781
142. SKUPŠČINA SZD
Maribor, 14. in 15. oktober 2005
IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
PREDSTAVITEV UČNEGA PROGRAMA
MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE
V MARIBORU
Ivan Krajnc
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je bila ustanovlje-
na z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je
soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 2. oktobra
2003.
V decembru 2003 je Svet za visoko šolstvo RS potrdil univer-
zitetni študijski program »Splošna medicina« in z razpisom
objavil tudi 80 vpisnih mest za prve študente.
Skladno s Statutom UM je bila po vpisu prvih študentov v štu-
dijskem letu 2004/2005 sklicana konstitutivna seja akadem-
skega zbora MF, ki ji je sledila seja Senata MF, na kateri je bil
za dekana za mandatno dobo štirih let izvoljen red. prof.
dr. Ivan Krajnc, dr. med. Pri vodenju fakultete mu pomagajo
prodekan za izobraževalno dejavnost izred. prof. dr. Radovan
Hojs, dr. med., prodekanica za raziskovalno dejavnost doc. dr.
Dušica Pahor, dr. med., in prodekan za podiplomski študij
doc. dr. Pavel Skok, dr. med.
V aprilu leta 2005 je Svet Republike Slovenije za visoko šol-
stvo dal soglasje k izvajanju novega podiplomskega doktor-
skega študijskega programa »Biomedicinska tehnologija«. Pro-
gram je v skladu z načeli Bolonjske deklaracije.
Razloge za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji
je moč najti v podatkih Ministrstva za zdravje, da bomo do leta
2020 potrebovali 1100 zdravnikov več, ali 25 odstotkov več kot
zdaj. Po podatkih registra Zdravniške zbornice je bilo januarja
2000 v Sloveniji 3944 zdravnikov in 1164 zobozdravnikov. Med
njimi jih 361 ne dela z bolniki, tako da imamo 1,9 zdravnika na
1000 prebivalcev. Primerjava podatkov z nekaterimi evropski-
mi državami (Švica, Danska, Nizozemska, Avstrija, Finska, Nem-
čija ipd.) kaže sorazmerno veliko zaostajanje. Predvideno up-
okojevanje zdravnikov v naslednjih šestih letih kaže, da se bo
upokojilo 767 zdravnikov.
Vsebinsko osnovo za pripravo študijskega programa »Splo-
šna medicina« je dal nacionalni program visokega šolstva (Ur.
l. RS št. 20/2002), v katerem je opredeljena potreba po razši-
ritvi možnosti študija medicine v Republiki Sloveniji.
Ustanovitev Medicinske fakultete v Mariboru je bila tudi ena
od prioritet nadaljnjega razvoja Splošne bolnišnice Maribor
in Univerze v Mariboru. Razvoj domačih kadrov na področju
raznovrstnih znanstvenih disciplin je pomemben pri krepitvi
nacionalne identitete in predpogoj za enakovredno, konku-
renčno sodelovanje slovenskih intelektualcev v evropskem
in širšem mednarodnem intelektualnem prostoru.
Dodiplomski študijski program »splošna medicina«
V prvi letnik Medicinske fakultete Univerze v Mariboru se je v
študijskem letu 2004/2005 vpisalo 89 študentov (od tega 4
tujci in 4 po pravilih za vzporedni študij oz. študij diploman-
tov), ki so kandidirali za vpis po enakih merilih, kot veljajo za
vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani.
Univerzitetni študijski program »Splošna medicina« traja 6 let
oz. 12 semestrov, obsega 5500 ur teoretičnega in praktičnega
študija, kar je v skladu z evropsko direktivo (Council Directi-
ve 93/16/EEC, 1993) in je ovrednoten s 360 ECTS točkami.
Študijski program »Splošne medicine« je mednarodno primer-
ljiv (z dovoljenjem povzet po Medicinski fakulteti v Oulu, Fin-
ska) in omogoča mednarodno izmenjavo študentov in profe-
sorjev (npr. po programu Socrates Erasmus, Tempus, itd.) z
medicinskimi fakultetami znotraj Evropske unije.
Načini samoevalviranja programa
Z izvajanjem študijskega programa se bodo sproti pridobiva-
le informacije o kakovosti in aktualnosti vsebine programa
ter ustreznosti njegove izvedbe tako pri študentih kot pri vi-
sokošolskih učiteljih in sodelavcih z anketiranjem študentov,
stalnimi stiki z najpomembnejšimi raziskovalci, s stalnimi sti-
ki s partnerskimi fakultetami itd.
Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov programa
Značilnost univerzitetnega študijskega programa »Splošna me-
dicina« je tesna prepletenost predmetov znotraj posameznih
letnikov (horizontalno) in med letniki (vertikalno). Vlogo po-
vezovalca imajo moduli PBL, ki na osnovi središčnih proble-
mov v obliki spirale pokrivajo vsa področja medicine od po-
znavanja temeljev teorije, usposabljanja v kliničnem okolju
do postopnega doseganja samostojnosti. V horizontalnem
smislu so predmeti v posameznih letnikih vsebinsko poveza-
ni, integrirani. Pri pouku PBL se posamezni problemi obrav-
navajo v različnih letnikih in omogočajo podrobnejšo obrav-
navanje katerega koli predmeta.
Univerzitetni študijski program »Splošna medicina« je sestav-
ljen iz 51 predmetov, med katerimi so 4 izbirni predmeti in 8
modulov PBL. Študij poteka v obliki predavanj, vaj, seminar-
jev in izključno kot redni študij. Študentje bodo zaključili štu-
dij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim praktičnim de-
lom (bolnišnica, družinska medicina) in pridobili naziv dok-
tor oz. doktorica medicine.
Učenje na osnovi problemov – PBL
Vzporedno s klasičnim načinom pouka teče na Medicinski
fakulteti Univerze v Mariboru tri ure tedensko PBL pouk. Gre
za sodobno obliko študija, ki se je pred več kot dvajsetimi leti
razvila na nekaterih medicinskih fakultetah (McMaster, ZDA)
prav zaradi številnih posebnosti in zahtev zdravniškega po-
klica. Razvijati so jo pričeli zaradi prevelikega razkoraka med
klasičnimi predavanji ter njihovimi slabostmi, ki so še pose-
bej izstopale zaradi posebnosti zdravniškega poklica. Pri so-
dobnih oblikah medicinskega izobraževanja na osnovi pro-
blemov je njihova osnovna značilnost reševanje problemov v
majhnih skupinah (urjenje skupinskega dela, komuniciranje
v skupini, odpravljanje konfliktov v dinamiki skupine ipd.).
V zvezi s problemskim učenjem si je treba zapomniti tri
stvari:
– Učenje temelji na PROBLEMIH in ne na PRIMERIH ali PRED-
METIH. Čeprav se za zagon procesa pogosto uporabljajo
primeri, glavni poudarek ni na posameznih primerih, niti
na seznamu predmetov, ki se jih je treba naučiti, ampak na
problemih, ki jih študentje odkrivajo, ko poskušajo razume-
ti primer.
ZDRAV VESTN 2005; 74: 781–823
782 ZDRAV VESTN 2005; 74
– To je učenje na PODLAGI primerov, ne pa klinično REŠE-
VANJE problemov.
– To je UČENJE na podlagi problemov in ne POUČEVANJE.
Njegov cilj je omogočiti študentom, da sami odkrivajo in se
učijo, ne pa da jim pod drugim imenom vsilimo formalni
pouk. To pa ne pomeni, da tutorji niso potrebni. Njihov pri-
spevek je prav tako pomemben kot pri drugih metodah,
vendar pa se njihova vloga spremeni iz vloge »učitelja« v
vlogo aktivnega »pospeševalca učenja«.
V Evropi je peščica inovativnih medicinskih fakultet v celoti
uvedla problemsko učenje po letu 1990. Skupna značilnost
vseh programov je vzporeden potek »klasičnih« predavanj ter
dela v samostojnih skupinah v prvih dveh letnikih. Takšen
način dela naj bi študente počasi uvajal v samostojno delo in
jih počasi odvajal od oblik učenja, ki so jih bili navajeni v sred-
nji šoli. V prvih dveh letih študentom pri reševanju proble-
mov v celoti pomaga mentor, a tako, da jih postopno uvaja v
individualno in samostojno reševanje.
Kako se problemsko učenje ujema s strukturo programa na
Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru?
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru imamo nasled-
njih 8 modulov:
1. Anatomija, Biologija celice, Molekularna biologija.
2. Bio-ravnotežje.
3. Temelji fiziologije – patofiziologije I.
4. Temelji fiziologije – patofiziologije II.
5. Interna medicina – kirurgija I.
6. Interna medicina – kirurgija II.
7. Družinska medicina.
8. Nevrologija – nevrokirurgija – psihiatrija.
PBL teče vzporedno ob predavanjih. PBL ne pomeni ukinitve
predavanj ali seminarjev. Za posamični PBL problem imajo
študenti na razpolago tri ure tedensko, ko njihova srečanja
vodi mentor in morebitni ostali povabljeni predavatelji (od-
visno od problema).
