Dolžnostih izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
Posamezna ______________________
Naročnina Üsfo : Cek> leto 60 diru, poi leta 30 din, četrt leta 16 dia. izven Jugoslavije:
Celo leto 120 dia. ins er a ü aß oxnarule se zaračunajo po dogovora; pri večkratnem tnsertranj« primeren popust. Upravništvo «prejema naročnino, Inserate m reklamacije. Telefon interurban 3.113,
43. štev»
Maribor, dne IS. aprila 192B
Paštama pl^čagg»v gotovini.
STRAŽA hehaja v pondeljek, sredo in petek. Btedništvo in opravaiSvo fe v Maribora, koroška cesta §t. 5 Z,uredništvom se more etovortt? vsaki dan samo od 11. do 12. ara Rokopisi se ae vračajo.
Nenaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon raterurbaa št 115.
LetniU XV.
Manifestacija narodne volje.
Nedeljski shod Radičeve stranke v Zagrebu.
Shod, ki je bil sklican v svrho poročila o sedanjem političnem položaju in posebej še z ozirom na pogajanja o sporazumu, se je klub slabemu vremenu veličastno vršil na prostem na obširnih travnikih občine Vuko-merec v bližnji zagrebški okolici. Od vseh krajev so prihajali ljudje v celih procesijah z banderci v hrvatskih barvah in znanimi gesli Radičeve stranke, že ob sedmih zjutraj je bila obširna ravnina polna, ljudstva in kakor morje se je gibal pisani svet okrog visokega in lepo okrašenega govorniškega odra. Mnogo organizacij je prišlo z godbo in vsa ogromna množica od 100 tisoč ljudi se je zbirala, vstrajala ves čas shoda, ki se je začel ob 11. uri in končal ob treh, ter tudi razšla v najlepšem redu. — Glavni in zaključni govor je imel Stjepan Radič, ki je govoril v svojih zelo drastičnih in pri ljudstvu silno učinkujočih prispodobah. Primerjal je oba sveta: miroljubnost in človečanstvo lirvatskega naroda in pa oholost, oblastiželjnost in samopašnost srbske gospode, ki hoče preprečiti bratski sporazum srbskega, lirvatskega in slovenskega naroda v miru, v s jogi in popolni enakopravnosti.
Sila in nasilje naj se odpravi, pa bo sporazum gotovi Iz tega izhaja Radič, ko govori o pogajanju z radikali: Bratje, mi nimamo opravka z državniki, ki občutijo za seboj duh naroda, temveč z državniki in politiki, ki se naslanjajo na ostrino bajoneta in naj se le naslonijo do kraja, videli boste, kaj bo! In ko so prišli k nam v Zagreb radikali, smo se v dveh dneh našega razgovora največ pogovarjali o tem, če se hočejo že enkrat odreči sile in če hočejo že vendar enkrat spoznati, da jih sila vleče v prepad, nas pa v neprijetnosti. Kje je ta sila, ki bi nas ugonobila? To bi mogel biti samo sodni dan in noben dirugi! In ko smo dva dni govorili, so napisali in podpisali: Narodno-radikalna stranka za vse medsebojne odhošaje noče nikjer uporabiti sile, am pak sporazum. — Komaj so podpisali, jim je že bilo žal. Ko so prišli v Beograd, je ta dokument stlačil v žep gospod Pašič in pokazal ga trojici ali četvorici. — Potem je ostro obsodil in očrtal ono srbsko gospodo, ki hoče srbskemu narodu natvezati, da je sporazum nekako odrekanje srbstva in da Hrvati niso iskreni. Rekel je: Hrvatski narod! Štiri leta so minila, odkar mi govorimo in pišemo. Oni (v Beogradu) mislijo, da mi govorimo eno vam, drugo pa njim, ker so sami tako naučeni. Oni mislijo, da v listih pišemo samo za vas, ker ste masa, a da voditelji malo drugače mislijo. Sedaj so pa sprevideli, da za nas fotelji, posebno beograjski, niti toliko niso vredni kot najnavadnejši šoštarski stolček, šoštar na svojem stolčku dela čevlje za sebe in za druge, a za sebe nazadnje, ker če bi mi hodili bosi, bi nas bilo sram in zima bi nam bila, oni pa, ki sedi jo na ministrskih stolčkih, nas sezuvajo in slabijo, hočejo pa še potrdilo in priznanje, da dobro delajo. — Hrvati ne Bodo nikdar pozabili, da je bilo 30.000 Seljakov zaprtih in batinanih radi republikanstva in da so bile tepene tudi žene, otroci in starci. Zakaj se iz Srbije ni nobeden list in nobeden politik oglasil proti temu zverinstvu? Zakaj je sporazum tako težak? — Zato, ker je kakih 50 familij v Beogradu, ki celo skupno državo ropajo. Ne bi bilo težko s Srbi, ne bi bilo težko z Ljubo Davidovičem, ne bi bilo težko z radikali, ali v Beogradu je neka cincarska banda, kapitalistična in razbojniška, ki vse to drži v svojih krempljih, te bande mi ne moremo^ razgnati in tudi tega mi ne moremo doseči, da bi si srbski narod izvolil svobodne ljudi, katerih ta banda ne bi kupila. V Beogradu so ljudje, ki so vajeni za to, da svoj narod najprej prevari j o, potem pa ga oropajo. — Teh ljudi naj se Srbi rešijo, pa bo dobro!
Proti grožnjami s silo je Radič izjavil: Kar se nas tiče, smo mi za sporazum in smo pokazali, da ga resno in odkritosrčno hočemo. Najbolje bi bilo, da se v najbistvenejših stvareh sporazumemo, potem pa gremo v volitve. Toda prav tega se radikali boje, ker so jim kase prazne in bajoneti nezanesljivi. Ako bodo volitve, bo mo mi postavili svoje kandidate od Drave do Soluna, v vsakem selu naše države. Pribičevič se, kakor čujem, danes baha, da bo on v petih dneh zopet v vladi. Mi mu odgovarjamo: Naš načrt je gotov, nihče več ne bo vladal nad Hrvatsko, ako pa misli kdo na diktaturo, la bo prej zmrznil v Beogradu! Ako bo Beograd začel pri nas delovati z Orjuno, naj pomni, da bodo Or j unci pač prišli v naša sela, da se pa iz njih ne bodo več živi povrnili. Ako pa bodo poslali vojsko, imamo mi tudi proti temu medicino: kakšno, tega pa zaenkrat ne povemo!
Glede Bosne pravi Radič, da je bilo posebno težko govoriti z radikali. Beograjska gospoda je zadnjo srbsko vas opojila z napačnim mnenjem, da je Bosna srbska. Lepo, na j mislijo. Sedaj, ko je 190.00Ö glasov spregovorilo, se pa vprašujejo: Ali so Turki, ali so Srbi, ali so Hrvati? Sedaj je to rešeno. Vladni muslimani, Magla jlicevci, muktaši so propadli, večina Bosne je hrvatska. Poslanci muslimanske organizacije so pri agitaciji govorili, da so z Zagrebom in to je dalo moč in zmago. Naj ostanejo pri tem, kar so narodu govorili in ostala bo tudi hrvatska večina.
Slovenci so uvideli, da lahko samo kot slovenski narod gredo z nami v eno fronto. Mi Hrvati ne rabimo slug. Najslabša, naj sramotne j ša in najgrša je stvar, če brat zahteva od brata, naj mu bo sluga. Mi ne zahtevamo od Slövencev in od nikogar kaj takega. Da bodo sami svoji gospodarji, zato so šli Slovenci na delo. Radičev klic «Živijo Korošec! živijo slovenski narod!« je zbrana množica navdušeno ponavljala.
Z ozirom na zunanjo politiko je Radič dejal, da so Hrvati do zadnjega diha na strani ruskega naroda, pa naj tam vlada katerakoli stranka. Tudi Nemce čislajo, ker so kulturni, delavni in za vedno rejeni divjega carskega gospodstva. Sploh pa daje že kulturni Zagreb hr-vatskemu pokretu evropsko vizitkarto.
