98. številka.
Izdanje za četrtek 15. avgusta 1895.
(v Trstu, v četrtek zjutraj «1»»' l"> avgusta 1895.)
T« vaj XX,
nBDINOST"
ilham po trikrat na fndon v *>'*tili u-danjih ob torhlh, ootrth IH
in Bobotfth. Zjutrunj« .>(i;izhaja ob tj, uri stjutraj. »eZ-erno pn oh 7. uri rer«r. — Oliiijiin isdmijp statif :
sa H«unir»(c . f. — uv«n A v atrij« : 1 4r
tli ionsko , , » a.m» , . .
r.% jmi( l«a . . . .i,— . , . u vse leto . , , 10,— . » ,
Sa naročbe brez priložen« naročnina sp ne je»IJe nir,
FniUBtiČD«) itevilUe »e dobivajo » pro-dajiiliiiotobak* v 'Irstu po 53 nvr.. i/.»en Trata pu 8 nvi. rt oboi no vofitrno IV.cUllJH v Irnfu 4 nA,, iv«?n Trstu S hA.
EDINOST
Oblati »«> m^ ur.«* tnrif'i v 'o; t«, ntilnfi i. (»i -1™i <;ruaiui ptaf<u>'
(,r««*nr. kolikor oh*"!** • ati IipIi »riti;. I'i.-Juni iminrtmr.' in j trni"i»i-\ t »• itim'i <i|(lii"t i»t| ».i » iriin i,o pil pu£it<l'ii"
Vhi lopi«i n:i| »o p«Ail|aj i ur- ItiiAtvu
ii;r« i'HHi«rm t «t. H. V<*ki) |ii "H i m<iri hiti IriM Uit.in «. kiir >|.>fr i»Fik i.i i » o« »pr«i »lllajO. R kop M i »m nt- »r»'''ji>.
Naročnino. rt«k. » i; vije m	ipr.i-
|Ht»ia Hpramiitvo u!i<\» Mol i no pir-rolo hit. 3, II. nadat. i M prta r^kUnu* 'j.' •o proate po-tnino.
Gladilo sloven skega poIiUćncs^a tieudtv** za Prlmor»ko. „r
Našim tt g. naročnikom.
Castitim našim gospodom naročnikom, ki niso še poravnali naročnine, zastane do 30. junija t. 1.. žareli hiiiii pošiljati poštne naloge. Aku »stane brezvnpeSen tudi ta korak, primorani bodemo ustaviti dotičnikom dopošjljanje lista ter predati i/.tiijanje za^tankov oilv^tniku.
Uprnvni&tro.
Potni u t i s i.
Priprost Slovenec sem, a rad čitam razne sloveiibke časnike ter se zanimam za vse ono, kar se dogaja po slovenskem in tudi po slovanskem svetu. Bilo je I. 1891 in češki naš bratski narod obhajal je znamenito stoletnico s slovesno razstavo; kaj rad bi bil tedaj poletel tja gori v zlato Pralio, da z lastnimi očmi občudujem napredek čilega češkega naroda. Ker se je pa že pri onej razstavi sprožila lepa misel, naj bi po drugili petih letih Češko-slovanski narod otvoril drugo še znamenitejšo razstavo, odločil sem tedaj za trdno, da te prilike ne zamudim. Koncem je vendar prišel zaželjeni čas, da so mi razmere dovolile to veselje. Z malim kovčegom v roki napotil sem se radostnim srcem nu tržaški kolodvor, od koder mejo večerni brzovlak povlekel tja gori do Dunaja.
Tema se je razprostirala po slovenski zemlji, ko je pihal lukamatija po njej; lukal sem skozi oknice železniškega voza ter se vtopil v misli: ona tema, ležeča nad lepimi kranjskimi kraji, silila mi je v misel duševno temo, ki se vedno čmi v nekaterih slovenskih srcih ; ta tema spominjala me je nekdanjih mračnih časov, ko so ti lepi kraji bili še v okovih Nemčurjev. Pred očmi so mi prihajali sedanji strankarski boji na Kranjskem in sama od sebe se mi je uri vala misel, da nekdanji tužni časi še niso zginili popolnoma raz obzorje slovensko ter da se uprav na Kranjskem utegnejo zopet ponoviti nekdanji mračni časi, kajti inter duobus litigan-tibus — veselil se bode zopet starodavni sovražnik Slovenstva: poželjivi Nemčur. O liberalci in klerikalci slovenski! — čemu se pač koljete med seboj po nepotrebnem ; čemu hujskate mejusobno ljudstvo proti sebi; čemu zgubljate svoje čile moči v brezplodnih bojih?! Beseda ni konj — ponehajte: in ves narod vam bode hvaležen; osredočite svoje moči v vzgajanje naroda slovenskega, budite mu narodno zavest in učite ga, da bode slovenski čutil, slovenski mislil in slovenski deloval: vzbudite namreč ponos v teui, sicer maloštevilnem a jakem narodu!