Metoda sedmih korakov
Z metodo sedmih korakov poskušamo doseči disciplino pri
nečem, kar bi sicer bila neurejena razprava.
Naloga vsakega člana skupine:
1. Ugotovi in razjasni besede in fraze, ki jih ne pozna.
2. Poišče pomembne sestavine (ključne pojme) problema.
3. S pomočjo ključnih pojmov išče možne razlage za iskanje.
4. Uredi razlage v poskusne rešitve.
5. Opredeli učne cilje, potrebne za preverjanje veljavnosti svo-
jih razlag.
6. Člani skupine študirajo individualno in pri tem uporablja-
jo vse razpoložljive informacijske vire.
7. Člani skupine izmenjujejo rezultate individualnega študija
s preostalimi člani skupine.
Prednosti pouka PBL
Didaktične posebnosti so:
– učenje na osnovi problemov oziroma pojmov,
– reševanje problemov in pojmov v skupini,
– komunikacija v skupini in timsko delo,
– individualno delo,
– motiviranost študentov,
– poglobljeno učenje,
– študentje so prisiljeni iskati učne materiale (knjige, revije,
e-pouk ...).
Vse to so spretnosti in bistveni elementi zdravniškega profe-
sionalnega življenja. Prednosti so tudi za učitelje, saj ta didak-
tika omogoča daljši in bolj profesionalni stik s študenti kot pa
klasično predavanje. Študentje so najbolj odgovorni za pouk,
tutor je oseba, ki jim pomaga in jih ne uči – oseba, ki pospešu-
je znanje.
Pomanjkljivosti pouka PBL
– Potrebno je večje število sodelujočih pri pouku (tutorjev).
– Večje število študentov potrebuje simultani pristop do ra-
čunalnikov in literature.
– Študentje morajo sami poiskati najbolj ugodno in relevant-
no literaturo.
Predmetnik univerzitetnega študijskega programa
Splošna medicina – pregled ur po letnikih in
kreditnih točkah – ECTS
1. letnik, 1. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
1 Anatomija s histologijo 45 0 60 105 7
2 Biologija celice 75 0 45 120 9
3 Kemija 45 0 30 75 5
4 Biofizika 45 0 30 75 5
5 Medicinska terminologija 15 0 0 15 1
I Modul PBL – Anatomija,
Biologija celice, Molekularna
biologija 0 45 0 45 3
Skupaj 225 90 120 435 30
+ športna vzgoja (60 ur na letnik)
1. letnik, 2. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
1 Anatomija s histologijo 60 0 60 120 8
6 Biokemija 75 30 30 135 10
7 Prva pomoč 15 0 45 60 2
8 Zgodovina medicine 15 0 0 15 1
9 Molekularna biologija 60 0 15 75 6
II Modul PBL – Bio-ravnotežje 0 45 0 45 3
Skupaj 225 75 150 450 30
2. letnik, 3. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
10 Fiziologija 90 30 120 240 16
11 Angleščina 30 15 0 45 3
12 Biostatistika 30 0 15 45 3
13 Medicina in informacijske
tehnologije 15 0 15 30 2
14 Osnove epidemiologije 15 0 0 15 1
15 Sociologija medicine 15 15 0 30 2
III Modul PBL – Temelji
fiziologije – patofiziologije I 0 45 0 45 3
Skupaj 195 120 135 450 30
2. letnik, 4. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
10 Fiziologija 30 0 60 90 5
16 Farmakologija
s toksikologijo 105 30 0 135 12
17 Mikrobiologija I 60 0 30 90 6
18 Patologija I 30 42 3 75 4
IV Modul PBL – Temelji
fiziologije – patofiziologije II 0 45 0 45 3
Skupaj 225 120 90 435 30
+ športna vzgoja (60 ur na letnik)
3. letnik, 5. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
19 Interna medicina
s propedevtiko 75 60 30 165 11
20 Kirurgija 75 45 45 165 10
21 Radiologija 45 30 0 75 5
22 Izbirni predmet 1 0 30 0 30 1
V Modul PBL – Interna medicina
– kirurgija I 0 45 0 45 3
Skupaj 195 210 60 465 30
783
3. letnik, 6. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
20 Kirurgija 75 45 30 150 10
19 Interna medicina
s propedevtiko 75 45 30 150 10
23 Anesteziologija 15 15 15 45 3
24 Psihologija 20 0 10 30 2
25 Klinična biokemija 20 0 10 30 2
VI Modul PBL – Interna
medicina – kirurgija II 0 45 0 45 3
Skupaj 210 150 105 465 30