Predsporazum, oziroma dogovor z radikalskimi delegati je Radič tako-le kratko in razumljivo razložil: Pred razstankom z zastopniki radikalov je bil prečitan zapisnik. V tem zapisniku je točno navedeno, kaj ima napraviti Pašič in beograjska vlada, da se z njo začnemo sporazumevati. Tu so predpogoji sporazuma, predpogoji miru in dokler se vse to ne izpolni, se ne moremo sporazumeva ti in razgovarjati. Kaj je vse to, vam natanko ne morem reči, ker Srbi niso hoteli, da bi bilo o vsem tem obveščeno časopisje, lahko vam samo povem, da so to dve stvari: ta današnji sistem ali vlada se ima spremeniti v duhu elovečanstva, ustavnosti in zakonitosti. Priznali so nam torej v tem času, da je ta vlada neustavna, nezakonita. Kaj se ima storiti v Hrvatski, Sldveniji, Bosni in Vojvodini, to je tam natančno napisano. Za Hrvatsko sem narekoval jaz, za Slovenijo dr. Korošec in Brejc, za Bosno Spaho in za Vojvodino Blaško Rajič. To je takoj napisano in podpisano, da se naj izvrši čim prej, tem bolje in ko bodo to izvršili, tedaj se lahko razgovarjamo o sporazumu. In Iva j se ima še zgoditi? Spremeniti se mora uprava tako, da narod v njej odloča in tudi na to so pristali. Ta pisma so odnesli, eno v Beograd, eno Korošec v Ljubljano, eno Spaho v Bosno, eno je pa tu pri nas. Ono beogradsko pismo ima Pašič v žepu, naj je ima, če mu gre k srcu, dobro za njega in za nas. — To se popolnoma krije s tem, kar smo zadnjič na uvodnem mestu pisali o predsporazuinu^in Radič je v svojem govoru tudi pov-darjal, da so Hrvati, Slovenci in Bosanci dogovorjeni, kako bodo nadzorovali radikalste obljube. Republikan ci za sedaj še nimajo kaj iskati v Beogradu, zastopniki Slovenije in Bosne bodo pa ostali tam, če bo pa treba, se pa tudi oni zahvalijo za stole v skupščini.
Kot zastopnika Slovencev sta se udeležila skupščine tudi poslanca SLS Brodar in Štrcin. Ko je na popoldanskem zborovanju v veliki dvorani «Kola«, ki je trajalo od 3. do 7. ure zvečer, nastopil poslanec Brodar, mu je hrvatsko ljudstvo priredilo dolgotrajne ovacije. G. Brodar je izvajal:	«Dragi bratje Hrvati! Priprost
kmet sem izpod Triglava. V imenu SLS, ki zastopa ves slovenski narod, vas najprisrčneje pozdravljam. Naš slovenski narod zastopa načelo ljudske samoodločbe. Na podlagi tega prava zahtevamo politično, gospodarsko, finančno in kulturno samostojnost. Zato stojimo danes na vaši strani, ki se borite za iste cilje kakor slovenski narod. Stremljenje za svobodo prešinja vaša in naša srca, in to, kar je vzklilo iz srca naroda, se ne more poteptati do končne zmage. Vi Hrvatje zahtevate svobodo, tudi mi zahtevamo svobodo. Vi zahtevate zmago, tudi mi gremo za zmago. V tem boju Vam slovenski bratski narod nudi roko in pomoč. Pravkar je preteklo pet let, odkar smo češkemu narodu v borbi za osvobojenje obećali zvestobo. To zvestobo smo tudi držali in se v skupni borbi s češkim narodom osvobodili izpod nemškega in madžarskega jarma. Prišli so dnevi, ko smo si Hrvatje in Slovenci enako obećali zvestobo. V globini duše smo prepričani, da bodo Hrvatje držali to zvestobo, kakor Vam isto obljubljam v ime nu slovenskega naroda. Zvestoba za zvestobo! Naj Bog živi hrvatski in slovenski narod v veliki zgodovinski borbi za njuna prava!
Politični položaj.
Prvo sejo nove skupščine je otvoril starostni predsednik Orehovac in takoj nato se je vršila volitev skupščinskega predsednika. Predsednikom je bil izvoljen z 128 glasovi radikal dr. Peleš, za katerega so glasovali radikali, 8 Nemcev, Džemijet in 1 Rumun. Dr. Hrasnica je dobil 40 glasov, demokrat Pečic 47, zemljoradnik Lazič 11 glasov. Takoj po izvolitvi predsednika je dr. Peleš pozdravil navzoče poslance in jih opozoril na vestno izvrševanje poslanskih dolžnosti. Za govorom dr. Peleša je prečital tajnik Janjič dopis predsednika vlade Pasica o ostavki vlade in o odgoditvi skupščine, dokler je ne bo sklicala nova vlada pismenim polom.
Otvoritev skupščine so spremljali močni kravali. Demokratski in radikalni poslanci so se hudo zmerjali med seboj, demokrati so tolkli po mizah in cepetali z nogami, zamljoradniki so pa radikalno vlado sprejeli s klici: Dol ubijalci! Dol žandarski poslanci! Slava Miči Bajiču, ki so ga radikali ubili v času volitev! — Govoru novoizvoljenega skupščinskega predsednika delajo demokrati med-
klice in ko se govor konča z živijo-klicem na kralja in kraljico, zemljoradniki molče obsedijo.
Prvo delo Jugoslovanskega kluba po prihodu v Beo
grad. Takoj po prihodu v Beograd je imel Jugoslov. klub ob navzočnosti 23 članov svojo prvo sejo, na kateri je pozdravil navzoče dr. Korošec. Po navdušenem odobrenju dr. Koroščevega pozdrava je izvolil klub za predsednika: dr. Korošca, podpredsednika sta Bunjevec dr. Sudarevič in prof. Sušnik, tajnika pa Škulj in Prek murec Geza Šiftar, blagajnik Brodar. V permanentni odbor kluba so bili izvoljeni: dr. Hohnjec, dr. Kulovec, Gostinčar in Brodar.
Dr. Spahova muslimanska skupina je izbrala predsednikom dr. Spaha, podpredsednik je dr. Hrasnica, tajnik pa Husein Ali. Spahov klub je izrekel zadovolje s pogajanji z revizijonisti.
Radikalni predsednik je Marko Gjuričič, podpredsedniki dr. Žarko Miladinovič, dr. Vlado Andrič, Ljuba Bakič in vodja Džemijeta Kenan Dzia. Tajnika sta dr. Drago Kojič in Veljko Grgurevič.
Bosna in radikali. Radič je imel prav, ko je rekel, da je s Srbi najtežje govoriti glede Bosne. In res, komaj sta se vrnila radikalska zastopnika od razgovorov v Zagrebu nazaj v Beograd, so že planili drugi radikalci, češ, kaj sta imela za govoriti in obljubljati glede Bosne. Radikalski delegat dr. Gjuričič se je branil, da je Bosna ravno tako pokrajina z zastopstvom svoje posebne večine, kakor so druge in da se sedaj ne da razveljavljati ali preprečevati kaj takega, kar so poprej vsi spoznali za potrebno. S tem, da so radikali poslali dva svoja odlična moža na pregovore, je preprečeno, da bi se danih obljub gladko otresli, češ, saj ni bilo našega pravega in polnomočnega zastopstva. Če požro dane obljube in obveze, potem ne pade odgovornost na same delegate, temveč na celo stranko. In to ne bodemo razumeli samo tukaj pri nas, temveč tudi v Srbiji in — Pašičeva radikalija v tretjič ne bo več zastopnica Srbov!
Odlikovanje Mussolinija. «Službene Novine;« prinašajo ukaz, s katerim daje beograjska vlada svoje naj višje odlikovanje, Karadjordjevo zvezdo I. stopnje, — predsedniku italijanske vlade in vodji fašistov Mussoliniju. To je odlikovanje za največje državnike in pri nas je ima samo Nikola Pašič. Zelo vroče simpatije beo grajskih listov do Mussolinija so dobile sedaj vitino znamenje. Z nižjimi redi so odlikovani, tudi nekateri ministri prejšnjega italijanskega kabineta.
Po svetu.
L treznjenje in odločen nastop italijanske ljudske stranke. Skoro edina italijanska stranka, katere fašisti niso mogli ukrotiti s svojo nasilno diktaturo, je ljudska stranka, ki je obhajala te dni svoj kongres v Turinu. Ob priliki kongresa so fašisti upali z gotovostjo, da se bo stranka razcepila na konservativce, ki so za sodelovanje s fašisti, in na one, ki so proti fašistovske-mu divjanju. Strankin kongres v Turinu pa je pokazal cisto drugo lice, kakor so ga pričakovali fašisti. Strankin politični tajnik don Sturzo je imel na kongresu glavno besedo, njegovo poročilo je izzvalo med zborovalci velikansko navdušenje in utrdilo v stranki avtonomijo in edinslvo. Don Sturzo je pred vsem nastopil proti fašistovski vladi radi tega, ker ta z vso silo-zavrača svobodo sodbe in kritike. Svoja velezanimiva izvajanja je zaklučil don Sturzo s pozivom na slogo, disciplino in požrtvovalnost v stranki z zatrdilom, da hoče ljudska stranka sodelovati v vladi radi tega, da se povrne moralno edinstvo, ustavna svoboda in pokrajinska avtonomija. V predloženi in sprejeti resoluciji zahteva don Sturzo: svobodo v izvrševanju naravnih, osebnih, družinskih, kulturnih, šolskih, verskih pravic; je proti centralističnemu popačenju v imenu brezbožne države ali oboževane narodnosti. — Za don Sturzom je govoril na kongresu poslanec de Gaspari ter omenjal delo stranke v zbornici, branil proporcijonalni volilni sistem in zahteval za vse stranke svobodo. Kongres ljudske stranke se je z ogromno večino izrekel za izvajanja don Sturza in Gasparija in s tem dokazal nasilnemu fašizmu, da ogromni del italijanskega ljudstva nikakor ne odobrava diktature fašizma, ampak odločno zahteva povratek k demokratizmu. Fašizem je skušal na kongres uplivati z grožnjami, češ, da bodo začeli fašisti proti ljudski stranki kot nenarodni z nasiljem, a je sedaj po kongresu uverjen, da se ljudska stranka ne da ubiti potom nasilja, kot so se n. pr. dali socijalisti. Zmaga don Sturze na turinskem kongresu je tudi velevažna v mednarodnem oziru. O glasovanju na kongresu poročamo na drugem mestu.
