiti! Kaka pomoč so misijonarju. Kako je misijonarju težko pri srcu, ako mora vsled pomanjkanja denarja to pomožno četo skrčiti in gledati, kako potem katehisti odhajajo k angleškim kolonistom dela in zaslužka iskat, da morejo plačati davke in družino preživeti. Tembolj, ko ve, da družba v onih tovarnah kvarno vpliva na njih duha in zato pozneje le neradi vstopijo v naše vrste kot katehisti. Kako smo torej hvaležni za poslano podporo katehi-stom. Kakšne uspehe žanjejo na tem polju dobri podporniki. Kako blagoslovljeno je delo pri Klaverjevi družbi! iz povedanega je razvidno, kako velike so zasluge tistih, ki katehista adoptirajo, t. j. za njegovo vzdrževanje letno prispevajo z 200 dinarji. Tudi najmanjši dar v ta namen s hvaležnostjo sprejema Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova ul. 1. Iz misijona Triashill. (Južna Rodezija). Piše misijonar v Marianhill-u. Misijon Triashill dolguje Klaverjevi družbi globoko zahvalo; kajti že nekaj let je ona njegova največja do-brotnica. Toda misijon, ki napreduje in se čezdalje bolj širi, izkazuje vedno novih potreb, zlasti denarja v potrebah, ki otežkočajo razna potrebna podjetja ali pretijo, da jih uničijo. Tu nam je treba oskrbovati veliko število zunanjih šol; imamo sirotišnico s preko 30 črnimi sirotami; imamo malo misijonsko bolnišnico z misijonskim zdravnikom; mislim pa, da je najvažnejša šola za učitelje, s katero je združena tudi latinska šola, kot pripravljalnica za vstop v semenišče. Šola za učitelje je edina katoliška šola, ki ima državno priznanje za vso Rodozijo in bo sčasoma prispevala dobrih učiteljev za vse postaje. Do sedaj so seveda na razmeroma redkih katoliških šolah nastavljeni učitelji, ki niso bili nalašč za to vzgojeni in učijo druge, kakor pač že gre, to, kar so se pred par četi sami bili naučili. V prihodnje pa vlada lakih učiteljev ne bo več marala in bo zahtevala polno izobrazbo. Je pa za domačine zelo težko izvršiti učiteljsko šolo in zato ni upanja, da bi tako kmalu dobili lepo število dobro izobraženih učiteljev. Od doma večinoma ne prejemajo od svojih paganskih starišev nikake podpore, ampak so večkrat prisiljeni iti v mesto, da tam dobe dela in plačila. Država pa zahteva od vsakega dečka skozi 14 let davek 1 angl. funta letno; misijon pa je prereven, da bi mogel to založiti in zahteva, da sami prispevajo za obleko in posteljnino. Tako morajo med počitnicami za to delati in ker to ne zadostuje, često šolo prekiniti, da kaj zaslužijo. Ker vrh tega učitelji niso dobro plačani, premnogi tega ne zmorejo. Zunanje šole pa so glavno sredstvo za pokristjanjenje. Učiti se pravi tu pri poganih toliko, kot niti kristjan. Sedaj se uči 18 dečkov in nekaj deklic v učiteljišču. Ako Vam je mogoče, bi Vas prosil, da prispevate letošnji davek 18 angl. funtov za nje, ali vsaj za del učencev. Vrh tega nam je skrb, da že nastavljene učitelje nadalje izobrazimo. Večinoma pa imajo že svoje družine in se morejo izobraževati le, ako med tem časom prejemajo svojo plačo. Dobivajo večinoma 1 funt mesečno. Tako bi se morali vsi vsaj en mesec še naprej izobraževati, potem pa se zopet vrniti v svoje šole. Nekaj funtov bi tolikim učiteljem omogočilo nadaljnjo izobrazbo. Ali smem dostaviti prošnjo še za to zadevo? Kratka misije P. Kranitz C. S., Sp. Linzolo: .Božje delo gre svojo umerjeno, duSebrižno pot, navzlic nasprotovanju paganov in verskih ločin. Zadnjic smo imeli zopet novokr-Sčence: nad 30 fantov in mož in približno 56 žen in deklet. To so bili pač srečni dnevi za nas misijonarje, za novokrščence in njih dobrotnike. Nikdar ne pozabim opomniti te presrečne, da na svoj častni dan molijo za dobrotnike. V januarju imuno vsakoletno bir-movan|e; nove krste pa v postu. Po Veliki noči upam izpeljati načrt, ki ga že dolgo gojim: držati