Slovenec je sploh krotko jagnje, ali tudi Kranjec, ki je vendar gospodar na svoji zemlji ter bi se moral po pravici čutiti Slovenca, je še posebno krotak sebi in na-
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
lin
Zgodovinska pripovest XVJ. veku.
Sjpinal A. Š o n o a.
(Dalje.)
Kakor kruti mraz obrilje ta govor bana in hrvatsko gospodo, bas, ko se je bilo razglasilo, da je kralj zapovedal, naj se provede preiskava pred kraljevskim sodiščem proti gospodu Stepku Gregorijancu. Še jeden-krat poskusila je gospoda, da-li ne bi mogla te nemile pravde izviti kraljevskemu sodišču ter prenesti jo pred lastno svoje sodišče. Sklenola je namreč neka gospoda v svojem zborovanju početkom leta 1579., da Peter Herešinec, kanonik Zagrebški in Gašper Druškoci, beležuik županije Varaždinske, odideta v cerkev sv. Kralja, kjer se v skrinji čuvajo povelja in svoboščine kraljevine Slavonije, ter da naj pomno pregledata, da-li ne spada tožba pred banovo sodišče, da-li
rodu v nečast. Na neki stariji med Ljubljano in Postoj i no stopil je v mojo stanico ljubljanski meščan. Že na obrazu se mu je poznalo, da je Slovenec, a njega pozdrav glasil se je nemški — „Guten Abend*. Ogovoril me je nemSki, na kar sem mu odvrnil porogljivo, da nemščine le malo razumem ter ga pobaral, da-li zna laški, ali morda celo s 1 o-vonskil Po tolikem trudu se je vendar udal za Slovenca ter kramljala sva dalje v materinščini do Ljubljane, kjer je izstopil podavši mi roko in voščivši mi „dobro rajžo". Hlapon je dalje pihal a jaz sem truden zaspal ter se prebudil še le v jutro, kadar smo prišli v Mtlrzzuschlag ter se je železni voz je! „potiti" v hrib na divni Semmering. Vsi potniki so pritekli na ospredje železniškega voza, da občudujejo to naravi no krasoto in pravo mojstersko delo umnih zemljeniercev in stavbenikov.
Proti deveti zjutraj prispeli smo v Dunajsko novo mesto, kjer sem izstopil, da si ogledam to nemško gnezdo. S prvim vlakom sem se potem odpeljal v cesarsko prestolnico, ponosni Dunaj. Tega mesta pač ne bodem opisoval, ker ga sem prav malo videl ter je sam poznan bolj iz ilivnegn opisa v koledarju družbe sv. Mohorja nego iz lastne prakse. Ne mislite pa, dragi čitatelji, da sem se na Dunaju ravnal po stari slovenski pri-slovici ter pustil „trebuh zunaj" — pot po železnici in sveži zrak sta me prav dobro pretresla iu želodec je godrnjal, radi česar sem si na Dunaju trebuh prav dobro okrepčal, čeprav za drag denar; odpočili sem se tudi hotel in ostal vse popoludne v tem mestu , to priliko sem tudi porabil, da vidim dunajske Benetke v Praterju. Misle, da zagledam res kakšno mojstersko delo, napotil sem se s tramvajem tja doli v šumoviti Prater, a varal sem se v svojem pričakovanju, kajti tako razupite Benetke niso pač drugega nego skupina slabo skrpanih lesenih barak, v kojih razni židovski kramarji drago pradajajo šučmarske izdelke ali slabšo pijačo. Žal mi je bilo za zavrženi denar za vstopnino in nevoljen šel sem po večerji spat v nemški hotel, liano zjutraj sem bil zopet na poli proti zaliodnjemu kolodvoru državne železnice, kjer sem zopet stopil v železni voz, da se popeljem dalje proti Lincu iu Pragi. Vožnja po tej progi do Linca je dokaj čaro-vita. Ko smo prešli cesarski zverinnjak in lepe z gostim drevjem zaraščene holme in hribe Dunajskega gozda, prikaže se nam v lepi ravnini prijazni St. Polten. Od tu do Melka je pot tudi slikovita, kajti na obeh straneh železniške proge vidiš lepo obdelana polja, v ozadju pa na strmih vršacih starine razdrtih gradov in prijazne kmetske hiše <u gosposka letovišča. Na kolodvoru pokaže se ti Alelk, obdan z Donavo na eni in z lepo ob-
ni zlata bula Zagrebška izgubila veljavo, kajti da gospodo stane sila denarja, če bi
morala potovati pred kraljevsko sodišče v Požun. Zastonj. Zlata bula bila je čvrst zakon.
Že tretji dan po Binkoštih leta 157!».
pričel je g. Inibrič .Jainniški, plemeniti sodeč županije Zagrebške in „kraljevski človek" zajedno z gospodom Blažem Kjpraknm, kanonikom Zagrebškim, v samostanu sv. Kranja
v Zagrebu, preiskavo proti Stepku Gregorijancu zaradi nasilstva iu kršenja mira iu svobodnega provoda, in ker je bil gospod Iinbrič izprašal sto in osem in trideset sve-dokov, od katerih so mnogi potrdili nasilstvo podbauovo, odpravil je sodeč zapisnik kraljevskemu sodišču.