Volilni govor bolgarskega ministrskega predsednika. Štambolijski šef bolgarske vlade in zemljoradniške stranke, se že pripravlja na volitve in te dni je na nekem velikem volilnem zborovanju govoril o zunanjem in notamjem položaju Bolgarije. O neuillskem dogovoru je dejal, da mora pasti in da se mora izvršiti njegova revizija. Sporazum, sklenjen z Jugoslavijo v Nišu, je dober, ker sta se soseda sporazumela, da ne bodeta puščala tujih čet in band preko mej. O svoji stran
Strau 2.
ki pravi Štambolijski, da bo še dolgo vladala. Končno je govoril o komunističnem pokretu in rekel je, da se pripravlja zakon, ki bo komunistom prepustil cele va-si in kraje, da si jih popolnoma po svoje uredijo. — Ko munistična stranka je za zemljoradniško najmočnejša v Bolgariji. Zemljoradniški stranki ne sodi, da bi proti komunistični nastopila s silo, zato se zateka sedaj k poskusom komunističnih občin, meneč, da se bodo komunistične teorije v praksi izjalovile. Bolgarska zem-Ijoradniška stranka je že danes ostro ločena na levico in na desnico in če se obnesejo ureditve komunističnih vasi, se bo levica zemljoradnikov kmalu strnila s komunisti.
Vladno nasilje v Rumuniji. «Times« pobija trditve o redu in miru v Rumuniji ter objavlja prav gorostasne stvari. Tiranska vlada Bratianova je uvedla ostro cenzuro, tako da je ta list dobil svoje poročilo preko oseb, ki so iz Rumunije dopotovale v Anglijo. Rumun-ska vlada niti poročil o svojih zakonskih načrtih ne pušča čez mejo. Poleg nove ustave je namerč «večina« uzakonila še druge zakone, od katerih eden odreja raz-laščenje vseh onih oseb, ki so se v vojni borile proti Rumuniji, s čimer niso prizadeti samo Nemci, Madžari in Ukrajinci, ampak tudi transilvanski Rumuni. Ta zakon seveda ne izvira iz patrijotskih razlogov, ampak ima samo namen spraviti transilvanska posestva v roke vlaške porodice iz kraljevine. Ustava dalje daje neke predpravice pravoslavni veri in uničuje katoliške redove. Namen tega je, da bi se samostanska posestva prodala na dražbi in pripadla Bratianovi zločinski ban di. Ni res, da v deželi vlada mir, piše «Times«, res pa je, da vlada največje ogorčenje in pasivna rezistenca vseh poštenih elementov.
Boj ob Renu in ob Ruhri se ne bojuje za premog in les, ampak za napredek, za ^pravico in mir, je dejal nemški zunanji minister ter pristavil: «Naš cilj je danes obramba in vsi naši koraki v tem boju so obrambnega značaja. Nemčija je voljna in priprayljena plačati odškodnino, kolikor je v njeni moči. Če bodo sedanje razmere v Evropi še dolgo trajale, bo gospodarska moč Nemčije popolnoma uničena. Vsi načrti, da se Porenje od Nemčije odcepi, ali pa postavi pod tujo upravno kon trolo, so za Nemčijo nesrejemljivi. Ravno tako Nemčija tudi ne more priznati nobene kršitve svoje vrhovne oblasti. Porenju in Poruhrju se Nemčija ne bo nikdar odrekla in ne bo zapustila onih številnih rodbin, ki so sedaj iz svoje domovine izgnane. Tudi na sistem počasne izpraznitve zasedenih dežel Nemčija ne bo pristala, ker ne more žrtvovati na milijone svojega prebivalstva večni gospodarski sužnjosti.«
Proti Poincarejevi vladi je ostro nastopil znani Herriot v mareseljskem «Radikalu.« Očita ji militarizem in po njegovem mnenju ponesrečeno ruhrsko o-kupacijo ter podaljšanje vojne službe, v zunanjepolitičnem oziru pa nesporazumljenja z Anglijo. Najbolj tehtni so pač razlogi, ki jih Herriot navaja proti Poincarejevi politiki na finančnem polju. Francija za leto 1923 nima niti rednega proračuna, ampak si pomaga z dvanajstinami. Kritika Herriotova je uvaževanja vred-na.ker bo on vodil prihodnje leto volilno kampanjo proti vladi.
Stališče angleškega kabineta je omajano. Pri zadnjič omenjeni burni debati v zbornici glede oskrbe odsluženih vojakov v civilnih službah so zastopnike delavske stranke podpirali tudi Lloyd Georgovi liberalci proti konservativni večini. Misli se, da pride do rekonstrukcije vlade.
Posledica slabe valute. Dunajski list «Morgen« poroča, da je od 43.000 hiš, ki jih je imel Dunaj pred vojsko, danes nič manj ko 21.000 prodanih. Jako dosti dunajskih poslopij je prišlo v češke roke. A ne godi se to samo na Dunaju, nego tudi na Nemškem v Draždanih in v Lipskem so Čehi pokupili mnogo hiš.
Spor med rusko cerkvijo in državo je začel z revolucijo in je vedno ostrejši. V boju proti Sinodu so osnovali sovjeti takozvano «živo cerkev«, ki pa ni mogla dobiti dosti svečenikov, ki bi služili sovjetski oblasti. Ko so sovjeti začeli z rekvizicijo cerkvenih in samostanskih zakladov, je patrijarh Tihon proglasil proti temu pasivno resistenco, sodišče je. pa 11 svečenikov v Moskvi obsodilo ter zagrozilo, da bodo usmrčeni, če se Tihon ne odreče patrijarhije. Tihon je to storil, obsodba nad petorico svečenikov se je pa kljub temu potrdila, ker je baje Tihon tudi po drugih cerkvenih dostojanstvenikih organiziral odpor proti oblasti. Sedaj se radi tega in pa pod obdolžitvijo podpiranja monarhistične zarote pripravlja proces proti samemu patrijarhu Tihonu.
Raj razporočencev. Mehikanski konzulati v Združenih
državah so dobili od svoje vlade obvestilo, da se smejo vsi tujci v Mehiki zakonsko ločiti, če so bivali mesec dni v tej deželi. Če se strinjata oba zakonca, stane obred 15 dolarjev; če pa se ena stranka protivi, pa se plača 125 dolarjev. Moški se lahko takoj na novo oženijo. Ženskam pa se dovoli nova možitev šele trideset dni po razporoki.
Nenavaden hrust. 341etni Dunajčan Breitberg ^ poroča londonski zdravniški list Lancet — je s svojimi zobmi razgrizel jeklene in železne verižice, debele pol centimetra. Zvil je v krog in nato v špiralo 4 cm debele železne palčice, rabeč svoje čekane kot klešče; nadalje je nä mah z golo pestjo zabil v 2.5 cm debelo desko žebelj, kateremu je poprej odgriznil glavico; končno je s svojim tilnikom upognil tirnico, široko 10, in visoko 6 cm.	_____
Beležke.