misijone in duhovne vaje po po- iska poročila. sameznih pokrajinah, da utrdim svoje zveste kristjane v zvestobi do sv. vere Mnogo upam doseči s takimi duhovnimi vajami po prostrani puSči za versko pogloblje-nje in celo .za katoliško propagando med pagani. Ali smem to svoje podjetje priporočiti Vaši molitvi? Imeli smo lepe in tola-živne božične praznike polne dela. Spovedanih je bilo 1790. Naj bi dušna žetev na Kongu bohotno zorela. In naj bi se tudi čezdalje širji krogi velikodušnih misijonskih prijateljev zavzeli za adoptiranje črnih katehistov. Srčno bomo mi misijonarji za to hvaležni, ker iz lastne skušnje poznamo potrebo katehistovske službe. Vsi dobrotniki naj bodo o tem prepričani. P. Zora, F. S. C. Lydenburg. Tako o Božiču kakor o Veliki noči sem imel precej ljudi pripravljati na sv. krst. V aprilu in maju sem zidal neko zunanjo šolo. 7. junija sem mogel novo šolo otvo-riti. Precejšnje število otrok je čakalo že precej časa na ta srečni dan s t- žavo. Toda božja pota so čudovita in nerazumljiva! Tega dne, 7. junija mi je postal konj nepokoren ali plašen, (sam ne vem, kaj mu je pravzaprav bilo .. .). Vrgel me je raz sebe, me vlekel še nekaj metrov čez drn in strn visečega v stremenu (z eno nogo). Potem sem dolgo ležal nezavesten, tako dolgo, da so me domačini našli, umili in v misijon peljali. Dva dni sem bil Se v nezavesti, ranjen po vsej glavi, zlasti po obrazu. Danes poskušam zopet premikati desno roko in pisati. 2e gre, toda težavno in boleče. Desna roka je bila pri padcu zelo izmak-njena. . Bil sem na robu groba ... Se enkrat: srčna hvala I P. Florljan Walker, O. Cap Seyheles. Vaš dar mi je zelo prav prišel. Do danes nisem smel pričeti s popravo cerkvice, ker nisem imel potrebnih sredstev. Zdaj morem vsaj na to misliti, da kupim lesa za ostrešje v zaupanju na ljubega Jezusa, ki bo gotovo poskrbel za nadaljno popravo svojega svetišča Moje bolečine niso nedostopne za razsvitljenje od zgoraj; toda silno veliko je treba, da izmotaš duše iz verske nevednosti, iz globoko vkoreni-njene krive vere in iz močvirja nravnih zablod Pa z milostjo božjo se bo posrečilo. Prebivalstvo je zelo revno in se ogiba cerkve vsled pomanjkanja primerne oble- ke. Je res ginljlvo in spodbudno, kako ti črnci radi slišijo pripovedovati o ljubem Jezusu. To je viden vpliv sv. Duha, ki ga nagiba do tega molitev tako mnogih pobožnih duš ... Tudi jaz se zopet priporočam pobožni molitvi in dobrohotni prijaznosti dobrotnikov Klaveneve družbe Msgr. Gothard O. M I. apostolski vikar v Windhocku: Obenem Vam pošiljam letno poročilo o našem misijonu. Kakor iz njega izprevidite, je zadela naš misijon v tem letu marsikaka trda preizkušnja in smo morali rnar-sikako željo udušiti. O strašni suši v Ovambolandiji sem dobil še dva pisma potem, ko sem bil že poročilo sestavil. Enega od preč. g P. Biickinga iz Ukuambija, drugega od preč. g. P. Wihskir-chen-a iz Omburantu. Prvi poroča, da je nastopil nujno in važno misijonsko pot v Ukuanjamo, pa da se je moral po nekaj dneh vrniti, ker se je bal, da mu bodo voli od žeje poginili Drugega pa je klicala imenitna poglavarjeva žena v zahodno pokrajino; pa je moral potovanje opustiti, ker je zvedel, da na vsem potu ni dobiti vode. „Na misijonski postaji," tako piše, .je vode tako malo, da komaj komaj zadostuje za skrajno potrebo. Ako ne bo v 2 do 3 tednih dežja, ne vemo kaj bo." Kako bodo misijonarji Ovambolandije razvese-IJeni in potolaženi ako j m bom mogel nekega dne sporočiti, da so dobre duše pripomogle, da jim morem posoditi misijonski avto, tako, da jih vsaj suša ne bo zadrževala, da nebi mogli na dolga potovanja v prostrani okolici in da jim bo tako omogočeno, da bodo za slučaj bolezni lažje prišli do zdravnika ali k boljši postrežbi. f>r) 7r) D f Tej številki bo priložena