it. 225 MHH pMMnai (Mi onMink IM « Trsi«, v tortft, SI. »utiiBfcfa WM. Posamezna Številka 30 stat. B.I List Izhaja vsak dan zjutraj razen S mesece L 82,—, pol leta L L 6 50 več. — Posamezna » v lirokosti 1 kolone (72 m •irrtnice, zahvale, poslana, vi MaU oglasi: NaroCnloa: ca l raesea L I-, .—, v Inozemstvo meseSas EDINOST Uredaiitvo in npravniStroi Trst (3), olaca S, Francasco d'Asrfsi XX Trn-lefoa 11-57. Dopisi na| aa poiUMo tefclfctao nfdmOtrm, reki*. Bacite in Aanar pa apravstitinL RokopM m •• vračaj*. MJunHnM pisma sa na sne cm j«, — Last. založba ln tisk TIskarna „Edinost" Pod uredniitvo ▼ Gorici: ulica Ofoats* Csrducd It. 7, L n. — TetaL it 827 Glavni ln odfovorni urednik: prof. Filip Perfc, Gospodarstvo julijske Krajin« v letu 1926. Pod tem naslovom je izdal statistič- bi ga sicer morali iskati po raznih tudi no-gospodarski zavod, ki je v zvezi s manj dostopnih revijah, ali dO katerega tukajšnjo trgovinsko univerzo, v drugič ne bi imeli sploh dostopa, obsežno poročilo o gospodarstvu Julij-1 Knjiga je razdeljena na osem pogla-ske Krajine na podlagi statističnega prvo se nanaša na opis ozemlja in materiala. Izdajo je preskrbe! ravna-; prebivalstva ter prinaša glavne podatke telj zavoda profesor Livio Livi s sode-1 ^ uradni statistiki ljudskega Štertja, lovanjem Darija Dorije, Marija de Ver-j ki j0 je pred kratkim izdalo ministr-gottinija in Umberta Cittera. j'stvo za nacionalno ekonomijo. Ta spis Knjiga govori o gospodarstvu Regio-1'so naži listi že omenili radi podatkov ne Giulia, kar imenujemo mi z izrazom i o občevalnem jeziku. Prtftteiefl sestanek ntmstnv seli* - Mus-rborovanju valike§a gtfir RIM, 20. Radi predstoječega seitanka ministrskega sveta in velikega fašistov- MttAi vedJntosIavlJo InMjsko J« bila v sobo«« poiplsaaa y 2ENEVA, 10. Včeraj sta ob pol enih popoldne v prostorih poljske delegacije jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčić in poljski minster zunanjih poslov Zaleski podpisala prijateljski pakt in arbitražno skega sveta se bodo vršila v posamez- pogodbo med obema državama. Navzočaiso nih ministrstvih važna pripravljalna WI1! 1-11 ~ 1 J " dela. Vladni načelnik bo imel celo vrsto razgovorov s svojimi sotrudniki ter z glavnim faSistovskim tajnikom on. Turatijem, ki mu bo poročal o položaju v Trstu. Šele po sestanku ministrskega bili poljski poslanik v Beogradu Okenski, poljsv' delenBAi. jagosiovenski delegati St. Radič, dr. Laza Marković, Jovanović in novinarji. Vodja poljske delegacije Zaleski je na-glašal v svojem govoru krvno sorodstvo obeh narodov, podobno preteklost, junaštva žrtve in veliko bodočnost. Zlasti sveta bo mogoče zvedeti, na kateri dan bo sklicana k izrednemu zasedanju po-i Je pohvalil dr Ninčiča, glavnega delavca i t H« odobri 7flkon«*kt; £a mir na Balkanu. Naglasu je tudi ne- ne 'obstoji in se razlikuje od Julijske j stvu, tretje ribarstvu, četrto industriji, ^f^eŠT^e^e smrtne kLni v Ita.|ločljlvo prijteljstvo med obema državama. B^nečiie (Venezia Giulia). Prof. Livi peto tujskemu prometu, Šesto trgovin- J!™* uveai>e smrtne Kazm Po podpisu pogodbe so bi i vsi navzočm jo definira kot kompleks petih pokrajin-: j skemu prometu, sedmo^bankam m za, ; ^ ^^ ^^ pripiaujejo ^jSa.^ P* je ^ zborovanju velikega fašistov-j Pogodba med Jugoslavijo in Poljsko ve-znatno važnost, ker bo on.|lja tri leta. Obe državi se obvezujeti, da se, i Mussolini ob tej priliki imel pomemben bosta posvetovali o skupnih političnih govor. Mussolini bo obrazioSM velikemu vprašanjih ter izmenjali misli v slučaju o ... . moiinarndnth tpSnv Pncnnhn Tifi 'Julijska Krajina. Ta krajina juridično j Drugo poglavje je posvečeno poljedel-1 ji in se razlikuje od Julijske I stvu, tretje ribarstvu, četrto industriji, (Venezia Giulia). Prof. Livi peto tujskemu prometu, Šesto trgovin- Videmske, Tržaške, Pulske, Reške in varovalnicam in osmo bogastvu pokra-Zadrške, in je to svoio združitev več jin. Žal pogrešamo v knjigi podatke o njemu zboi pokrajin v eno enoto