Brez orientacije* so radikali in demokrati zlasti v svojih listih. Vse fraze so že izrabili. Najprej se je iz-
rabila «amputacija«, ko so najglasnejšega političnega i urednika najbolj razdivjanega «Balkana« v Zagrebu j zaprli kot željno iskanega sleparja; fraza p močni vladi •j m «močni roki« je sicer ostala, samo da ne vedo, kako j in kje bi se dala najbolj porabiti. Pribičevičevi listi bi j na eni strani hoteli «močno vlado« s Pašičem vred, na j dragi strani «močno vlado« brez Pašiča in kar na tretji J si želijo na svojo stran vse, ki so za državo, pa odklan-I jajo Pašičevo samoradikalno vlado ravno tako, kakor Indi vsak upliv «separatistov.« Da posamezni Pribičevičevi ali policaj demokratski priveski še na lastno roko iščejo «jugoslovanskega Mussolinija«, to je samo-obsebi umevno. — Radikali so bili najprej po Pribičevičevi metodi za to, da se vsi, ki so Srbom pokorni brez vseh pogojev, imenujejo —• Jugoslovani, potem so hoteli prave Srbe z «amputacijo« rešiti «jugovine«, pozneje naj bi se vsak narod v skupni državi sam izrekel, radikalom pa priznal popolno zastopstvo Srbov in Srbije in ko se je to zgodilo, se radikalski tisk zopet lovi med slanmi frazami; med mnogovrstno «močno roko«, med zvezo s temi in onimi, med samoupravo pokrajin in centralizmom, in tako ni čuda, da pravijo «Jutranje ! Novosti«, ki so od radikalnega centra najdalje, da je NRS za parlamentarizem, a ni ne za sporazum s predstavniki Hrvatov in Slovencev in za revizijo, kakor tudi ni za centralizem v zavezništvu Svetozarja Pribiče- i vica. Za kaj so potem?! Zmeda je brezkrajna in po njej bi se eni kakor drugi lahko postavili pri zidanju — ba- | bilonskega stolpa.
Srbi v Ameriki obsojajo beogarjsko vlado. Celo srbski izseljenci v Ameriki so začeli obsojati način dosedanje beograjske uprave in korupcijo, ki se je že ta- ; ko daleč razširila, da jo celo naši rojaki in tudi Srbi , onkraj Oceana občutijo. V New-Yorku izhaja list «Sr- ! bi ja«, ki piše med drugim takole na uvodnem mestu: «Pojdite v Beograd in potrkajte na vrata kateregakoli ministrstva, trkate lahko leto dni, pa se vam ne bo od- j prlo, ne bodete videli onega, ki ga želite, ne bodete se ' mogli razgovoriti, ne dobite potrebnih informacij in to vse tako dolgo, dokler ne greste «rednim potom« — to je, dokler ne pozlatite dlani vratarju, kavarnarju mi- j nistrstva in po vrsti tudi ostali gospodi do samega go- [ spoda načelnika ali ministra. Pišite poslaništvom ali ■ našim konzulatom v Ameriki, pišite leta, porabite cele j potoke črnila, cele sklade papirja, pa ne dobite infor- j macije, ne odgovora.« — List nato razlaga, da gredo j milijoni dolarjev rojakom v domovini na pomoč, tem ' se pa denar ne izplača brez raznih dokumentov in taks j brez konca in kraja. Srbi v Ameriki označujejo pobi- j ranje vsakovrstnih taks kot silno koruptno napravo, kot j izkoriščanje in pri tem kot neumno baharijo nesposob- j nih upravnih organov, ki se delajo, kakor da bi bila ; vsaka njihova beseda zlato.	'
Vlada in invalidi. Poročali smo že, da se vlada in vladni listi hudujejo nad invalidi, ki hočejo pismenim potom pred mednarodnim invalidskim kongresom očrtati položaj invalidov v Jugoslaviji. Centralni odbor je sporočil predsedstvu mednarodne invalidske zveze v , Cannesu, da jugoslovanska delegacija invalidov ne mo- ■ re na kongres, ker je brez vseh potrebnih sredstev. Mi- j nistrstvo za socijalno politiko je bilo pripravljeno dati j denar, a to samo pod pogojem, da gre na kongres sa- : mo par od vlade izbranih invalidov, ki bi le to govo- i rili, kar vlada hoče, o vsem drugem, kar se tiče invali- j dov ter vlado obtožuje, pa naj bi lepo molčali. Invalid- j ska organizacija kaj takega ni mogla in ni hotela pri- j pustiti in radi tega in pa da ne bi v njenem imenu kak j vladni invalid nastopal, pošilja na kongres svojo spo- j menico, ki vlade gotovo ne bo zagovarjala. — To sramoto bi si bila vlada pred svetom prav lahko prihranila.
"~J”~ Dnevne novice "
Si moramo dobro zapomniti! «Tabor« od torka beleži v svojem uvodniku za nas Slovence in Hrvate sledeče pobesnele žaljivke, ko piše; «Težko je pozabiti, da so bili Hrvati v vojni proti Srbom večji divjaki, kakor Nemci. Tudi vsi Slovenci niso bili boljši. Mi demokrati smo beštije krotili na obeh straneh z uspehom štiri leta.« (Pod bestijami razume «Tabor« Slovence in Hrvate. Op. ur.) Sedaj torej, ko je najugodnejša prilika, da se vsa tri plemena mirnim potom med seboj sporazumejo ter utrdijo državo na znotraj, na zunaj pa jej pripomorejo do ugleda, katerega izgube so največ krivi policajdemokratje s svojim Pribičevičem, pa se upa klikarski list zopet z ono nesramno denuncijacijo o divjaštvu Slovencev in Hrvatov napram Srbom v svetovni vojni. In v tej denuncijaciji hočejo demokratje Slovence in Hrvate Srbom bolj omrziti nego Nemce. No, res efijaltsko dejanje, ki je vredno samo orjunaškega mazača! In še grše obsodbe vredne pa so psovke, češ, vsi Slovenci in Hrvati, ki nočejo biti koritarski in tiranski policajdemokratje, so torej beštije, katere so in hočejo krotiti' edinole demokratje. Iz ravnokar dobesedno citiranega ovaduštva in živalske psovke orjunaškega «Tabora« pač lahko uvidi vsak pošten Slovenec in Hrvat, da se morajo listi, ki nas Slovence tako podlo denunci-rajo in živalsko psujejo, izginiti iz naše sredine. Slovenci in Hrvati nismo divjaki, še manj pa smo beštije, to si naj dobro zapomnijo policajdemokratski ovaduhi in zmerjači. Mislimo, da ga ni poštenega Slovenca in Hrvata, ki bi se pustil zmerjati z divjakom in beštijo in radi tega hrbet policajdemokratskim glasilom, ki poznajo napram lastnim bratom samo najpodlejše ovadu-štvo in živalske psovke. Ne pozabite, Slovenci in Hrvati, da je sedaj naša* povolitvena in glavna naloga, da policajdemokratske ovaduhe in žmerjače tudi gospodarsko ubijemo, kakor smo jih na zahtevo in voljo naroda politično. Ako smo pošteni Slovenci in Hrvati v
očeh policajdemokratske klike večji divjaki in Nemci in navadne beštije, potem proč z listi, ki nam tako slikajo Hrvate in Slovence in ven z našim denarjem iz po-licajdemokratskih denarnih zavodov. Slovenci in Hrvati nismo divjaki in beštije, radi tega bomo v prihodnje bojkotirali policajdemokratska glasila in denarne zavode, ki so res samo za divjake ä la policajdemokratske orjunaše in beštijo kot so oni iz demokratskih vrst, ki so v Slov. Bistrici, pa tudi na Hrvatskem prav po živalsko prelivali bratski kri!
Kaj vse zahtevajo policajdemokratje od dr. Korošca. «Tabor« od torka piše v svojem uvodniku dobesedno to-le: «Vendar smo vedeli, da se bolj draži zmagovalce (Srbe), če dr. Korošec hoče državo ustvarjati s pogajanji, mesto da bil delal pokoro.« Policajdemokra-tom torej ni po volji, da hoče dr. Korošec ustvarjati državo potom za celo državo pametnih pogajanj, ampak bi naj s svojimi mandati in kot predstavitelj Slovenije kje mirno čepel v kakem kotu in delal bogzna kako pokoro. Menda misli «Tabor« pod pokoro kako prav veliko korito, iz katerega bi naj zastopnik Slovenije mirno zobal in prepustil Slovenijo, da bi jo ljudje Pašič-Pribičevičevega kalibra politično in gospodarsko izmoz ga vali do onemoglosti. Ne, ne, gospoda krog «Tabora«, predstavitelj Slovenije ne bo delal pokore, ker je nima zakaj, pa tudi po policajdemokratsko se ne bo pokoril Pašiču, da bi zobal iz vladnega korita, ampak gradil bo državo potom pogajanj in stvarnega dela in sicer državo, katero je skozi štiri leta rušila policajdemokrat ska klika. Nočemo se več klanjati nekakim zmagovalcem, ker smo in hočemo biti bratje, odklanjamo in zavračamo vsako hlapčevsko pokoro in koritarstvo, ampak hočemo sporazum potom pogajanj in po sporazumu močno zgrajeno državo na znotraj in na zunaj! To je in ostane naš povolitveni program, dokler ga ne bomo udejstvili!