„No, reverende frater", vprašal je Vramec svojega tovariša Šipraka pred fraterskim samostanom, „kako je z gospodarjem med-vedgrajskim ?*
„Zlo", odvrnol ju Siprak, „očiti iu vere-dostojni svedoki, cesarski oficirji, ivaniški
delan i m i polji na drugi strani; sredi trga, ki šteje neki kacih !»>0 hiš, se pa vzdiguje veličastna stavba — melški samostan, sezidan v baroknem krasnem slogu. Samostan sam ima 1200 oken ; v njem je knjižnica z 48.000 knjigami in mnogimi rokopisi. Železnica vodi dalje ob Donavi, ob kateri ti pred oči stopajo razna mala in večja mesteca in trgi s slikovitimi legami, obdani na eni strani od sumeče Donave, po koji vidiš plavati barčice in parobrode, na drugi pa obdana od vrtov iu gajev z mičnimi hišicami in dvorci.
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
V Trntu, dno 14. avgusta 189<V
Država in šolstvo. Ves»t, da je vlada dozvolila, da se v Tešimi v Sileziji otvori plivat e n poljski gimnazij, je razburila v poslednji čas toli rado razburljive živce nemških liberalcev. V svoji jezi in zavisti hoteli bi dokazati, da nenemške narodnost; postopajo nelojalno in zavratno, da prisilijo vlado, da jim mora vzdrževati srednjih šol v materinem jeziku. Najprvo pravi „Noue Kr. Presse* — zasnuje razvnelo narodno navdušenje privatno srednjo šolo; potem pritiskajo na vlado, da podeli isti šoli pravico javnosti in — državno podporo; slednjič kronajo svoje delo s tein, da prisilijo vlado, da vsprej-me dotični zavod v državno oskrb.
Nočemo tajiti: V Čehih je bilo do sedaj les več takih slučajev, ali „N. Kr. Presse" se jako moti, ako ineni, da je s tem svojim »značenjem zadela one, ki osnovljajo privatne srednje šole, pač pa zadela je <1 r ž a v o ! Tej poslednji je dolžnost skrbeti za kulturne potrebe vseh narodnosti in le obžalovati je, da mora skrbeli privatna požrtvovalnost, ker noče skrbeti država. Po takem je le naravno, ako privatna požrtvovalnost skuSa odvaliti od sebe breme, koje je morala nositi p o krivici morda več let. Država bi morala biti le hvaležna tej zasebni požrtvovalnosti, ki je nosila toliko in toliko let breme, koje bi bila morala nositi od prvega začetka ona
—	država. „N. Kr. Presse" je torej zgrešila naslov se svojo obsodbo.
„II 1'iccolo" — ta nebodigatrebana vseh straneh — je seveda po svoji stari navadi zavijanju Pressinemu dodal nekoliko svojega
—	hinavstva. V očeh tega poštenjaka je sodba „N. Kr. Presse" popolnoma opravičen«*, kolikor se dostaje drugih n e u e m š k i h n a r o d n o s t i, le gle d e 1 t a I i j a n o v ne ve 1 j«a, le oni so nedolžni liki novorojeno dete. Oni sami, Italijani, niso mogli nikdar uveljaviti te taktike - da bi namreč zasnovljali privatne šole iu jih potem nakladali državi na pleča — ker jim vlada niti tega ne d o z volj uje, da bi
bombardirji in tudi plemenita gospoda p»-trdujejo pod prisego, da je vse resnica, kar trdijo Zagrebčani".
„Stokrat seru rekel Stepku, naj bode kristijan, a on je ostal pogan; jaz sicer ne maram teh Irdoglavili meščanov, no niti oni niso živina. Naj mu bodi".
Prišedši v svoj dvor, našel je Vramec v svoje začudenje svoje kuincn — Pavla Zamišljen sedel je mladi junak pri oknu.
„Glej, glej! začudil se je debeli kanonik. ,.Kaj sanjam? Resnično! Gospodič Pavel. Lep svat si mi! Tvojega kuma, kakor da ni na svela, nemarni sin. Že pol veka te nisem videl. Čudo, da si danes prišel! Pa od kodi, Pa kaj?"
„Oprostite, častni gospod boter!" spregovoril je Pavel, poljublvii kumu roko, „da Vam se nisem javil pogostejše, toda —*.
„Toda* pretrgal mu je kanonik besedo, „du, toda, to ti je ta tvoj „toda* — teminiiii geueris, v suknji jedi ?
si n a lastne stroške z a s n o v a I i p o t r e h n i h š o 1.
Koliko hinavstva, koliko laži, kolik perlidije! Za vsakim vogalom mesta imajo svojo narodno šolo; takih š«i| imajo tudi tam, kjer ni nobene potrebe: po okolici; srednjih šol imajo nad potrebo, vendar se repenči to glasilo za negovanje škandalozne kronike, da država ne le ničesar ne stori za Italijane, ampak, da jim niti tega ne dozvoli, da bi sami skrbeli za svoje šolstvo! Mi ptimorski Slovani bi Boga hvalili, da bi bili deležni take „nenaklonjenosti" se strani države, kakoršne so deležni naši ljubi sorojuki italijanske narodnosti, in lr.i bili gotovo drugi možje, nego smo v resnici dandanes. Naše slovensko ljudstvo bi reklo, da „H Piccolo" tepe Boga po glavi.
