Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 17. marca 1937
Štev. 62. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
15 Ut
Radi redne laške vo ske v Španiji
Letos obhaja Protituberkulozna liga v Mariboru (PTL) lSletnico svojega obstoja. Ustanoviti društvo ni težko. Tudi Pravila so kaj kmalu oblastveno potrjena. Toda ravnati in delovati po njih, posebno pa društvo, ki si je vz-elo za svoj motto Gregorčičev verz »Odpri roke, od-Pri srce, otiraj bratovske solze«, ni lah-M Javnost je bilo treba šele vzgojiti, ie liginili idej. Liga se tega dobro zavest va. Treba je bilo vseh propagandnih registrov, da je liga uspela. Malokateremu društvu se to posreči. Ligine ideje Pa so že prodrle v vsak dom, bogat ali reven, njeno delovanje se ceni povsod. Mnoge, ki so skeptično stali ob strani, štejemo med prijatelje, med propagator-ie liginil idej. Liga se tega dobro zaveda, in iz te zavesti črpa novih moči za izvrševanje nalog v prid trpečim sobratom.
Da pa bo liga svojo nalogo tudi častno izvedla, ji je porok velika armada podpornikov, ki se rekrutirajo skoroda iz vsake hiše. Že "pred 15 leti, ko je izdala liga na meščane svoj prvi apel, je rodil seveda po predhodni temeljiti ■ časopisni propagandi nepričakovane uspehe. Saj je bil že po Štirih mesecih otvor-'ien moderno urejen in z vsemi potrebnimi pripomočki opremljen a m b u 1 a t o-rij v Stolni ulici št. 5. Vrata toga dispanzerja, ki se je pozneje preselil v Gregorčičevo ul. 6 oziroma v Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Marijini ulica 13, so odprta vsakomur. Brezplačno ie bilo preiskanih na tisoče in tisoče, če hi liga drugega ne napravila, bilo bi to tudi dovolj. Toda liga je uvedla tudi uspešno propagando. Razposlala in Porazdelila je na tisoče in desettisoče raznih brošur kakor »Pouk o jetiki«, ,*°oj jetiki«, »Cilji in naloge ambulatori-*u- Ligini lepaki so preplavali vso Stotnijo. Prvi tovrstni lepaki, pred kate-
m
: i
PARIZ, 17. marca. Ilavas poroča; »Populaire« poroča: »Doznavamo, da se v političnih krogih smatra nepreklicna, nesporna ter neutajliva ugotovitev glede navzočnosti celih italijanskih vojaških edinic na španskem bojišču kot zelo resna zadeva. Po naših informacijah se ni francoska vlada zadovoljila s tem, da je ta dejstva sporočila nevmeševalnemu odboru v Londonu, marveč je istočasno opozorila rimsko viado na težaven položaj, ki radi tega nastaja.« Informacija navedenega lista je tein zanesljivejša, ker je znano, da stoji »Populaire« prav blizu L. Blumu.
WASHlNGrON, 17. marca. Španski poslanik je izročil zunanjemu ministru noto, v kateri opozarja na navzočnost vebkih edinic neke tuje vojske na španskih tleh, ki se bori na strani generala Franca.
VALENCIJA, 17. marca. Havas poroča: Ministrstvo letalstva in morna-rištva v Valenciji zatrjuje, da je prejelo sledeči radiogram, ki je bil iz Palme na Malorcj sporočen diplomatskemu zastopniku burgoške vlade v Rimu: »Admiral Viachinni, povebnik ital janskega letalstva na Mallorci, se podaja na dopust. Prosim vašo ekscelenco, da stori v Rimu vse potrebno, da ostane admiral Viachinni tudi nadalje tukaj v službi, zlasti, ker je s svojim dosedanjim delovanjem napravil naši stvari velike usluge, ki so z ozirom na pomembnost dosedanjega letalskega oporišča zelo važni. Ker bi mora! admral Via-chini že v ponedeljek izročiti svoje posle svojemu namestniku, prosim vašo ekscelenco, da smatra to zadevo kot nujno.
Hm sadi ieattmeuskefa
Sftasaamta	.
PARIZ, 17. marca. Po informacijah dobro poučenih krogov je jugoslovenski poslanik dr. Purič v Parizu obiskal zunanjega ministra Delbosa, ki mu je sporočil, da so se med Rimom in Beogradom pričela pogajanja za sklenitev žentl-menskega sporazuma.
DUNAJ. 17. marca. Glede poteka po-
tfUaja: Sftoffija m Mesiaija
NOVI PRORAČUN V SENATU.
Danes dopoldne se je pričela v senatu načelna razprava o novem državnem < proračunu in finančnem zakonu.
gajanj med Beogradom in Rimom obvešča jugoslovenska vlada sproti ostale članice Male antante, ki sta z njo po polnoma solidarni. V tukajšnjih krogih mislijo, da bo praktično zopet stopila v veljavo prijateljska pogodba iz leta J924, ki leta 1929 ni bila več podaljšana.
rakale v Madrid. Italijanski fašizem je menil, da bo lahko iz Španije napravil to, kar je z Abesinijo. Toda njegovi voditelji so pozabili, da je tukaj ves narod, ki je pripravljen, da se do zadnjega žrtvuje, da odbije tujce. Štiri mesece že odbijamo nemške in inarokanske čete in sedaj delamo isto z italijanskimi odredi
PARIZ. 17. marca. General Miaja, branilec Madrida, je v razgovoru z zastopnikom pariškega »Le Soir« izjavil: »Navzlic vsem prizadevanjem italijanskega generalnega štaba nam vendar ne morejo blizu. Pred dnevi pričeta ofenziva ri,ni so se ustavljali ljudje, so dali po- j Pri Guadalajari je zaustavljena. Španija Mjdo k samopomoči, k skupni borbi v I ni Abesinija. Dokler so v Madridu še
Mu proti jetiki. Naša liga je s tem dala ! živi ljudje, ne bodo italijanske čete vko- na guadalajarski fronti.«
tMUUhtske m
države. Nadalje je izvedla liga stati-1
BERLIN, 17. marca. Nemški kancelar je včeraj dopoldne sprejel danskega kralja Kristjana X., s katerim je ostal v daljšem razgovoru na štiri oči. V političnih krogih pripisujejo temu sestanku velik
shko o umrljivosti v zadnjih de-! Cehijih, poizvedovalne pole o zdrava/venem stanju prebivalstva ‘P so higijonske predpise prejele vse . chie, orožniške postaje, šole, zdravilki, Dosegla je, da so se vpeljali proti
i ,.....JV, uu o L/ at V jJLIjail	|	Iiiipmujvjv uwi.ii. u» w w 1ut ivim
, »erkulozn- dnevj po šolah. Prirejala je i pomen, ki se nahaja v istem okviru ka-,eča.ie za zdravnike, predavanja po šo- kor nedavni razgovor med Hitlerjem in
ah in	„„	  o*	\r	švicarskim	zveznim svetnikom Schulthe-
som. Kakor jo Hitler tedaj svečano izjavil, da bo Nemčija spoštovala švicarsko nevtralnost, tako je v smislu informacij, obvezno izjavil Hitler Kristjanu X., da bo Nemčija spoštovala sedanje danske meje, kakor so ji bile priznane leta 1920, torej tudi dansko suverenost 'nad ozem-
1 111 tovarnah ter za širšo javnost. V °Polščico, kjer je imela liga svoječasno ŠoM* pr<)st‘h Postelj, je pošiljala bolehno •'.ko mladino. Danes nima liga nobene več na razpolago, toda deco po-ze|a 'Mkaj, čeravno to ligino blagajno v 0 obremenjuje. Petletno ligino ckšlo-bilo kronano s predajo oddelka . Pljučno bolne v tuk. splošni bolnišnjci, i,. J? ljudstvo označuje kot »ligo«. S po-0n,C)°.radodariiih src je liga popolnoma v e,’lila oddelek ki šteje 20 postelj z OdrM fotrebnil" ^ako Potreben je bil ta step. dokazuje Dejstvo, da so vse po-Je vedno zasedene. Oddelek je mno-UviT1en,aihen- Misliti bo treba na slično inict, -° nad tlrUKim Laktom. Liga je tu torih n° P°kazala Pot. na drugih fak-niku Pa 10' da ^ ?inenje jetike po bol-z odprto jetiko omili.
skatUrjega obstoia w si je Mnribor-dein,. nadela naloKo. da zgradi s so-tUUo	vseh	Mariborčanov	azil	za
vr§	i,e	v	Mariboru.	V	iz-
dol?«an,u svoie binkcije se čuti namreč Prost,0, t,a nc "tore in ne stiie pustiti krahi * razmaha: morilki jetiki, ki nam naše najboljše narodno sile. Da $i
ljem zgornjega Šlezviga, ki ga je tedaj Nemčija odstopila Danski.
