\
r-'.....
I Naj Teč ji slovenski dnevnik
It Zdnoenih državah
- Velja za vae leto . . -	$6.00	|
Za pol leta.....$3.00	a
Za New York celo leto -	$7.00	H
-Za inozemstvo celo leto	$7.00
tistisIovensEihidelavcev y Ameriki.
fr~—,t——=
I The largest Slovenian Daily in I	the United States.
B Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers.	.
3Q
rXLZFON: C0RTLANDT 2876.
Entered u Second 01ms Matter, September SI, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March S. 187f.
TELEFON: CORTLANDT 2871.
NO. 146. — ŠTEV. 146.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 21, 1924. — SOBOTA, 21. JUNIJA, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
FASISTI SO POKOPALI SVOJO ŽRTEV »t zmagal v
Fašistovska policija je na skrivnem pokopala grdo zmr-cvarjeno truplo Matteotti-ja. — Ker so se bale demonstracij ob javnem pogrebu, so oblasti ponoči pokopale truplo umorjenega socijalističnega poslanca. Laška Črna roka podpira Mussolinija. — Finzi in Filipelli zapletena v umor.
poslanski zbornici
PERSHING IN BABE RUTH
Rim, Italija, 20. junija. — Vsled najstrožje cenzure Lvseh poročil, ki odhajajo iz Italije, je težko inozemskem deželam spoznati obse^ javnega razburjenja, povzročenega vsled umora Giacoma Matteotti-ja, socijalističnega poslanca, kojega strašno razmrevarjeno truplo za našli ob olmli jezera Vico, potem ko je bil odveden na poti v parlament.
(Italijanska cenzura je tako stroga, da se je še v Včerajšnih brzojavkah glasilo, da niso trupla umorjenega še našli in da ni nobenega pozitivnega dokaza, da je bil res umorjen. Ljudje, aretirani v zvezi s tem, so bili stavljeni le pod obtožbo, ''da so vzeli Matteotti-ju osebno prostost''. S tem je hotela banditska Tolpa Mussolinija prikriti svoj podli zločin, ki razkriva njih metode.)
1'morjeni poslanec je nameraval imeti v poslanski zbornici govor, v katerem je hotel strogo obsoditi korupcijo vlade. Oblasti so dale truplo umorjenega pokopati ponoči, ker so se bale izpostaviti se izgredom, ki bi bili neizogibni, če bi bil pogreb javen. Ogorčeni radi postopanja fašistov ter jih najnovejšega zločina, so postavili delavci nahilro kamenit križ na mesto, kjer so Matteotti-ja potegnili v avtomobil in kjer so ga ljudje zadnjikrat videli živega.
Ljudske množice, ki so rule o tem nahitro zgrajenem spomeniku, so ga okrasile s cvetkami, in neki nepoznani je pritrdil nanj sliko umorjenega.
Polirija je takoj izvedela za spomenik. Karabinjerji N) navalili na ljudsko množico, jo razgnali ter porušili spomenik. Dosedaj se je omejevalo delovanje policije izključno le na to. da zatre vse demonstracije^ prirejene v, znak ogorčenja, dočim se je le malo brigala za to, da dobi y rok«' krivce^
Vsa Italija govori na skrivnem o strašni Mano Neri, ki stoji za silo Mussolinija. To <1rno roko vodi Massimo Rossi, ki je bil do pred par dnevi načelnik časnikarskega urada v ministrstvu za notranje zadeve. Aldo Finzi. ki je po umoru Matteotti-ja resigniral kot podtajnik za do-rače razmere in komisar fašistovske zračne sile, je bil tudi voditelj te organizacije. Isto velja glede Filipelli-ja, glavnega urednika fašistovskega lista Corriere Ita-liano, ki se je vedno zavzemal za ideje Mussolinija in ka-jterega financira mogočna Banca Gommerciale.
Oba, Finzi in Filipelli sta zapletena v umor Matte-,otf i-ja.
Vsi ti, ki so bili ubogi mladi ljudje, ko se je pričel širil i po Italiji fašizem pred dvajsetimi meseci, so sedaj milijonarji. Imeli so svoje špijone in "brave" v vseh delih Italije ter jim plačevali velike svote denarja, kadar so se hoteli iznebiti kakega pogumnega kritika ali nadlegovati kakega nezadovoljnega politika.
Nobena tajnost ni danes, da je tolpa teh ljudi organizirala opustošenje rimskega doma prejšnega ministrskega predsednika Nitti-ja. Ista tolpa je skoro smrtno ranila poslanca Ainendola, političnega prijatelja Nitti-ja ter na sličen način kaznovala tudi prejšnjega fašistovskega po-jslanra Misurija, ki je govoril v poslanski zbornici proti - nasilnim članom stranke
Javno mnenje je prav posebno ogorčeno vspričo dejstva, da so pobegnili iz zaporov trije od petih fašistov, ki so b:li aretirani v zvezi z odvedenjem in umorom. Eden teh j< F 'ipelli, ostala dva pa Rossi in Finzi.
Dejstvo je, da se Mussolini, kljub nasvetom boljših članov svoje stranke pomišlja očistiti vrste svojih pristašev. Ljudje ki bi radi vedeli, zakaj noče tega storiti, izvedo od sovražnikov Mussoliniia. da bi ne ostalo niti enega človeka v fašistovski stranki, če dejanski stori to.
Nada I jn i vzrok pomišljanja Musolinija je da se boji, da ga bo zadela ista usoda kot Matteotti-ja, če bi pričel z izčiščenjem ter vtaknil v ječo na tisoče prejšnjih zločincev, ki se potikajo v črnih srajcah po deželi ter terorizirajo prebivalstvo.
('asopisje, ki je bilo dosedaj suženjsko ponižno in ser-vilno, je postalo bolj pogumno ter poživlja ministrskega predsednika, naj kaznuje krivce ter očisti Avgijski liiev, kajti v drugačnem slučaju bo osramočena Italija pred svetom (in je že danes).
Ministrstvo za notranje zadeve uživa prav poseben sloves, da je polno postopaških, nasilnih in nezmožnih fašistov. Mussolinija pozivajo sedaj, da mora imenovati novega ministra za notranje zadeve ter postaviti na mesto Finzija moža priznanega dobrega slovesa
Komunistična stranka, katero je Mussolini dolgo časa uspešno pritiskal ob tla, je zopet pričela dvigati svojo glavo. Iz Rusije je baje dobivala v zadnjem času .velike svot0 denArja ter skuša organizirati celo vrsto stavk. Železničarji, ki so bili vedno radikalni v svojem sr-so že
Po dveh dneh ostrih napadov je izrekla francoska poslanska zbornica svoje zaupanje novi vladi s 3^.3 glasovi proti 234. Poslanci so se dejanski spoprijeli.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
Pariz, Francija. 20. jtmija. — Malo ]x> eni uri danes zjutraj in po devet ill urah neprestan ill kra-valov je ministrski predsednik Herriot zahteval ter dobil od strašno razburjene poslanske zbornice zaupnico in sicer s 313 glasovi proti '234.
Dva dejanska spopada sta predstavljala kras seje. En spopad se je završil ravno popolno-či. ko so se spoprijeli socijalisti in komunisti ter vprizorili pretep. katerega se je vsakdo lahko vdeležil.
Andre Marty, voditelj tost a je na francoskih bojnih ladjah v Črnem morju ttckoan svetovne vojtje ter sedanji voditelj komu nistov v poslanski zbornici, je od-vezai svoj mornariški pas, ga zavihtel krog svoje glave ter planil proti klopom soeijalistov. Njegovi pristaši so mu skalili.
Eno uro poprej so planili poslanci centruma in desnice po koridorjih navzdol z divjimi kriki, da naj vlada odstopi. Kriki so so-obračali prav posebno proti novemu vojnemu ministru, generalu JS'ollet in konservativci so izjavili, da ni vlada Herriota vredna, da bi imela francoskega generala v svoji sredi.
Predsednik Painleve je bil prisiljen v obeh slučajih odgoditi sejo, a s tem je pognal besne poslance le iz dvorane ter na prostorne hodnike zunaj.
Proti koncu se je posrečilo Her-riotu obvladati zbornico ter dobiti večino in zaupnico po dveh dnevih neprestanega prerekanja ter odgovarjanja na interpelacije. Desnica in levica sta ga napadli s trpkimi izrazi in prejšna ministra Trocquer in Magmo t sta vodila boj za sile in prejšnjega ministrskega predsednika Poin-careja.
Konečno je dvignil Herriot svoj glas in v dvorani je zavladal molk. Rekel je:
— Načrt izvedencev je dvignil nove probleme, nove probleme varnosti. Mi smo miroljubni. Mi hočemo dobiti plačilo. Mi tudi hočemo, da je Francija zavarovana pred napadi. Pojdem v Anglijo, da se pogajam za mir in prepričan sem, da bom našel pravo in prijateljska podporo.
Nato je dobri zaujf.iico z večino 79 glasov, ki mu omogoča skleniti dogovor z Anglijo in Belgijo glede skupne akcije proti Nemčiji.
SPOR MED ANGLIJO IM MEHIŠKO VLADO
Predsednik Obregon se je pravočasno premislil ter ne bo izgnal iz dežele angleš\ega yladnega agenta. — An gieški ministrski predsednik MaeDonald je v svojem govoru v poslanski zbornici ostro ožigosal Mehiko ter naprtil vse krivdo mehiški vladi. — Angleška misija pod vodstvom Hohlerja ne bo odpotovala v Mehiko.

Znani baseball igralec Babe Ruth je član 10-1. artilerijskega polka newyorške narodne straže. iSlika nam ga predoča, ko ^a.utira generalu Johnu J. Pershinmi.
zanimive številke 'amerško stališče glede alkohola napram priseljevanju
Vse suhaške sile ne morejo v Phi-ladelphiji dosti opraviti. Akcija generala Butlerja se je izjalovila. — Suhaška statistika.
KANADCI POZDRAVLJAJO FRANC. PREDSEDNIKA.

Cherbourg, Francija. 19. junija. Na krovu parnika Melta je dospelo dane« sem sto kanadskih časnikarjev, ki bodo pr3i<o*.ovnli Francijo in Ofrtale dežele srednje Evrope. Takoj po prihodu so poslali predsedniku francoske republike Doumergue vdanostno brzojavko.
VELIKE SLA VNOSU PRED LENINOVIM MAVZOLEJEM.
Moskva, Rusija, 20. junija. -Pred provizorLenim mavzolejem, ki je zgrajen na čast pokojnemu Leninu, »o se vršile danes velike aLavnosfci. Spomina velikega dr-
Philadelphia, Pa.. 'JO. junija. Kot znano vlada <>d pričetka tekočega leta v Piiiladciphiji reformna admnistracij-a. ki je vae la v službo kot voditelja policijskega depart men t a visokega moi nariškega^astnika gen. Rutlor-ja. Znan je bil radi svoje odločnosti in poverjena mu je bila naloga. da očisti mesto bratovske ljubezni vseh zločincev in drugih kršilcev postav. Njegova glavna naloga pa je bila zatreti trgovino z žganjem, katerepra so prodajali v številnih javnih in tajnih lokalih.