Imenovanje ftkofa v Senju Naslednik sedanjemu nadškofu zagrebškemu na šktijski stolici v Senju je že imenovan: imenovan je vseučiliščni profesor dr. M a u r o v i č.
Proslavljanje laškega generala Bu-ratierija v Avstriji. General Baratieri je morda res slaven junak, ne pa mož, ki bi nostavnejše zakone obzirnosti in takta. Mož biva sedaj v Tirolu, na avstrijskih tleh. A ni najmanje ga ni briga, da je on za nas inozemsk general iu da ne bi sme! zlorabljati avstrijske gostoljubnosti, ampak kar vsprejemlje deputacije in daje mladini nalike o „navdušenju", kakor da si je pridobil Bog ve koliko zaslug za ono državo, koje podaniki so klanjajoči se mu mladiči. Uekel je tudi, da so njegovi najnovejši vspehi seznanili civilizovani svet — s Tridentom. Za božjo voljo, kaj ima opraviti avstrijski Trident z italijanski m i zmagami — v Afriki?! To se pravi naravnost, zavajati nezrelo mladino. Da bode mera polna, priredili so minole sobote v Hoveredu sijajen banket Baratieriju na čast. Dalje pač ni mogoče tirati brezobzirnosti!
Deželiiozborske volitve na Češkem se bodo vršile b ije v mesecu oktobru. Volilni boj bode hud. kajti obe češki stranki si- že pripravljati na energično agitacijo. Mlado-češka stranka skliče svoj shod v Pragi, sta-ročeska pa v Kolinii.
Kronan je carske dvojice ruske se bode vršilo v Moskvi v drugi polovici meseca aprila prihodnji ga leta.
Različne vesti.
Naiim čitateljem. Zaradi današnjega ; praznika odpade večerno denašnje številke. 1 Prihodne izdanje izdanje izide v soboto, dne \ 17. t. m ob navadni liti.
Rojstni dan Nj. Veličanstva proslave v Barkovljah vsa tri narodna društva ukupno in na sijajen način. Na predvečer, v soboto
l'avel, Pavel, ne vem, kaj bode iz tega! Vsak sam sebi kuje srečo po svoji pameti, ali sto oči več vidi in red se ne krši biez kazni. Čuvaj se! No kakšen pa si mi, zagorel! odkod prihajaš?4
„Od Une, go*p»d klime, od 1'ne. Bil sem v banovi vojski. Mili smo se s Turki!"
„Ali srečno?"
„Srečno iu nesrečno. Potolkli srno turško čelo, a od mojih sto lepih vojšilakov ni ostalo živih nego deset.*.
„Kako to?"
„Ker nas štajerski ban ni vodil kakor junake na bojišče, ampak kakor živino v mesnico. Pa uavlašč nas Hrvate. Mušketiije je čuval, da, ali mi sabloj proti lombardom ! No častni gospod kume, bodeni mogel it tem kaj govoriti, a pred vsem došel sem, da vas prosim neke milosti".
„Govori, sinki*!"
„Želim se ženiti!" spregovoril je Pavel odločno,	(Dalje pri h.)
12133872
dne 17. t. m. bode društvo „Adrija" se svojim petjem poveličevalo svečanost iti društveni prostori bodo sijajno razsvetljeni ne-številnimi lučicanu. Vrli Uatkovljani hočejo na jasen način pokazati tam šetajočim se meščanom, da so še danes zvesta straža države Habsburgov ob sinji Adriji, kakor so že v letu 1S48. junaški odbili nameravani napad sovražnega brodovja. Pokazati hočejo, dn jim je še danes in da jim ostane za vse bodoče čase deviza: vse za državo Habsburgov.
HiSna preiskava. Predvčerajšnjem vršila se je hišna preiskava v uredništvu lista „I/ Indipendetite". Iskali so rokopis članka „('omune e governo* ,objavljenega v številki z dne 8. t. m. Čujemo, da preiskava ni imela vspeha.
Nov zdravnik. I)r. Adolf N a z o r dobil je dovoljenje, da sme vršiti v Trstu zdravniško prakso.
X. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju. (Dalje ) Kar se dostaje duha, ki veje v naših zavodih je rekel tajnik: Zavest nam pravi, da izvršujemo patrijotično delo, pristno narodno delo, skrbeč za nepokvarjen naraščaj našemu dobremu narodu. Zadeva, ki je pred nekaj leti vzdrgetala slovenski svet vsled občnega toka, ki duhove deli v dva poglavitna tabora, t. j. v krščanski ali zoperkrsčanski, je v naši družbi že povoljno rešena; kajti ona je pokazala pot, kakeršna naj bo konfesijonalna iti narodna šola na Slovenskem. Družbino vodstvo lahko u ponosom konatatuje da pot, katero hodi, je najprimernejša*za naravni razvoj slovenskega šolstva. Največja nespamet in krivič-nost pa je, ako se hoće naše ljudsko šolstvo r« bi t i kot orodje ponemčevanja ali polašće-vanja.