LONDON. 17. marca. Švedski zunanji minister Sandler je včeraj prispel v London. kjer se bo sestal z Baldwinom, Ede-nom, Chamberlainom in drugimi državniki. Sandler je izjavil, da pomeni oborožitev Velike Britanije zajamčen je miru v Evropi. Doznava se, da si je Anglija zajamčila produkcijo znanih bofor-skili tvornic, ki bodo izdelale protiavion-ske topove za obrambo Londona. Razen tega so v teku pogajanja za velike nabave jekla in drugih rud, ki jih bo izvršila Anglija v Švedski.
liga za sl g ura uspeh te akcije, je stopila v stik z društvom hišnih posestnikov in društvom stanovanjskih najemnikov. Seme je padlo na rodovitna tla. Fond za zgradbo tega azila bo kmalu štel 300.000 D>n. ža dosego zasnovanega cilja je* pa treba še mnogo, zelo mnogo denarnih sredstev. Donosna bo liga, a še bolj mesti? Maribor, ako bi se mogla odpreti vrata prepotrebnega azila za jetičnlke ob 201etniei liginega delovanja, ž dobro voljo in vztrajnostjo Mariborčanov bo, upajmo, tudi to doseženo!
Res' je. da je delovanje lige pretežno osredotočeno na tem polju, vendar pa ne pušča v nemar drugih nalog. Mnogo bolnikov ie bilo deležnih denarnih podpor, dispanzer prejema stalno podporo za zdravila, ki jih prejemajo siromašni
bolniki, pošilja revno in okrepitve potrebno šolsko mladino v okrevališča, propagira in u^aja mlečne akcije po šo. lah, pošilja bolne otroke v zdravilišča, opozarja merodajna mesta za odpravo oziroma zboljšanje nehigieničnih razmer, seznanja občinstvo s problemi borbe proti jetiki s poučnimi članki v časopisih in drugim.
Mariborska PTL stopa v Ib. leto svojega obstoja. Pri tej priliki apeliramo ponovno na vse one, ki še vedno stoje ob strani: zavedati se morajo, da more le dobro organizirana protituberkulozna borba zajeziti jetiko. Ta borba mora sloneti na najširši podlagi:	na	hotenju	In
prizadevanju vseh slojev in stanov, na sodelovanju vsakega posameznika.
R. S.
TRI KONVENCIJE V SKUPŠČINI.
Narodna skupščina je na svoji včerajšnji seji sprejela tri važne mednarodne konvencije, in sicer mednarodno konven-. cijo glede potniškega in tovornega železniškega prometa, ki je bila sklenjena v Rimu, nadalje konvencijo s Češkoslovaško, v smislu katere se odpravlja dvoj-Ino obdavčenje z dedščinskimi davki ter 'končno konvencijo z Dansko glede ar-i bitraže in sodne pomoči. Danes je pričela skupščina z razpravo o novem načrtu zakona o pooblaščenih inžetnjerjih.
V NASPROTSTVU S § 98.
Državni svet je razveljavil razrešitev nekega šolskega nadzornika, ki je bil potem imenovan za učitelja. Državni svet ugotavlja v svoji rešitvi, da je »razrešitev sreskega šolskega nadzornika in njegovo imenovanje za učitelja brez njihovega pristanka v nasprotstvu s S 98 zakona o uradnikih iz leta 1931. Utemeljujoč to svojo odločbo ugotavlja Državni svet, da je ponekod napačno razširjeno mnenje, da je položaj šolskega nadzornika političnega značaja in da se smejo radi tega ob spremembah režima nadzorniki odstavljati ali premeščati.
KRONA IZ PLATINA.
Nova krona angleške kraljice je izdelana pretežno iz platina, le notranji obroč je iz zlata in so ta obroč že nosile kraljica Viktorija in njene naslednice. Sedanja angleška kraljica bo prva kraljica, ki bo imela krono iz platina.
CELICA GROZE.
Na velikem shodu v Madisonu Squa-reju je newyorški župan La Guardia ponovno izustil besede, radi katerih je nemška vlada nedavna protestirala v Washingtoou. Dejal je, da bo na new-vorški izložbi dal zgraditi posebno »celico groze«, kjer bodo razpostavljene karikature rjavosrajčnega režima v Nemčiji. Tudi general Johnson je zelo ostro govoril proti Nemčiji.
KUPUJEJO.
V zadnjih petili mesecih so pokupili Angleži v Jugoslaviji 15 rudarskih polj pod firmo »Pacific Trust« iz Londona. Angleška družba se ne zanima za premog. pač pa za druge rude, ki sc večinoma še ne pridobivajo. Na kupljenih poljih bodo pridobivali predvsem svinec, cink, antimon,- zlato in druge rude.
GESCHAFT IST GESCHAFT.
V reviji »Misel in delo« beremo v zadnji številki pod gornjim naslovom mod »Drobtinami«:	»Duša	akcije, da bi se
tudi pri nas po zgledu nacističnega podjetja »Technischo Union« v Berlinu organizirala podobna ustanova, in sicer v bolj ali manj tesni zvezi”" z Ljotičevim gibanjem, je neki pokristjanjeni Žid Milan Danic -Diamantenstcin. Ko so vprašali pristojne nacistične faktorje v Berlinu. ali jim je poreklo tega gospoda znano, so pritrdili, pa pripomnili, da jim je vseeno, ali delajo z Židi, ali s komunisti ali s kom drugim, češ da velja zanje geslo »Geschaft ist Geschaft«.
Mn im« hi!«
Jraili 1
Mladina konjiškega sreza ooje
V	nedeljo 14. t. m. so priredili mladinski zbori konjiškega šolskega okoliša v telovadnici deške osnovne šole v Konjicah lepo uspeli pevski koncert, pod pokroviteljstvom g. bana, katerega je na koncertu zastopa! g. srezki načelnik iz Konjic. To je morda edini primer v celi banovini, da bi se mladinska glasba tako sistematsko gojila. Pod uplivom in po vzgledu trboveljskega »Slavčka« se je skoraj na vsaki tamošnjih osnovnih šol žc osnoval mladinski pevski zbor, katerega naloga ja, da z izbranim pevskim materijalom dvigne našo narodno in umetno pesem nad povprečnost. Zbori konjiškega sreza so že na svojem prvem večjem koncertu v nedeljo, to je, že v svojem prvem začetku pokazali lepe uspehe in v več slučajih se njih petje dviga že nad poprečnost ljud-skošclskega petja, nekateri izmed teh zborov se pa cel-o približujejo že stopnji trboveljskega slavčka kakor smo ga poznali v njegovih prvih početkih.
Po pozdravnem govoru šolskega upravitelja konjiške deške osnovne šole g. Marjana Bratuža, se je začel razvijati spored. Vrstili so se zbori devetero po številu, pod vodstvom svojih neumornih učiteljev in koncert se je razvil v zelo animirano medsebojno tekmovanje.