Novi policijski načelnik je razvil veliko eneržijo in kmalu so poročali .da zapre vsaki dan trideset do štirideset ''salonov" \ Oe ni kdo njegovih podložnih razvit prave delavnosti. ga je Butler takoj spodil iz službe. Kmalu sc je vnel boj na celi črti, in optimisti so prorokovali, da bo postala Philadelphia v kratkem najbolj suho mesto v Združenih državah*.
Včeraj pa je objavila Ass. Press naslednje sporočilo:
— Danes je pričel varnostni ravnatelj Butler s kampanjo, da zapre sto od tisoč in petstotih salonov.
To poročilo se mora zdeti vsakemu skrajno čudno. ,Kaže namreč, da ni mogel niti človek tako velikanske eneržije kot Butler v teiku pol leta zapreti niti majhnega dela salonov in tajnih pro-dajalen žganja. V Philadelphiji ni bilo namreč odprtih več kot dva tisoč salonov, odkar je biLa uveljavljena visoka licenca. Ali si niogoče predstavljate lw>lj£i dokaz. da je narod kot tak proti prohibieiji kot je ta velikanski neuspeh pelicijskega načelnika v Philadelphiji ?
Prohibieijski urad v Washing-tonu je objavil številke, ki predstavljajo nadaljni dokaz za resničnosti zgorajšne trditve. Izza uveljavljenja Volsteadove postave je bilo obsojenih nekako 150 tisoč ljudi na v celem 6500 let ječe in oblasti so kole-ktale skoro 20 milijonov dolarjev globe. Urad ne pove, koliko slučajev ni še rešenih. Armada 150.000 ljudi pa popolnoma zadostuje, da prične vsak pameten človek dvomiti o izvedljivosti prohibicije.
Suhači izjavljajo neprestano, da bo tajno razpečavanje alkohola kmalu izginilo če se bo poverilo izvedbo postave energičnim ljudem. To je • naravnost smešno, kajti kdo more kaj doseči, če ni
Žavnika se je poklonilo petsto Of|-j delegatov, ki «o dospeli sem na jmogei ničesar doseči/gen. Butler, poskodovati železniško opremo.? kongres tretje internacijonaie.

Japonska si ni nikdar lastila pravice, vsiljevati Ameriki svoje nazore glede priseljevanja. Japonski državljani izključeni kot manjvredni.
Washington, 1). ('.. 20. junija. Neki ugledni ameriški državnik je pojasnil časnikarskim poročevalcem ameriško stališče napram .Japonski z naslednjimi besedam?: Ko je državni tajnik Hughes odgovoril japonskemu poslaniku Ha ni h ara. da je kontroliranje priseljevanja "bistveno element suverenosti vsake posamezne dežele". je stal na povsem varnih tleh. Japonska ni nikdar nasprotovala tej očividni resnici. Dejanski in po pravici pa se pritožuje radiftega. ker smo pokazali s prstom nanjo. Izločili smo japonske državljane kot manjvredne z ozirom na pripnst v deželo kot državljane drugih držav, mesto rla bi sprejeli zakonodajo v splošnih obrisih ter zaupali dobro preiskušenemu "dogovoru med gentleman i", da preprečimo neprimerno priseljevanje Japoncev.
To je bilo bedasto in obenem tudi malo kavalirsko postopanje. Pri izključen ju je zamenjal kongres zrno za lupino in pristno iz-ključenje za megleno teorijo. Zavrgel je clj, katerega je skušal doseči ter stavil mesto njega abstraktno in pravno pravico, katere ne bo nikdar mogoče uveljaviti. S tem, da smo oprostili Japonsko dogovora, katerega je tako Častno izvajala, bomo dobili po stranskih potih najbrž več japonskih priseljencev kot onih par. ki so v prejšnih časih ušli pazljivosti naše vlade.
Kongres je seveda skrajno srečen. Njegovo najbolj priljubljeno zdravilo za vsako zadrego je spre. jeti postavo ter jo pozabiti. Stranska stvar je, če postava dejanski deluje. Tajniku Hughesu je v tem slučaju poverjena na loga pojasnjevanja. Svojo nalogo je rešel kot jo je pač mogel, slabo ali dobro.
Mexico City, Mehika, 20. junija. — Predsednik Ohre-gon, ki se je ravnokar vrnil v mehiško glavno ines'1«». ji' izdal odredbo, s katero je bilo ustavljeno postopanje nu-hiške vlade, da se izžene iz dežele Herbert A. Cuniininsa. angleškega vladne, agenta in pooblaščen«-a. To akcijo je vpri/o-ril predsednik po posvetovanju z ministrom za zunanje zadeve. Saenzom, tekom katerega je izvedel, da je Anglija odredila odpoklicanje Cuinminsa.
Lodon, Anglija, 20. junija. — Ministrski predsednik MaeDonald je imel včeraj v poslanski zbornici govor, v katerem je izjavil, da je vlada Združenih držav odredila vse potrebno, da bo mogoče izvršiti odpoklicanje llerber-ta Cumininsa, angleškega varuh;i arhivov v mehiškem glavnem mestu.
Branil je akcijo Cuinminsa v zvezi z varnostjo in d«>-hrotim neke angleške podaniee, Mrs. K vans, ter prečita! pisma, glede katerih se je mehiška vlada pritožila. Ministrski predsednik je izjavil, da je bilo obnašanje mehiške vlade v vsakem oziru neopravičljivo. Tej izjavi j<-ploskala vsa zbornica.
MaeDonald je rekel nadalje, da bo kancelirana angleška misija pod vodstvom Sir Thomas Hohlerja. ki se je nameravala napotiti v kratkem v Mehiko, da prouči položaj v zvezi s pričakovanim formalnim priznanjem mehiške vlade od strani Anglije.
Ministrski predsednik je rekel, da se je aprila meseca odločil poslati Hohlerjevo misijo v Mehiko v namenu, da se izboljša odnošaje med obema deželama ter iuiormira! mehiško vlado, da bo s prihodom te misije dne 1''». maja Mr. Cummins odpoklican.
Mehiška vlada je odgovorila na to. da mora biti < um-mins takoj odpoklican radi razžaljivih pisem, katera je naslovil na mehiško vlado. Cummins je izjavil, da je pisal ta pisma, ker je skušala mehiška vlada vzeti Mrs. K vans njeno farmo.
Postopanje proti Mrs. Evans je bilo neredno in nepo-stavno, in Mr. Cummins bi ne zadostil svojim dolžnostim, če bi se ne zavzel za Mrs. Evans.
Po različnih poskusih, da se uravna t«"* zadevo, je dobilo angleško ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo, v katerem se je glasilo, da bo mehiška vlada vdrla v angleško poslaništvo dne 1<>. junija, če bi se Mr. Cummins dotedaj ne vdal.
"Generalnega konzula sem obvestil o nevarnosti ta-kega koraka," je rekel MaeDonald. 4*in zadnjikrat m-im prosil mehiško vlado, naj ne stori nobenega koraka, dok ler ne pride Holilerjeva misija.
"Naslednjega dne pa sem dobil odklonitev in naprosil sem ameriško vlado, naj prevzame varstvo nad arhivi angleškega poslaništva ter odredi vse potrebno, da i>o mogoče odpoklicat^Cumininsa. Od državnega departmenta v Washington!! sem ravnokar dobil sporočilo, da je hib ukrenjeno vse potrebno."
napadalec zbežal ter streljal z revolverjem na one, ki so ga za sledovali.
Planil je v reko ter izginil brez sledu.
SNEG V WYOMXNGU.
Rock Springs, Wyo.. 19. junija. V tukaj.šni okolici je dane=. z.i-padel snt'ir, ki je p;i kmalu nil.
■i Vs.' ..v --A,"
MM

ki je ^orajno eaiergiOen človek?
m
BOMBNI ATENTAT V C ANTONU.
Canton, Kitajeska, 20. junija. —. Tri osebe so bile ubite od nepoznanega atentatorja, ki je vrgel bombo med goste nekega sprejema v Victoria hotelu v &amin, v prizor j enega na čast generalnemu governerju ^ferlinu franco, ske Indokine.
Mrtvi so poslujoči francoski konzul dr. Sacahlanca, vitez Ča/itne legije ter vodja francoske indokitajske bolnice v tem mestu; nadailje M. Pelletifer in ma-dama Deaniritz.
Več nadaljnih. je v večji aH manjši meri poekodovanih. Potem ko je vrgel bombo,
DENARNA IZPLAČILA
iV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene slečeče: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. = $12.90 2000 Din. — $25.60. 5000 Din. = $G3.50
Pri nakarillh, ki znašajo manj kot en tisoč duurjfr rknouii posekoj U centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavoA".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir.......... $ 9.80 300 lir..........$14.40
500 lir........... $23.50 1000 lir..........$46.00
Pri naročilih, Id znašajo manj kot 20t lir računamo posebej po IS centov sa poštnino in druge stroške.
Batpošiljs na zadnje pošto in Izplačuje Jadranska Banka ▼ Trst«, Op*
tiji In Zadrn.
Za pofiUJatre, ki presegajo PKTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOfi
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust, Vrsdnsrt Dinarjem In Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In Mfrt čakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŽILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem lista.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK IS Cortlandt Street,	New York, N. T»
TeL Oortlandt 4BSIt

GLAS NARODA. 21. JUN. 1924
GLAS NARODA"
(8LOVENE DAILY)
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
frank 8akser, President
LOUIS BENEDIK. Treasurer
Piaeo of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. V.
GLAS NARODA (Voice of the People
I a sue d Every Day Except Sundays and Holidaya.
Jugoslavia irredenta.
2a celo leto velja list za Ameriko
In Kanado .................*«-<»
Za pol leta ........................»3.00
Za tetrt leta ____'..................H-M
Za	New York za celo leto ........»7.00
Za	pol leta ..............a..........»3-50
Za	inozemstvo za celo leto ........»7.00
Za	pol leta .........................*3-50
Subscription Yearly »6.00
Advertisement on Agreement
"CIas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemči nedelj In praznikov._
popisi. brez podpisa in osebnosti se ne priobčil je jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjl blvallSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
»GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y, Telephone: Cortlandt 2876
TARIF IN FARMERJI
Vprašanje od pomoč i za farmer je bo igralo brez dvoma veliko vlogo tekom prihodnje predsedniške kampanje, in noben možni dogovor med nazadnjaškimi republikanskimi silami ne more potisniti tega vprašanja na stran.
Pomol* za farmerje je bila neločljivo zvezana z vprašanjem visokega tarifa, in vprašanja tarifa prav tako ni mogoče izločiti iz kampanje kot vprašanje odpomoči za % farmerje. Skupaj predstavljata zadevo komparativnih cen med farmerskimi in industrijalnimi razredi in njih zopet ne preureditve na temelju standardov, obstoječih pred VojniiJ
Na srečo ni niti najmanjšega dvoma glede dejstev. Ta dejstva so v vladnih statističnih rekordih, ki sega prav do tnaiva meseca tekočega leta. Iz teh rekordov je razvidno, da ni visoki tarif niti malo koristil farmerje m, in glavna točka pri tem je, da so imeli od visokega tarifa večje izgube kot pa dobičke, ker je vrednost enajstih glavnih poljedelskih proizvodov na licu mesta nižja kot pa je bila leta 1913, čeprav morajo plačevati prebivalci mest pretirane cene za vse stvari, katere zavžijpjo.