4. letnik, 7. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
26 Pediatrija 75 60 90 225 15
27 Klinična psihologija 0 15 15 30 2
28 Družinska medicina I 15 30 75 120 6
29 Izbirni predmet 2 0 30 0 30 1
VII Modul PBL – Družinska
medicina 0 45 0 45 3
Skupaj 90 180 180 450 27
4. letnik, 8. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
30 Medicinska etika in pravo 30 0 0 30 3
31 Sodna medicina 30 15 15 60 4
32 Patologija II 60 15 45 120 10
33 Oftalmologija 45 0 30 75 6
34 Otorinolaringologija 45 0 30 75 6
35 Fizikalna in rehabilitacijska
medicina 15 0 15 30 2
36 Medicina v izrednih razmerah 0 15 0 15 1
37 Izbirni predmet 3 0 30 0 30 1
Skupaj 225 75 135 435 33
5. letnik, 9. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
38 Dermatovenerologija 45 15 15 75 5
39 Psihiatrija 60 60 30 150 10
40 Nevrologija 45 15 15 75 5
41 Nevrokirurgija 30 0 15 45 4
42 Klinična biokemija 0 0 30 30 1
43 Geriatrija 15 15 0 30 2
VIII Modul PBL –
Nevrologija – Nevro-
kirurgija – Psihiatrija 0 45 0 45 3
Skupaj 195 150 105 450 30
5. letnik, 10. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
44 Mikrobiologija II
(infekcijske bolezni) 30 30 15 75 6
45 Socialna medicina
in higiena 45 15 15 75 6
46 Porodništvo
in ginekologija 75 60 75 210 14
47 Klinična farmakologija 15 30 0 45 3
48 Izbirni predmet 4 0 30 0 30 1
Skupaj 165 165 105 435 30
6. letnik, 11. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
48 Onkologija
in radioterapija 30 15 15 60 5
49 Klinična mikrobiologija 0 15 15 30 3
50 Medicina dela 15 0 15 30 2
51 Maksilofacialna kirurgija
z osnovami stomatologije 15 0 15 30 1
52 Družinska medicina II 0 15 90 105 5
Skupaj 45 45 135 225 16
6. letnik, 12. semester – praktično delo
Predavanja Seminar Praktikum Skupaj ECTS
Družinska medicina:
praktično delo – splošna
ambulanta 5 40 60 105 7
Kirurgija:
praktično delo – bolnišnica 40 45 165 250 15
Interna medicina:
praktično delo – bolnišnica 30 60 230 320 15
Uvod v raziskovalno delo 30 70 0 7
Skupaj 75 155 555 775 44
Podiplomski doktorski študijski program
»Biomedicinska tehnologija«
V aprilu 2005 je Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije
sprejel sklep o izvajanju novega podiplomskega doktorske-
ga študijskega programa »Biomedicinska tehnologija« na Me-
dicinski fakulteti Univerze v Mariboru.
»Biomedicinska tehnologija« je v Sloveniji nov podiplomski
program, ki interdisciplinarno povezuje naravoslovno-tehnič-
ne vede z medicino. V to smer organiziranega podiplomske-
ga študija v Sloveniji doslej nismo imeli. Program skuša na
podiplomski ravni interdisciplinarno povezati tehnične vede
z medicinskimi znanji. Je program, ki znotraj biomedicinske
tehnologije vključuje pomembne veje iz področja klinične me-
dicine, biokemije, kemije in kemijske tehnologije, fizike, ma-
tematike, računalništva, robotike, elektronike itd. Program bo-
do izvajale: članice Univerze v Mariboru; Medicinska fakulte-
ta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za stroj-
ništvo, Inštitut Jožef Štefan Ljubljana, članica Univerze v Ljub-
ljani; Fakulteta za farmacijo, Medizinische Universität Graz,
Harvard Medical School Harvard University Boston – Massa-
chusetts USA, Inštitut Rudijer Boškovič Zagreb idr.
Program je v skladu z zahtevami Bolonjske deklaracije in
traja 6 semestrov (3 leta). Študijske obveznosti celotnega
programa so v skladu z zakonom (ZViS, 36. in 37. člen) ter
Merili Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ovredno-
tene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS –
European Credit Transfer System). Program se lahko na ta
način neposredno vključuje v mednarodno izmenjavo štu-
dentov v državah, ki uporabljajo sistem ECTS.