Kot prvi je nastopil deški zbor konjiške osn. šole pod vodstvom g. M. B r a t u ž a, ter nam lepo podal dve narodni: »Kaj pa delajo ptički« in »Ena ptička priletela«. Dober način podajanja, ki ga je pokazal dirigent nas uveirja, da se bo zbor s časom Še dobro razvil — želeti bi bilo samo, da sc temu zboru pridružijo še učenike dekliške osn. šole, ki bi dale zboru gotovo še mnogo glasovne svežosti. Temu zboru je sledil mlad. zbor iz Loč pod vodstvom g. A. Pirjevca z narodno »Kaj pa delaš Anzelček«, Brede Orlove »Zlati sonček« in z »Pesem od Jadrana«. Pri tem zboru smo opazili že večji) glasovno izpiljenost. Tudi način podajanja je bil na mestu. Sledil je zbor iz Oplotnice pod vodstvom g. M. Sekirnik a. Ta zbor, po številu najmočnejši, je podal Preglovo »Cvili možek« ter dve »lokalno« marodni: Lepo nam je< in >V Oplotnici hišico imam;. Obe zadnji skladbici sta bili sprejeti s strani občinstva, posebno še radi »lokalne« aktualnosti besedila, z burnim aplavzom. Harmonizacija obeli pesmic je pa bila sila enostavna in malo nerodna, posebno pa nas je motil oktavni paraleli-zom med prvim in tretjim glasom. V dirigentu smo pa videli velik smisel pravilnega in mirnega dirigiranja. Zelo uvežbano je nastopil zbor in Prikove pod vodstvom g. J. Š t e f a n č i č a ter podal tri narodne: »Pesem raznih stanov«, »Pozdrav Gorenjski« in »Pesem o Zili«. Zbor, ki je bil po številu šibak ,je pa bil zato glasovno zelo izdaten in kakor že rečeno, je dirigent postavil svoj zbor v zelo izdelani formi na oder. Sledila sta dva številčno najšibkejša zbora iz Špitaliča. Prvi (20 po številu) je podal pod vodstvom ge. Ane Ban tono v e »Hišico očetovo« in »Ro-
žici«; drugi (tudi 20 po številu) pa pod vodstvom g. J. Trošta »Junak iz Like« in »So ptičke zbrane«. Oba zborčka sta rešila svojo nalogo posrečeno, vendar bi bilo želeti, da se zbori ene ter iste šole ne cepijo v dve tako majhni skupinici, kajti če bi oba zborčka združili, bi zbor 40 po številu že nekaj izdal. Dirigenta bi pa lahko na skupnem zboru preizkušala svoje zmožnosti. Veliko prožnost in gibčnost je pokazal zbor iz Tepanj pod vodstvom g. O. Zemlje, ki je izvedel narodno »Otožna pesem« in dve že dokaj težki: Adamičevo »Jurjevanje«, ki zahteva v pogledu ritmike že dokaj pevske rutine in Preglovo «Soči« kateri pa zbor še ni povsem dorastel. Zbor pa ima v gosp. Zemlji izvrstnega dirigenta, ki kaže mnogo ambicije in razumevanja. Dekliški zbor (ca 30) iz Vitanj ie izvedel pod vodstvom g. M. Veljaka dva trighsna zbora in sicer: moravsko narodno (oo Maiatu) »La stavica« in Adamičevo »Tam gori za našo vasjo«. Tudi ta zbor se je dobro odrezal, mamka mu pa še one rutine, ki je potrebna. da se zbor neustrašeno predstavi širšemu auditoriju. Perfektno izvežbanega se nam je predstavil zbor (ca. 50) iz Zreč pod vodstvom šolskega upravitelja e. K. Mravljaka z narodno »Ssm fantič z zelenega Štajerja« in s Fleišmanovo »Triglav«. Obe dvoglasni oesrni ne postavljata sicer večjih pevsk;h zahtev, zafo pa je bil ta zbor izmed vseh nastopajočih naj-solidnejše izddan in pokazal je tudi naj-
večjo pevsko disciplino. Višek cele prireditve pa je tvoril zbor iz 2ič (ca. 70), ki je pod vodstvom svojega mladega in nadebudnega učitelja g. Emila Ulage podal najprej dvoglasno narodno »Pastirc pa ! pase ovčke tri«, dalje znano Adamičevo »Uspavanko«, kjer smo imeli priliko spoznati krasen glas žičke »Rezike« ter Pir-n-ikovi »Dve uganki«, ki sta tvorili po svojevrstni harmoniki Osterčevega sloga, najtrši oreh sporeda. S to skladbo je nadar-1 jeni Ulaga pokazal, da se dajo s smoter-nim delom premagati tudi že na deželi težkoče, ki jih mlademu pevcu postavlja tovrstna sodobna glasba. Združeni zbori, 460 mladih pevk in pevcev, so pod vodstvom g. Ulag ee, ki je obnem tudi micijator in organizator tega pevskega pokreta v konjiškem srezu, zakl'učili krasno uspelo pevsko slavnost z »Bože pravde«, »Venčkom nar. pesmi«, Bredo-vo »Poklonitev najmlajših« in z »Hej Slovani«.
! Navdušeno občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Mnogi so se mo-rali radi pomanjkanja prostora vrniti na svoje domove, da prisostvujejo radijskemu prenosu, katerega je preskrbela ' za to redko pril;ko ljubljanska Radio-postaja. — Vse priznanje prirediteljem,
1 zborovodjem, kakor tudi mladim »slavčkom« konjiškega okraja, ki so s to prireditvijo pokazali širši javnosti lepe i uspehe na našmi gPsbeno-kultnrnem I polju.	Prof.	Karol Pahor.
litično psihološko novelo »Smrt Jurija Možine«. — Ivan Potrč, mlad piša-telj, kmečki sin štajerske zemlje, ki i« pač najbolje pozna, bo bral poglavje iz romana »Prekleta zemlja«.	Jože
Kerenčič, tudi Štajerc, znan po svojih študijah o naši vasi v Lj. Zvonu, oo bral novelo »Obisk pri starcih«. - J o*
■	ž a Šeligo, lirični pesnik Lj. Zvona bo recitiral pesmi, polne svežine in iskrenosti, ki jo pri drugih naših sodobnih liričnih pesnikih tako pogrešamo.
I Pripominjamo samo še, da je literar*
1 ni večer, ki so ga imeli isti naši najmlajši kulturni delavci v Celju, izredno lepo '■ uspel. — Na večeru bo nastopil tudi T o-1 ra e Seliškar, ki ga je delavstvo v Rušah še uosebej novabilo.
1 Vse iz Ruš in Maribora, ki se zanimajo za rast slovenske leposlovne umetnosti. in hočejo spoznati hotenje in nakazano pot naših najmlajših, opozarjamo ha ta izredno zanimivi večer.
Baletrv ve~er v cjlecHIišču
V	petek 12. t. in. je bil v Narodnem gledališču baletni večer, na katerem so sodelovali baletni mojster zagrebške ope re Maks F r o m a n, članice baleta ljubljanske opere Gizela Bravničar, Greta S k a 1 a in Marta R e m š k a r, ter kapelnik ljubljanske opere dr. D. š v a r a, ki je vse točke pestrega baletnega programa spremljal z mojstrskim spremljanjem na klavirju. Sodelujoči so bili deležni toplega aplavza. Bilo pa je v Mariboru že drugih baletnih večerov, ko so se Mariborčani v izrazih hvale ter priznanja še bolj razgibali kakor topot.
Spored je obsegal tri dele. Sanjavo romantičnemu baletnemu nastopu »metuljčkov«, ki je tvoril prvi del sporeda, in pri katerem se je pokazala stopnja mojstrske izvežbanosti g. Fromana ter ritmične usoglašenosti Bravničarjeve, Skalove in Remškarjeve, je sledil d r ligi del s pretežno solističnimi, karakternimi, deloma tudi grotesknimi točkami (Schubertov Moment musical, potiska ro manea, Tatarski narodni ples, Gavota,
Mačkica, Kake-Walk). V tretjem delu je bil Chopinov valček z Remškarievo in
■	Fromanom, Dunajski valček z Bravni-čarjevo in Skalovo, Fromanov kitajski ples, Tango z Bravničarjevo in Rem-škarjevo ter. Lutki, s katerima sta žela Froman in Skalova toplo pritrjevanje, tako da sta groteskno oblikovani lutki morali ponovno na oder.