Visoki tarif je imel namen zavarovati ameriške proizvajalec, industrijalce in farmerje pred zunanjim tekmovanjem,* a kot se ponavadi zgodi, so se polastili te u-godne prilike profitirji in izkoriščevalci, »ajedavci lia narodnem telesu, ki plačujejo farmerjem za njih proizvode v inestih za naravnost nezaslišane cene.
Živi jonski stroški ameriškega naroda so narasli mesto da bi se zmanjšali, in visoki tarif ni storil in -dosege tega. kar je obljubljal.
Iicpifblikanska stranka) ne more rešiti tega proble ma, ker se zavzema za visoki tarif ter je v splošnem v rokah veleindustrije in velekapitala, brez ozira na srednje sloje ter mase delavskega naroda.
Demokratična stranka ni sicer dosti boljša, vendar pa nudi farmerjem in ostalim slojem ameriškega prebivalstva večje prilike, da bodo zmanjšani življenski stroški.
Dopisi.
Sebastopol, Cal.
Tukaj so se šolske počitnice začele, ali ne za počitek otrok, ampak za veliko delo. Za otroke je od zdaj do pozne jeseni dosti zaposlenosti.
V tukajšnjo šolo Mt. Vernon je hodilo pretečeno Veto petnajst -'Imenskih otrok. Miss Helen Ro-gina je po dobrefin in marljivem učenju dovršila srednje šole in sprejela diplomo. Dobila je tudi dobro pozicijo na Prvi Narodni Banki v Se h a* to polu. Veliko ji je pripomoplov ker je prej v svojih prostih urah tipkala za advokata.
Kaj ne, rojaki, to je spet ena stopinja za nas Slovence, da se poka-že, da smo tudi česa zmožni. Nedavno sem čital v Glasu Naroda, da je neko slovensko dekle v Portersville. "Cal.. dobilo lepo nagrado za tipkanje. Bilo bi dobro, da se ve<čkrat kaj takega eita po slovenskih listih, da bi dalo drugim povod k napredku.
Tukaj v Sebastopolu imamo visoke šole (hifrh schools) z dvaindvajsetimi učitelji obojega spola. Otrok je obiskovalo šolo približno 400. l>ne 6. junija jih je 57 dobilo diplome.
Za farmarje ni lrtos najboljše. Zimo Kmo imeli suho, zdaj pa za pridelek dobiš, kar drugi hočejo. Tukaj nas je 6 slovenskih druži«! VeČino jih je prišlo iz Montane. Vsak se trudi kakor se mo-Tt Nobeden ne želi iti nazaj v mrzlo Montano.
Ptoadrav vsem rojakom!
Stari naročnik.
w	- ----- ------ -
Iz Belokrajine.
Čebelarstvo se v Beli Krajini lepo razvija. Napredno ČebelaT stvo so vpeljali večinoma tujci, ki so prišli službovanje sem V Poljanski dolini je začel z modernimi panji gozdar Weis, ki ima lep pavilon. Prav velik čebelnjak s 60 panji ima v Dolu g. Marko -Tonke, ki je navdušil tudi druge čebelarje. Če bi bil tempo malo bolj uren. hi se tudi v čebelarstvu prav kmalu pokazal na predek. Za sadjarstvo je Bela Krajina prav prikladna, a tudi tako revna, da je joj. Najbolj za nikmo sadjarstvo je jugozapad no od Črnomlja, t. j. v smeri proti Tribučam. Adlešičim in Preloki. Tam ne poznajo pošte nega sadovnjaka. Ljudstvo se raje danes peča s politiko kot pa z gospodarstvom.
Prav lepo so se spomnili neka teri naši rojaki svoje domovine s tem, da so poslali čez 3000 di narjev za bodoči most pri Žuni čih. Ta most bi se dal postaviti na lastne stroške, če bi nam še kdo kaj pomagal. Rojaki, ki darujete ogromne svote za zvonove, od katerih nima narod nič, darujte še kaj za gospodarske namene, pa bo tudi vam pomagali o ali pa vašim svojcem. Zavzeli smo se, da mora biti most gotov in to bomo tudi dose-gli. Naši
Električna razsvetljava v Ilirski Bistrici.'
Ilirska Bistrica dobi električno razsvetljavo. Podjetje se je pripravljalo že veliko let, a šele sedaj se je našel podjeten človek, ki je v družbi z nekaterimi v Trstu živečimi Bistričani realiziral projekt. Naprava bo trtala 400 tisoč lit ter bo imela vodni in mo-torski pogon za 150 konjskih sil, kar bo zaenkrat zadostovalo za vso okolico Ilirske Bistrice. Razsvetljavo bodo razen Bistrice dobivale vasi Trnovo, Jasen, Dolenji jZemon, Koseze in Zavečica.
Prof. Volarič zopet v Gorici.
Po več kot petnajstletni odsotnosti se je vrnil v Gorico profesor Stanislav Volarič. sin nepozabnega skladatelja Volariča. On je priznan pevovodja-dirigent.
Na Goriškem samo še en slovenski sodnik.
Že pred Veliko nočjo je bil objavljen seznam sodnikov, ki bodo premeščeni z Goriškega v druge pokrajine Italije. V tem seznamu so bili navedeni vsi slovenski sodniki z Goriškega razen enega. Na njih mesta pridejo italijanski in nemški sodniki. Do 8. junija so imeli biti ti sodniki že na svojih novih mestih. Na celem Goriškem ostane samo en sodnik, ki razume jezik slovenskega ljudstva. Na goriškem tribunaJu je sicer še par italijanskih sodnikov, ki so za silo zmožni slovenščine. pa kaj, ko je ne smejo razumeti, četudi bi. hoteli.
Faidutti zopet stolni prošt.
Kakor javljajo iz Gorice, je italijanska vlada preklicala odredbo, s katero je bil leta 1919. odstavljen goriški stolni prošt monsignor dr. Alojzij Faidutti, pod Avstrijo drž. in dež. poslanec ter deželni glavar goriški.
Toča na Goriškem.
Te dni jc divjala na Goriškem silna nevihta. Med bliskanjem in grmenjem se je vsula suha toča, ki je sekala mladi grozdni zarod po vsej vipavski dolini, skoraj od Ajdovščine do Furlanije. Najhuje so prizadeti kraji Dornberg in Rihemberg ter v Brdih Šte-verjan. Cerovo in Vipolže.
Obstreljen tihotapec.
Štiridesetletni Ivan Baloh iz Podbrda je bil že dalj >časa brez posla in je skušal najti zaslužka s tihotapstvom tobaka. Ko je v bližini Idrije hotel te dni prenesti čez mejo nekaj tobaka, ga je opazila finančna straža in ga smrtno nevarno obstrelila. Ni u-panja, da bi okreval.
Tramvaj zdrobil otroku glavo.
V Trstu se je pripetila težka nesreča. Pri Sv. Jakobu se je na ulici igrala gruča malih otrok, tned njimi .tudi 41etni Rok Gaz-zella. V svoji otroški razposajenosti se je deček obesil na zadnji del voza. V hipu pa je padel pod voz in kolo mu je šlo prek? glave ter mu jo je popolnoma zdrobilo. Obležal je v mlaki krvi.
Muss rili ni j ev steber na kraški planoti.
Povodom obletnice italijanske vojne napovedi je bil na višini 144 kraške planote odkrit kame-nit steber, posvečen Mussoliniju ki je bil ko<t bersaglierski nared nik dne 23. februarja 1917 na o nem mestu ranjen. Pri odkritju so bili navzoči zastopniki kraških občin ter mnogo fašistov skih in drugih nar. organizacij.
Pišče s štirimi nogami.
Kakor poročajo tržaške "Novice", je pri Sv. Antonu v okolici Kopra izvalila koklja pišče-ta, katerih eno ima štiri noge — prvi dve normalni, zadnji pa nazaj obrnjeni m krajši.
Vprašanje predilske železnice.
V Čedadu se je '—oil^ ^.oorova-nje županstev 1 obariškega, bovškega in čed ntskega okraja, na katerem je bila sprejeta resolucija, v "kateri zahtevajo, da se dogradi Vozniška proga takoj spočetka vsaj do Kreda pri Robiču in ne samo Trst-Tržič-Zagraj-Krmin, kakor želi Vidm.
Iz Jugoslavije.
Trapist pobegnil z 200,000 Din.
Iz t rapis t o v s k ega samostana v Banjaluki je pobegnil tu dni redovnik brat Fridolin ter vzel na pot iz samosoanske blagajne 200 tisoč dinarjev. Pred 16. leti je Anton Plohi, današnji brat Fridolin, kot 1 Tlet ni mladenič vstopil v samostan, sedaj pa mu je kuta postala pretežka : sklenil je, da se vrne zopet v svet. Ko je Fridolin že užival "zlato"' svobodo, so v samostanu s strahom opazili, da je vzel s seboj 200,000 Din. Obveščena je bila takoj po-cija in v kratkem je bil brat Fridolin v Zagrebu aretiran." Našli so pri njem skoraj še ves ugrabljeni denar. Priznava sicer, da je vzel denar sasnolastno. pravi pa. da je storil to z namenom, da se odškoduje za svoje dolgoleono delo v samostanu.
Mrtvo truplo brez glave.
Gozdarja fruškogorskega .samostana Stevana Prodanoviča so že dalj časa pogrešali. Sredi maja je nekega dne odšel v službo in se ni več vrnil. Orožništvo ga je iskalo brez uspeha. Te dni pa so orožniki v nekem skritem kraju gozda našli v strugi potoka lo-garjevo truplo — brez glave in grozno razmesarjeno. Tudi njegove puške ni bilo nikjer. V teku zadnjih štirih let je oo že tretji umor v tem gozdu.
Pes rešilec.
Aron Salimački, trgovec, ter njegova žena in hčerka so se blizu Pančeva kopali v Donavi. Ker se je hčerka začela potapljati, sta ji hitela Salimački in njegova žena na pomoč. A močen tok je odnesel vse tri: orgovčevo ženo je rešil domači pes. ki je z brega skočil v vodo in jo potegnil na breg, Selimački in hčerka pa sta našla smrt v valovih Donave.
Poskusen samomor.
V Zagrebu je bila aretirana Fanika Tikač, rodom iz Celja, ki jer bila vsded neke afere s policijskim stražnikom Blaškovičem izgnana iz Zagreba. V zaporu si je TLkačeva s steklom prerezala žile na rokah. Nevarno poškodovano so jo prepeljali v bolnico.
ljudje čisto
predstavljajo to stvar vendar bo po-
enostavno, trebno še precej dela, predno se bo to uresničilo.
Te dni se je poročil znani kovač Grabrijan p. d. Lribran iz Bednja z Nežo Viktorino iz Rima, ampak ne iz laškega, ampajk
iz našega belokranjskega, kjer je bil Peter kralj "papež". No o tej stvari smo nekoč že poro čali.
V Črnomlju ima Sokol izboren salonski opkester, ki prireja sedaj koncerte v prid sokolskemu domu.
Letos je zelo dosti rdečih, jagod v Bukovju. Upamo, da bodo imela deca mrr pred čifuti in da jo ne bodo preganjali kakor lani.
Rojaki, ali kaj mislite na belo-kranjski film ? Prosimo enega, da se za stvar zavzame in ta naj javi #voj naslov uredništvu našega lista.