Doktorski študijski program traja tri leta in je ovrednoten s
180 ECTS (3 × 60 ECTS). Obvezni predmeti so trije in so ovre-
dnoteni s po 5, 10 in 15 ECTS. Temeljnih predmetov je 5, od
tega študent izbere 3. Temeljni predmeti so ovrednoteni s po
10 ECTS. Izbirnih predmetov je 65, od tega jih študent izbere
3. Ovrednoteni so s po 5 ECTS. Individualno raziskovalno de-
lo je ovrednoteno v prvem letniku s po 15 ECTS, v drugem
letniku s po 45 ECTS in v tretjem letniku s po 60 ECTS.
Možno bo izbirati predmete drugih podiplomskih študijev
vseh univerz, katerih predmetnik je ovrednoten s sistemom
ECTS tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Zunaj primarne-
ga študijskega programa se sme zbrati do 20 ECTS.
Prvi letnik:
Obvezni predmeti: Bioinformatika – 10 ECTS, Seminar I – 5
ECTS, individualno raziskovalno delo (IRD) – 15 ECTS, sku-
pno 30 ECTS.
Pet temeljnih predmetov, kjer študent izbere tri predmete in
s tem pridobi 30 ECTS = 3 × 10 ECTS.
Drugi letnik:
15 ECTS pridobi kandidat iz nabora treh Izbirnih predmetov
(3 × 5), 45 ECTS pa iz IRD.
Tretji letnik:
60 ECTS pridobi kandidat iz IRD, ki je namenjeno izdelavi
doktorske disertacije.
142. SKUPŠČINA SZD
784 ZDRAV VESTN 2005; 74
Pogoji za vpis na podiplomski študijski program
Na podiplomski doktorski študij »Biomedicinska tehnologi-
ja« se lahko vpiše kandidat, ki je končal:
– študijski program druge stopnje;
– študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direk-
tivami EU, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami (sem
spadajo študiji medicine, dentalne medicine, veterinarstva,
pa tudi prenovljeni petletni študijski program farmacije);
– najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustrezne-
ga študijskega področja ter izkazuje vidne uspehe pri raz-
iskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovredno-
titi s 60 kreditnimi točkami;
– kandidati s končanim specialističnim študijskim programom
(sprejetim pred uveljavitvijo novele zakona), in sicer:
1. kandidat, ki je končal dodiplomski študijski program
in študijski program za pridobitev specializacije in je
njegov študij skupaj trajal pet let, torej je skupaj zbral
300 kreditnih točk, je s tem izpolnil pogoje za vpis;
2. kandidat, ki je končal dodiplomski študijski program
in študijski program za pridobitev specializacije, pa je
njegov študij skupaj trajal manj kot pet let (in torej še ni
zbral 300 kreditnih točk), se obravnava tako kot kandi-
dat z »najmanj štiriletnim dodiplomskim študijem in vi-
dnimi uspehi« iz 38. a člena zakona.
V doktorski študijski program se lahko vpiše tudi, kdor je kon-
čal študijski program za pridobitev naziva magister znanosti.
Tem kandidatom se 60 kreditnih točk prizna. Pogoje za vpis v
doktorski študijski program izpolnjuje tudi, kdor je končal
enakovredno izobraževanje v tujini.
Število vpisnih mest je 30. Izbira kandidatov temelji na podla-
gi povprečne ocene študija (15%), ocene diplomske ali magi-
strske naloge (5%) in uspeha pri izbirnem izpitu s področja
medicine, naravoslovja in tehnike (80%).
V šolskem letu 2005/2006 imamo vpisanih 28 kandidatov v
1. letnik in 16 kandidatov, ki so pridobili status »magister zna-
nosti« po starem programu, v 2. letnik doktorskega študija.
