LISTEK JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Toplomer: Cev s kroglioo, živo sres bro in deščica; številke in črtice na deščici; kaj se zgodi z živim srebrom, če ga segre= vamo z dihanjem, na solncu, z ognjem, j gorki vodi; toplota raztegne živo srebro; ko neha toplota, se skrči; kako zapišemo stopi« nje; koliko stopinj je danes v šoli; koliko stopinj je zunaj; koliko stopinj je bilo zjus traj; koliko stopinj opoldne; boliko stopinj je v senci; koliko stopinj na solncu; koliko stopinj je v mrzli vodi; koliko stopinj v gor= ki vodi; kaj čuti roka, če jo denemo iz gorke vode v mlačno vodo; iz mrzle vode v mlačno vodo; toplomer iz gorke ali mrzle vode v mlačno vodo; voda za dojenčka; kopalni toplomer; zdravniški toplomer; kako merim>i telesno toploto z zdravniškim toplornerom; kako ravnamo z zdravniškim toplomerom; koliko stopinj ima telesna toplota; v člo« veku gori brez plamena; kakšmo glavo in če!o ima bolkn človek; človek, ki ga vedno zebe; ali pomeni vročina zdravje ali boiezen; kos liko stopinj ima zdrav človek; vsaka hiča naj ima zdravniški toplomer; premrzla soba, klet, hlev; vsaka hiša naj ima sobni toplomer. VetrfDvd: Vzhod, zahod, jug, sever; veter; od katere strani piha v obraz; oslinjen prst; dim iz dimnika ali tovarne; vetrnica; Petelin na ccrkvi; od kod prihajajo oblaki, proti kateri strani se pomikajo; ali je isti veter v cblakih kot pri tleh; ali je močnejši vetcr na hribu ali na ravnem; delo na stre= hah; prepih v solbi; gibajoča se voda; valo» vi; zrak; gibajoči se zrak; reči v gibajoči se vodi; papir in ptičja peresa na vetru; papir* nati zmaj na vetru; sila v zemlji, ki vleče zmaj nase; sila v rokah; sila v vetru; kateri vetrovi so topli: kateri so hladni. Oblaki: Čemu so podobni oblaki; če* mu je podobna megla; sopara; hlapovi; beli oblaki; 'Ovčice; mrene; temni oblaki; zakaj je hladno v oblačnih dnevih; od katere stra^ ni pridejo oblaki; od katerih strani ni oblaj kov; nad katero goro je največ oblakov; ohlajeni oblaki na hrilbu; prši; ohlajeni hlapovi a!i sopara pod mrzlo pokrivaooi; po čem spoznajo ljudje, da bo dež; cementna tla pred dežjem; živali pred dežjem; stari ljudje čutijo bolečine pred dežjem; zrak po dežju; pluviometer; vrste dežja. Gozd: Javor; bukev; gaber; hrast; ro* bida; svib; češmin; šipek; farške kapice; rdoči dren; črni dren; gloVv; črni trn; hahica; medulja; bršljan; mahovi; gobe; lišaji; grm in drevo; barva luba; trdota Tesa; barva lesa; barva letošnjih mladik; bleeloszeleni ali tem^ no^zeleni listi; olblike listov; mekhi ali trdi listi; dlačice po l;istih; krajši ali daljši listni peclji; sadovi s trdo lupiroo; mcsnati plodovi; ptiči in plodovi; česa ptič ne prebavi; kaj zrasc iz semena; ptiči v gozdu; polh in veve* rica; dletasti zobje; kje raste grmovje; svets loba in senca v gozdu; katera drevesa so najvišja; katera drevesa imajo ravna debla; katera drevesa najhitrejše rastejo; število drevesnih krogov na prerezanem deblu; katc= ra drevesa rabimo za les; katera za kurjavo: katere dele ravnih dreves rabimo za kurja« vo; kako skladajo meterska d^rva; kako jih merijo; na kakšni zemlji rastejo gobe; pod= gobje, bet, klobuk; gcibe platničarke; luknji^ časte gobe; betičaste gobe; zaprte