Občutek utrujenosti.
Ali ste utrujeni po parurnem delu? Ali je vaša energija izčrpana? Ali hočete vedeti, kaj je prav zaprav z vami? Vzrok vsega tega je nečistost vašega želodca. Da olajšale svoje delo ter ga pov-spešite, morate piti Trinerjevo Grenko Vino, ki vam bo razbistri-lo um ter vas usposobilo za delo. o zdravilo izščisti črevesje ter odstrani poglaviten vzrok slabega teka, neprebave, zaprtja, nervoz.-nosti, nemirnega spanja in občutka splošne oslabelosti. Če trpite vsled revmatičnih ali nevral-gičnik boleein, lumbaga ali utrujenih mišic, si nabavite Triner-jev Liniment pri vašem, lekarnarju ali prodajalcu, in presenečeni
boste, kako hitro dolnje.
j
V listu sem čital naslednjo zanimivo zgodbo:
Po temni Afriki je potoval mr-sijonar ter rzpreobračal zamorce. Njegovo delo je bilo težavno, toda nagrajen-o z velikimi uspehi. Seboj je nosil lepe slike in. sve-+ JLt, jji za lepo sliko inblestečo svetinjLco, se je dal vsak divjak radevolje krstivti.
Verskega kandidata je peljal k reki, ga potunkal v votlo in mu pozneje dejal:
Sedaj nisi več brezverec, sedaj si kristijan. Da boš vreden človek svojega novega dostojanstva, tr povem, da v petek ne smeš jesti mesa. V petek smeš jesti samo ribo.
P« par mesecih se je vrnil k svojim izpreobrnjemm ovčieam.
Bil je ravno petek. In glej čudo. in glej greh!
Vsi so držali v rokah velike kose mesa ter jih z naslado uživali.
—	Kaj je pa to ? — se je razsrdil sveti mož. — Ali vam nisem rekel, da v petek ne smete jesti mesa, da morate jesti le ribe?
Glavar mu je odvrnil;
—	Precast it i, saj ne jemo mesa.
—	Kako da ne? Saj vendar vidim.
—	Motite se prečastiti — pravi glavar. — To ni meso, t,o je arnik.
—	Kakšen arnik
—	Meso smo parkrat potunkali
v vodo, pa je arnik sedaj. ★
Pa tudi ta je dobra:
Izven mesta je bila velika norišnica. Krog 7iorišiiiee park.
Na klopi v parku je pa sedel norec, držeč v roki dolgo palico. Od palice je visela nit, na niti je bil trnek, na trnku črv in pol.
Vode pa ni bi-lo niikjer naokoli.
Norec je zamišljen zrl v daljavo in vlekel vado sem.tertje po trati.
Pa je naneslo, da se je mudil tisti /'as v norišnici visok dostojanstvenik ter proučeval razmere.
Pride mimo čudnega ribolovca ter začne motriti njegovo delovanje.
V	srce se mu zasmili rcVež ter ga. vpraša :
—	Kaj pa delate, dobri mož
Norec se zdrzne ter pravi:
—	O. nič, norce lovim.
—	Saj iti nobene vode tukaj in in tudi če bi bila. bi v njih ne bilo norcev.
—	A. kaj to. jaz pa vseeno lovim.
Dostojanstveniku se revež 5e bolj zasmili.
Povabi ga seboj v bližnjo gostilno. mil kupi jedi. pijače in tobaka ter mu da še par sotldov povrhu.
Nesrečnež je pil. jedel in kadil z veliiko slastjo.
Ob slovesu se hoče dostojanstvenik še malo pošaliti ž njim ter mu pravi:
—	Povejte mi. dobri mož. koliko norcev ste pa ujeli danes * tistim svojim trnkom?
—	Vi ste že četrti — odvrne
norec ter gre mirno svojo pot. ★
Amerika ni tako nazadnjaška kot so druge dežele, naprimer Italija.	* ; -
V	Italiji politiki graftajo, sleparijo in more, dočim se v Ameriki nekateri koruptni politiki zadovoljujejo edinole z graftom in sleparijo
*
To je kos ameriške suhaške statistike :
V	zadnjih dveh letih so morali kršilci osemnajstega amendment a plačati nad en milijon dolarjev globe.
Skupne obsodbe znašajo 450 let ječe.
V	Califomiji je dobil Morris Orsati enoindvajset let ječe ter je moral plačati enoindvajset tisoč dolarjev globe.
Izza uvedbe prohiibicije do današnjega dne so plačali kršilcV postave dvajset milijonov dolai-jev kazni.
Skupna zaporna kazen šest t*, soč tristo let.
Koliko graf ta so napravili su-liaški uradniki in koliko denarja imajo butlegarji na banki poro* čilo žal ne ometaja.
3)ugo0luuiutrtka
Ustanovljena L 1898
SCutnL Srimnta
Inkot poriranu 1. 1<WI
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki« »r—iflnffc: ltunOT.F PIRPAN, >11 1M BI., C)*T**a»C.
Podpredsednik: LOL'IS BALANT. 1S0S K. 32nd St.. Lorain, O. KajLilk. JUSKI'H J-1SHUKK, iCly, Mlun. BlajraJrilk: LOUIS CI ■ AMPA, Box mi, ki?. Mina. frla—Jatfc ■»iKplaemnih amrtnla: JOMJN MOVJMlf. Ill *•* MM Xr*.
Omlutk. Mirna.	________
VrMvnl aimnlkl mr. vos. T. GltAHlf, »I Aaaarlau Stata Buk BM*.
Jklatk Ava, Flttafcsrrk. Pa.
Natfzarnl *iktri 1MTON UABNIK. ftooa M« BakawaU BlO-i POL
Street«, Plttabtfrcb, Pa. ■OHOl MLADIC, 13S4 W. II Btraat CUor. O-r&ANK IKRABBC, «S2| JTaaUsfftoa ■ trta t, D*mrm/,
Nratal MM. ftjk>KAKO KiABODNlK, boa iii. Wly, Min. 6UOOR J. roRJENTA. 110 Stevenson Bid«.. FarallO. Wr< flANK KO RICH. UIT IL Cl*ir Arm.. Clavalu«. ».
Zdruinilnl Mlk*ri TAUNTIF« rmc. TI« LoBdoa Rd., N. ».. CteTatu«, H,
PATTLINH: F.HMENC, <!l Turk Btr.. MUwauk**, Wla.
fOBIP BTKRLB, 404 IB. Maaa Arenu«. Fu«¥lo. Oola.	" '
ANTON CKLABC, IS« Markal Btreat, WtUtfu, DL	S *'
11 i	faOaotlao mratoa «laalla: "01*a ihib^i	i ■ ■ i
Taa »trarl tikajo«* aa aradnlk aadav kakor ta Al Caaara« yilfjatn
hl| aa pošiljajo na »larn^* tajnika. Vaa prltoib« naj aa poMIJ« m K*t" aadnlkm porotnega odbora. Prolnja aa av>rejeaa bo vik liana ▼ la aprieaTala naj m*> poUlJa na Trk orno am »5 ravnika.
Jaso al o van aka KatolIBka Jednota aa prlporofia faaaa fapalovafiM H •Ml« pristop. "Cdor tell postati član te orpanlaaclje, naj aa aylaal tajnik* klltnjera druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih dmttev a« pa oltralM na «L tajnika- Novo drultvo ae lahko vstanovl s I Clanl alf Clanl«antti.
i * -ntt •: m M i»
Novice iz Slovenije.
Krvav zločin v Slapah.
V Slapah pri I)e"vi<-i ilariji v Polju se je odigral krvav zločin, čig-ar žrtev je postal tlelavec Janez Porenta. zaposlen v papirnici v Vevčah. Ko se je Porenta vračal iz gostilno tlonmv, je na potu .spri s p«tsestni-k<>ni Fr. -Ježkom iz Slaj>, ki ga je z nožem zabodel v prsa. Porenta je potll«*<ri'I težki poškodbi. -Ježek je bil aretira 11 in izročen .sodišču.
Izsledena nečloveška mati.
Ono	marca tekočega leta
je bil najden na klopiei pi»leg hi še Leopolda Hafnerja na Poljski cesti št. 1 v Ljubljani živ novorojenček moškega *pola. Policija in žandarmerija dolgo časa nista mogla najti neusmiljene matere, sedaj pa je bila izsledena v osebi služknje Marije ti u zel j iz Stare Loke. Izročena je .sodišču.
Trboveljski komunisti v celjskih zaporih.
Iz ("el jM poročajo. <1:1 >o prepeljali že več osumljenih komunistov v preiskovalni zapor celjskega okrožnega sodišča. Ko j<* f	.	V .
občinstvo zaslutilo njihov prihod
z vlakom ob 21. uri. se je zbrala pred kolodvorom velika množica ljudstva. Ko je prikorakalo deset od večje orožniške patrulje zastraženih komunistov \y. kolodvora. so se slišali r>gor«"«*ni klici.
Policija je komaj preprečila, da ni prišlo do kakih neprimernih incidentov. Tudi Celje žaluje za padlimi nacijonalniini žrtvami. Kaz več poslopij, med njimi z mestnega magistrata, visijo V znak žalosti črne zastave. Splošno m- obsoja velika popust 1 jivost vlade napram rušiteljem reda in javnega miru v državi in se želi, da bi se proti brczdoniovineein vzdignila že enkrat železna roka.
Silna nevihta v mariborski okolici.
-Te 'Ini so se zbirali nad Pohorjem težki temni oblaki in blisk za bliskom je švigal iz oblakov, vmes pa je treskalo zamolklo grmenje. Nevihta se je preko Pohorja in Dravske doline hitro bližala Mariboru. Dež je lil kakor iz škafa, kmalu pa je začela padati tudi debela toča. ki je v okolici napravila ogromno škodo. Zlasti je hudo prizadelo Ptujsko polje in pa kraji na južni strani Pohorja. Toča j'' ležala na polju za tri prste debelo. Žito >,• je poleglo: fižol, krompir m koruza je zbita v zemljo, po vinogradih in -sadovnjakih je lislje okleščeno, sadežni nastavki o«l-biti. Upi na bogato žetev so uničeni. Škoda je oproniiif«.
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUQ0^ SLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI.
Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jngosla-vijv z znatnimi stroški, smo bili -primoram zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%.
Denar, nakazan v Jugoslavijo brea pogoja, se Izplača naslor-nlku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vslefl tega priporočamo onim, ki poSjejo denar samo M potne ■troške. poslužiti se drugega načina ter oznaCitl na naKaznl-ci- Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega Uatm (posa) za Združene države). Ako potem naslovulk nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, Be stavi nakazani znesek »opet na razpolago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev T Italiji,- Avitriji in Nemčiji znaša do $25. po 7J^mtov » nakazilo, od $25. naprej po 3%, td	cent« od dolarja.
Nakazil na zneske pod	nt
most)jili odrerlb, ne moremo izr> Isti osebi več kot $20. Znese* obenem z onim, ki naj se izplača.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dale! od banke ter v menjanju dolarjev niso lzkuSenL
Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in poto« brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pifiejo za natančno Pojasnilo ter pripomnijo, ▼ katero državo žele denar poslati.
FRANK SAKSEB STATE »BAJTE!