Predmetnik podiplomskega doktorskega študijskega
programa biomedicinska tehnologija
1. letnik
Obvezni Nosilec Kreditne
predmeti
Predmet
predmeta točke ECTS
1. Bioinformatika Prof. dr. Peter Kokol 10 ECTS
2. Seminar I 5 ECTS
3. IRD –
Ind. raziskovalno delo 15 ECTS
Skupaj 30 ECTS
Temeljni Nosilec Kreditne
predmeti
Predmet
predmeta točke ECTS
1. Biofizika Prof. dr. Milan Brumen 10 ECTS
2. Biokemija Doc. dr. Avrelija Cencič
Prof. dr. Gert M. Kostner 10 ECTS
3. Molekularna biologija Prof. dr. Dimitrij Krainc 10 ECTS
4. Genetika Prof. dr. Nadja Kokalj-Vokač 10 ECTS
5. Farmacevtska
biotehnologija Prof. dr. Borut Štrukelj 10 ECTS
Skupaj 3 × 10 ECTS =
(študent izbere 3 temeljne predmete) 30 ECTS
2. letnik
Izbirni Nosilec
Kreditne
predmeti
Predmet
predmeta
točke
ECTS
1. Biokeramika Prof. dr. Tomaž KOSMAČ
Prof. dr. Miha Drofenik 5 ECTS
2. Nanodelci
v biomedicini Prof. dr. Miha Drofenik
Doc. dr. Darko Makovec 5 ECTS
Izbirni Nosilec
Kreditne
predmeti
Predmet
predmeta
točke
ECTS
3. Nutracevtiki in sodobni
trendi v prehrani Prof. dr. Dušanka Mičetić-Turk 5 ECTS
4. Sinteza, struktura in Doc. dr. Peter Krajnc
lastnosti polimerov Prof. dr. Majda Sfiligoj-Smole 5 ECTS
5. Biološko aktivni Prof. dr. Karin Stana-Kleinschek
orientirani polimeri Doc. dr. Simona Strnad 5 ECTS
6. Sintetični biopolimeri Doc. dr. Peter Krajnc 5 ECTS
7. Membranski snovni
transportni pojavi Prof. dr. Željko Knez 5 ECTS
8. Polimerne membrane
v medicini Prof. dr. Črtomir Stropnik 5 ECTS
9. Izbrana poglavja iz
medicinske celične
biologije Prof. dr. Jasna Štrus 5 ECTS
10. Mikrobna patogeneza Doc. dr. Maja Rupnik 5 ECTS
11. Tipizacijske metode
v mikrobiologiji Doc. dr. Maja Rupnik 5 ECTS
12. Celična fiziologija Prof. dr. Marjan Rupnik 5 ECTS
13. Metode v celični
fiziologiji Prof. dr. Marjan Rupnik 5 ECTS
14. Principi modeliranja
v medicini Prof. dr. Boris Tovornik 5 ECTS
15. Matematična fiziologija Prof. dr. Marjan Rupnik
Prof. dr. Milan Brumen 5 ECTS
16. Reologija v bioloških
sistemih Prof. dr. Volker Ribitsch 5 ECTS
17. Klinična biokemija in
laboratorijska medicina Prof. dr. Janja Marc 5 ECTS
18. Klinična farmakologija Prof. dr. Jože Drinovec 5 ECTS
19. Klinična
farmakokinetika Prof. dr. Aleš Mrhar 5 ECTS
20. Toksikologija
s farmacevtskim
zdravljenjem Prof. dr. Marija Sollner-Dolenc 5 ECTS
21. Farmakoepidemiologija
in farmakoekonomika Prof. dr. Aleš Mrhar 5 ECTS
22. Računalniško
modeliranje in obdelava
slikovnih podatkov Prof. dr. Borut Žalik 5 ECTS
23. Teorije sistemov
v medicini Prof. dr. Rajko Svečko 5 ECTS
24. Telematika Prof. dr. Žarko Čučej 5 ECTS
25. Obdelava
biomedicinskih
signalov Prof. dr. Damjan Zazula 5 ECTS
26. Simulatorji in virtualna
okolja za urejanje
v medicini Prof. dr. Damjan Zazula 5 ECTS
27. Metode umetne
inteligence Prof. dr. Nikola Guid 5 ECTS
28. NMR v biomedicini Doc. dr. Igor Serša 5 ECTS
29. Biomedicinska
elektronika in fotonika Prof. dr. Denis Đonlagič 5 ECTS
30. Telerobotika v medicini Prof. dr. Karel Jezernik 5 ECTS
31. Senorsko-motorični
dinamični sistemi Prof. dr. Karel Jezernik 5 ECTS
32. Uvod v raziskovalno
delo v patologiji Prof. dr. Rastko Golouh 5 ECTS
33. Endoskopija in
ultrazvok
v gastroenterologiji Doc. dr. Marjan Skalicky 5 ECTS
34. Nevrokirurgija Doc. dr. Tadej Strojnik 5 ECTS
35. Biomehanika
z osteologijo
in osteosintezo Doc. dr. Radko Komadina 5 ECTS
36. Terapevtske metode
v anesteziologiji Doc. dr. Mirt Kamenik 5 ECTS