In potem je nadaljeval: Vodstvo je tega mnenja, da, če bo v drugem desetletju vladal tak duli jedinosti v družbi, kakor doslej, ne-ra/.i ušljiva jedinost v vodstvu, jedinost v podružnicah, razdeljenih sicer po raznih naših deželah, a vendar težečili po istem smotru, jedinost v družbinih zavodih, potem doseže ona lepili vspehov, kajti tak duh jedinosti je odsev onega duha svetih njenih zavetnikov, Cirila in Metoda, ki sta Slovane klicala k k jedinosti vere in jezika. Ako nas vodi tak duh, potem se ne bojimo, ker razpršimo vse nakane, ki se snujejo ob periferiji našega ozemlja zoper naš narod ter priborimo istemu lepše dneve. Tajnik je završil svoje poročilo s besedami pesnika :
Slovenskim sinovom naj v srce doni,
lJ.i vi>je dolžnosti in slavnejše ni, Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast Delati dokler naš Triglav stoji.
Iz poročila blagajnika Antona K o-bi a rja posnemamo:
Družba je imela leta 18'J4. sledeče dohodke: Doneski podružnic f>:i35 gl. 80 nvč. 1'okroviteljnine 1232 gl. 50 nč. Podpora si. dež. zbora kranjskega 1000 gl. Podpora si. mesta ljubljanskega 500 gl. Darila in kronini darovi 1473 gld. 24. Darovi 23 slovenskih posojilnic G(50 gl. Kroni n dar od „Sloveti. Naroda" nabran 1861 gl. 70 nč,. Volila (dr. C liček 1100 gld. itd.) 1370 gld. 33 nč. Za prodane družbi ne knjige G2 gld. 2 nvč. Za velikovško šolo 148 gl. 48 nč. Naznanila v „Vestniku" 27rt gl. 34 nč. Razni 44 gl, Pre-hajalui 114 nI. Obresti od naložene glavniue 559 gl. 95 nč. Skupaj 15.940 gl. 42 nč. — Troškov je družba imela: Za družbine šolske zavode v Trstu in okolici 6902 gl. 35 nč Za družbine Šolske zavode v Gorici in okolici 2910 gl. Za šolski vrtec v Celju 333 gl. 73 nč. Narodno šolstvo na Koroškem itd. I<i4;i gold. Podpore podružnicam 331 golil. Tisk 10.000 „ Vestnika" 888 gl, 31 nč. Vezanje in razpošiljanje družbinih in drugih knjig 341 gl. 76 nv. Podpore dijaškim podpornim društvom 130 gl. Nagrade pisateljem 80 gl. Nakup molitvenih, ličnih in zabavnih knjig 944 gl. 57 nč. Za velikovško šolo 75 ^1. ki nč. Tiskovine 58 gl. 91 nč. Tajništvo, glavna skupščina, poštnine, časniki, pristojbine itd. 4K9 gl. 70 nč. Prehajalni 114 gld. Skupaj 14.643 gl. 14 kr. Prebitka je torej bilo 1297 gld. 28 nvč. Saldo dne 31. dec. 1894. znaša 17.529 gld. 41 nvč.
Družbi sv Cirila in Metodi v Ljubljani so poslali: (Konec..) Od uredništva »Domovine" nabranih gl. 19.50; šentpetcrska podružnica v Ljubljani po zastopnicah : pospej Jlar. Trček in gospinih Mar, Kopač in Nkotic
100 gl. pokroviteljine ; g. Hrabroslav I)ehevec je nabral gold. 10.70 z merilcem moči na glavni skupščini v Kranju; odbornice šent-jakobsko-trnovske ženske podružnice v Ljubljani 157 gld. za prodane kokarde; dijak Matija Pire gl. 4.38, katere je nabral v veseli družbi v Kropi; g. Ivan Paj^ar o priliki blagoslovljenja hiše 1 gl.; č. g. Ivan Vrhovnik mesto telegrama v Kranj 1 gl.; gospa Matilda Sebenikar 5 gl. ; ga. Pavlina Štrekelj v Komnu iz nabiralnika gl. 2*73 ; ormoška moška podružnica goldinarjev 5.40 ; črnomelj-ska moška podružnica 30 gld. — Za s I o-vensko šolo v V e 1 i k o v c u : Podružnica rečiška gld. 18 50; rodoljubna prijateljica Slovencev na Koroškem 4000 gl.; preč. g. Anton Mežnarec, dekan v Kranju, 30 gl.; g. Ciril Pire, posestnik v Kranju, 1 gld.; č. g. Ivan Dolžan, župnik trsteniski, 5 gl.; — Tako izvrstne žetve, kakor zadnje tri tedne, naša šolska družba še nikoli ni imela. Mili Bog tisočero plačaj dobrote, skazane ljubi slovenski deri!
lilar/ajništoo družbe sv. Cirilu in Metoda.