Vsak dan pijani Radič. «Tabor« od torka piše, da je Radič vsak dan pijan. Torej Radič bi naj bil vsak dan pijan in kljub tej pijanosti je združil pod svojo zastavo vse Hrvate; demokratje pa so vedno trezni in pri vsej tej treznosti so v Sloveniji ob vse, na Hrvatskem pa jim je prepustil Radič le še par drobtinic. Res čudna ta Radičeva pijanost, ki ima v očeh naroda tako privlačno silo in čudna ta policajdemokratska treznost, ki tako odbija med vsemi SHS-plemeni. Mi pa pravimo drugače: doslej so bili pri vedno polnih vladnih koritih pijani policajdemokratje od Pribičeviča do Kukovca, radi tega so do malone zapili, zapravili in u-propastili celo državo. Trezno državno delo se bo začelo sedaj po volitvah, ko je narod napodil od vladnih korit pijance in državne zapravljivce in zaupal svojo politično in gospodarsko usodo ljudem, ki so res tudi trezni predstavitelji naroda. Tudi glede pijanosti in tre znosti ima «Tabor« sedaj po volitvah čisto zmedene in krivo naobmjene pojme.
Enotna napredna fronta. Koncentracija naprednih sil se dr. Kukovcu pred volitvami ni posrečila in baš radi tega pravijo policajdemokratje, ker smo se cepili pred volitvami, smo bili tako katastrofalno poraženi. Koncentracija naprednih fragmentov je tudi sedaj po volitvah dr. Kukovcev edini cilj in želja. Enotno napredno fronto oznanjata «Tabor« in «Narod«, v katerega se je zatekel iz politike pognani vrtojbski g. Janez Mermolja. Mermolja vabi na branik države vse še po volitveni bitki preostale policajdemokrate in samostojne mešetarje. K koncentraciji naprednih drobtin res privoščimo dr. Kukovcu ves uspeh, ker nam je ravno njegova doslej vedno nesrečna roka in Mermoljevä že dvakratna za celo njegovo stranko katastrofalna smola porok, da kakor so bili naprednjaki sedaj kot razkropljene ovce tepeni, bodo tudi pri prihodnjih volitvah kol čreda pod pastirji ä la Kukovec in Mermolja poraženi v skupnem hlevu. Izgubljeni sinovi — samostojni se že vračajo k svojim očetom in kmalu se bodo objeli, mi pa bodemo pripravili lopato, da prav do tal postržemo iz Slovenije združeno demokratsko in samostojno — blato!
Za prvi april in dr. Kukovec verjame! Vsa javnost ve, da je dr. Kukovec sedaj z izgubljenim mandatom izgubil tudi še preostanek svoje predvolitvene pameti. Da je temu res tako, nam priča pismo, katerega mu je pisala brežiška JDS-organizacija sedaj po volitvah za prvi april in nespametni dr. Kukovec ga je res objavil v torkovem «Taboru« in ta prvoaprilni dar dr. Kukovcu se glasi: «Krajevna organizacija JDS v Brežicah je sklenila na svojem sestanku enoglasno izreči Vam iskreno zahvalo in priznanje za neumorno, uspešno in nesebično delovanje v prid stranke z zagotovilom ne-omajanega spoštovanja in zaupanja.^ Vaše delovanje nam bo v zgled in v spodbudo pri našem bodočem delu.« — Dr. Kukovec je tako neumorno, tako uspešno in nesebično deloval, da je prav do dna zapravil demokratom za vedno še to, kar so imeli do sedaj in za to temeljito in vsestransko polomijo bo dr. Kukovec demokratom še tudi v bodoče vzgled! Dosedaj je dr. Kukovec polomil in zafural vse, česar se je lotil in v tem oziru je bil in ostane svarilen vzgled celo za demokratsko bodočnost. Sedaj pa vprašamo: ali brežiško pismo ni prvoaprilska zafrkacija od strani — lastnih pristašev?
Novi narodni poslanci po svojem poklicu. V novi narodni skupščini je 85 kmetov, 44 odvetnikov, 38 politikov in državnikov, 26 privatnih in državnih uradnikov, 22 profesorjev, 16 duhovnikov, 15 novinarjev in publicistov, 12 veleposestnikov in ekonomov, 8 učiteljev, 7 inženerjev, 6 zdravnikov, 6 obrtnikov, 1 industrialec in 1 zobotehnik. Za 4 džemijetske poslance še niso izdana pooblastila in eden zastopnik tretje dalmatinske cone še pa ni izvoljen in potem dobimo skupno število vseh poslancev 313. V ravnokar navedenem dopisu poslancev
18. aprila 1933.
so označeni po svojem poklicu tudi oni poslanci, ki so izvoljeni v več okrajih in bodo podali odvisni mandat svojim namestnikom.
Razdelitev klubovih prostorov v parlamentu. Po
zadnjih volitvah se je spremenila slika političnih strank in radi te spremembe so tudi spremenili prostore za klu be in stranke v narodni skupščini. Najmočnejša stranka radikali so zase rezervirali celo levo stran v pritličju, med tem ko so imeli poprej samo polovico te strani. Stara radikalna klubova soba je znatno razširjena in na koncu hodnika je še čakalnica. V spodnjih prostorih, kjer so bili poprej muslimani in grupa g. Divljana, je sedaj predsedništvo in tajništvo radikalne stranke. Jugoslovanski klub in demokrati so ostali v svojih starih prostorih. V I. nadstropju na desnem krilu je bil poprej samo klub republikancev in narodnih socija-listov. Prva mala soba, kjer so bili poprej socijalni demokrati, je odkazana sedaj zemljoradnikom, ker jih je samo 10. Velika soba nekdanjega zemljoradniškega kluba je sedaj razdeljena na dve in odkazana je ena Spahovi skupini, druga Nemcem. Tamkaj, kjer so bili poprej samostojni, je sedaj socijaldemokrat Divač in Pucelj. Druga mala soba, v kateri je bila poprej skupina Karamehmedoviča, bo odkazana dr. Drinkoviču in dvema poslancema Vešovičeve skupine. Za eventuel-ni prihod Radičevcev ni pripravljeno še prav nič.
Kdo je dobil v narodni skupščini posebno sobo? V parlamentu so odkazali posebno sobo: Puclju, dvema socijaledmokratoma in dvema Radičevcema-disiden-toma.
Na skupščinski galeriji se je znašel ob otvoritvi par lamenta kot gledalec in poslušalec poleg propadlega vladnega muslimana Korkuta tudi bivši poslanec soci jalpatrijotov dr. Korun, ki je, kakor pravijo, za časa svojega poslančevanja toliko «pazaril«, da se še sedaj ne more ločiti od priljubljenega mesta, ali pa da ima še kake obračune s svojimi bivšimi sovrstniki iz vladnih strank. Skomine po poslance vanju bodo 5e marši katerega privabile na galerijo, sam i dr. Kukovca menda ne bo, ker galerijski sedeži njegove ohiuosti ne bi tako lepo izdržali, kot so jo ministrski fotelji.
Naše organizacije rastejo! To lahko rečemo, kajti k naši Jugoslovanski strokovni zvezi pristojajo vedno novi člani. Delavstvo je spoznalo, da le organizacija, ki je na krščanski podlagi, najbolj skrbi zanj. Sam se sem prepričal, da član, ki je bil organiziran pri socialdemokratih, oziroma pri skupini čevljarskih pomočnikov, že leta in leta, ni v slučaju brezposelnosti in bolezni dobil niti vinarja podpore. Takih slučajev je več na razpolago. In zato smo delavci spoznali, da vse demokratske organizacije le same sebi žepe polnijo po vzgledu njih bivših voditeljev Antona in Etbina Kristana, za delavstvo se pa ne zmenijo niti najmanj. Zato pa je umevno, da se pri njih vedno bolj krči število članov. Minilo je leto 1919, ko so delavce s silo gonili v svoje organizacije in če kdo ni hotel pristopiti, se mu je zagrozilo, da se ga spodi iz službe in vse take šikane so mu bile v ponudbo. Jugoslovanska strokovna zveza pa ne sili nikogar s silo, marveč z mirnim korakom in s čistimi rokami organizira svoje člane v veliko in močno armado, kar tudi delavstvo uvideva in bo še bolj spoznalo. PosebnS sedaj, ko se je pri volitvah tako jasno pokazalo, da je naše ljudstvo sito vseh praznih obljub nasprotnikov, je tembolj treba, da se strnemo v naših organizacijah ter tako kot močna četa podpiramo naše poslance, ki bodo delali v Beogradu za nas in mi tukaj delamo za nje. Zato pa, tovariši delavci, vsi v armado Jugoslov. strokovne zveze. — Leopold Vostner, tajnik skupine tovarniškega delavstva.