položnica v * ^^ ^ A • svrho olajšave velikodušnim dobrotnikom za podporo črnih kateh istov. Grofica Marija Terezija Led6chowska, ustanoviteljica Družbe sv. Petra Klaverja, umrla v sluhu svetosti, 6. julija 1922. Afriška mati je pomagala. Pismo misijonske sestre iz Družbe Dragocene Ki vi, Marianhill. Kakšno veselje ste ini napravili s pošiljatvijo rožnih vencev in svetinjic! Dospela je ravno tedaj, ko sem imela 50 ljudi vsake starosti pripravljati za sv. krst in prvo sv. obhajilo. Ko smo nedavno dobili v roke „0dmevtt in sem brala o mnogih uslišanjih na priprošnjo pokojne grofice Marije Terezije Ledochowske, sem takole vzdilmila: „0, ti ljuba afriška mati, pomagaj da pridem do nekaj rožnih vencev in svetinjic za uboge tukajšnje zamorce, kajti vse so pošle in ne morem uslisati tistih, ki me prosijo zanje. In šele novokrščenci! Nobenega spomincka jim ne morem dati na ta veliki dan. Pomagaj mi!" In glejte: kmalu potem je prišla Vaša pošiljatev. Prav nič ne dvomim, da me je v tem slučaju uslišala naša pokojna mati. Takoj sem tekla pred tabernakelj zahvalit Jezusa in pokojno grofico; obenem sem srčno molila za naše dobrotnike. O, da bi Vi videli, kako so bili veseli naši prvoobha-janci ob darilih. Morali so obljubiti, da prvi rožni venec izinolijo za svoje dobrotnike v Evropi, kar so tudi res storili. Tudi vam kličem iz daljine: „Bog plačaj!" Naj bi Jezus vsem našim dobrotnikom tisočkrat poplačal njih ljubezen. Za to molimo vsak dan. Peter Randevo vnet katehist. Piše P. Deces, Jezuit. Vedno iznova kličejo misijonarji na pomoč in za pomočnike, kajti žetev je zrela, manjka pa delavcev, da bi poželi. Kako dobrodošli so torej zvesti inteligentni pomočniki dokler žive, in kako žalujemo za njimi, kadar umrjejo. Peter Randevo je bil tak pomočnik. Kot zgleden „mpam-pianatra" (šolski učitelj) si je s svojim 22 letnim izredno pridnim delovanjem stekel nevenljivih zaslug za katoliški misijon v Fianarantsoa. Bil je rojen 1884. v Anosibe in je bil v 10. letu krščen, 1897. pa birman. Kot večina, ki se hočejo posvetiti učenju, je tudi on ostal v službi patrov. Ne vem kako to, da je šele 1905. prejel prvo sv. obhajilo. Toda od tega dne dalje je bil prav tako vnet v molitvi kot v učenju. Ubogljiv, priprost, milosrčen in jasnega razuma je združeval vse lastnosti, da bo mogel hitro napredovati. Po svoji poroki se je še dve loti izpopolnjeval v svoji stroki v ljudski šoli v Fianarantsoji. Potem se je oprijel poklica, ki ga prav do zadnjega tedna svojega življenja ni več opustil. Ker je želel patrom pomagati, se je med tem časom poglabljal vedno bolj v študij katekizma, živeč na raznih službah, ki so mu bile dodeljene. Tako je naposled bil v katekizmu prav dobro podkovan. Zato so ga pa povsod, kamor je prišel, izredno radi poslušali. Nazadnje je stanoval v Ivohiambani in je ostal tamkaj 11 let. Vedno je želel misijonarja podpirati in je pripravljal gojence na sv. krst in na prvo sv. obhajilo. Kakor hitro jih je dovolj pripravil, jih je privedel pred patra. Pater je bil vesel njih temeljitega znanja in mu je izročil kot nagrado za njegove zasluge, da je on vodil zadnje priprave za sv. zakramente. Tega so bili otroci vedno veseli. Goreč kakor je bil, pa se Peter Randevo ni pečal samo s podukom. Obiskoval je tudi kristjane v svoji okolici in jih bodril in navduševal, pri čemer ni nikdar opustil, ne da bi jim podajal dušne hrane v podobi naukov prave vere. Gorečnost, podučenost in zdravje so ga v polni meri delali sposobnega za to delo, dokler — žal — se niso prikazale gobe na njem. Potem je pa moral svoj posel opustiti in se dati internirati v zavodu za gobavce v Marani. Za tako vnetega učitelja je bil to silno hud udarec, da je moral svojo službo prekiniti in svoje delo omejiti. Toda božja dobrota je bila, da je v Marani