„Delalsko podpoino društvo" bode praznovalo dne 18. avgusta, to je prihodnjo nedeljo, obletnico blagoslovljenja društvene zastave v lepo okinčanem vrtu „Mondo Nuovo". Zjutraj ob 79/4 bode sv. maša v cerkvi pri sv. Antonu novem, popoludne pa velika veselica. Začetek veselici bode bode ob 6. in pol uri zvečer in trajala bode do polunoči. Pri veselici bodeta sodelovala „Slov. pevsko d r u š t v o" in godb a. Razpored: I. Jenko : .Naprej", koračnica, godba 2. Wite: „Slavjanka", mazurka, godba. 3. Hebenstreit: ,Duhoven in vojak", sinfbnija, godba. 4. Petje. 5. Govor predsednika. 6. Rieder: „Društvo", polka, godba. 7. Lonzar: „Svi domači", potpouri, godba. 8. Petje, 8. Parma: „Pozdrav gorenjski", valček, godba. 10. Umetalni ognji. 11. Petje. 12. Rieder; „Slovenske idile", godba. 13. Steykal : »Naši mladosti", četvorka, godba. 14. Petje. 15. Umetalni ognji.
16.	Iv. pl. Zaje: „U boj" iz opere „Zrinjski",
17.	Nolli : „Sokol", koračnica, godba.--Med ostalimi točkami bode »Slov. pevsko društvo" pelo krasen mešani zbor ,0 j p 1 a n i n e". Vstopnina za osebo 20 nvč. (Nad 10 let stari otroci plačajo 1C nvč vstopnine.)
ltazžaljivo bi bilo za tržaške Slovence, ako bi jim hoteli tu naglašati važnost tega središča slovenskih delavcev tržaških; saj uiora biti slehernemu znano, da gre ravno »Del. podp. društvu" velik del zasluge na tem, da stoji naš mestni ž velj danes na veliko viši stopinji narodne zavesti, nego je stal pred nekoliko leti. ter da je to društvo, poleg družbe sv. Cirila in Metoda, morda najvažnejša ustanova za mestne Slovence. Zato pa trdimo po vsej pravici, da vsakoletna velika veselica tega društva zasluži ime splošnega narodnega pražil i k a tržaških Slovencev. Nadejamo se torej, da bode prihodnjo nedeljo vedel sleherni rodoljub: kako in kaj mu veleva n A-rodna dolžnost!
Potovanje Slovencev Prago. Odbor nam je doposlal še nastopni oklic:
Iz vseh dežel romajo letos Slovani v zlato mater Prago, da na narodopisni razstavi češki občudujejo delo, napredek in veliko kulturo naroda češkega. Z narodopisno razstavo svojo dosegli so Cehi velikanski triurni" pred vsem naobraženim svetom in so danes prvi kult u r u i n a rod v veliki obitelji slovanski. Na narodopisni razstavi češki razodeva se nam v vsej svoji veličini češkega naroda genij, ki je čuval stoleletja in stoletja nad narodom ter mu zagotovil obstoj. To videti je velik užitek, neprecenljiv pouk in prevažna spodbuja za nas. Z brati Cehi veže nas stara zgodovina, ž njimi spajajo nas običaji, z brali Cehi veže nas najsvetejša vez : jezik in krvno bratstvo. Tu je kulturni studenec, iz katerega zajeniajmo življensko moč.
Rojaki! Pohitimo torej zopet v Pragov čim večjem številu, da tako dejanski zasve-dočitno fteskoslovensko vzajemnost! Poseben razstavni vlak pojile iz Ljubljane dne 31. avgusta ob 5. uri 45 minut zvečer in pride v Prago ob 4. uri popoluilno due 1. septembra 1895.
Vlak bode vozil po južni železnici do Dunaja in od tod preko Taborja v Prago. Le ako se oglasi dovolj udeležencev, pojde tudi poseben vlak iz Trsta. Cene iz Trsta v Prago bodo:
I. razred
Trst......gld. 48 —
II. r. III. r.
36 — 24 — Nabrežina ... , 46"— 34-50 23.—
Sežana..... , 45 — 33 25 22 50
Divača..... „ 44 — 33— 22 —
Št. Peter .... „ 43-— 32 25 21.—
Postoji na..... 42 — 31.50 21.—
Rakek..... , 42 — 31-50 21 —
Logatec .... „ 45 — 31 50 21.— Borovnica ... „ 42— 31-50 21-—
Iz Nabreiine nam pišejo: Dne 18. t. m. obhajali bodemo slovesnost patrona sv. Roka in zajedno tudi rojstni dan Nj. veličanstva, našega mi ega vladarja. Tega dne nastopi na novo ustanovljeno veteransko društvo, ki se v društveni opravi in z godbo na čelu udeleži procesije. Popoludne in na večer vršil se bode koncert na javnem trgu, pri katerem bodeta sodelovala pevsko društvo »Nabrežina" in godba.