goibe; tro= si; trosi na praproti; oslova praprot; glist* nica; sladke koreninice; glistnica in sladke koreninice kot zdraviloi; mah se napije vode; kako se loči lišaj od mahu; lišaj po skalah; mah po skalah; zemlja iz lišaja in mahu; rastline po skalovju; odkod dobivajo drevcsa in druge rastline hrano; odkod dobiva hrano mah; odkod Hšaj; lišaj in mah po drevesih; listje; črna prst; kako si pomagajo drevesa in rastline drug drugemu; kako si pomagajo rastline in živali drug drugemu: iz zemljc gaber in sadovi; veverica živi od sadov, pos tem pogine in strohni v p.rst; vrsta zemlje v gozdu. Polie: Krompir; pesa; korenje; repa; buče; proso: koruza; ajda; prvi in dru= gi pridelek na poTju; kateri pleveli so cstali na njivi; oranje za ozimino; za kate= rim pridelkom sejejo ozimino; ali so za iozi« mino kaj pognojili; globina brazde; koliko vrst zemelj vidim't>, ako skopljemo globoko jamo: živa zemlja; mrtva zemlja; ali sega brazda do mrtve zemlje; koliko bi lahko globlje kopali; koreninice iščejo hrano v ¦zemlji; ali lahko rastejo v trdo zemljo; ko* liko cm bi lahko globoko orali; ali rastejo koreninice v pesck; ali smemo 'Orati v pesek; ali jc kaj hrane v pesku; ali ima žito glo» iboke korenine; na kakšno zemljo so vsejali zimsko rž; na kakšno zcmljo zimsko pšeni; co; vrste krompirja; vrste pese; vrste ko» ruze; vrste fižola; čebele po ajdi; korenine fižola; zeljnate glave; storž; koliko listov ima zeljnata glava; kaj se zgodi s storži na njivi; sladkoba v storžih, repi in pesi; kaj bodo napravili čez zimo z njivas mi; praha; 'koreninice splevela v ' grus dah; v kaj se spremeni strnišče; ali bo iz žitnih korenin še piognalo steblo; črna prst, ali morajo strnišče globoko ali plitvo zorati; gnoj na njivi se suši; v čem je gno« jilo; amonijak; kaj miorajo napraviti z gno* jem, da gre gnojilna snov v zemljo; na tež* kih njivah se svetijo brazde; ilovnata zem; lja se oprijemlje čevljev; peščene njive; ži* vina težko orje glinasto ali ilovnato zemljo; vrste plugov; Sackov plu«; kdo so preorali r aj bodo nanjo vsadili; grude; korc= nine trave v grudah kako globoko so orali; kako globoko je živa zemlja; ali je pod mrtvo zemljo še kaka druga zemlja; ali je mrtva zcmlja rodovitna, kam pride pri ora» nju spodnja zcmlja; kam bi prišla mrtva zemlja, če bi jo orali; kateri del pluga pre^ obrača zemljo; ali imamo tudi plug brez deske; kultivator ali razrušcvalec; razruše* valec ima samio lemeže; samo reže in ne pre« obrača; ali ibo treba sedaj preorano zemljo še enkrat preorati spomladi; kdaj bomo orali z razruševalcem; koliko njiv imajoi; ko^ liko so jih posejali; koliko preorali; koliko jih bodo' pustili nepreoranih; zakaj jih mso letos preorali; na kaj merijo njive: ali so le« tos kakšno prodali; koliko so dobili zanjo; <od njiv plačajo davek; kje so plitve njive; kje so globoke njive; kdo ima v vasi največ njiv; kdo najmanj; kje so najbolj rodovitne njive; kje so nerodovitne; zakaj so nerodos vitne; po katerih njivah rastc prcslica; n.i katcrih njivah jc žito poleglo, ali imajo njive raztresenc ali skupaj; zamuda časa z delom; og>oni: zamenjati njive tako, da bi imel vsak* do njive skupaj; zakaj bi se prerekali; kako bi ibilo mogočc njive složiti.