dobil dovzetnih duš, tako da mu je bilo mogoče tudi tam svoje talente uporabiti. Tako se je mogel Peter Randevo tudi v Marani posvetiti svojemu preljubemu poklicu v veliko duhovno korist svojih sotrpinov, ki jih je vsak dan podučeval v katekizmu. Najmanj nadarjene je posebej učil izven navadne učne ure in je navduševal vse, ki so se pripravljali na prejem sv. krsta in sv. obhajila. Tudi je zbiral okrog sebe tiste tovariše, ki so služili drugim kot repeti-torji (ponavljavci) in jim je razlagal katekizem temeljito in natančno, da so mogli z večjim uspehom druge učiti. Zlasti v tej panogi je veliko dosegel. Peter Randevo pa se ni omejil le na poduk katekizma; pazil je tudi, da so vsi natančno izpolnjevali hišni red in se ni pomišljal, da ne bi takih, ki so se pregrešili proti temu, ostro ne grajal. S svojega ležišča, na katerega ga je bolezen često za več časa prikovala, je vedno deloval kot apostol. Vse življenje Petra Randeva bi lahko povzel v tri besede: učiti, moliti, trpeti. O učenju sem že zadosti govoril; kar pa se tiče molitve, se lahko reče, da je Peter bil zelo pobožen in je zadnje tri meSece življenja v prostih urah neprestano molil sv. rožni venec. Ljubil je Marijo in je našel v tihih pogovorih s to dobro Materjo mir, veselje, zaupanje in moč. S trpljenjem pa se je že začasno seznanil; kajti že pred vstopom v Marano, ga je bolezen hudo napadala in ga večkrat spravila v smrtno nevarnost. Vselej je velikodušno žrtvoval v mislih svoje življenje in se pripravil na smrt. Bil je trd do samega sebe in rad trpel, ne da bi lo opazili drugi. Ako so ga pomilovali, je rekel: „.lok»jte se nad svojimi grehi in ne nad menoj. Ako trpljenje voljno prenašaš, ni povoda za tožbe." V soboto 17. maja 1924. je prejel Peter sv. zakramente in v nedeljo še enkrat sv. popotnico. Zavedal se je svojega položaja in je odredil zadnjo voljo. Premoženje je razdelil med svoje otroke, priporočil je svoji ženi, naj bo zvesta misijonu, kajti — je dostavil — težko je rešiti svojo dušo, ako se oddaljiš od patrov. Ko so bili njegovi sorodniki v nedeljo zbrani okrog njegovega ležišča, jim je rekel: „Ne jemljite rdečega lamba mena (dragoceno blago v kakršnega so zavijali mrliče), ampak čisto priprostega in tudi srajco čisto navadno. Ne zakoljite vola, ampak prodajte ga in dajte skupiček patrom, materam in bolnikom, ki mi strežejo. In za sv. maše dajte, da se bodo brale zame." Potem se je obrnil še posebej do svojih otrok rekoč: „Jaz sem po božji volji vaš oče in vas ljubim z očetovskim srcem. Dolgo že trpim in hudo; pa jaz bi za nobeno ceno ne tožil pred vami, ker vem, da vam to bolečino še poveča. Zdaj ko umiram, vam morem povedati, da zelo trpim. Zato pa poslušajte moje zadnje besede in si jih vtisnite v srce. Ne pozabite jih, ampak kakor zaklad si jih ohranite. Ljubite Boga iz vse moči in bojte se ga razžaliti. Zvesti bodite cerkvi, naši materi, in molite zame. Pomislite, da je treba vztrajati do konca, ako hočemo rešiti svoje duše.tt Vso nedeljo pa se je Peter Randevo vedno bolj bližal večnosti. Oči so se mu skalile, jezik mu je onemel. Ob 3. popoldne je še prosil patra, naj ga blagoslovi. Med molitvami svojih znancev in prijateljev je ob ti. zvečer izdihnil svojo dušo, da prejme v nebesih plačilo za svoje res apostolsko in zvesto delo. Naj bi ta zvesti služabnik in nenadomestljivi pomočnik misijonov obudil mnogo posnemalcev, ki bi bili obdarovani z gorečnostjo, njegovi enako. -■- Krst želja. (Iz misijonarjevega dnevnika.) Piše P. Jakob Cavallo, misijonar Consoiate. (Dalje.) Sto metrov pred vasjo nama je prišel nasproti mrliški sprevod. Štirje možje so nesli mrliča na nosilnici. Mrlič je bil le za silo pokrit z volneno odejo, izpod katere so molele noge do polovice. Možje, žene, otroci, kakih 30 oseb v belo