!>remo ptfFvzctl. Vsled tati v Nemčiji naenkrat eni in pristojbino nam je poslati
— y ■ j
m
GT.AS NAHODA. 21. .TUN. 1934.
U C 1
if e
r.
Spisal An. France.
Florentinski slikar in mozajist'svete Marije usmiljene v letu ku-Tafi je imel velik strah pred hudi-jge 1383 obiskoval bolnike in pori posebno v nočnih urah, ko je kopaval mrliče. Bili so mu hvale-zlim duhovom podeljena vsa o-|žni zato. da je s svojimi deli raz-blast v temi. Tafijeva bojazen pa nesel slavo Arezza po celi Toskani. ni bila brez podlage, kajti demoni In zato so ga sprejeli z velikimi
ko takrat upravičeno sovražili slikarje, ki so jim iz krempljev iztrgali z eno samo sliko več duš kakor pa kjk samostanski brat s tridesetimi pridigami. Menih je namreč kakor je le najboljše znal, opisoval vernikom, ki jim je hotel vdihniti strah božj;. dan jeze, ko se bo v prah zdrobilo svet o v je, kakor izpričujeta David in ISibila. Grmel je s svojim glasom in sklap-Ijal svoje roke, da bi posnemal an_ gelovo trobento. Toda , vse tako odnese veter. Slika pa, obešena na steni kake kapele ali kakega samostana. predstavljajoe»i Jezusja Kristusa sedečega in sodečega žive in mrtve, je brez prestanka govorila pogledom grešnika in skozi oči
častmi. Ker je bil kljub visokim letom še pol moči, je v svojem mestu prevzel veliko dela. Njegova žena mu je rekla:
"Bogat si. Poči j in pusti mladim ljudem, da slikajo namesto tebe. Pametno je počivati v starih letih. Spodobi se, da izpolniš svoje dni v sladkem in pobožnem miru. Pomenilo l»i. da izkušaš Boga. če brez prestanka izvršuješ posvetna dela, kakor da bi-zidal babilonski stolp. C'e bas tako lepel na freskah in barvah, Spinello, boš ob njih izgubil mir duha.
Tako je govorila ta dobra žena. Toda on je ni poslušal. Premišljal je samo. kako bi povečal svoje premoženje in svojo slavo.1 Niti
ali pa drugače. Bil je čas, ko sol spomnil se ni na počitek in je
imenitni mojstri slikali pri Santa-Croee v Florenei ali pa na Cam_ pa San t o v Pizi skrivnosti božje pravice. Te podobe so bile izvršene po poročilih v vezani besedi, katero je zapisal veliki učenjak v*
sklenil s tovarnarji pri Sant-Ag-nolo pogodbo za sliko svetega Mihaela. ki bi morala pokrivati ves eerkevni kor in obsegati veliko terno ljudi. S čudovito gorečnostjo se je lotil dela. Prebiral je vsa
teologiji in kanonskem pravu, zanj važna mesta v svetem Pismu Dante Alighieri o svojem potova- j„ se do potankosti vglabljal v 11 ju skozi pekel, vice in nebesa, vsako vrsto, v vsako besedo. Ni kamor je dospel živ po odličnih bil zadovoljen, da je ves božji zaslugah svoje dame. Tudi je bilo dan risal v svoji delavnici, snoval na teh slikah vse poučno in resni- je ge v postelji in pri mizi. In ko čno, in lahko rečemo, da imaš,SP je zvečer izprehajal ob vznožju manj koristi, če bereš zajetno kro_ jrrj<:a, na katerem se s ponosnimi niko. kakor pa če motriš take sli- i stavbami in stolpi dviguje Arezzo. ke. In florentinski slikarji so,z je še vedno premišljeval. Tn lahko veliko skrbjo slikali, kako kosi rečemo, da je bila nadangelova smrt s svojo koso dame in kavalir- Zjr0dba že vsa dovršena v njegovi je v senei oranžnih gajev in na raz-i	je	7 rdečim svin_
svetlenih logih. kjer so se let-ti klikom zarisovati obrise na zid. ppajali v ljubezni ob zvokih lutenjjKmalu je to dovršil; nato je za" in vijol. Nobena stvar ne izpreobr-slikati nad velikim oltarjem ne lažje hlodečih grešnikov, ki iz prjZOr. ki bi se moral odlikovati ženskih nsten pijejo pozabljen je j pre<j vsemi drugimi. Kajti tam je Boga. Za poboljšanje skopuhov je nameraval poveliČati glavarja ne. slikar upodobil hudiče v naravni beških trum in zmagovalca v boju velikosti, kako vlivajo raztopljeno; pre(j začetkom časa. Spinello je zlato v usta opafinje aH škofa. ki torej predstavil svetega Mihaela mu je naročil kak d delo in ga pro- v borbi s sedmoglav kačo z deseti-slabo plačal. In zato „o bili takr. t ni; ro?ovi in je naslikal na spod-z lode j i sovražniki slikarjev, poseb" j njem deiu podobe strašne pošasti, no pa florentinskih, ki so vse ia posrečilo se mu je več kot se je druge presegali v bistroumnosti.j nadejal: Luciferjev obraz je bil
Posebno so jim zamcrK, ker so jim ; tako odvraten, da se nisi mogel
dajali tako straš-Mi videz, kakor j ubraniti pred silo njegove ostud" da imajo ptičje ali ribje glave,j nosti. Ta obraz je zasledoval sli-kačja telesa in netopirjeve peroti. fcarja na ulici in ga spremljal na Kako velika je bila njegova za_ njeg0v dom
grenjenost, bo poW«.i Spinello-	je prišlaj 110-% je Spinello
va zgodba.	lp„cl v sv0j0 p0stelj0 ob stran
Spinello Spinelli 'i Arreza Je bil svoje žene in zaspal. V spanju pa potomec plemenite rodbine floren-jje videl angela tako lepega kakor tinskih izgnancev. Odličnost nje- sveti Mihael, samo črn je bil. Ta govega duha je sllČiia odličnosti! angel mu je rekel: svojega rojstva. Kaj. i bil je naji- "Spinello, jaz sem Lucifer. Kje m^nitnejši slikar svojega časa. Vjpa si me ti videl, da se me drzneš Florenei je dovršil veliko dela. Po slikati pod tako grozotno podobo? naročilu Pizanov je po Giottu o- Stari slikar mu je ves tresoč se krasil zid tega svetega samostana, odgovoril, da ga s svojimi očmi ni kjer mrtveci počivajo pod vrtni- nikdar videl ker ni bil še živ v cami v zemlji, prineseni iz Jeru- peklu kakor Dante Alighieri; toda zalema. Ko je tedaj že delal v ria je s tem, da ga je tako upodo-mnogih mestih in že zaslužil mno-l bil, hotel oidnoi izraziti grdobo »ro denarja, je zopet, hotel videti greha.
svoje dobro rojstno mesto Arezzo.i Lucifer je skomizgnil z rameni Arečani nikakor niso pozabili, da j in rekel bi. da se je naenkrat zbo~ je Spinello kot Član bratovščine|čil cel grič San "Geminjano:
AKCIJA ZA NEMŠKE SIROTE
Taka ugotovila ne napravijo ničesar dobrega za prohibicijo kot princip in New York bo lahko prenesel to "obrekovanje". Malo vrjetno pa je, da bo gospod Poland preživel to zadnjo svojo bla-mažo.
Razno.
jCOPVRICHT KEYSTONE VIEW CO. KtW YO«K
Pet newyorških deklet na modni razstavi v newvorSkem hotelu Commodore. Čisti dobiček razstave je bil namenjen skladu za
nemške otroke.
"Spinello," je rekel, "ali bi ho-J Spinello je poskus i vstati, toda tel nekoliko pobesedovaii z me- nič več ni imel moči in je nezave"
je
noj? Jaz sem precej dober logik; sten omahnil na blazino. Se nekaj oni, ki ga ti moliš, ve dobro za! dni je hiral v nirzbci in je nato to."	j umrl.
Ker ni dobil nobenega odgovo"	--
ra. je Lucifer nadaljeval sledeče: "Spinello, bral si knjige, ki go-! vore o meni. Za mojo zgodbo veš
in znano ti je, kako sem odšel iz!	_
nebes in postal vladar sveta. Ime-j V svoji zanimivi knjigi p bivanju niten čin in edini svoje vrste, če j na kanibalskdi cokli J tžnega ne bi podobno tudi velikani na ; morja, je Frcdi-Icfc O'Brien o-padli b-ga Jupitra, kakor si to pisal ženska. 1.' je bila znana pri-videl, Spinelo. na starem grobu, prostim divjakom "škodoželj-kjer je ta bitka vklesana v rara. no obrekovanji
Škodoželjno obrekovanje.
Sedaj ubijte muho!
Ena muha lahko zaredi od spomladi do jeseni 5,598,720,000,000 muh. Muhe in komarji izpreminjajo vaše kuhinje, obednice in spalnice, delavnice in urade v mučilnice. Muhe z inficiranimi nogami so bolj nevarne kot pa kače. Razširjajo poletno kolero, jetiko in druge nevarne bolezni.
BRIZGAJTE TRINERJEV PLIN PROTI MUHAM!
Uniči takoj muhe in komarje. Ljudem in živalim ni škodljiv. Ne dela madežev in je brez duha. Pri vaših prodajalcih, — 1 pint 75^brizgalka 60*. _
I
POSEBNA PONUDBA, veljavna edino s tem kuponom. Odrežite ta kupon in ga pošljite z $1-00 Joseph Triner Company. 1333 S. Auhiand Ave.. Chicago. I1L, in dobili boste z obratno pošto, poštni-M preste 1 pint Trinerjevega plina preti muham ter brizgalke.
Vato ime
mor."	i
"Kes je." je dejal Spinello. "videl sem ta nagrobni spomenik v obliki kadi pri Santa Reparata v Florenei. Krasno rimsko delo."
"Vendar pa," je odvrnil Lucifer in se nasmehnil, "velikani tam nikakor niso upodobljeni kot žabe ali kot kameleoni."
"Saj pa tudi niso napadli pravega Boga, je dejal slikar, "ampak samo poganskega malika. To je upoštevanja vredno. Kajti dejstvo je, Lucifer, da se vi razvili prapor upora proti pravemu kralju nebes in zemlje."
"Ne boni zanikaval," je odvrnil Lucifer. "Koliko vrst grehov si mi zato natovoril?"
"Lahko vam jih naštejem sedem." je odgovoril slikar, "in same glavne."
"Sedem," je rekel angel teme, "število je teološko. Vse gre na sedem v moji zgodbi, ki je tesno združena t zgodbo Onega. Spinello. ti me imaš za ošabnega, jezlji" vega in pohlepnega. Saj priznavam, pod pogojem, če pritrdiš, da sem bil pohlepen le po slavi. Meniš. da sem skop. Naj bo, skopost je knežja čednost. Ne bom se tesnil. če me že ravno dolžiš požreš-nosti in nečistosti. Ostane lenoba."