Maks Froman je vsestranski mojster v svoji stroki, le žal, da sta na sporedu baletnega večera bili isti točki (ta-
tarski, kitajski ples), kakor teden pred-tem na ruskem večeru. Tretjina občinstva je bila gotovo navzoča na ruskem večeru in bi bila nedvomno želela vsaj dodatka nove točke. Bravničarje-
v a razpolaga z gibkim, prožnim telesom in kaže mnoiro talenta, ki se razteza na vsa področja baletno-ritmične spretnosti. Skalova teži predvsem v grotesko, kjer je izkazala odlične izvedbe, R e m-š k a r j e v a pa h umerjeni karakter-nosti.
»Misel in delo«, kulturna in socialna revija. Izšla je z bogato, idejno aktualno vsebino, druga in tretja številka navedene revije, ki si od številke do številke I vsebolj utira pot v vrste slovenske napredne inteligence. Uvodnemu članku o narodu in zemlji, posvečenem Melik o vi »Sloveniji«, sledijo poučno aktualne razprave in sicer R. Pustoslemškove misli ob podpisu prijateljske pogodbe z Bolgarijo (Odločno naprej h končnemu ci-jljul), L. Černieljeve »Smernice manjšin-' ske zaščite«, B. Verčonov prispevek »O 1 povojnih konkordatih ter F. Veberjeva 1 »Naša doba — doba etike«. Z informa-| tivnim gr?divom izdatno založeni »Obzornik«, »Poročila« ira »Drobtine« zaključujejo krasno urejeno ter okusno opremljeno dvojno številko te naše vodilu« idejne revije.
Knjige za ameriške Slovence. Kr. banska uprava v Ljubljani je pričela akcijo /u zbiranje knjig za ameriške Slovencc. Rada bi preskrbela vsaj nekaterim akademikom in drugim ameriškim izobražencem nekaj pomembnejših del slovenske književnosti, kaiti kniige naših znanih pesnikov in pisateliev, zlasti novejših, r*>' med ameriškimi Slovenci žal redkost. Zveza kulturnih društev bi rada podprla to hvalevredno akcijo. Ker pa sama nima dovolj knjig na razpolago, se obrača do občinstva s prošnio, naj ji daruje !cnj:ge ki ležijo morda doma nečitane-Te knjige bo ZKD dostavila banski upravi, da bodo služile svojemu namenu med našimi ameriškimi rojaki. Knji "e sprejema ZKD v Mariboru, Narodni dom. Na željo se pošlje po nje na dom.
O ‘utrišn em literarnem ve seru v Rušah
V	Sokolskem domu v Rušah bodo jutri ob 8. uri zvečer čitali iz svojMi del najmlajši sotrudniki Ljubljanskega Zvena in med mlado generacijo največ obetajoči talenti v slovenski leposlovni mnet-
Jože Malenšek:
let MMMlkik dni
Maribor se je razdelil na 5 sektorjev in sicer koroško predmestje, notranje mesto, Meije iti graškim predmestjem, Pobrežje s kaznilnico do Tržaške ceste in magda-lensko predmestje z železniškimi delavnicami. Poveljnik koroškega sektorja je bil kapet. Dolar, notranje mesto Slomše-kov trg in Glavni trg .so zasedli srbski od delki. Melje Gračner, magdalensko predmestje kapet. Kos in Pobrežje s kaznilnico jaz. Glavni nemški stan v Dravski vojašnici je razorožil kapet. Krumenaker. Ob 6. uri zvečer je bilo vse vojaštvo v pripravljenosti. Oficirji so morali spati v kasarnah pri svojih oddelkih. Vse se je zgodilo tiho in mirno, nihče od Nemcev ni slutil naše namere. Že ob 3. uri zjutraj so bili vsi naši oddelki pripravljeni. Ob pol 4. uri so odkorakali na svoja določena mesta in točno ob štirih se je izvršil napad, ki se je izvršil tako nenadoma, da ni bilo na naši strani nobenih izgub. Nemci so bili popolnoma presenečeni in so se
PO večini takoj udali. Lc v Dravski vojašnici se je uprl nemški oficir po imenu Gugel. Tudi v Melju ni šlo gladko. Tam so streljali Nemci s strojnicami in šele, ko so prišli drugi oddelki na pomoč, so se udali. Na Pobrežju je bila stvar lažja. Moj oddelek je korakal čez železniški most. Na drugi strani mostu sem razdelil oddelek na dva dela. Prvi je odkorakal pod vodstveni podpor. Cestnika in Groznika proti kaznilnici, drugi pod mojim vodstvom proti Puklovi gostilni na Pobrežju. Poveljnik nemškega oddelka je bil tukaj stotnik Pitschl. Gostilno smo na tihem obkrožili in nato nenadoma napadli. Nemška straža, ki je bila zunaj, je hotela Nemce alarmirati, a smo jo takoj razorožili. Prva sva skočila v lokal častniški zamenlk Predan in jaz. Od strani Nemcev je padel strel, a k sreči ni zadel, ker je bila popolna tema. Zaklicala sva jim »Hande hoch«, in zahtevala luč, kar se je takoj zgodilo. Po poveljnika Pitscha, ki je stanoval v sosedni hiši pa je odšel podpor. Mordej. Presenetil ga je v sami srajci. Odvzel mu je pištolo in karabinko ter ga pozval s seboj. Cestnik in Groznik sta tudi kmalu opravila svoje in
nosti. — Ivo B r n č i č : esejist, drama- j tik in novelist ki je bil desna roka pisa- i telia in urednika JuŠa Kozaka pri dvigu I Lj. Zvona do one višine, ki je danes nc i doseza nobena druga revija, bo čital ana-l
tako je bil tekom pol ure Maribor v naših rokah. Vsi oddelki so ostali na svojem mestu do 7. ure. Zasedli smo tudi vse ceste, ki vodijo v Maribor in nismo pustili razen železničarjev nikogar v mesto. Ob 7. uri zjutraj je nato došlo povelje, naj se vrnemo v kasarno. Pevajoč in vriskajoč spi o korakali skozi mesto, ki je postalo od tega trenutka naprej v resnici naše. Takoj drugi dan 24. novembra smo zasedli Špilje. Zasedel ga je sprva srbski oddelek, ki pa je bil takoj naslednji dan po prvi in peti četi našega polka zamenjan. Šele sedaj smo lahko pometli z nemškimi uradniki po različnih uradih. Nekateri so se upirali, rekoč: »Wir wei-clien mir der Gewalt.« No pa smo storili tudi to. Kdor sc ni uklonil, smo ga poslali takoj s prvim vlakom v Gradec. Nemški železničarji, katere je vodil neki Zupanc, pa so pričeli stavkati. Te pa smo kratko-malo poiskali s patrulami v stanovanjih in kdor ni hotel v službo, jc tudi moral takoj čez mejo. Večina se je takoj ndala, češ da so bili nahujskani in zapeljani. Stavka pa ni bila popolna, ker so slovenski železničarji, ki jih je bilo malo, vendarle vzdržali promet z nadčloveškimi na-
Hranilno knjižico jie izgubila 82 letna
prevžitkarica iz Košakov, Kovačič Frafl-I čiška, ko je Šla v nedeljo zjutraj k ma-ši in nato na pobrežko pokopališče. i Knjižico, ki se glasi na znesek 57.000 i Din, je v pondeljek zjutraj našla Bletna | učenka tukajšnje šole Marc Angela, j jo izročila potom orožniške stanice las*' nici.
Društvena vest. Tajništvo RdečeS3 Knža je prevzel g. Z o r n i k Ar*' s t i d.
! pori in tako se je tudi ta nakana Ncmcev 1 ponesrečila.