Poitna nabiralnica. Z današnjim dnem odpre se v Šterni pri Oprtlju poštna nabi-biralnica spojena z razprodajo poštnih znamk. Ta nabiralnica bode v zvezi s pošto v Bujali in v Oprtlju.
Umor v Miljah. Iz Milj pišejo: Minolo soboto zvečer bil je kmet Anton Bolčič v družbi s svojima tovarišema llrovatinom in Stipančičem v gostilni. Idočemu zvečer proti domu, prišla mu je nespametna misel v glavo, da si vzame bučo na polji posestnika Pe-kjariča. Preskočil je nizki obmejni zid in baš si je kotel odtrgati bučo, ko je počil strel in se je siromak zgrudit mrtev. Hro-vatin in Stipančič sta pobegnila. Pekjarič je bil namreč stražil na polju z nabito puško. Ko je začul šum in zapazil senco, mislil si je, da je kdo zna koji tat, in ustrelil je. V nesrečo pogodil je predobro. Ubijalca proti volji odpeljali so v Koper v zapor.
Potkuicn samomor. Minoli torek zavrtala si je 24letna zasebnica .T. S., stanujoča v hiši št. 2 ulice della Fornace, s karbolno kislino. Priliitevši zdravnik z zdravniške postaje izpral ji je želedec. in odklonil nevarnost. Žena se je hotela baje v trenotku velike duševno razburjenosti končati življenje.
K tatvini v Budimpeitl. Kakor poročajo iz Budimpešte, so Supičičeva posestva v Selvi, Zadru iu na otoku Umbo že zaplje-nena. Tudi premoženje Szomborjevo je že pod pečatom. Szombor ima lepo posestvo in hišo pri Mohaču. Da ne bi vzbudil pozornost! sodišča, odplačeval je kupljeno posestvo v maihnih obrokih. Včeraj je preiskovalni sodnik zopet izpraševal Szomborja. Zasliševanje trajalo je šest ur. Ko mu je sodnik povedal, da je Supičič že priznal tatvino, skočil je Czombor kvišku, izjavivši, da Supičič laže in da ga on niti ne pozna. Cela vrsta prič je na to potrdila, da je Czombor res občeval s Supi-čičem. Ko je Szombor sprevidel, da ne more več tajiti, prosil je kozarec vina; izpil je vino in potem je povedal tudi on resnico.
Roparska napada. Po noči na ponedeljek napadla sta dva postopača v ulici Riborgo delavca Frana Sicherla in zahtevala, da jima da denarja. Ker Sicherle ni urno ustregel tej »želji", lotila sta se ga napadalca in mu preiskala žepe. No, plen je bil jako siromašen : le komadić mila našla sta roparja v žepih. Pozneje so našli stražarji ta drzna roparja in ju zaprli. Ista sta težak A. Viezzi in mornar I. Castellani. — Pred včeraj dopolnilne prišel je čevljarski vajenec I. Škrl v Pippanovo tobakarno v ulici Polite della Faltbra ter prosil, da mu razmenjajo dva srebrnjaka. K oj za dečkom vstopit je nek potepuh, udaril fantiča s pestjo, mu iztrgal jeden goldinar i/, roke in pobegnil. Roparja dohiteli so pa stražarji in ga zaprli. Isti je kroš-njar I. Comisso.
V Galiciji ni kolere. „\Vieuer Abendpost" z dne 10. t. m. piše: Od L t. m. dalje pojasnili so se v občini Kocinhinezyki, polit, okraj Kusiat.vna, v občini Jezierzanka, pol. okr. Borzezmvo in v občini Turo\vka, pol. okr. Skalni a, katere gališke občine mejijo ob rusko gubernijo Podolijsko, v kateri še vedno vlada kolera, posamični slučaji sumljivih bolezni. Nekoliko ljudij je za takimi boleznimi i umrlo. Ta okolnost je vzbudila posebno pozornost oblastni}. Paranje trupel umrših pa je dokazalo, da niti jedna oseba ni umrla za kolero. Te kuge ni niti v Galiciji niti v katerikoli drugi pokrajini naše monarhije.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem dobil je 21-letni zidar Karol Sanci n iz Trsta zaradi hudodelstva teškega telesnega poškodovanja
mesec dnij ječe, 211etni zidar Julij Vidal pa zaradi prestopka teškega telesnega poškodovanja mesec dnij zapora. Dne 27. maja t. 1. zvečer srečala sta omenjena dva na Greti mladeniča Josipa Petriča in Rudolfa Ro-potca, katera sta prepevala slovenski. Sancin in Vidal opsovala sta ju s »ščavi*, dasi sta sama slovenskega pokoljenja. Vale d tega je nastal pretep, v katerem je Sancin zabodel Petriča z nožem.
Koledar. Danes (15): Velika gospa. Vnebovzetje Marije Device. — Jutri (16.) : Rok, spoznovalec; Hijacint, duhovnik. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. min. 4 min., zatoni ob 7. uri 4 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 25 stop., ob 2. pop. 30 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 14. Cesar je 31 kaznjencem odpustil ostali del kazni. Med temi sta dva kaznjenca iz Kopra.