Ob tej besedi je Lucifer prekrižal svoje roke na prsih in poma" jal z mračno glavo, da so vzvalo-vali iskreči lasje:
"Spinello. ali res misliš, da sem len? Meniš, da sem strahopetec. Misliš, da v svojem uporu nisem imel poguma? Se kaj. Po pravici bi me torej slikali s predrznim, ponosnim obrazom. Ne smemo delati krivice nikomur, niti hudiču ne. Kaj ne vidiš, da s tem žališ o~
■ bil povsem pri-s: prebivalce tega
Ta naslov meren, in "e 1
bolj civiliziranega mesta New York imenovalj k i: zaslužijo, lu bilo povse mluhko najti kandida te. katerim bi se prilegal le ta-slov.
Vzemimo naprimer Orville L'. Polanda, glavnega j ravnega zastopnika Antbalonske lige. ki je stuhtal pisino v zabavo delegatov na narodni demokratični Konvenciji. Navidez je Poland napadel guvernerja Sinit ha. a v resnici je i* mel v mislih ves New York.
.Med drugimi neresnicam: trdi, "da podpira časopisje kot celota kandidaturo Smilita in da je on mokrač"'. Časopisje New Yorka ne podpira kandidature Smitha in vsaj dva. splošno razširjena demokratična lista, ji dejanski nasprotujeta. Časopisje tudi ni mo_ kraško. Dva lista sia proti prohi-biciji v principu. Večina listov pa je dosedaj podpirala i/.vedenje live 1 ja vi jenih p ost a v.
Tudi ni resnica, da bo Tainmanv Hall organizacija kontrolirala hotele, v katerih bodo nastanjen kandidati. Demokratično konvencijo je spravil v New York nepristranski komitej,-sestavljen tako iz republikancev kot demokratov Demokratični narodni komitej. ki obvladuje priprave, nima niti najmanjšega stika s Tammany Hall Če ima generalni pravni; zastopnik Antisalonske lige take "informacije", naj jih sporoči prohibicijskim agentom. To so zvezni uradniki ter niso pod kontrolo demokratov.
Poland govori konečno o "pretiranih cenah, katere bodo morali plačevati delegat je, ki se bodo if-
Izkopavanje starega dirkališča.
rimskega
V zadnjem času se vršijo v Rimu pod vodstvom arhitekta Bonija obširna izkopavanja. Odkriti hočejo cirkus Maximus. v katerem je bilo za časa rimskih cesarjev prostora, za 100.000 gledalcev ,se je poslednjih uporab-jal za časa gotskih kraljev za prirejanje iger in tekem. Pozneje se je kolosa-lna stavba pogrez-nila. Ker pa je velik del cirkusa nepokvarjen, upajo, da bodo našli pod njim marsikatere drago cenosti.
denta nemške republike in prihaja do sledečih Eakljuckov: Knez, ki se je že davno odtegnil javnemu delovanju. je izredno reprezentativna oisebnost ' Ker ima mnogo vplivnih zvez z Rimom in Parizom. Londonom in Washingtonorm. bi bila njegova oseba prav primerna za nemškega državnega poglavarja. Noben drugi Nemec ne bi mogel tako dostojno predstavljati Nemčije v mednarodnem koncertu držav.
Za Ebertom torej Buelow; a kdo za njim? Morda Eitel Frie-drieh Hohenzoliernski ?
Madžarski legitimisti in slike Habsburg ovcev.
Madžarski legitimisti pripravljajo v budimpeštansk^m parlamentu ostro interpelacijo glede navedbe ministrskega predsednika, ki je baje ukazal vojnemu ministru, da se morajo iz vojašnic in podobnih objektov ods'raniti vse slike in kipi, ki spominjajo na Habsburgovce. V prvi vrsti gre za odstranitev podob Franca Jožefa in Karla Zadnjega.
Knez Buelow — bodoči prezident Nemčije?
Berlinski "Acht Ulhr Abernd-blatt" pretresa možnost kandidature kneza Buelowa za prezi-
IŠČEJO ŠE:
URBAN KARMALY iz Škofje Loke, Slovenija.
PETAR ADAMOVIČ iz Čalme, Mitroviea, Sreni.
DRAGrUTIN SRKULJ iz Rije-ke; zadnji naslov: New York.
VIKTOR FLAUS iz Osijeka; zadnji naslov: Pittsburgh, Pa.
1MBRO SUDAREVIČ iz Gor. (Bogičevca, Okučane, Nova Gra-diška, Hrvatska.
JANKO PILJA.
J URA J GLOBLEK.
Senzacijonalen političen proces v Belgiji.
Pred kratkim se je pričela v Bruselju velika, splošno pozornost vzbujajoča razpra proti baronu Coppeu. enemu izmed največjih industrijalcev v Belgiji. Coppe sedi na zatožni klopi radi tega, ker je za časa nemške okupacije Belgije dobavljal Nemcem premog in postranske izdelke.
Proces ima izrazito političen značaj in je v zvezi z raznimi di-plomatočnimi incidenti. Prič sodeluje na tej razprvi nad stoosem-deset. Med njimi so državniki, diplomati, politiki, novinarji, vojaške osebe, ekonomi in tehniki. Javnost zasleduje proces z največjim zanimanjem.
ALEKSANDAR EBENSPAN-GER; zadnji naslov: Chicago. 111.
PETAR AGBABA; zadnji naslov; South Lorain, Ohio.
JOSKA MADARAC va, Banat.
iz Panee-• i
Kdor bi kaj vedel o teh ljudeh, je vljudno naprošen. da bi o tem obvestil jugoslovanskega izselje-niškega poslanea: Jugoslav Commissioner of Emigration. 443 "\Y. 22. St.. New York, N. Y.
Ne morete ujiti!
NaJlcinosti notiBilnica prriilada. Bolet-inatn in IkjIcziiuu rfMuaittma. Mttkeroln::.! riaiia'lom nciTalRije. Strašni holer i, nfznusni agoniji zobo-b^la. uicsobola, glavobola, d»llrr ne mislite na
STOJ - GLEJ - SLUŠAJ!
Nikdar še niste imeli take prilike, kot se vam zdaj nudi. uporabite jo. Zakaj plačujete drugim stanarino, zakaj iste sami Vie prejemate in z njo odplačujete svojo lastno hišo. Razumete to-le: Mi vam damo lot. naredimo plan in postavimo hišo kakršno sami hočete. Kaj imate pa vi, da nam daste! Rojaki, ne spite, vzdramite se in da- ! lajte za sebe mesto za druge. Pridite j ali nam pišite, da se pogovorimo, to i vas nič ne stane. — NATIONAL CONSTRUCTION CO F. A. Plečko. 1 Gen. Mpr.. 10414 Ave F., So. Chicago, j III. I'hnnp; So. Chicago
Re* L. 5. I'M. Oft
lakoj in rc takoj namt-žete ž njim. L" godno
in hitro pomaga.
Nobena skrbna gospodinja ne more biti brez ene eteklcniee. S"l pristrn, <*e nima ASC1IOR znamke.
F. AD. RICHTER ft CO.
104-114 So. 4th Street Brooklyn. N. T.
nega. ki ga moliš, če mu daš za »*deležili konvencije*" Brez dvo.
nasprotnika pošastno krastačo. Prav neveden si aa svoja leta. Spinello. Najraje bi ti navil ušesa kakor nemarnemu šolarju."
Ob tej grožnji se je Spinello videč kako se sklanja Luciferjeva roka nadenj, zagrabil za glavo in prestrašen začel kričati.
Njegova žena se je zdrznila iz spanja in ga vprašala, kaj ga boli. Zobje so mu šklepetali, ko je odgovoril, da je baš videl Lueifera in da se je bal za svoja ušesa.
"Saj sem ti rekla," mu je od" govorila ta dobra žena, '' da te bodo vse te podobe, ki jih slikaš na zid, spravile v blaznost "
"Saj nisem blazen." je rekel slikar. "Videl sem ga; lep je. čeprav žalosten in ponosen. Takoj jutri bom izbrisal strašno postavo, ki sem jo na-slikal in ga bom upodobil takega, kakor sem ^a videl v snu. kajti ne smemo d-^'.avi krivice nit; hudiču."
"Najbolje, da zaspiS," je odgovorila žena. "Tvoj govor je prav nespameten in mala krščanski." * j
ma je pozabil na obljube, katere so dali narodnemu demokratičnemu komiteju newyorški hotelirji še predno je bilo sklenjeno, da se bo vršila konvencija v New orku.
TYRUS RAYMOND COBB ! i
.. •___ * . _ ,
Vodja Detroit Tigers in eden najboljših baseball igralcev.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga......................■ .90
Sanjska knjiga, srednja...........................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jili rabi slovenski
narod .......................................70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost............................. .50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana................................ 1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek ..............................1.—
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1911 —1918.............................. 1.25
Robinson, povest................................... .65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............ .80
Rinaldo Rinaldini............................... .50
Sveta Genovefa................................. .50
Predtržani, Prežern in drugi svetniki v gramofonu .. .25
Čarovnica starega gradu.......................... .25
Hitri računar ali Praktični računar................75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v
besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin"v Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3._
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ........................................
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)
Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : : New York, N. T.

GLAS NARODA, 31. JUN. 1924.
Konjski priimek.
Spisal A. P. Čehov. *
št
Upokojenega generaLmajorja J Ivan Jevsejič je počasi odšel, a Buldjejeva so zaboleli zobje. Izmi- general se je zagrabil .za lice in val si je usta z žganjem, s konja- pričel hoditi po sobi gori in doli. kom, dajal na bolni zob tobačno — O, batjuški! — je kričal. -žlindro, opij, terpentin. petrolej. O, matuški! Oh, saj svetlobe ne si mazal lice z jodom, v ušesih je vidim več. nosil v špiritu namočeno vato. pa Oskrbnik je šel na vrt, povzdi-vse to ni pomagalo in mu je bilo]gnil oči k nebu in začel priporui-celo od tega slabo. Prišel je zdrav- n jat i priimek davkarja. nik. Pobrskal je malo v zobu in! — Žerebčikov.. . Žerebkov-p red pisal kinin. Pa tudi to ni po- ski ... Žerebenko ... Ne, ne! Ne
F ~
magalo. I/.tlreti zoba si pa ni pustil. Vsi domači — žena, otroci, posli in celo mali kuharček Petka — so mu svetovali vsak svoje zdravilno sredstvo. Med drugimi je prišel k njemu tudi njegov o_ skrbnik Ivan Jevsejič ter mu svetoval odpraviti bolečine v zobu z zagovorom.
—	Prod desetimi loti. V.iša ek-seelcnca je živel v naši olx'ini <lav_ kar Jakob Vasiljevič — mu je pripovedoval Ivan Jevsejič. — Imenitno je zagovarjal zobne bolečine. Obrnil se jo kar k oknu. malo porn rmral, popljuval in mahnil z roko. Bil je močan. ..
—	Kje pa živi sedaj?
—	Ko so ga upokojili, se je preselil k svoji tašči. Sedaj živi samo ml zagovarjanja. Ljudje hodijo k nje m tj in on jim pomaga : celo i/, daljnih krajev ga kličejo brzo-jevnih potom. Kar lirzojavite po njega. Vaša ekseelenea. in mu po_ potožite. da Vas bole zobje in da naj se potrudi k Vam. Denar 11111 pošljite po pošt L
—	Neumnost! Pobalinstvo!
—	Poskusiti je treba, ekseelenea ! Res je rad ima žganje, ne živi skupaj z ženo. ampak z neko Nemko, rad krcjjra. sii-er pa je jako imeniten gospod.