Podpolkovnika Kodoliča, ki so je VT)~ peljal 24. novembra iz Gradca, kjer se jC mudil Tadi že omenjenih navodil, pa s1110 ustavili iis poslali takoj nazaj, od kodel je prišel. Ta je imel namreč navodila -seboj, kako bi nas razorožil! A prispe' dva dni prepozno. Tako je postala strategična točka, to je Maribor, dejansi«' naša
S tem pa se začenja drugi del MaistrO' vega delovanja in to jc zasedanje naSp severne meje. špilje sem že omenil. Za' sedla pa se jc tudi cela železniška pr°g do Radgone po naših oddelkih.	,
Zapadno od Maribora so zavzele čete sledeče položaje: Lučane, Sv. DflJ» Kaplja. Marenberg, Radel in Sobota, »** Koroškem Malgajeva četa do Velikovca* kateri je poslal Maister tudi dve četi r-bov na pomoč. V Labudskl dolrni Pj;.1 bil manjši oddeUck s poveljnikom Fgfj tom, v Labudu in Št. Pavlu z Jurkom nislavom na čelu.	.	■>
(Sc nadaljuje^
Darujte za aziinl sKlad PH**
- J5H1M
MmŠš&sM m £&£$$&£ 4t0Vk#
Lepo uspel večer bolgarskih plesov
V nabito polnem gledališču je bil sinoči slikovito podan prikaz bolgarskih narodnih plesov, ki ga je spremljalo prelepo petje bolgarske narodne pesmi ob sodelovanju bolgarskih narodnih godbenih instrumentov, zlasti klarineta ob spremlievanju harmonike. Vsi sodelujoči plesalci in plesalke, oba godbenika ter pevec solist so bili za prelepi večer de-
ležni toplega priznanja vseh navzočih. Ob izvajanju obširnega in pestrega sporeda bolgarskih narodnih plesov je resnično razodela vsa vedrost, -toplota ter prirodna neposrednost bolgarske duše. Kakor doznavamo bodo bolgarski gostje ponovili večer bolgarskih plesov jutri zvečer.
Bolgarska plesna skupina »Račeniee*
nastopi jutri v četrtek 18. t. m. v Grajskem kinu in sicer ob 16., pol 19. in pol 21. uri, vsakokrat pred normalnim kino-gledališčnim sporedom. Občinstvo naprošamo za točnost.
Maribor za popolno slovensko univerzo. Društvo jugosl. akademikov v Mariboru javlja, da se zborovanje, napovedano za danes pod gornjim naslovom, ne more vršiti radi prepovedi predstojništva mestne policije z dne 15. marca 1937.
Putnikova poslovalnica na Aleksandrovi cesti 35 posluje na praznik dne
19. marca od S. do 12. ure. Putnikova poslovalnica na kolodvoru pa kakor običajno noč in dan.
Iz društva »Nanos«. V četrtek, dne, IS. marca bo v društvenih prostorih ob!
20. uri skioptično predavanje o Bolgariji. I Predaval bo g. prof. Šedivv. Članstvo' se vabi, da se tega zanimivega predavanja udeleži polnoštevilno.
Danes ob 20. uri so vrši koncert Mariborskega klavirskega tria v veliki kabinski dvorani. Trio tvorijo najodličnejši Učitelji Glasbene Matice. Spored: Beethoven, trio c-mol op. 1, št. 3; Schubert, sonata op. 137 za gosli in klavir; Dvorak, Dumky-trio op. 90. Preostale vstopnice se bodo prodajale še pri večerni blagajni.
Cercle francais. Odbor društva ponovno vabi vse člane na občni zbor, ki bo! jutri, dne 18. t. 'm. ob 18.30 v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4.
Potovanje v Francijo. Marsikdo, ki namerava potovati letos na svetovno razstavo v Pariz, bi rad hitro obnovil svoje | znanje francoščine ali se naučil najpotrebnejših besed in izrazov za vsakda- j Hjo porabo. V to svrho bo otvoril francoski krožek 2. aprila poseben tečaj. Pouk se bo vršil ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30 —- ura se na željo udeležencev lahko spremeni — v pritličju realne gimnazije. Prijave naj se pošljejo z dopisnico na naslov: Francoski krožek v Mariboru.	j
Pomočniški odbor združenja trgovcev obvešča članstvo, da priredi Slov. trg. društvo v četrtek, dne 18. marca zvečer v hotelu »Orel« družabni večer. Sodeluje priljubljeni trgovski pevski zbor. Iskre-”o vabljeni!
Slovensko planinsko društvo — Muž-b®uo. SPD obvešča članstvo in prijatelje Rimskega športa, da je na zapadnem Po- J noriu zapadel nov sneg in je smuka iz-1 ^siira. Iz tega razloga prirejamo ob pri-j '!ki smuških tekem na 18 km za prvenstvo MZSP skuuno s »Pubnikom« avto- ( “Usnj izlet v Ribnico na Pohorje. Odhod v soboto, dne 20. t. m. ob 14.30. uri iz-Pred hotela »Orel«, vrnitev iz Ribnice v nedeljo ob 18. uri. Cena Din 45.— za 0$cbo. Takojšnie prijave pri »Putniku«. SPD. Maribor.
Obrtništvo bo na Jožefovo praznova-l? svojesa zaščitnika v cerkvici sv.
arbare na Kalvariji, kjer sc bo vršila ^»užba božja s sodelovanjem pevskega ^bora. Obrtno društvo prosi vse obrtništvo in niih prijatelje, da se udeležijo _ tužbe božje z narašča iem. Zbirališče ed realko ob pol 9. url.
Obrtno društvo sklicuje zborovanje Ju mariborskega in okoliškega obrt-
vrvir rac*' pro^es^a P^ti izvrševanju Kodoiske obrti v mariborski moški kaz-r k' ogroža obstoj obrtništva. Zbo-j vanje se vrši v četrtek, dne 18. marca ' • ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne
iaditie	vesU
Krvava nož v Parizu
200 raniemfo — Ve« mrtvih — Siošna bitka komunisti im policiio - Šef Bi&gm®wew® kabineta ramen — P&B&žai n&transesa ministra omagan
PARIZ, 17. marca. Pariško predmestje ] prC(ir[a proti barikadam na okiopnih av-
!•	Inr-	___*	fPr* crrlHl
Him
Kino Union. Danes največji film sedanjosti »Port Artur«, Adolf Wohlbriick, Karin Hardt, Paul Hartmann.
Velikonočni izleti »Potnika«. Krstna vožnja novega luksuznega avtokarskega ekspresa v Rim od 25. marca do 3. aprila. Cena kompletnega aranžmana Din! 2400 za osebo. Izlet v Benetke od 27. do 30. marca le Din 900. Dvodnevni izlet: v Graz od 28. do 29. marca, cena vklju-' čno vizum le Din 110. Informacije »Put- _ nik«, Maribor, telefon 21-22.
Nov sneg — izvrstna smuka na Pohorju. Iz tega razloga prireja na splošno i željo skupno s SPD »Putnik« v soboto,1 dne 20. marca, odhod ob 14.30. uri izpred hotela »Orel« avtobusni izlet v Ribnico na Pohorju. Povratek v nedeljo ob 18.' uri. Cena Din 45, Prijave do sobote 10. ure pri »Putniku«. Pri Seniorjevem domu so v nedeljo tudi smuške teknie, prvenstvo MZSP.	1
Drzni vlomilci so danes ponoči vdrli v gostilno Dane Milete. v Frankopanov! ulici ter odnesli cigarete, pršut in dru&e predmete v vrednosti okoli 1000 dinarjev. Policija poizveduje za vlomilci.
mora dobiti svoj Sokolski dom prispevajte brez izjeme vsi!