Zakaj shodi in protesti nič ne zaležejo? Cela država ve dandanes, v kako strahotnem gospodarskem in moralnem položaju se nahajajo naši državni uradniki in nameščenci vseh upravnih strok. Da bi se ti le ne mogli postaviti po robu, je bila izdana zloglasna obznana in zakon o zaščiti države. Dokler se ta zakon izvaja, ali bi se imel izvajati samo v gotovih slučajih štrajka, ki bi ogrožal državo kot takšno, se ne smejo ti obžalovanja vredni trpini niti tedaj upirati, kadar gre za samo eksistenčno vprašanje, za kos kruha. Vedite pa vi vsi državni uradniki in nameščenci, da Beograd zelo dobro ve in pozna vaš položaj. Vedite, da Beograd ne prezira iz ignorance vaše prošnje in vaših opominov, da ste vi jedro in hrbtenica uprave in države, le-tej bolj koristni in potrebni nego oni, ki dobivajo milijone zlatih frankov mesečno in ne kakor vi, ki dobivate le par sto domačih papirnatih dinarjev letno za vaše bedno in trudapolno službo. Zakaj torej vse to, da se vas namenoma gmotno in moralno uničuje. Drugega ne more biti, kakor to: Beograd se vas hoče iznebiti, da vas sili h korupciji in nepoštenim dejanjem, da vas potem lah ko potom disciplinarnega postopanja po 25 do 301etni službi izbacne na cesto brez pokojnine za vas in vaše družine. Kdor gre prostovoljno iz državne ali železniške službe, tudi dobro, glavno je, da gre, da nima prava na penzijo, zato vas slabo, kar se le da slabo, plačujejo, zaradi tega so iznašli maksimiranje, premeščanja v Srbijo in Macedonijo. Ali mislite, da si Beograd kaj beli glavo s tem, ako mora stare kvalificirane moči potem nadomestiti z nesposobnimi in lenimi urad niki sumljive preteklosti? Kaj briga njih, ako tak novopečeni došlec krade, slepari, sabotira in na vse zadnje uide kam če le mogoče s polnimi žepi iz državne blagajne. Odtod toliko in redno ponavljajoče se tatvine na pošti in na železnici. Potepuhi in zločinci s protekcijo Pašiča ali Pribičeviča so mnogo več vredni, nego ste vi, ki ste v službi osiveli in vi, kateri ste pribežali k nam zaupno in z ljubeznijo do Jugoslavije. To je vaše plačilo, tako plačuje Beograd vaše delo zvestobe in poštenja.
STR A Ž A.
Železničarjem izenačenje draginjskih doklad. —
Na seji finančnega odbora dne 29. m. m. so izdelali gospodje neko skrpucalo, ki je imenujejo izenačenje dra-ginjski doklad'. Naslov je res lep, a brez pomena, ker se za zboljšanje vobče ni storilo nič. Odpravil se je četrti in peti razred, tako da bo res dobilo osobje nekaterih kategorij 1—2—3 dinarje več kakor dosedaj, pa kaj pomaga teh par piškavih dinarjev, posebno mlajšemu osobju, sedaj v tej neznosni draginji! Vse obsodbe vredne so pa nadaljne določbe, kakor: Do rodbinske doklade nimajo pravice prvič oni delavci in pisarniški sluge, ki plačujejo letno več kakor 5 dinarjev neposrednega davka, če služijo v trgih ali vaseh in imajo še manj kakor pet let službe. Drugič oni delavci in pisarniški sluge, ki plačujejo letno več kakor 10 dinarjev neposrednega davka, če stanujejo v kakem mestu in imajo manj kakor pet let službe. Tretjič delavci in pisarniški sluge, ki plačujejo več kakor 20 dinarjev neposrednega davka, če imajo nad pet let službe ne glede na kraj službovanja. G. Deržič je s tem, da je k takim odredbam zvesto kimal in jih potrdil, zopet zabil močno zagozdo med posamezne kategorije, katero pa bomo že skušali izbiti, če tudi s težkim, a zato pa vstrajnim bojem.
Orjuna proti parlamentarni svobodi. Današnja «Slobodna Tribuna« poroča: V ponedeljek zvečer je Orjuna napadla bosanske poslance, ki stanujejo v Zemunu, in so se ravno nahajali v gostilni pri «črni mački.« ®d neke sosedne mize je pristopil k poslancu Hadžika-diču orjunaš ter mu rekel: «Dr. Hadžikadič! Ubijem te v 24 urah. Nocoj tega še ne storim, pa rečem ti, da si od sedaj naprej v 24 urah mrtev, ti ali jaz!« — To je orjunaš parkrat ponovil. Potem so šli poslanci spat v hotel «Zentral«, kmalu za njimi pa orjunci v dveh gručah, povprašujoč po dr. Spahu in roteč, da ga ubijejo. Poslanci pa so bili že v svojih sobah. Orjunci so v gostilniški sobi ukradli enemu fes in potem so razgrajali pred hotelom, metali v okna kamenje in vpili: «Doli Spaho! Doli Turki!« Več kamnov je padlo v sobo, kjer sta spala poslanca Kapetanovič in Kurbegovič. Prišla je tudi policija, orjunci so pa še naprej razgrajali pred hotelom ter psovali poslancem Boga turškega, mater, Mohameda itd. Dr. Spaho in dr. Korošec napravita iz tega politično vprašanje. Pritožili so se pri predsedniku vlade, parlamenta in notranjemu ministru. Stvar je zbudila v Beogradu veliko senzacijo. Dr. Spaho je izjavil dopisniku, da zapusti Beograd, če se ne bo energično poskrbelo za varnost. Z njim soglaša tudi dr. Korošec.
Črnagora. V listih iz same Črnegore in onih, ki poznajo ter se bavijo z njenimi razmerami, se prikazujejo vedno bolj žalostne slike iz te bedne dežele, ki se ne I more sama prehraniti in kateri tudi v drugih ozirih še . toliko manjka do normalnega življenja. Vedno glas nejša je tudi pritožba, da Črnagora še nikdar ni tako slabo in bedno živela, kot živi sedaj, ko jo je nesrečni i centralizem z nesposobnostjo in strankarsko zagrize-, nostjo uzurpator jev oblasti z ene strani silno udaril, z > druge pa zanemaril in pozabil. «Črnogorski Radikal«,
J ki gotovo ne spada med protidržavne, separatistične in j druge liste, tako-le opisuje črnogorsko nesrečo: Narod I je gladen, bliža se katastrofi. Kar je imel, to je pod ce-i no prodal, da kupi nekaj hrane od izkoriščevalcev naj-I hujše vrste, ki od seljaka ovce, koze in drugo kupu-I jejo po najnžji ceni, da mu potem po najvišji proda-I ja j o naj slabše žito, moko in drugo. Ljudje so vse raz-I prodali, kar so imeli od poprej, zanašajoč se na vladno i pomoč, katere pa ni od nikoder. Država je votirala v j budgetu za 1922-23 štiri milijone dinarjev za popravo j cest in za prehrano. Za popravo cest in za druga javna I dela pa ni potrošena niti ena četrtina in denar se je \ vrnil državni blagajni kot — preostanek. Da se je za-\ čelo delati, kakor bi bilo treba, tisoče ljudi bi imelo za-i služek in po popravljenih potih bi se lahko donašala I hrana. Pa nič se ni storilo in narod je gladen in neza-< dovoljen. Kdo je tega kriv, nihče ne zna reči, ali od gla-\ ve riba smrdi. Druga stvar n. pr. je izmenjava perpe-I rov (denar bivše črnogorske države). Ljudje so morali ! perperje prijaviti, oblast pa ni začela takoj izmenjavati S in je ves ta denar, ko ga je najprej prenizko poredila i dinarju, pustila dve in pol leta ležati kot mrtvi kapital.
! Sedja šele izmenjava, a ne vsem, temveč samo onim, koterim gospodje uradniki to hočejo. Razven tega je na tisoče slučajev, da nesposobni občinski uradniki niso vpisali prijavljenega črnogorskega denarja in da se sedaj sploh ne ve, če bo izmenjan. Zlorabe so tako grozne in mnogoštevilne, da vlada silno ogorčenje in nezadovoljstvo. — To je slika Črnegore po radikalskem listu, drugi radikalski in demokratski listi pa še vedno pripovedujejo, kako je črnogorski narod zadovoljen z beograjsko vlado, ker je izvolil samo dva federalista. Boljše je, če se s tem ne hvalijo, ker nudijo nov dokaz, da so volitve v Črnigori izvajali s terorjem.