37. Ginekološka onkologija Doc. dr. Iztok Takač 5 ECTS
38. Tridimenzionalna
ultrasonografija
v nevrologiji Doc. dr. Erih Tetičkovič 5 ECTS
39. Nefrologija Prof. dr. Radovan Hojs
Doc. dr. Breda Pečovnik-Balon 5 ECTS
40. Tkivna oksigenacija,
metabolizem
in mikrocirkulacija Doc. dr. Matej Podbregar 5 ECTS
41. Izbrana poglavja
iz kardiologije Doc. dr. Gorazd Voga
Doc. dr. Andreja Sinkovič
Doc. dr. Matej Podbregar 5 ECTS
42. Klinična imunologija Prof. dr. Ivan Krajnc 5 ECTS
43. Infekcijske bolezni Prof. dr. Gorazd Lešničar 5 ECTS
785
Izbirni Nosilec
Kreditne
predmeti
Predmet
predmeta
točke
ECTS
44. Izbrana poglavja
iz pediatrije Prof. dr. Alojz Gregorič 5 ECTS
45. Izbrana poglavja
iz oftalmologije Doc. dr. Dušica Pahor 5 ECTS
46. Izbrana poglavja
iz psihiatrije Doc. dr. Blanka Kores-Plesničar 5 ECTS
47. Oskrba starostnikov
na področju geronto-
loške tehnologije Doc. dr. Zmago Turk 5 ECTS
48. Biomehanske
obremenitve križnega
dela hrbtenice Doc. dr. Zmago Turk 5 ECTS
49. Molekularna in celična
endokrinologija Prof. dr. Marjan Rupnik 5 ECTS
50. Epidemiološke metode Doc. dr. Marjan Premik 5 ECTS
51. Etika biomedicinskega
raziskovanja Prof. dr. Matjaž Zwitter 5 ECTS
52. Kancerogeneza in
biologija tumorjev Prof. dr. Matjaž Zwitter 5 ECTS
53. Molekularna biofizika Prof. dr. Greta Pifat-Mrzljak 5 ECTS
54. Materiali za prenos
in nadzorovano
sproščanje zdravil Doc. dr. Peter Krajnc 5 ECTS
55. Farmakogenomika Doc. dr. Uroš Potočnik 5 ECTS
56. Žilni vsadki Prof. dr. Kazimir Miksič 5 ECTS
57. Ocena srčne funkcije
in stanja cirkulacije Doc. dr. Gorazd Voga 5 ECTS
58. Nove tehnologije v
družinski medicini Doc. dr. Janko Kersnik 5 ECTS
59. Nutricevtiki
in tehnologija Doc. dr. Mojca Škerget 5 ECTS
60. Funkcionalni celični
modeli Doc. dr. Avrelija Cencič 5 ECTS
61. Onkologija dojk Prof. dr. Borut Gorišek 5 ECTS
62. Uroginekologija in
pelvična rekonstruk-
tivna kirurgija Doc. dr. Igor But 5 ECTS
63. Umetni organi
v gastroenterologiji Prof. dr. Eldar Gadžijev 5 ECTS
64. Maksilofacialna
kirurgija z osnovami
stomatologije Doc. dr. Danijel Žerdoner 5 ECTS
65. Tuboperitonealna
neplodnost Doc. dr. Milan Reljič 5 ECTS
Skupaj (študent izbere 3 izbirne predmete) 3 × 5 = 15 ECTS
Kreditne
2. letnik Predmet Nosilec predmeta točke
ECTS
1. IRD – Ind. raziskovalno delo 45 ECTS
3. letnik
Kreditne
3. letnik Predmet Nosilec predmeta točke
ECTS
1. IRD – Ind. raziskovalno delo 60 ECTS
Pred zagovorom doktorata mora kandidat obvezno opraviti zagovor članka s
področja doktorata, ki je bil objavljen v reviji, ki jo indeksira SCI oz. SSCI, z
navedbo IF.
Kandidat si po uspešno opravljenem podiplomskem študiju iz biomedicinske
tehnologije pridobi naziv doktor/doktorica znanosti. Po potrebi bo znanstveni
naslov usklajen z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Literatura
1. http://www.medicine.oulu.fi/english/index.html
2. http://www.medicine.man.ac.uk/pon/moutline.html
3. http://www.uni-graz.at/zv1www/mi030630t.pdf
4. http://www.i-med.ac.at/studium/
5. http://www.uku.fi/english/
6. http://www.med.utu.fi/en/
7. http://www.harvard.edu
8. Podatki FIDES-a in Zdravniške zbornice Slovenije. ISIS, februar 2000.
9. Medical education and didactic network. European Med-Net. www.med-
net.nl/med-net
10. Blake JM, Norman GR, Smith EK. Report card from McMaster: student eva-
luation at a problem-based medical school. Lancet 1995; 345: 899–902.