oblečenih, je sledilo. So kričali v jeziku Kindamba v znamenje žalosti. Razumeti nisem mogel ničesar. Na koncu je nosila stara ženica košarico s potrebščinami pokojnika, da se po običaju pokopljejo z mrtvim vred. To so bile: sulica brez ročaja, navadne klešče, ki jih domačini rabijo, da si pukajo trnje ali bolhe iz kože, mala torbica iz ribje kože, iz katere je molelo v moje veliko začudenje nekaj knjig. Pristopil sem. Starica mi je v strahu pustila torbico, da sem pogledal vanjo. In glej: tu je bil — o! — katekizem. Ko sem knjigo odprl, je padel na tla listič. Toda, pride neki mož in jezno vihti sulico nad menoj. Jaz sem stopil na listič in mirno dalje ogledoval knjigo, misleč, da me pač ne bo zabodel, četudi je godrnjal in pretil s sulico meni in starki. Starka mi je pomolila roko in jaz sem ji vrnil knjigo. Mo-bakar me je jezno gledal. In v teh očeh in v brazgotini na levem licu sem spoznal čarovnika izza dveh let. Potem je možakar pustil mene in odšel za starko, ki jo je med potjo s sulico udaril po hrbtu. Dvignil sem listek. Medtem pa sta se približala dva mlada človeka sem od vasi. „To sta dva moja znanca," mi reče katehist. „Jambo! Bvana!" (Pozdravljen gospod!) „Jambo, vatoto!" (Pozdravljeni, prijatelji!) „Ali imate veselih novic od tam?" „Zelo slabe, oče! Ali poznaš starca, ki si ga ravnokar srečal?" „Videl sem ga že nekje, a ne vem, kdo je." „To je oče umrlega in bržkone njegov morilec. Pravijo, da ga je silno tepel (ne vem zakaj) z kiboko (jermen iz kože povodnega konja, kakršne rabi angleška policija pri hudodelcih.) Potem so rekli, da je umrl za mrzlico, ki ga je napadla vsled kletve nekega sovražnika, ki ga noče imenovati, a sedaj ga bo silno preklinjal, k čemur ima kot največji „mbuie" v deželi pravico." Odšla sva dalje. Odprl sem listek. Kako sem se začudil! Tu je bilo pismo, ki je bilo name naslovljeno. Podpis: Janez!! Ne morem popisati, kaj sem občutil tisti trenutek. Obrnil sem se s solznim očesom za mrtvaškim sprevodom, ki je bil ostal sredi planote, da se izvrše predpisani obredi pred pogrebom. Hotel sem za njimi, da zahtevam truplo, ki je imelo zame toliko ceno. Toda: morebiti bi ne bilo pametno, da bi moža dražil še bolj. Zato sem sklenil, da pridem drugo jutro z vsem, kar je potrebno za krščanski pokop. 02010105030504101004020000000601020208050510101009070705040309030901011111030804110505050907090603040605111010 Čujte prestavo pisma, ki ne potrebuje nobene nadaljne opazke: Merera, 23. dec. 1922. Mojemu ljubemu očetu v Mhombe! Bodi mnogokrat pozdravljen Ti, ki Te je Bog blagoslovil, potem Ti pa moram povedati važno resnico. Zelo sem bil vesel, ko sem zvedel, da si se vrnil. Zelo želim, da bi Te videl. Pa ne morem k Tebi, moj oče mi ne pusti. Vselej, ko si prišel v Lalungo, me je zastražil, ker ve, da hočem postati kristjan. Nekoč, ko sem hotel uiti, me je zvezal in dal pretepsti. Včeraj so povedali, da prideš v Merero in jaz sem nameraval priti k Tebi, četudi bolan, ker mojega očeta ni bilo doma. Odpravil sem se na pot, toda noge so bile preslabe. Želja po Tebi in sv. krstu pa je bila močnejša, ko bolezen. Sel sem počasi dalje. Zelo želim biti krščen na ime Janez. Med potjo pa me je srečal oče, ki me je takoj skril, ker je tudi čul, da prideš. Zelo me je tepel. Spravil me je domov in grozil, da me bo toliko časa tepel, da mi izbije željo po svetem krstu. Jaz sem se vedno učil katekizma, tudi če me je oče videl, ker je mislil, da je kaka druga knjiga. Tako sem se ga dobro naučil. Ah, jaz ne vem, kdaj boš to pisanje dobil, ker ga ne maram izročiti kakemu paganu. Enkrat sem izročil neko pismo nekemu paganu, pa ni bilo nobenega odgovora; zdaj ga pa hočem dati kristjanu. Bojim se pa, ker sem zelo bolan in nimam nikakih zdravil. Nedavno me je oče tepel, ker ob setvi nisem daroval kači riža. Katekizem pravi, da se nesme darovati, zato sem rajši prestal udarce. Moj oče sovraži mene in Tebe in Te preklinja, ker pravi da si me s svojo vero začaral (zato vsa ta kletvina gre najbolj name). Ah, kako sem truden! Koj, ko to pismo prejmeš, me obišči. Jaz sem Tvoj sin: Janez. is.i #A......................hmekmn\mr*mAm*mf\mf „Usmiljenost bo stala pred sodnim stolom božjim kakor naš zagovornik in branitelj." (Sv. Krizostom.) ............ mpwv .........r1' WiVi'W'iVi'WW Zakaj misijonarji žele denarja. Piše P. Ferrero Dominik, misijonar Consolate, Madibira. Glas misijonarjev, ki se pritožujejo o velikem pomanjkanju sredstev in apostolskih delavcev v vinogradu Gospodovem, ste gotovo že slišali; mnogi pa so bržkone na ta glas že pozabili. Ce pa ta glas zopet zaslišijo, pa nima nanje več tistega vpliva, kot bi ga moral imeti. Name so napravile besede inteligentnih kristjanov mogočen utis in me prepričale, kako daleč smo še oddaljeni od uresničenja tistega ljubeznivega reka Gospodovega: „Da se bodo končno vsa ljudstva združila v enem hlevu pod enim pastirjem, ki mu je edinemu Bog izročil v oskrb svojo čredo." Te besede sem natančno prestavil, zato da vidite, kako naši domačini mislijo o apostolatu, se zanj zanimajo in izprevidijo potrebo dušnega pastirstva. In jaz želim iz vsega srca, da bi vsi te besede premislili in bi kot močen odmev donele v srcih mnogih, ki doslej za to niso bili dovzetni. Naj bi se v prihodnje udejstvovali na onem daljnem polju, ki potrebuje res mnogih plemenitih duš. In tudi tu naj bi doprinesli svoj del tisti, ki jih je Bog obdaroval s premoženjem, da bi od obilice dali vsaj eno desetinko. Katehist Janez, tačas tajnik sultana Merere, mi je pisul med drugim: „Sporočam ti, oče, da tu v Utengule, ki je stolica sultanova, ni nikakih šol. Vasangu, prebivalci te province, se branijo obiskovati šole protestantov. Žele rimsko-katoliško šolo v Madibiri. Pošlji sultanu pismo in stvar bo takoj v redu." Nimam poguma, da bi resnico priznal in izrekel trpki: „Ne zmoremol" Vendar sem odgovoril, ker mi srce ni dalo miru: „Kakor hitro bo mogoče bom poslal." Pa vem, da ru) bomo mogli poslati niti enega katehista; ker naše denarne razmere nas silijo, da njih število kar se da omejimo. Davkar Gerardo, sluga mogočnega Angleža lgale mi piše: „Pisal sem Ti že eno pismo, ki sem Ti v njem svetoval, da ustanoviš v Ufangu misijon, pa nisem dobil ni-kakega odgovora. Sedaj Ti pa isto ponovno pišem, kajti ljudstvo v teh krajih se mi smili. V velikem številu živijo mladi in stari kakor živali živijo, spijo, jedo, bolehajo, mrjo tja v en dan, ne da bi pomislili odkod so in kam gredo. Tudi ni tu nikakega apostola, da bi jim razložil resnico in jih dovedel na pravo pot. Silno se mi smilijo ti ubogi moji bratje v Ufangu." Žetev je obila, le delavcev manjka, silno manjka. Je dosti takih, ki bi lahko prišli; toda mnogi kristjani niti še niso prosili za misijonarje. Koliko premožnih oseb bi moglo, če že ne misijona ustanoviti, vsaj delo misijonarja pomnožiti, ako bi mu žrtvovali del svojega premoženja ali bogatega obeda, ki često telesu ni koristen. Eden večer v gledališču, ali udeležba pri igri boksarjev, ki je surova in paganska igra, ako bi jo žrtvovali za misijonarja, bi mu omogočila, da bi mogel vsaj en mesec dalje pridržati učitelja in bi dobrotniku bilo to v mnogo večjo za-dovoljnost, blagoslov božji in tolažbo, ki je dotlej niti poznal ni. Mnogo Kamovih sinov bi bilo deležnih neprecenljive sreče, da bi živeli, trpeli in umirali v pričakovanju boljšega, večnega življenja na onem svetu. Zato Vam kličem: „I)ajte, dajte, dajte!" Uslišane molitve na priprošnjo pok. grofice M. T. Led6chowske. Obljubila sem, če bom uslišana, da se bom blagopokojni vrhovn voditeljici Mar. Ter. Led6chowski v „0dmevu" javno zahvalila, kari danes z iskreno zahvalo storim. Prvič sem se ji priporočila v dveh zelo spornih zadevah med najbližjimi sorodniki. Razmere so se obrnile hitro na bolje. Drugič sem se zatekla k njej v hudi in nevarni bolezni meni zelo ljubega otroka. V skrajno opasnem stanju se je otroku tako) obrnilo na bolje in je hitro popolnoma okreval brez zdravniške pomoči. Tretjič sem se obrnila v neki drugi zadevi k njej in bila sem hitro rešena. V vsakem slučaju sem obljubila, da se bom javno zahvalila, da bodo tako tudi drugi zvedeli, kam naj se zatekajo v raznih stiskah. V zahvalo pošiljam obenem mal dar za uboge zamorske otroke. — Služabnici božji se vnovič priporočam v dveh zelo važnih zadevah in in če bom tudi to pot uslišana, obljubim, da bom zopet nekaj poslala in vedno pospeševala delo Klaverjeve družbe. — M. Z. Gor. Hajdina. „V hudi bolezni, ki me je vdrugič napadla, sem se z velikim zaupanjem obrnila na Vašo v duhu svetosti umrlo ustanoviteljico in obenem obljubila, če bom uslišana, javno zahvalo v „Odmevu" in dar za uboge afriške misijone. Čez par dni se je obrnilo na bolje in sedaj sem popolnoma zdrava. S tem izpolnjujem svojo obljubo s prisrčno zahvalo in malim misijonskim darom." F. B. St Vid (Jul. Benečija). „V zahvalo za dobljeno zdravje pošiljam 20 Din v Čast Mar-Ter. Led6chowskl." N. N. „V zahvalo za uslišano prošnjo v čast Vaši blagopokojni ustanoviteljici pošiljam 10 L." A. B. Postojna. »Zahvaljujem se Mar. Tereziji Ledckhowski za dobljeno zdravje in pošiljam 20 Din." N. N. „V zahvalo za uslišano prošnjo darujem v Cast M. Ter. Ledochow-ski 50 Din za afriške misijone." E G. Laško. »Zaobljubil sem se M. T. Ledochowski in opravil devetdnevnico v neki zelo težki zadevi. Uslišan sem bil, še predno sem prišel v opa-sen položaj in bil vsake nevarnosti popolnoma prost. Vsem bralcem ..Odmeva" priporočam prav toplo, da se v svojih zadevah priporočajo blagopok. grofici Mariji Tereziji Led6chowski. A. B. Rajhenburg .Za večkratno uslišanje v važnih zadevah, iskrena hvala." V. T. ..Pošiljam 60 Din v zahvalo za zdravje po priprošnji Marije Terezije Leddchowske." M- O. Sestra M. G. pošilja 50 Din za zamorčke v zahvalo za uslišano prošnjo po grofici Leddchowski. ..Pošiljam obljubljeni dar Din 80 v zahvalo blagopok. grofici M. Ter. Ledochowski za uslišanje v dveh zadevah." M. F. Retje. ,,Padla sem in noga se mi je težko poškodovala. Z zaupanjem sem se obrnila v devetdnevnici do blagopokojne grofice Marije Terezije Ledochowske. Bolečine so ponehavale in noga je sedaj popolnoma zdrava. Z iskreno zahvalo pošiljam mal dar Din 25 ter se ji Se priporočam." N. N. Zahvale z darovi so dospele: V čast Mariji Kraljici Majnika, sv. Jožefu, sv. Antonu in blagopokojni grofici Mariji Tereziji Led6chowski za srečno prestane operacije. — V čast sv. Antonu za uslišano prošnjo (za kruh sv. Antona za Afriko 200 Din). — V čast sv. Antonu za zadobljeno pomoč. Din 42. — V čast presv. Srcu Jezusovemu in sv. Antonu za zdravje pri živini, Din 100 botrinski dar zamorčku „Antonu". — V čast presv. Srcu Jezusovemu, sv. Jožefu, sv. Antonu in Mar. Tereziji Led6chow-ski Din 50 za zadobljeno zdravje. Priporočila v molitev so dospela iz: Postojna — Ptuj Sv Miklavž pri Ormožu — Slivnica — Loka — Ložnica — Komenda — Jezersko -r- Višnja gora - Le-šje — Duplje — Murska Sobota — Vodole — Begunje — Sv. Tomaž pri Orni. — Metlika — Sv. Benedikt v Slov. Gor. — Gor. Polskavec — Gor. Podpoljano -- Primskovo — Trbovlje — Ljubljana Pesnica — Topovlje — Bukovica — Bočna — Leše. Vse zadeve milih dobrotnikov in naročnikov. Popolni odpustek, ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: 25. julija, na praznik sv. Jakoba ml., apostola. 24. avgusta, na praznik sv. apostola Jerneja. 