Clichy je bilo danes ponoči prizorišče krvavih komunističnih nemirov, kakršnih ni Pariz že precej let sem doživel. Ves Pariz stoji pod vtisom dogodka, ki ima lahko v notranji politiki dalekosežne posledice. Sinoči so namreč vprizorili oblastveno razpuščeni Ognjeni križarji (Croix de Feu) v tipično delavskem predmestju Clichy kinogledališko predstavo. Da bi tej prireditvi že vnaprej ne dali značaja politične manifestacije, so prireditelji obljubili oblastvu, da bodo opustili vsak govor in so se voditelji sedanje socialne stranke (preje pokreta Ognjenih križarjev) obvezali, da ne bodo prisostvovati tej predstavi, da ne bi s svojo navzočnostjo vznemirjali svojih političnih nasprotnikov. Komunisti pa so smatrali to kinogledališko prireditev kot provokacijo. Ognjeni križarji so že v popoldanskih urah zasedli kinogledališčno dvorano, da bi preprečili, da je ne bi zasedli komunisti, ki so poslali več sto svojih pristašev v dvorano, da se pomešajo med Ognjene križarje. Istočasno so komunisti zasedli okrajni rotovž v Clichyju, kjer so imeli zborovanje, na katerem so najostreje protestirali proti Ognjenim križarjem. Policija je obkolila najnevarnejše točke. Ob 20. uri pa je že prikorakala komunistična množica, hoteč sc približevati poli
lomobiiih in policijskih tankih. Po srditi borbj in po zlomljenem skrajnem odporu komunistov se je poIi>cši posrečilo, da je vpostavila red in mir. Danes zjutraj je izdala pariška policijska prefektura sledeči komunike: »Okoli 10.000 komunistov je sinoči motilo kinogledališčno predstavo in je povzročilo poulične bitke, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. V ranih urah je bilo prepeljanih v bolnišnice 200 težko ranjenih. Pet oseb je bilo ubitih, 6 pa se bori s smrtjo. Med ranjenci je tudi 50 stražnikov. Lahko ranjen je bil tudi kabinetni šei ministrskega predsednika Bluma, kj se ie po naročilu svojega šela poda! na lice mesta, da vpliva pomirjevalno na levičarje. Ko so ga pa komunisti zagledali, so pričeli streljati tudi proti njemu ter ga ranili v roko ter rame. Moral se je takoj podvreči operaciji. Malo je manjkalo, da ni bil ranjen tudi notranji minister Marx-Dormoy, ki je tudi prispel na lice mesta. Ko je minister videl zadržanje komunistov, je takoj dal policiji nalog, da postopa brezobzirno in z orožjem, V levičarskih krogih je radi tega postopanja notranjega minšstra največje ogorčenje, ter se zdi, da bo moral iz vlade. Vse pariško časopisje je pod vtisom nočnih krvavih bojev. Desničarski listi označujejo dogodek
ciiskemu kodonu. Na stranskih ulicah pa i kot komunističen vdor v družabni red m
*	  .	.	j.	   -	n	>1V
so istočasno pričeli komunisti postavljati barikade, s katerih so streljali na polici-
i°-
To streljanje iz pušk in samokresov je trajalo do polnoči, nakar je policija, podprta po mobilni ter republikanski gardi,
pričetek razpada levičarske fronte. V krogih, ki stoje blizu Blumu, se postopanje komunistov označuje kot škodljivo interesom levičarske vlade in kot načrtno ofenzivo proti vladi.
Illlillllllllllllllllliilllillllllllllllli
Naredba. Predstojništvo mestne poli-cija razglaša: Da se prepreči pijančevanje in izgredi vojaških "rekrutov ob priliki vpoklica v stalni kader, odrejam na pod- 1 lagi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi, da sc v dneh od 12. do 14. IV. 1937 vojaškim obveznikom v Mariboru ne sme točiti in prodajati alkoholne pijače. Prestopki te naredbe sc bodo kaznovali na podlagi Čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10- 500 Din, oziroma ob neplačilu v danem roku z zapo- j rom od 1—10 dni. Ta naredba stopi v | veljavo dne 11. aprila in velja do 15. aprila 1937.
Ljudska univerza. Radi praznika odpade petkova prireditev. V pohedeljek 2k. t. ni. predava g. univ. prof. dr. Vaclav Buriau iz Ljubljane o temi Ob stoletnici Kollaricve slovanske vzajemnosti.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Otvoritev strelske sezone. Tukajšnja strelska družina jc pričela v nedeljo z rednim streljanjem na novem strelišču, ki je nad Marenbergom, pod tako zva-nim starim gradom. Novi odbor, ki mu predseduje vodnik granične trupe, po-ručnik g. Bomostar Vladimir, je takoj šel na delo in našel idealen prostor za novo strelišče. Za streljanje vlada veliko zanimanje. Sedaj sc vrši vsako soboto redno sobno streljanje, vsako nedeljo pa streljanje na strelišču.
trrw	cvetel	\	uvunini	/„auruzne
dr — -c	v	Mariboru.	Aleksan-
Ne poiab te,
tla pričenja novo kolo Dižavne razredne loterije!
Srečke za L razred dobite v upravi
„3utra in Veternika
Maribor, Goaponka ulica 11
Amaliji Kolenčevi pri porodu, ne da bi imela zato predpisano strokovno izobrazbo. Kolenčeva je namreč ob priliki poroda zadobila zastrupljenje krvi in je 30,-novembra 1936 umrla. Marija šebra-kova je bila obsojena na 3 mesccc strogega zapora, pogojno za dobo 3 let.
Težka nesreča v delavnicah državnih železnic. Včeraj opoldne je bil 34-letni kovač državnih železnic Peter Gakič zaposlen pri električnem kladivu. Po nesrečnem naključju je prišel, z levo roko j pod kladivo, ki mu jc popolnoma zdro-1 bilo prste do prvih členkov. Poldicam ■ mariborski reševalci so Gakiča odpremi-li v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Kletne žolne. Posestniku Francu Lor-beku iz Bresternice so doslej neznani storilci ukradli iz kleti okoli 200 kg jabolk, 150 kg krompirja ter 50 1 vina v skupni vrednosti okoli 1200 dinarjev. Storilci so ■ klet odprli s ponarejenim ključem in so 'po izvršeni tatvini klet zopet zaprli. Z zadevo se pečajo sedaj orožniki.
Tatvina p'aščev. Poročali smo, da sta pred dnevi izginila iz hodnika na neki tuk. šoli dva plašča. Z zadevo se je pečala policija, ki jc ugotovila, da jc plašče ukradel neki dijak ter jih prodal neki mariborski starinarni. Dijaka so aretirali ter je pri zaslišanju svoj greli skesano priznal.
Vremenske zadeve. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Po večini jasno, toda ne dolgo. Zjutraj mraz, podnevi se bo temperatura naglo zvišala. Na zapadu zopet južni veter. Prihod vi-spk'h oblakov z zaroda.
Pozor pred falzifikati! Ponarejeni 20-dinarski kovanci so se pojavili včeraj na mariborskem trgu. Neka branjevka jc dobila od nekega neznanega kupca ponarejeni 20-dinarski kovanec, ki ga je po neznančevem odhodu spoznala za ponarejenega ter ga izročila mariborski policiji, ki sedaj poizveduje za razpečevalcem po-I narejenih kovancev.
Žane cene. — Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Krstna predstava v zvezi z interno proslavo 35letn'ce umetniškega delovanja Pavla Rasbergerja bo v nedeljo zvečer. Ta večer bodo krstili najnoveijšo^slovensko opereto, delo režiserja našega gledališča Pavla Rasbergerja »Rdeči nageljni«. Krstne predstave slovenskih glasbenih del so tako redke, da zaslužijo vso pozornost naše javnosti, zlasti pa % olja to še za -Rdeče nageljne«, ki se naslanjajo v muzikalnem pogledu povsem na našo narodno pesem.
'va c. 6.
Posledice nekvalificiranega babištva.
Pred malim kazenskim senatom maribor-— v. u.	skega okrožnega sodišča se jc morala
v {u*ri bo v dvorani hotela »Orel« dru- danes dopoldne zagovarjati 59-ietna na-. ®Hi vcfpr CIOVAniiknorg	jemnica Marija sebrakova iz Cvetkovcev,
ki jo je državni tožilec obtožil, ker jc dne 17. novembra 1936 v Trgoviču pomagala,
j«.	•	v	uvordiu	iioiuki	»wm« aru-
oni večer Slovenskega trgovskega ,.,!'s‘va. Vlhidno vnMieni vsi! Vstopnine v Začetek ob 20. url.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda, 17. marca: Zaprto.
Četrtek, 18. marca ob 20. uri: »Čevljar Anton Hit«. Red C. Znižane cene.
Petek, 19. inarca ob 15. urk »DR«. Zni-
Olajšani gradbeni predpisj. V petek sc jc vršila v Studencih komisija, obstoječa iz zastopnika kr. banske uprave, gradbenega urada marib. mestne občine iti zastopnikov studenške občine. Pogajanja so se vršila, da bi se takozvan1 • zeleni pas« razširil. Zastopnikom občine sc je posrečilo izposlovati pristanek, da se smejo odslej graditi hiše na jugu in vzhodu do občinske meje, na zanad, kar je nad železniško progo, isto tako do meje, v studenškem gozdu pa sr»mo toliko, kolikor so hiv,e že v gradnji, dalje se gozd ne bo smel podirati. S tem so se gradbeni pogoji v Studencih, znatno izboljšali. Dosegle so se tud' znatne olajšave za gradnjo tvorniških objektov. Mogoče bodo te olajšave privabile podjetnike, da bodo v večji meri gradili v Studencih, kar bi bilo zelo želeti.