Afera z usnjem. V Beogradu so odkrili veliko tatvino usnja v vojnem skladišču. Skladiščnik, administrativni podporučnik Pero Draškovič je prodal iz magacina 8000 kilogramov podplatov trgovcu Stosiču in majorju Ate-nackoviču v Valjevu. Sedaj je Draškoviča in kupce sodilo beograjsko porotno sodišče. Draškovič je obsojen na 12 let težke ječe, kupci pa vsak na 4 mesce zapora.
Nevaren lesni trgovec. Redarstvo v Zagrebu je zaprlo nekega Vladimira Krsnika, ki se je izdal za lesnega trgovca iz Krapine ter sklenil s trgovcem Stjepanom Do-briničem pogodbo na 40 vagonov drv, na kar mu je Dob-rinič dal 40.000 dinarjev. Ker pa drv ni bilo, je Dobrinič vložil tožbo proti Krsniku, da mu vrne denar. Za stvar se je začela zanimati tudi policija, kateri je Krsnik že dobro poznat kot goljuf ter ga je aretirala. Krsnik je 40.000 dinarjev v par tednih zapravil, lesni trgovec pa sploh ni bil. Predan je državnemu pravdništvu.
__________ Stran 3.
Živega pekli. V hišo Petra Steviča v Kladareh, Srbija, so 9. t. m. udrli razbojniki in zahtevali denar. Stevič jim je ponujal 1500 dinarjev, oni pa so zahtevali 50.000 din., ker ga pa ni mogel toliko dati, so zakurili ogenj in ga živega pekli, dokler ni umrl. Potem so prijeli njegovega vnuka, malega fanta in so tudi njega pekli, tako, da bo težko ostal pri življenju.
Od strahu se obesila. Pri Skoplju v južni Srbiji se je obesila 17 letna pastarica Mileva Gozdič, ker so ji volkovi raztrgali par ovac, ki so bile last njenega strica; ker se je bala stricu nesrečo povedati, se je obesila na paši.
Samomor Slovenca-podnarednika. V Beogradu se je
ustrelil artilerijski podnarednik Franc Anzegaj. Bil je zelo vdan pijanstvu, pa je bil radi tega obtožen raznih izgredov.
Žena ubila moža. Neža Janc iz Dvorske vasi pri Radovljici je v prepiru udarila svojega moža trikrat po glavi s sekiro in mu razbila lobanjo, da je obležal mrtev. Po storjenem činu se je prijavila okrajni sodniji v Radovljici, ki jo je pridržala v zaporu. Imenovana je bila znana v celem okraju kot «huda žena« ter je živela z možem v vednem prepiru.
Okraden v vlaku. V orientekspresu, ki je vozil iz
Niša proti bolgarski meji, je bil v nedeljo ponoči okraden italijanski trgovec Rali, ki je potoval v Carigrad ter je spal v spalnem oddelku in radi sparine odprl okno. To priliko je uporabil neznani tat, ki se je vozil z istim vozom, pa je splezal na streho vagona, vrgel skozi okno vrv, ter odnesel suknjo Ralija, v kateri je bilo 100 angleških funtov in 100 turških zlatov v vrednosti 90.000 dinarjev. Ko je Rali tatvino opazil, tatu ni bilo več na vlaku. Železniška policija vrši strogo preiskavo ter je obvestila tudi vse banke, če bi tat poskušal denar zamenjati.
Velikanski požar vojašnice v Čačku. Te dni je v čačku začela goreti ena največjih in najmodernejših vojašnic v Srbiji. Vihar je nastal okoli polnoči in se je vsled viharnega vremena z velikansko naglico razširil na vse objekte. Ker nimajo v čačku primernih gasilskih naprav, niso mogli ognja omejiti. Do jutra je zgorela tretina vojašnice. Vendar pa se jim je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Na pomoč sta bili poklicani garnizija v Užicah in Kragujevcu. Škoda presega 10 milijonov dinarjev.
Prijave rentnih knjižic. Dodatno k razglasu glede prenosa vrednostnih papirjev, ki so deponirani pri poštni hranilnici na Dunaju, razglašamo: Stranke, ki so svoje rentne knjižice ali potrdila o deponiranju (Depotscheine) priložile svoječasni prejšnji prijavi na Generalno direkcijo državnih dolgov ali Jadranski banki podružnici Ljubljana, morajo pri sedanji definitivni prijavi na obrazcu «Ovlaščenje i nalog« označiti, kje se sedaj ti dokumenti nahajajo. Na številna vprašanja glede prenosa hranilnih vlog od poštne hranilnice na Dunaju opozarjamo, da gre v tem slučaju samo za prenos vrednostnih papirjev, za katere so stranke svojčas prejele od bivše avstrijske uprave rentne knjižice ali Depotscheine. Prijave za prenos svoječasnih poštno-hranilnih in čekovnih vlog se bodo izvršile pozneje ter bode občinstvo o tem posebej pravočasno opozorjeno. — Pošta Maribor I.
Brezno. Na odborovi seji krajevne organizacije SLS dne 15. aprila so zložili naši vrli voditelji in somišljeniki 100 din. kot prispevek za strankin sklad, kot sledijo: Čas Maks, predsednik 20 din, Rebernik Rudolf, namestnik 10 din.; odborniki: Brezovnik Pavel 20 din., Kaiser Ivan, 10 din., Rek Ignac, 10 din., Grum Peter 10 din. ter še vsi skupaj 20 din. Iskrena hvala.
Iz Ptuja.
Povolitveni glasovi iz ptujske okolice. V mestu Ptuj še do danes nosijo vse lipe in kostanji nalepljene in z apnom pobeljene številke. Mestni tratoarji so še dandanes zridečo barvo in apnom namazani in še danes malodane pri vsakem koraku lahko vidiš na tleh številko 6. Kaj neki pomeni ta šestica? Mogoče bo sedaj v Ptuju vse po ceni in vse po šest kot svoj čas pred vojno pri sejmskem Židu. V nedeljo 18. maja je bil v Ptuju volilni boj in kot preostanki tega boja so še danes povod nalepljeni lističi in povsod namazana številka 6. Nemci so poskušali tokrat s svojo šesto skrinjico preslepiti ljudstvo, a ni šlo, ker si je ljudstvo po večini izbralo Skrinjico 2. Kot mali in nedorasli smo hodili v nemške ptujske šole se učit in sedaj kot odrasli in zavedni smo zadeli pravo — drugo avtonomno Skrinjico. Zmago naše SLS je proslavila tokrat slovensko zavedna ptujska okolica s kresovi, katere smo videli goreti v lepem številu po Halozah in Slov. goricah. Ptujska okolica je obhajala po teh volitvah krasno dvojno vstajenje: Gospodovo in narodno zavedno. Bog daj, da bi to narodno vstajenje v ptujski okolici se res tudi utrdilo med našim dobrim ljudstvom in ostalo trajno, dokler nam naši vrli poslanci po težkih bojih ne izvojujejo toli komaj zaželjene in težko pričakovane samostojnosti Slovenije.
Dijaški Orel Maribor priredi v nedeljo, dne 22. apr. v dvorani «Društvenega doma« v Ptuju telovadno akademijo. Ker tokrat nastopi prvikrat z lepim sporedom v tujem mestu, pričakuje obilno udeležbo Ptujčanov in okoličanov. Bog živi!
Iz Maribora.
Poziv na merodajne oblasti. Iz trgovskih krogov se nas obvešča, da je zopet nakopičenih pri tukajšnji carinski pošti število paketov, katero bo kmalu preseglo 1000. Čemu vendar še sedaj tak zaostanek, ker so odpravljene vse teškoče, ki so ovirale hitro poslovanje. Prizadete ob-
TOVARNA UHETMEGA 8KRIUA |N	^
ELEKTRARNA ,	' \
DRUŽBA +0U-:
Z O Z .
lasti opozarjamo, da se ukrene vse, ter da se pričnejo dohajajoči paketi sproti zacarinjevati.
Prihodnje predavanje Slov. kršč. soc. zveze se vrši v petek zvečer ob običajni uri. Govoril bo vlč. g. dr. Anton Medved o največjem slikarju sveta, Rafaelu Santi. Predavanje bo združeno z razkazovanjem njegovih slik.
Okrožje Jugoslovanske stok. zveze vabi vse člane vseh skupin na mesečni sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani rokodelskih pomočnikov. Lekarniška ulica.	Načelstvo.