—	Pa pošlji. Alojša. prigovarjala žena. — Ti sieer ne veruješ na zagovarjanje, jaz pa sem se sama prepričala o tem. Četudi ne verjameš, saj te ni'- ne stanj*, ako pošlješ.1 X«* pade t; ra_ cFf^tepra krona raz glave!
—	N.ij bo! — je pristavil končno Buldjejev. — V takem sluPa-ju ne brzojaviš samo po davkarja. ampak po samega vraga. . Oh, moči me že zapuščajo! Xo, kje pa živi tvoj davkar? Kako naj mu pišem ?
General se je vsedel za mizo in vzel pero v roko.
—	V Sara t ovil ga pozna že vsak pes, — mu je rekel oskrbnik. — Izvolite kar pisati v mesto Saratov. . . velepoštovanemu gospodu Jakobu Vasiljeviču. . . Vasiljeviču.
No?
—	Vasiljeviču... Jakobu Vasiljeviču... a priimek... za vraga! Priimek sem pa pozabil! Vasilje. vieu... Hudiča, kako se že imenuje? Ko sem šel preje semkaj, sem še vedel. Dovolite...
Tvan Jevsejič' je pogledal navzgor in nagubančil čelo. Buldje-jev in žena sta nestrpno pričakovala.
—	Torej, tyiko vendar? Misli hitrejše!
—	Takoj! Vasiljiču... Jakobu Vasiljeviču... Pozabil-sem. Pa tako priprost priimek'je. . . zdi se mi, da spominja na konja. Kobilkin! Ne. ne. Ne. tudi Žerebeev ni. Vem. da je konjski priimek, a kakšen— mi je iz glave ušlo.
—	Žerebjatnikov? -
—	Ne, ne! Počakajte— Kobili-ein... Kobiljatnikov... Kobeljev*.
To je pa že preje pasji priimek, ne pa konjski. Mogoče je pa Žerebčikov ?
—	Ne. tudi Žerebčikov ni!. . Loiadininf . .. LoSakov... Žereb-ktn... Ne. tudi ne!
—	Torej, kako naj mu pišem, pomisli vendar!
—	Takoj! Lošadkin... Kobilkin... Korenojf...
—	Korenikovf! — je vprašala generalova žena.
—	Ne, tudi ne! Vprežkin.. Ne. lie tako! O. pozabil sem!
—	Zakaj te pa potem vrag sem »osi as nasveti, če si pozabil? — se j« razsrdil general. — Poberi se od tukaj!
mlad psiček.
srednji konj v
vjema se. Lošadinski.. . Lošade-vič... Žerebkovič... Kobiljanski.
Malo pozneje ga je general zopet poklical k sebi.
—	Ali si se spomnil? — ga je vprašal general.
—	Ne, Vaša ekseelenea!
—	Mogoče pa KonjavskiLo-šadnikov? Ali ne?
In v hiši so si zopet začeli izmišljevati priimke. Pretresli so vse starosti, spole in plemena konj. spomnili so se na grivo, kopita, u-zdo. V hiši. na vrtu, v sprejemni sobi. v kuhinji, povsodi so hodili ljudje iz en ga konca v drugega, se držali za čelo in pripominjali priimek davkarja.
Oskrbnika so klicali vedno znova v hišo.
—	Tubanov — so ga povpraševali. — Kopitin" Žerebkovski?
—	Ne. nikakor ne! — je odgovarjal Ivan Jevsejič, povzdignil oči k nebu in glasno premišljeval K^Jiijenko, Končen ki*... Žer</be-jev... K obilje jev...
—	Papa! — so kričali otroci iz otroške sobe. — Trojkin? ... — Uzd cč kin ?
Razburila se je cela naselbina. Nestrpni in izmučeni general je obljubil, da podari pet rubljev o-nemu, ki pride na pravi priimek Ivana Jevsejiča so oblegale cele trume.
—	Rjaveč— so mu govorili.— Dirkač? — Konjski?
Pričelo se je večeriti, a priimka se še niso domislili. Legli so spat, ne tla bi poslali brzojavko.
General ni mogel spati celo noč. Hodil je iz kota v kot in stokal od bolečin. Ob trett zjutraj je šel iz hiše in potrkal na okno oskrbnika.
—	Mogoče pa priimek ni konjski .' * ga je vprašal z jokajočim glasom general.
—	Pri moji veri. ekseelenea. konjski priimek je. Pomnim zelo
i dobro.
—	Kako si vendar pozabijiv! r/ji\i se ini, da je zame sedaj ta priimek najdražji na svetu. Grozno trpim. —
Zjutraj je poslal general zopet po zdravnika. Odločil se je, da si da izd ret i zob, ker ni mogel Areč prenašati bolečin.
Prišel je zdravnik in mu izdrl bolni zob. Naenkrat so prenehale vse bolečine in general se je pomiril. Ko je zdravnik izvršil svoje delo in prejel za trud zasluženo plačilo, se je vsedel v svojo kočijo in se odpeljal domov. Zunaj na polju je srečal Ivana Jevsejiča. Oskrbnik je stal kraj pota. gledal nepremično sebi pred noge in na nekaj mislil. Sodeč po brazdah na njegovem čelu in po izrazu na očeh, je imel oskrbnik težke mučne misli.	1
—	Lisec?... Komatov?... je mrmral. — Jermenov?... Lošad-s.ki ?...
—	Ivan Jevsejič, — ga je ogovoril zdravnik. — Ali ni mogoče kupiti od vas pet četvrtov ovsa t-Kupoval sem ga od naših mužikov, pa je res tako slab, da...
Ivan Jevsejič je deblo pogledal zdravnika in se čudno nasmehnil. Brez odgovora zdravniku je pobe-žal oskrbnik na generalovo posestvo s tako hitrostjo, kakor da ga podi stekel pes.
—	Domislil sem se. Vaša ekseelenea ! — je zakričal veselo s hri-pavim glasom, ko je vstopil v generalov kabmet. — Domislil sem se! Daj Bosr zdravje zdravniku! Ovsov! Ovsov se piše davkar. — Ovsov, VaŠa ekseelenea! Pošljite brzojavko Ovsdvu.
—	Pojdi se solit s svojim konjskim priimkom! — mu je rekel general prezirljivo in mu pomolil pod nos dve figi.
ALI STB KDAJ
MAZILO ZOPER SRBEČICO?
Cuu 50 centov
V LEKARNAH VSEPOVSODl
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
■ !
Izpred ljubljanske porote
••Tabon creda^ konj.

Porota se je bavila 2. unija s sjučajem težke telesne poškodbe, ki so jo izvršil Franc Bizjak. -Jože Kisel in Leopold Resnik iz Moravč nad. učiteljem Josipom Jere-loin. Porotnemu sodišču je predsedoval dež. sodni svetnik Antloga votanta sta bila dež. sod. svetnika Janša in dr. Gradnik, drž. pravdnik dr. Dominico.
Dne 26. ovombra 1922 so se v gostilni pri županu Resniku v Moravčah detmači fantje, med njimi obtoženi, živahno zabavali pri vinu in plesu. Meti splošno za. bavo sta se zavrtela tudi učitelj J v rele in njegova zaročenka, sedaj že njegova žena, Brigita Borštnarja, ki je odklon.ila vse druge plesalce. To je napravilo hudo kri in fantje so se hoteli maščevati. Ha1«eii so zato učitelja malo '' poflikati?\ nastala pa je, težka telesna poškodba. Počakali so namreč Jereleta zunaj gostilne, ga napadli iz zasede in pobili na tla. Jerele se je zgrudil nezavesten na tla. pretresel s>i je možgane in dobi-l atrofijo očesnega živea. Po izjavi izvedenca dr. De-reanija bo v doglednem času na levem očesu sploh oslepel. -
Obtoženi so v splošnem prizna, li krivdo, le Resnik se je izgovarjal. da se napada ni udeležil. Kljub temu so porotnika na splošno začudenje zanikali vpraša»nje glejde krivce, nakar si bili vsi tri obtoženci oproščeni. Zagovorniki so bili dr. Tominšek, di. Zore in dr. Brejc,
y - ~ Tatvine.
Porotno sodišče (pred. na d svetnik Mladič, votanta nadsv. Ker-šič in sodnik Sajovie, drž. pravdnik dr. Ogoreutz) je imelo 3. junija opravka z dvema premetenima vlomilcema in tatovoma na debelo, Vinkom Rošem. slikarskim pomočnikom v Ljubljani in Jernejem Ambrožičem. Prvi je bil že dvakrat kaznovan zaradi tat -vine, pa ga nobena kazen n> izučila. 1'im je prišel iz zapora, se je zopet napotil s tovarišem Omah nora v Kamnik, kjer sta 9. deeen. bra 1923 vlomila pri trgovcu Al brehtu in odnesla kožuhe, obleke, živce, nože. pile. prte. oko ve itd. Ukradeno blago je deloma oddal tesarju G. na Pšati. kjer je stanoval deloma pa ga je prti. dal v Ljubljani. Medtem je bera čil v kamniški okolici, dokler cr-liiso izsledili in oddali v jetnišni-co. Tu se je seznanil podrobneje z V. Smoln/ikarjem in ga pregovoril k skupnemu begu v Italijo, Prišla pa sta le do Železnikov, kjer sta 3. marca t. 1. ponoči vlomila v pošto in odnesla mnogo poštnih pošiljk najrazličnejše vsu-bine, kakor perilo, obleke, blago, žarnice, barve in celo orgelce. Iz, Železnikov je Roš v zamerljivi hudo(mušnosti pisal jertniškemn pazniku dopisnico zasmehljive vesbine, dočim jetniške obleke ni vrnil, dasd si je na pošti nabavil boljšo. Nato sta začela prodajati ukradeno blago, dokler ju nis-o aretirali in oddali v zapor. Prt razpravi je Roš vse očitane mu delikte pripoznal v polni meri m se zagovarjal z nepremagljivo s>-lo in pomanjkanjem, kar je posebno poudarjal tudi njegov zagovornik dr. Žirovnik. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji glede tatvine v skupnem znesku 18,000 Din. in. glede beračenja po deželi. Porotniki so potrdili prvo vprašanje soglasno, zanikali pa so drugo vprašanje. Porotno sodišče je nato obsodilo Vinka Rosa na štiri leta težke ječe.
★
Drogi obtožene* porot™* razprave 3. junija je bil skrajno pre^ meteni tat Jernej Aml>rožič, ki je bil radi podobnih deHktov že tnnfr
1
gokrat predkaznovan, zadnjikrat pred ljubljanskim sodiščem leta 1920 na eno leto težke ječe, in sicer pod psevdonimom Matija (Sterle, kar mu je prineslo še 4 . leta zraven. Kazni pa ni prestal, temveč se je samovoljno oprostil in ubežal 1. septembra 1923 iz mariborske kaznilnice. Ker mu jo prešla kraja že v navado se je takoj spet lotil tega dobičkaiio,-nega podjetja in je vlomil v pisarno lesnega trgovca Vinka Jit-na v Gorjah-ter odnesel razne rab-ne ne nerabne predmete v skupni vrednosti 17.349 Din. IG. septein bra pa so ga že zasačili in oddali v Kranjsko goro v jetnišnico. Tatm pa je preluknjal zid in bi kmaru spet ušel ,da ga ni zasačil paznik Ludviger ter ga izročil ljubljanskemu sodišču. jZa slovo mu je Ambrožič še zaklical: "Tebe pa ne bom pozabil in bova že še obračunala!" Za enkrat te grožnje-še ni mogel izvesti in je pred-videvno tudi še delj časa ne bo.