Radi jutrišnjega nastopa harmonikarjev ni v Ljudski univerzi predavanja. Zaključno predavanje letošnje sezone z občnim zborom je v četrtek po Veliki noči. Predaval bo g. dr. Fr. Vatovec o grozotah bodoče vojne in »svinčenem ozračju nad Evropo«._________________________
Čedne razmere.
Stražnik (ki na pol prinese pijanega gospoda pred neko hišo, vpraša hišnika): »Ali tale gospod ne stanuje pri vas v hiši?«
Hišnik: »O ne! Naši gospodje so bili nocoj že vsi domov prinešeni.«
'tran 4.
U kcotjestm Seue
Kaj fe cesarica Katarina zahtevala od svojih gostov
Mariborski »V e če r n i k« Jutra
■■■■■■■KBsr.j niniiwwKdaitfgr. '.tzzpj.
V Mariboru, dne 17. III. 1937.
Ruska carica Katarina II. je prebila avoj prosti čas najrajši v svoji petrograj-ski palači. Tu je imela na svojevrsten način urejeno sprejemnico, katere ni smela prestopiti noga njene služinčadi. Vsa oprema je bila pritrjena na prožnih peresih in se'je lahko poljubno pogreznila v globino ali pa v stranske dvorane. Ta prostor je bil za cesarico Katarino posvečen prostor. Gostje, ki jih je večkrat povabila k sebi, so bili v tem prostoru sproščeni vseh aristokratskih pred pisov obnašanja in je carica v zadostni meri poskrbela, da so se gostje pri njej prav udobno počutili. Na vseh hodnikih, ki so vodili do te sprejemnice, so bila nabita pravila obsegajoča 10 točk, katerim se je moral brezpogojno pokoriti vsakdo, ki je bil gost cesarice. Pravila so se glasila nekako takole:
Vsedi se na oni prostor, ki ti najboij ugaja, ne da bi koga za to dovoljenje še posebej vpraševal. Pomni, da se mora vsakdo, ki pristopi ta prostor, ravnati po sledečih točkah:
1. svoje dostojanstvo, s katerim nastopaš v zunanjem svetu, odloži kar pri vratih, ravnotako kakor odložiš tam svoj k!obuk in svojo palico.
2. Vse obveznosti etikete irt ponosa, ki so ti v nadlego, odpadejo kakor odpade vse ono, kar bi oviralo tvoje prosto gibanje. 3. Vsakdo mora biti vesel, ne da bi pri tem smel postati hrupen ali da bi v tej svoji sproščenosti morda celo kaj razbil ali poškodoval. 4. Vsakdo izmed gostov lahko postaja po dvorani po
mili volji in se lahko tudi sem ter tja sprehaja, & se mu zdi to prijetno. V tem kretanju naj ne jemlje ozira na nikogar. 5 Nikdo ne sme biti preglasen, da ne bi s tem nehote utrudil ušes svojih sogo-stov. 6. Če se prepiraš, prepiraj se tako, da ne zbujaš ne pri sebi in ne pri drugih razburjenosti ali celo neželjenih strasti. 7. Če ti je dolgčas, ne smeš zehati ali zdihovati, da ne spraviš s tem še drugih v slabo voljo. 8. Kakor hitro predlaga nekdo izmed navzočih to ali ono nedolžno igro, mu morajo slediti vsi ostali brez prigovora. 9. Pri mizi uživa lahko vsakdo vse one jedi. ki mu ugajajo in v toliki meri, kolikor jih prenese njegov želodec. Piti pa sme vsakdo samo toliko, da lahko še sam stoji na svojih nogah, ker ne sme pozabiti, da ga nikdo ne bo spremljal domov. 10, V trenotku, ko se družba razide, morajo biti vsi nespo; razumi in prepiri pozabljeni. Pri tem veljaj pravilo: kar je šlo pri enem ušesu notri, naj gre pri drugem ven. Za vse one, ki so ta caričina pravila kršili, so bile odmerjene svojevrstne kazni. Kdor se je pregrešil samo proti enemu členu teh pravil, je moral za kazen izpiti na dušek cel kozarec mrzle vode. Kdor pa se je pregrešil proti večjemu številu členov naenkrat, je moral čitati cele ure dolgočasne feljtone. Od teh značilnih pravil cesarice Katarine II. so se ohranili samo trije originali, od katerih je prvi v Parizu, drugi v Madridu, tretji pa v Kodanju.
Umke jMuiu
Z gnojnimi vilami pobit do smrti. V
torek dne 15. marca t, 1. zvečer se je zbrala v neki gostilni v Velovleku pri Ptuju manjša družba, med katero je bii tudi želarski »in Jožef Rojs iz Vintarov-skiga vrha. Ko so nekaj časa popivali, se je pričelo med družbo prerekanje, nakar je sledil pretep. Pretepači so pograbili vse, kar jim je prišlo pod roko in tako je nekdo tudi iztaknil nekje na dvorišču gnojne vile ter z istimi začel udrihati po Rojsu, da ic obležal nezavesten v mlaki‘krvi in na licu mesta izdihnil. Uvedena je sodna preiskava in odrejena obdukcija pokojnikovega trupla. Pokojni Rojs je že tretji brat, ki je prišel ob življenje na enak način.
Roditeljski sestanek. V nedeljo dne 7. t. m. se je vršil po dolgem odmoru zopet roditeljski sestanek vzgojne zajee-
nice meščanske šole v Ptuju. Kakor sledi iz iznešenega tako od strani učiteljstva kakor tudi od strani staršev je prepotrebna kar najtesnejša vez med šolo in domom in so v to svrho taki sestanki prepotrebni. Obravnavalo se je tudi vprašanje šolske polklinike, katere v našem mestu tako pogrešamo. Stalno zdrav niško nadzorstvo in pomoč pri močno zvišanem številu otrok v mestnih šolali bi moral vršiti posebej za to postavljeni zdravnik.
Kbio. V sredo, dne 17. in v četrtek, dne 18. t. m., obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Križarske vojske«.
Državno nogometno prvenstvo. V ligi bo prihodnjo nedeljo zopet vseli pet tekem in je razporeid naslednji: v Zagrebu: Gradjanski in Hašk ter Concordia in BASK, v Beogradu: BSK in Jugoslavija,
v Splitu Hajduk in sarajevska Slavija, v Ljubljani pa se bosta srečala SK Ljubljana in osiješka Slavija.
Odločilne tekme z.a prvenstvo LNP bodo v nedeljo 21. t. m. V Mariboru bomo imeli dvojni program, in sicer se bosta srečala ISSK Maribor in SK Železničar ter SK Rapid in SK Celje. Obe tekmi bosta na stadionu SK Železničarja. Tretja tekma bo v Čakovcu, kjer bosta merila svoje moči Čakovečki SK in celjski Atletiki.
V nedeljo so gostovali naši sokolski diletanti v Limbušu, kjer jih je že več-
krat vzel Sokolski dom pod svojo streho, in sicer z burko v treh dejanjih »Utopljenca« (Ncstroy), ki je nudila limbuški publiki, med katero smo opazili tudi precej mariborskih izletnikov, veliko zabave in smeha. Igralci so povsem zadovoljili in so bili deležni obilo pohvale. Potek je bil hiter, dejanja pri-rodna, maske prav posrečene, kar je prišlo v poštev zlasti v drugem in tretjem dejanju. Kratke odmore so izpolnili lim buški tamburaši. Vsa čast in hvala našim diletantom, ki se ne ustrašijo nobenih žrtev, da pripomorejo s skromnimi kamenčki k uresničenju cilja sokolske petletke. — Zdravo !
Razno
KUHINJSKE OPRAVE
ter spalnice izdeluje po naj-nižjili cenah: mizarstvo Un-terlechner. Vojašniška ul. 12. Za novoporočencc poseben popust.	1025
DAME, GOSPODJE!