1). septembra, na praznik sv. Petra Klaverja, našega patrona. PoiiHtiH Mankov iz »Odmeva i/. Afriko" ni dovoljen, pomiti« misijonskih pitiom in porodil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Rimu. Odgovorni urednik: prof. Wutzl. Za tiskarno »Tiskovnega društva" v Kranju: .Ion. Linhart. Kraika poročila o Družbi sv. Pelra Klaverja za afriške misijone in rešitev zamorskih sužnjev. 1. Njen namen. Družba sv. Petra Klaverja je pobožna pomožna družba za afriške misijone, katere člani se iz daljave, to je v svoji domovini udeležujejo delovanja misijonarjev in misijonskih sester v Afriki. Njen namen je torej rešitev s presv. Jezusovo Krvjo odrešenih duš zamorcev in osvoboditev ubogih afriških sužnjev, V dosego tega namena njeni udje ne gredo sami v Afriko, ampak podpirajo vse afriške misijone s tem, da na dobro urejen, trajen način skrbe za potrebna sredstva za razširjanje katoliške vere v Afriki. 2. Delovanje družbe. Glavna sredstva, katerih se poslužuje Klaverjeva družba, da pomaga afriškim misijonoin, so: a) Izdajanje časopisov in letakov v različnih jezikih; h) ustanovitev tiskarn, v katerih se razen zgoraj omenjenih letakov in časopisov tiskajo tudi od misijonarjev spisane knjige v afriških jezikih, kakor katekizmi, zgodbe sv. pisma itd.; c) prirejanje predavanj, zborovanj, kongresov itd.; d) sprejemanje denarja in drugih koristnih predmetov za afriške misijone; e) vzbujanje in podpiranje misijonskih poklicev; f) izdelovanje cerkvenega perila, pa-ramentov itd. g) spodbujanje k molitvi za spreobrnenje Afrike; h) prirejanje razstav in afriških muzejev; i) nasveti, pojasnila o misijonskih zadevah; k) zagotovitev rednih misijonskih prispevkov z dvema napravama, primernima vsakemu stanu in starosti, namreč: »Udeleženci" (letni prispevek 2 Din) in „Otroška zveza" (letni prispevek 1 Din). 3. Udje. Notranji udje družbe (sodalinje sv. Petra Klaverja) so device, ki se posvetijo izključno službi afriških misijonov ter žive po pravilih potrjenih po sv. stolici. Njih namen je, razen za svojo lastno posvetitev, skrbeti na omenjeni način tudi za rešitev neumrljivih duš afriških zamorcev. V njih delovanju jih podpirajo: a) Zunanji udje, ki se družbi v toliko pridružijo, kolikor jim to dopušča njih stan ali pa se posvetijo popolnoma vodstvu podružnic itd. V obeh slučajih je njihovo delovanje v ožji zvezi in odvisnosti s Klaverjevo družbo; b) podporniki in podpornice, ki podpirajo družbo z letnim prispevkom najmanj 5 Din ali dosmrtno 150 Din, razširjajo njene časopise in razne druge naprave. Pri sprejemu jim družba izroči sprojemno podobico. (Za duhovnike je letni prispevek 10 Din ter uživajo posebne pravice.) I*raW častilci1 dragw&riC J'eziis«ve1 , Pomagajte posebrtd'V tertt'rrteseciij ki je posvečen pOfeSCcnju' Krvi Kristusove, ohranili'zaMutenje te dragocene Krvi ubogim afriškim zambfpdni. Eno najboljših sredstev k temu jfe podpiranje do-rtiačih katehistov. Ti črrii učitelji so edina opora misijonarjev. Kako radi bi ti poslednji pomnožili njihovo število, a žal ne morejo, ampak Se te, ki že služijo milijonu, morajo odpustiti, ker jih ne morejo preživeti. O, delimo svoj kruh1 s katoliškimi misijonarji ih njihovimi ka--tehisti! Vzdrževanje enecja katehista znaša' letno Dih 800 —, a tudi vsak najmanjši dar v ta namen hVaiežho sprejme Družba sv. Petra Klaverja ter ga izrOCi misijonarjem. O pomagajmo niisljortom l' Saj smo' katoličani, to je vesoljni; naša rodbina je tako velika, kakoi1 stfeta katoliSka Cerkev sama, ki' hratii sVoje otroke z nebeškim kruhom. Pomagajmo vzdrževati misijonarjem njihOVč katehiste, ih naš Ote V nebesih1 nam bo poplačal. 6^».»xt»:ajtj6odao6tx«gXKuxLuxi.».aji i «;cujoca36iai:«30oocia3oocxicoeaoo DUŠNA PREMIJA, V natheri hdšlh naročnikov in dobrotnikov opravijo tifrlškl Škofje In misijonarji letno 500 st. maš. iuxjuxU