Sredec 14. „Agence Balcanicqne* javlja : Metropolit Klement je naprosil kneza, da vsprejrne v avdijenciji njega in člene deputacije. Avdijencija je bila danes. Najprej je bil P" ' "ur med knezom in metropolitom, ki je ti jedno uro. Na to je metropolit Klem predstavil vse člene deputacije, kojim je knez v svojem in v imenu naroda izrekel zahvalo na taktnem in lojalnem načinu, kakor so oni rešili svojo nalogo v Rusiji. Metropolit je odgovoril, da so on in tovariši prevzeli to nalogo kot patrijotiški Bolgari, katera naloga je izšla iz modre inicijative kneza. Da pa se je ta naloga izvršila na korist bolgarskega naroda, zahvaliti se je na tem na jedni strani zaupanju kneza, vlade in naroda, na drugi strani pa' milostni d o-brohotnosti carja in ljubezni ruskega narod a.
Atene 14. Princ Neapeljski je dospel tu sem in zopet odpotoval. Cilj njegovemu potovanju ni znan.
TrKovln«ko nrzojAvk«.
Bncilmpeita. PAoniea <a »pomlad 6.79—681 l'Soi i<* *a september iH96 6.H4 do 0 36. Ovci za iesen B.fiO—6.61 It* za jeson 5 39 5.40 Koru'.a *a jnli-avgst 5-.">8—B »tO *<» inaj-juni 189« 4-56—4.58.
Ptaniea ne v a 0<l 1H kil. I'. 6 15-rt'25 •»•* 79 kil. f. 6 23-6.30. od »0 kil. f. «.<M)--(J-85 od 7» kil. f. 610- 6 45, od ny kil. IW. 6.50-6.B5. lečmen il*701-7 —: proso 6---<1 «0 rl nora R.40-5.60.
Pšenica: d«bro ponudbe veliko povpraševanje. Cone j »ko stalne! Prodaja 40000 met nt. Koruza 55 ceneje. Vreme: dež.
Praga. Nernimirani sladkor /.a avgust T. 12.75. nova lotili a 1307. vreme dež.
Pruga. Centrifuga! novi, postavljen'v Trat in earino vred odpošiljatuv precej 1,28 50—. - .avgust
«cpt. f. 2S.75--Coueastd 29.---•— Četvorni
BO*---V glavah (sodih) SO25 -•-.
H&vro. K »i%H SnntriN goeit hvcm^,* avgust94.75 /a november 93.50. mlačno.
Hamburg. Santo« Komi avorag« z* september 75 RO december 74.50 mare 73.(10 mirno
Duni^ika bora* 14. avduata l«OS
Državni dolg v		včeraj	(lanea
	papirju . .	. . 100-95	100.90
» n » Avstrijska renta	srebru . .	. . 101 10	101.15
	v zlatu	. . 123 25	128.25
s	kronali	. . 101 40	»9.90
Kreditno akeije	. ■ , . .	. . 401--	?99.tiO
London 10 Lat.		. . 121.55	121 45
Napoleoni . ,	.....	. . 9.63'	/. 9-H8
20 murk	.....	. . 11.87	11.Mt
100 italj. lir .		. . 46.80	45 75
Objava.
Javlja so p. n. občinstvu, da ho sobe hdtela
n« Opčinah
popolnoma urejeno s čisto novim pohištvom in pripravljene zt one, ki želijo prebiti poletje na deželi."
liotttavracija ima izvrstno In&ko, nemško in francosko kuhinjo. Neprckouni teran in pivo i/, znane Plzensko pivovarno p> jnko nizki e«ni.
Priporočujc1 se slavnemu občinstvu za mnogo-številen obisk, beleži najuHarejše
I. Goljaviiik,
lastnik.
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Haiderjn jo najboljšo sredsšvo za čuvanje zob pred gnjiloho tor jih čist), ne
dn bi oškoiioval stuklenino. V &katljieali po .10 in .'i0 nvč. izključno v promovuni lekarni
PBMMMtm „HI Jae Mori" Trit, veliki tr|.


Tinct.: Stomach : comp.
Svetega Jakoba želodečne kapljice.
Skoz več li>t skušano domačo zdravilo, <i pospušiijit prebavk in tek povevnje itd. Stckli'iiii-a 60 it a. in 1 gld. 20 nč. Kakor domačo iivoeokrepinjofie sred-
■stvo prvo vrste, čiszal se je skozi večletno rabo dra Liebera litceokrep-čujoil eliksir (Tinct. chinae norvotiea i-oinp.) — Vaistvoiia znanilca f in sidro — steklenice po gld. 1, 2 in K-.'.O, l'o liečniškili in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fant i v "raflu (glavna zaloga): Lekarna Sera-valle rstu ; dalje : lekarna I. Zanetil v Trstu ; staru .(r. vojaška lekarna na Dunaju, .Stefans-at/, kak»r tudi v drugih lokarnali._
Lastnik politično društvo .Edinost«. — Izdavatelj iu odgovorili urednik: Julij Mikota. - Tiskarna Dolenc v Trstu.