Kaj neki premišljujete, kam bi dali v delo vaše kostume, plašče, meške obleke itd. Po najnovejši angleški fazeni garantirano vam ustreže kro jaški salon Avberšek. Maribor, Državna c. 24.	1134
KONCERT
vsako soboto zvečer v »Svi-cariji« Slavec.	1322
VELIKA NOC JE TU!
Ni menda gospodinje, ki bi ne iskala za bližajoče se praz nikc cenenih, in. Svežih jajc-nočete to, potem pojdite takoj in to še danes v Gosposko ulico 20 v vežo poleg trgovine Meinel in Herold, kjer imate veliko izbiro najcenejših in garantirano svežih jajc. Se priporoča Ivan Simčič, Maribor. Gosposka ul. 20.	1157
SLADKORNO BOLNI
krijte Vaše potrebščine zaupno v pekarni Rakuša, Koroška cesta-	1217
Prodam
UGODNO NA PRODAJ:
vrata, okna, steklene stene ter razni mizarski in stavbeni materijai. Uprava hiš Pokojninskega zavoda za nameščence v Mariboru. 1332
~SPALNICE	‘
trde, gladke, politirane, zajamčena izdelava, od Din 4500.— naprej samo pri Novaku, Vetrinjska 7.	1328
JARI JEČMEN
oves, koruza in krompir za seme ter apneni prah in umet na gnojila oddaja Kmetijska družba. Maribor, Meljska cc-' sta.	'287
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
v novi hiši, s posebnim vhodom. takoj oddam. Metelkova 53.	1329
Stanovanie
S 1. aprilom oddam lepo DVOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom in kopalnico. — Vpraša se v upravi. 1323
STANOVANJE
oddam, soba kuhinja Din 250.—, 350.—, 400.—. v novih hišah, parket. Dvosobno .,ta-liovanje Din 550.— in 350.—, trisobno s kopalnico, veranda v prvem nadstropju Din 700. Maribor, Smetanova ul. 55». 1239
IŠČEM STANOVANJE
za 1-maj. Predpogoj! solnčno, 2 sobi, kabinet, kopalnica. — Naslov v upravi.	:333
Službo dobi
NATAKARICA
dobi službo takoj. Vprašati Pobrežje, Zrkovska c. 6. 1327
FRIZERKO
dobro, veščo v onduliranju, sprejmem za stalno. Salon »Mila«, Meljska c. 26.	U72
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
dobrega prodajalca, spiej-mem. Pismene ponudbe s -podatki in zahtevami pod »Agilen« na upravo »Večcrnika«-1256
v najmodernejši izdelavi
„Wanderer“
pokromana kolesa
motorna kolesa Šivalni stroji
po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih.
Franc Lepoša
d. z o z.
Mar bor
Aleksandrova cesta 39.	1321
C T 35 M I f E 'n drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših W B kuj BAi B Al E stanovanjih uničuje
Oesln&ekcijski odd. Mi* Orožnova ul. 2/1, Maribor
Jamčimo za diskretnost in uspeh.	1281
■ *
Fotoamater!
5uoj film in plošče razuijate najskrb-neje in najprecizneje u
tanfcouem razuijalcu
Solidne cene, kulantna postrežba
Drogerija 3. Pečar. Gosposka ulica 11 Oglašujte v „Vežerniku“
HOTEL IN RESTAVRACIJA »MARIBORSKI DVOR0
bo na Jožefovo 19. marca OTVOR J E N! Krasno opremljene sobe od Pin 20'— do 30'—
Petek, soboto In nedeljo KONCERT
UOJSf
57
Precej rano je neke aprilske nedelje vstopila Hermiona v sobo gospe Ranco-ve, ki je še bila v postelji.
»Oprostite, gospa, če vas motim, toda spodaj je mlajši moški, ki bi rad govoril z, mojo vzgojiteljico. Morala sem priti vprašat, ali ne velja to vprašanje morda vam.«
»Mislim, da se tiče mene,« je vzkliknila gospa Rancova ter se vzravnala v postelji, nato pa dejala Hermioni: »Prosim vas, če bi ga odpeljali v mali salon. Bom takoj tamkaj,«	,
Gospa Rancova je bila sicer počasna pri vstajanja in oblačenju. Mnogo, mnogo časa je uporabila pri svoji toaleti. Sedaj pa je bila v par trenutkih gotova in se je kmalu zatem pojavila v malem salonu, kjer jo je že čakal sluga Antoine, stoječ tik ob vratih. Po vljudnem poklonu se je Antoine jel opravičevati, da je ni preje posetil, ker mu ie delo v lmteiu
v Feri zraslo preko glave. Izgovarjal se je, da je vsak trenutek zanj dragocen ter da je v .svojem poslu silovito vprežen.
Gospa Vera je vedela, kako je treba ravnati z ljudmi osebnega zaupanja. Še predno je Antoine pričel govoriti, je zdrknilo nekaj svetlega iz njenih rok v njegove. Antoine je z bliskovito naglico spravil to »svetlo« reeč v žep. Takoj je prešel sedaj njegov jezik v živahno funkcijo.
»Kakor sem vam, milostljiva gospa, že pismeno sporočil, sem v dnevnih stikih s knezom Voropcovom. Ni mogoče od njega samega dobiti kakšna zaupne v*1 »poročila. Tako vam morem sporočiti le to, kar sem izvlekel iz vratarja. Vratar, skozi čigar roke gredo vsa pisma zatrjuje, da ga skoro ni dneva, da 'ne bi neki sluga, menda se piše Zagloba, v poljski narodni noši prinesel za kneza kakšnega
pisma z monogramom I. G. Nad mono-gramom je lična krona. Od drugih pa sem izvedel, da nimajo razkazovala mesta posebno dobrega zaslužka s knezom, ker ga stalno spremlja po mestu mlada, lepa dama.«
Vera je ob zadnjem sporočilu prebledela. »Torej zopet druga« si je mislila. Toda obvladala se je in vzkliknila: »Pripovedujte naprej.«
Antoine je nadaljeval:
»Mislil sem si, da vas bo gotovo zanimalo, kdo je dotičiui dama. Spletel sem niti na vse strani in dognal, da sta po-šiljateljica pisem ter spremljevalka kneza Voroncova ena ter ista oseba. Je to madame Glinar, žena bogatega bančnika. Po Carigradu krožijo vesti, da sla oba drug v drugega neznansko zaljubljena. Ona je mlada, lepa datna, sicer pa ne preveč solidna. To je vse. milostljiva gospa, kar vem povedati,«
Gospa Rancova ni več vzdržala. Vstala je in z roko naznačila Antoinu, naj bo tih. Antoine je opazil, da niso gospe Rancovi njegovi izsledki nič kaj preveč prijali. Za selbe je bil prepričan, da je go-
spa Rancova zapuščena priležnica kneza Voroncova. Cernu bi se sicer toliko zaw zanimala.
Ko pa je na vse strani pozorni in čujcc' Antoine za trenutek odmaknil pogje^ proti oknu, je nenadno vzkliknil, obrnje° proti gospe Rancovi:
»Milostljiva, kar stopite k oknu. Pravkar koraka tod mimo tista gospa s tistih1 slugo Zaglobo.«
Vera je skočila k oknu kakor lev lia svoj plen. Uzrla je kmalu na pragu sosednje hiše, visokoraslo damo blondinke* oblečeno v razkošni obleki, ob njeni strani pa čudno oblečenega slugo. Trenete* za tem je lepa blondinka izginila v s0' sodnji hiši.
Vera se je odmaknila od okna. Bila )e bleda — kakor stena,
»Obžalujem« jo pripomnil z navihan1111 nasmeškom Antoine. »Toda sedaj pozna-te vsaj svoje tekmov ...«
Ni utegnil spregovoriti. Že ga je razburljivo prekinila gospa Rancova: »Lahko odidete.«	e
»Prav. Čim bom še kaj izvedel, pa takoj zglasim,« ic odvrnil Antoine.__________
Izdaja konzorcij »Jutra« v Liubliani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tlska'rna d. d..
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.