Zanimiv je bil obtožencev za govor. Od početka do konca je vse tajil in si v obrambo skonstruiral nekega prijatelja G listina. s katerim sta skupaj tihotapila va-hariii preko meje. Ta Gustl mu je tudi izročil vse ukradene predmete, kakor jih navaja ob-tožu/ica in Ambrožič jih je prodajal silno poceni. Za vsak očitek je imel pri razpravi tehten odgovor, včasih precej šaljiv In duhovit; spušal se je v podroh-nostne pogovore z drž. pravdni-
ROYAL MAIL.
M^mLiWi
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Ortfuna" "Ore«" "Orbita" XI parnlfcl mo novi In moderni v vsakem odru. najbolj priljubljene potnikom ln £iaeovlta radi komodnoetl In — KOMFORTA.
Zdrava, tečna ln obilna hrana ae aar-vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Drutlne. lena ln otroci POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podro*~.noBtl se obrnite na nafle zastopnike v vašem mestu ali na ROY AC MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway,_Nsw York
kom in s sodiščem ter dajal sodnemu dvoru lepe nasvete glede zasliševanja in dokazovanja. Vendar se je pri svojem zagovoru večkrat zapletel v protislovja In se je državnemu pravdniku posrečilo. da ga je opetovano zalo til pri laži. Ker je obtoženec na vsak način zahteval neko pričo ("drugače se sploh več ne menim"). se je morala razprava prekiniti in preložiti na danes dopoldne. Odločilna priča pa ni razbremenila obtoženca in porotniki so potrdili vprašanje glede tatvine v Gorjah in glede žuganja sodnemu pazniku Ludvigarju. Zanikali pa so krivdo druge očitane mu tatvine, ki jo je baje izvršil na Bledu. Xa podlagi izjave porotnikov ga je sodišče (preds. nads. Mladič, votanta s\. Keršič in sodnik Sajovie. drža\. pravdnik dr. Ogoreutz) obsodilo na 8 let ječe in odškodnino okra dencu Vinku Janu v znesku 10.."349 Din.
Obsojenec je ogorčen prijavil ničnostno pritožbo glede krivde in kazni.
Slovencc zadel 250,000 Din.
J. Krnaul, šumar na sekvestri-ranem posestvu jrrofa Festetiča v Mihaloveih pri Središču, je zadel v državni loteriji 250,000 Din.
MOŠKI! Zaičltlt« Proti B«lwaj»
" «h»»ite ni najboljšo r.aS fitn PREPREv-BA i* MOsKE Velik* tuba3Gc. Kit (4'b) Si Va lekaraarji ali 5an-Y-Ktt Dept; B 92 Beekman St.. New York Piftite TM nkraintro.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York
NAŠIM IZSELJENCEM NA ZNANJE!
Vsled sklepa občnega zbora delničarjev z dne 11. maja 1934. leta, združili sta se Jadranska Banka a. d. in Podunavsko Trgovačko Akcionarsko Društvo — Beograd ter nadaljujeta svoje skupno delo pod novo firno
JADRANSKO - PODUNAVSKA BANKA
Beograd
Polno vplačana delniška glavnica znaša dinarjev 120,908.00000 Rezerve dinarjev 32,515.000^00 Podružnice:
Bled. Cavtat. Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula. Kotor, Kranj. Ljubljana, Maribor, Metkuvič, I'revalje. Sarajevo, Split Šibenik, Zagreb
Afilirani zavodi:
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Street. New York City Slavonska Agrarna Štedionica. Osijek \	Hranilnica. Murska Subota
Glavni korespondent za Južna Ameriko: BANCO YUGOSLAVO de CHILE. Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas
Dopise naslavljajte tako: JADRANSKO PODUNAVSKA BANKA Ameriški odio
BfjOGR^D^JLGOSLAVIA.
»4. junija:
Pre«. Wilson, Trst; Pres. Harding, Bremen; C&noplc. Cherbourg; Bremen. Brvnen. M. junija:
Berensarla, Cherbourg; Taorsslna. Genoa. M. junija:
Zeeland, Cktrkovg, a. junija:
Majestic. Cherbourg; Lafayette, Ha v re; Conte Rosso V Genoa.
1.	julija:
York, Bremen; Colombo. Genoa.
2.	Julija:
Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg; Republic, Cherbourg. 9. julija:
Tyrrhenia, Cherbourg; Minnekahda. Cherbourg.
4.	Julija:
Geo. Washington. Cherbourg.
5.	julija:
Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg-; Rochambeau, Havre; Muen chen, Bremen; Belgenland, Cherbourg
8.	Julija:
Resolute, Cherbourg, Hamburjc; Or-ca, Cherbourg, Hamburg; Derfiinger Bremen; Giulio Cesare, Genoa.
9.	julija:
France. Havre; Aqultanla, Cherbourg. 10. julija:
Columbus, Bremen; Cleveland, Hamburg; Mongolia. Cherbourg.
12. julija:
Berengaria, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam. Bolougne, America. Cherbourg; Martha Washington. Trst.
14. julija: America, Genoa.
Cherbourg; Luetsow.
15. julija:
Pittsburgh. Bremen.
17. julija:
Westphalia, Hamburg.
19. Julija:
Majestic, Cherbourg; La ^Savole, Havre; I^ipland. Cherbourg; Mount Clay. Hamburg; Stuttgart. Bremen; Dullio, Genoa.
22.	Julija:
Reliance, Hamburg; Setdltts, Bremen.
23.	julija: Paris. Havre.
26. Julija:
I-evlathan. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Albert Baliin, Hamburg; Orca. Cherbourg.
29.	julija:
Canopic, Cherbourg; Bremen, Bre> men.
30.	julija: France. Havre.
31.	Julija:
Zeeland. Cherbourg.
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
COINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Meja atrok«^Ja,ss6raWJenJe aku&nili ln kroničnih bolezni. J« nam trn zdravim nad 2B i«t far imam akuinje v vseh boleznih Mn kar znam slovansko; zato v^- morim popolnoma razumeti In srsgnaM vašo. bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč i<v zdravje. Skozi 23 lat pant pridobil poaabno skuftnjo pri ozdravljanju moikih bolezni. Zato oe moreta popolnoma zanoatl no -mene, moja ekrb pa jO. da- vaa papal vim. Na atflaftajtat-ampakc pridito timprojo. ,Jaz ozdravim zastrupljeno kri, m ar. ulje in lise po telesu, bolezni v frfu, Ig«, padanja las, bolečino v kosteh, staro rano, .oalakoloet. iiwins in borzni « mehurju, ledicah, jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zfsteHle,aadufco Itd. lusodno uro: V ponodetlok, sredo In petek od 9. dopoldne do I. po; jr torek, fetrtek ln sobota od, «, dopoldne do^ sveCecj »
pnaSISSIB
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse dele
JUGOSLAVIJE
Odplutja \-saV. teden z našimi razkošnimi parniki RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND P:«xniki s 1, 2 in 3 razredom in znani
"Mount Clay",	"Cleveland",
"Hansa". "Thurinsia" "Westphalia"
s kabinami in 3. razredom.
RELIANCE 24. junija ob 10 dopld.
lrspešna, uljudna služba, i zborni kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
United American Lines
3S - 39 Broadway New York, N.-Y.
[osowmune
Edino alnktno spomladno odplutje OtTcntrens vožnja snsnezs
President« Wilson — 24. Juni.; 8. avfl. Martha Washinjjton —T2. Juli.: 6. sept.
v Dubrovnik all Trot.
Železnlna v notr»n*a»t imwnt. Mcb^nih vl-mW Vorsiajte pri blitajom sgrentu alt prl PHELPS BROS. A. CO_ 2 Weit St.. N. Y.
CUNARD
Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno le-
to. bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto.
V JUGOSLAVIJO
v najkrajšem času vsako sredo a tremi ekspresnimi parniki BERENGARIA	AQUITANIA
M AURETANIA
(preko Cherbourga)
ČE nameravate dobiti svojo rodbino, iz JUGOSLAV! J B, se takoj brigajte" za potovanje. Naš urad v Jugoslaviji jim bo pomagaj in svetoval. Vsi potniki tretjrpa razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenail-
kriljiva fistoba hrane. Za podrobnosti
se ol>rnite n:i Io- I'
kalne affcnte ali | na
CUNARD LINE 25 Broadway	New York
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo svetega Frančiška štev. 46 KSKJ. v New Yorku v nedeljo dne 29. junija v
<lol>ro znanem Ilenrv Walter's Emerald Parku v Glendale, L. I. i Igrala bo izvrstna godba brook-Ivnskih tamburfišev; kegljanje za dobitke v gotovini: žrebanje dobitka za kuhinjsko posodo. Za dobro pijaeo in prigrizek bo preskrbljeno. Za obilen poset se pri-poroea Odbdr dr. sv. Frančiška. 20.24,26—6)
VABILO NA IZLET
(pic-nic),
katerega priredi društvo Sinovi Slave št o v. 168 SNPJ. v Cone-maugh, Pa., dne 29. junija na
prijaznem prostoru Paul Goo-genanerja v Woodvale Heights. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice, da nas blagovolijo posetiti omenjeni dan. Za izvrstno pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno. ,Zače-tek ob 2. uri pop. Vstopnina 25c. ('lani. kateri se ne udeleže, morajo plačati 2;>c vstopnree vseeno na prihodnji društveni seji. V slučaju slabrga vremena se vrši piknik prihodnjo nedeljo 6. julija. K obilni udeležbi .vabi odbdr.
VEČ KOT40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAS GRAMOFON.
PESMI. MOŠKI ZBORI. MARŠE
POLKE. VALCERJE itd. PISite takoj po novi brezplačni cenik n« VICTOR NAVINSHEK. ' 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Praywf^kip-
kdor kaj mu: tam tag ponuja; kdor k»l*aimjfc I kdor kaj prodaja; prar

doC



m


Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB je namenjen potovati ▼ stari kraj. Je potrebno, da J« natančno poučen o potnih llatLh, prtljagi in drugih Btvareh.
Pojasnila, ki vam jih umarem dati vsled naSe dolgoletne izkuSnje, Vam bodo gotoro v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par« nike, ki imajo kabine tudi v III. r« redu.
Glasom nove naselniske postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo laliko dobil tudi isti, ki še ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v sluraju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniSki komisar v Wasliington-u, I>. C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj-
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnik* ali ■rojca lx gtarrga kraja, naj nam
prej pISc za pojasnila. Nadaljnl priseljenci is Jugoslavije bodo prlpu»-Ceni nem zopet po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo
m sedaj potovatL
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Iščem svojega brala MATIJO PRI MCA, doma iz Pod^raja. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ;ili naj se pa sam o-glasi sestri: Mrs. Mary Benko, R. F. D. 1. Singe House, Pa.
(20-24—6)
Pozor čitatelji.
» Op*aarH» IJ*,* lir laika, pri katerik kupiš« jet* ftU maročat^ im ete ■ ajik po^eD>a da oglašujejo t LUtn "Alan