DODIPLOMSKO IN PODIPLOMSKO
IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
IZKUŠNJE MEDICINSKE FAKULTETE
UNIVERZE V LJUBLJANI
Dušan Šuput
Medicinska fakulteta v Ljubljani je bila kot sestavni del Uni-
verze v Ljubljani ustanovljena leta 1919, vendar je takrat ime-
la le štiri semestre, leta 1940 pa je dobila še peti in šesti seme-
ster. Po drugi svetovni vojni je bila leta 1945 ustanovljena po-
polna medicinska fakulteta, ki je kasneje dobila dva oddelka:
oddelek za splošno medicino in oddelek za stomatologijo (se-
daj dentalno medicino). Razvil se je tudi podiplomski študij,
ki je v veliki meri interdisciplinaren. Medicinska fakulteta v
Ljubljani sodeluje tudi v dodiplomskem študiju farmacije in
drugih visokošolskih ustanov.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da študenti medicine dobe
izvrstne teoretične temelje, hkrati pa premalo praktičnih iz-
kušenj. Po povečanju obsega študija iz desetih na dvanajst
semestrov se je stanje izboljšalo, še vedno pa ni idealno.
Kljub stalnemu posodabljanju pouka in nenehnemu uvaja-
nju novih metod poučevanja je prenova pouka nujna. Po eni
strani je potrebna uskladitev in temeljito preverjanje do sedaj
doseženih posodobitev, po drugi strani pa moramo zagotovi-
ti čim širšo evropsko primerljivost študija in doseči tudi čim
večjo praktično usposabljanje študentov medicine. Slednje je
pri študentih dentalne medicine v veliki meri že doseženo, če
ne že kar zgledno. Ne smemo pa pozabiti na številne pozitiv-
ne izkušnje in tudi ne na uspehe naših dosedanjih diploman-
tov, saj so se mnogi med njimi uveljavili tako doma kot v tuji-
ni, kar govori tudi o dosedanji kakovosti.
Kakovost študija
Ustrezen stik med študenti medicine in njihovimi učitelji je
predpogoj za kakovostno delo, zato je bistvenega pomena
tudi razmerje med številom učiteljev in študentov. Na Univer-
zi v Ljubljani in tudi na Medicinski fakulteti je to razmerje ne-
ustrezno, kar vpliva tudi na uvrstitev Univerze na lestvici naj-
kakovostnejših univerz v svetu. Število učiteljev bi bilo po-
trebno povečati. Naslednji pogoj je ustrezna kakovost učite-
ljev in študentov.
Kakovost učiteljev. Odličnost na raziskovalnem, pedagoškem
in strokovnem področju.
Kakovost študentov. Kako zagotoviti izbor »najboljših«? In ka-
ko lahko definiramo pomen besede »najboljši« v smislu pred-
pogojev za uspešnost študija, in morda še bolj, za uspešnost
dela v zdravniškem poklicu? Menim, da je vloga učiteljev na
MF in tudi učiteljev v predhodnem izobraževanju poudarjati
pomen razumevanja v primerjavi s pomnjenjem (oziroma kar
ponavljanjem) povedanega.
Za slednje pa so nujni ustrezni odnosi med udeleženci učne-
ga procesa in njihova motiviranost.
Za kakovostno delo so poleg vsega naštetega osnovni tudi
materialni pogoji.
Teorija : praksa
Že uvodoma sem povedal, da želimo študente v čim večji me-
ri usposobiti za praktično delo, kar zahteva tudi čas. Pri tem
pa moramo paziti, da ne okrnemo teoretičnih osnov, temveč
jih čim bolj uskladimo in se izogibamo ponavljanju. Zavedati
se moramo, da dobro poznavanje teorije brez prakse ne za-
gotavlja usposobljenosti za neposredno delo z bolnikom, po-
znavanje in obvladovanje raznih spretnosti brez poznavanja
teorije vodi v »obrt« in ne omogoča sledenja razvoju medici-
ne. Zavedamo se, da mora zdravnik obvladati teoretične pod-
142. SKUPŠČINA SZD