Pobijanje nevarnosti koz v Mariboru. Prebivalstvo se opozarja na to, da bodo v prihodnjih dneh dostavljene hišnim posestnikom, oziroma oskrbnikom pole, v katere se morajo vpisati vse stranke, oziroma vsi prebivalci hiše po nadstropjih in stanovanjih z imenom in priimkom, rojstnim letom in poklicem. Obenem z vpišem se morajo tudi oddati spričevala o cepljenju oseb, ki so se vpisale, ki pa morajo vsebovati datum cepljenja in uspeh istega. Ta spričevala se bodo po uradnem vpisu zopet vrnila hišnim posestnikom, oziroma hišnim oskrbnikom. Ta notica naj pripomore k temu, da bodo posamezniki imeli priliko pripraviti si spričevala o cepljenju, da pri oddaji ne bo nepotrebnega zavlačevanja ker se bodo popisne pole in spričevala v teku 48 urah zahtevala od posestnikov, oziroma oskrbnikov. Opozarja se na to, da se bodo smatrale vse one osebe, ki ne bodo predložile spričevala o cepljenju kot necepljene.
PRIPOROČLJIVE KNJIGE.
Da ste mi zdravi, otroci! Deset poučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spisal Ivan Robida. Spis je odlikoval s priznalno nagrado zdravstveni odsnk za Slovenijo v Ljubljani. Izdal višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 3 dinarje. Strani 45.
Ö, G, SHELLS;
Zgodba o nevidnem iloveku.
(Konec).	45
In polagoma, megleno in nedoločeno izprva, pa vedno jasneje in razločneje je postajal nevidni človek viden in ko so se končno razmaknili ljudje in naredili prostor Kempu, je ležalo pred njimi telo tridesetletnega moža. Njegove pesti so bile tesno stisnjene, oči široko odprte, na obrazu je ležal izraz grozote in blaznosti —.
Nekdo je prinesel od »Veselih kvartavcev« rjuho. Vanjo so zavili onemoglo telo in gp zanesli v gostilno. In tam, na ravni postelji, v poltemni sobici, obdan od nevednih in radovednih, razburjenih ljudi, polomljen in ranjen, je umrl Griffin, prvi človek, ki je znal samega sebe narediti nevidnega, najnadamejši kemik, kar jih je kedaj poznal svet —.
Zgodba o nevidnem človeku je pri kraju.
Ako še hočete kaj več zvedeti o njem, pojdite v neznano krčmo ob cesti v Port Stowes in vprašajte za krčmarjem. Nad vrati visi prazna deska. Klobuk in pod njim čevlji so nasekani na deski in spodaj je napis: «Pri nevidnem človeku».
Gostilničar je človek majhne, debelušaste postave, njegove kratke noge še bolj povdarjajo nagnjenje njegovega telesa k debelosti. Široko lice ima, Dolg rdeč, valjarju podoben nos, velika, zapognjena usta in ščetinasto brado.
Ako daste za vino, vam bo velikodušno pripovedoval o «nevidnem človeku» in o vsem kar se je tistikrat zgodilo in kako ga je sodnija popraševala za zlatom, ki ga je našla pri njem.
«Našli so zlate pri meni, — pa niso mogli dokazati, čegavi so. Na vse načine so skušali dokazati, za sem izkopal zaklad —.»
In če hočete, da bo na mah prenehal s svojim gostobesednim pripovedovanjem, pa ga vprašajte, ali nič ne ve o nekakih knjigah. Priznal vam bo, da jih je videl, in vam bo razlagal, kako so vsi silili vanj, češ, da jih ima on.
«Pa jaz jih nimam,» vam bo rekel. «Nevidni človek jih je skril, ko sem mu ušel in bežal. — Tisti dr. Kemp je vtepel ljudem v glavo, da imam jaz knjige —.
Utihnil bo, vas gledal po strani, nemirno bo prestavljal kozarce in se bo izmuznil iz sobe.
Samec je in žensk ne trpi v svojem gospodarstvu. Redkobeseden je po navadi, počasi hodi, vse stori malomarno, in znan je kot velik mislec. Varčen je bolj ko kdo drug na vasi in vsa pota vam pozna po južnem Angleškem.
Zvečer pa, po deseti uri, ko je zaklenil vrata za zadnjim pivcem, tedaj stopi počasi v svojo sobo s čašo whis-kyja pomešanega z vodo, ga postavi na mizo, zaklene še sobo, pogleda po oknih, ali so dobro zastrta in zaprta, in pogleda še celo pod mizo.
In ko ga pomiri tiha osamelost, ki vlada krog njega, tedaj odklene Skrinjico in v skrinji zaboj, in v zaboju predal in iz predala izvleče tri knjige v rjavo usnje in jih slovesno položi na mizo poleg whiskyja. Žob časa je že glodal na usnjati vezavi in zelen mah jo prikriva — kajti nekoč so knjige prenočile v močvirju in umazana voda je splahnila nekatere strani.
V udobnem naslonjaču sedi, si nadevlje pipo — počasi in strmeč med tem na knjige. Nato potegne eno k sebi in jo prelistava naprej in jo prelistava nazaj, pa jo zopet prelistava naprej. Celo se mu guba in ustnice se mu pre-mičejo.
«Dobri Bog —! Kako učen človek je bil —1»
In nasloni se nazaj in njegove oči zrejo zamišljene po praznini in gledajo stvari, nevidne za druge zemljane.
«Skrivnosti — same skrivnosti!» šepeče.
«In jaz sem bil blizu njih — enkrat —!» —
N «Ne storil bi, kar je storil on. Jaz bi —. No, dobro —I» Debeli oblaki dima se vlečejo krog njega.
In tako sanja sen, neumrljivi sen svojega življenja —. In četudi se je Kemp neprestano trudil in se muzal krog njega, vendar nobeno živo bitje, razen krčmarja samega, ne ve, da so knjige pri njem, knjige, ki je v njih skrivnost o nevidnosti in še mnogo drugih čudovitih skrivnosti. In nihče drug ne bo zvedel o knjigah, do njegove smrti ne.
Bistra, kristalnočista voda,, planinski zrak in skrbna priprava napravijo «pekatete« to kar so: za pravo delikateso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Opozarjamo na današnji oglas g. J. Zormana, anonč-no in reklamno podjetje v Ljubljani.
^noicži in Amerikanci so se že davno prepričali, da nošnja gumijevih podpetnikov ni samo vsled nizke cene in dolgotrajnosti ekonomična, temveč hasne vsled tega zdravju, ker se telo pri hoji veliko manje pretrese. Pustite si na vaše čevlje pritrditi prave Palma kavčukaste pete ter se boste sami o prednostih prepričati.
Poskusite in prepričali se bodete, da so «pekatete« najboljše in ker se zelo nakuhajo, tudi najcenejše teste-
nine.
PALMA
KaučuK pot p e fniKe
Kupim
Inserirajte!	registrirano blagajno
			
			" !'TI" 	ka
s šlirimi ali šestimi predal. Ponudbe na naslov; Lekarna pri Mariji Pomagaj, Celje. 1—2 407
Oglase za vse časopise
in za velesejmske mednarodne propagandne
=izdale =====
stenskih reklamnih načrtov trgovsko prometnih središč in kopališč
kraljevine SHS:
a) Rogaika Slatina
najlepše zdravilišče Jugoslavije;
b)BLED
alpsko letovišče in kopališče, letno bivališče našega kralja;
c) Sušak'Reka z Barošem in Delto
s ielesniikim o imetjem nale države,
originalni osnutek ING JULIJA GREGORJA in izvirno perorizbo ARH. ING. RADO KREGARJA, z odobrenjem pokrajinske uprave za Slovenijo, opr. št. 1029/23, v svrho razobešanja po državnih
uradih in šolah,
oskrbuje edino avtorizirana samozaložba:
JOSO ZORMAN, anončno in reklamno podjetje, Ljubljana, Gledališka ul. 2
nasproti Nar. opera;
kakor tudi izrecno zato pooblaščeni zastopniki, s po
sebnimi pooblastili.
Točno!	Kulantno!	Brez konkurenee!
Vsa prava pridržana!	Ponatis prepovedan!
Cene oglasom iste, kot pri upravniitvih listov samih!
Lastna razstavna koja na III. Ljubljanskem
velesejmu!
Telefon interurban 231. — Brzojavi: Zormanopera. — Pošt. ček
12.866 v Ljubljani.
||!Za na lepem kraju se po llISO ugodni ceni proda. Stanovanje na razpolago. Naslov v upravi.	188
za perilo gre na dom livat. Loška ulica 5. 2—2 174
D mrl P se enonadstropna lepa riUUtl hiša z vrtom v Mariboru. Naslov pri g. KHček, gostilna, Tržaška cesta. 2—8 180
Det cactus gostilne, hiše, i rUiKlVE, trgovine, vile prodaja Zagorski, Maribor, Bar-
varska ulica 3.
3 i77
Grahorice seme
prosena kale, koruza in za krmo
najceneje pri
JOSIP ROSENBERG
MARIBOR
3-3 I73
»e vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znam tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pex»je sca postelje!
enija
M
Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Mariboru
Odgovorni urednik: Vladimir Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«.