izkušal v lanski zadružništvu, ki je razmeroma Precej i J^ega sveta publikaciji utemeljiti z gospodarskega raavito. Gotovo bi bilo dobro, ako bi stališča. Hočemo verjeti avtorju, da so podali čitatelju izvlečke iz vseh pogla-mu bili vodilni momenti gospodarski, vij, tako o ribarstvu, to pa ne samo z toda kljub temu se čitatelj ne more ozirom na lokalne razmere, temveč tudi otresti vtisa, da so bili tudi drugi vzro-jradi brionskega dogovora med Italijo ki, predvsem — sit venia verbo — ko- in Jugoslavijo glede ribarenja v obmej-modnost. Na preveč mestih se kaže nih vodah, ali o kamnoseški industriji, stremljenje avtorja, da bi podal pravo ki zanima predvsem naš bližnji Kraa, gospodarsko sliko dežel, ki so bile pri- ali o tujskem prometu, kjer nam pravi ključene k Italiji. Ker se pa nanaša avtor, da so potrosili tujci, ki so obi-uporabljeni statistični material na cele; skali naša kopališča, samo v letu 1925. pokrajine, velikokrat ni mogel prika- več nego 200 milijonov lir. Radi prezati položaja samo novega dela videm- tesno odmerjenega prostora tega ne moške pokrajine, temveč celotne pokraji- remo storiti, pač pa se hočemo omejiti ne. Ta nedostatek kvari vsekakor enot- na drugo in zadnje poglavje, ^i sta nost spisa. Sicer pa so tudi statistični obe največje važnosti za vse naše go-podatki za posamezne pokrajine nabra- spodarsko življenje in snovanje. rr~ ni z različnega stališča, tako da je podrobno primerjanje velikokrat otežko-čeno. S tem pa nikakor nočemo podcenjevati vrednost knjige, ki hrani resnično veliko dragocenega gradiva, ki Za danes objavljamo v nekoliko svrhi primerno prikrojeni obliki podatke za tržaško pokrajino. Pregled produktivnega sveta v Tržaški pokrajini v hektarjih: Vrsta kulture Trst Milje Dolin« Njive 1.032 1.017 Vrtovi 538 441 Umetni travniki v kolobarjenju --211 Prirodni travniki, v izmenjavi - -- Stanovitni travniki 1.422 2.200 Stalni pašniki 2.910 5.843 Vinogradi 532 1.258 Masliiijaki 110 602 Murvnjaki 12 - Sadovnjaki 191 42 Gozdovi 2.252 3.218 Praha 46 558 Poljedelska in gozdna površina 9.075 15.190 Nerod. površina 1.128 659 Celotna površina 10.203 15.849 Sežana Postojna Tržič Vkupno % hektarjev 2.953 146 484 8.363 12.204 474 «.713 349 4,007' 687 119 885 14.897 11.894 16.673 167 4.061 91 1.425 2.576 2.853 62 5 23 730 13.100 19.003 2.239 885 29.458 35.504 2.326 712 17 256 29.606 1.120 31.686 1.031 32.717 49.329 1.057 50.386 11.846 8.553 20.399 1171.26 12.428 129.554 •L 10.1 1.5 1.7 0.7 22.7 27.4 1.8 0.5 0.0 0.2 22.0 0.9 90.4 9.6 100.0 Za vrednost te površine podaja knjiga sledeča števila: Vrsta kulture Povprečna vrednost za 1 ha Vkupna vrednost 7. Njive 8.000 L 104,800.000 L 18.6 Vrtovi 20.000 L 38,060.000 L 6.7 Umetni travniki v kolobarjenju 8.000 L 17,912.000 L 3.3 Prirodni travniki v izmenjavi 8.000 L 7,080.000 L 1.3 Stanovitni travniki 6.000 L , 176,748.000 31.3 Stalni pašniki 1.500 L 53,256.000 L 9.4 Vinogradi 25.000 L ; 58,150.000 L 10.3 Maslin jaki 7.000 L 4,984.000 L 0.9 Murvnjaki 15.000 L 255.000 L 0.0 Sadovnjaki 20.000 L 5,120.000 L 0.9 Gozdovi 3.000 L 88,818.000 L 15.7 Praha 8.000 L 8,960.000 L 1.6 Vkupno . . m 564,143.000 L 100.0 Povpr. vrednost bi znašala 4,816.8 L in bi bila nekoliko višja kakor za vl-demsko pokrajino. Navedene povprečne vrednosti so razmeroma visoke. To priznava tudi avtor sam, obenem pa pravi, da so zelo verjetne in da so potrjene po kompetentnih činiteljih. Utemeljene pa bi bile v dejstvu, da je v tržaški pokrajini veliko specijaliziranih kultur, ki zvišajo znatno vrednost zemljišča. Tržaška pokrajina je pridelala v letu 1925: 30.000 centov po 100 kilogramov pšenice, 5.000 rži, 9 tisoč ječmena, 6 tisoč ovsa, 40 tisoč koruze, 10 tisoč fižola, 1.000 drugih stročnic, 200 tisoč krompirja, 591 tisoč krme, 36 tisoč grozdja, 24 tisoč vina, 7 tisoč maslin (oljk), 1.200 olja, 11 tisoč murvinega listja, 300 svi-lodov. Negotovi so i odatki glede zelja, paradižnikov in vseh vrst sadja. V trži- Vrsta Št. glav Št. glav povprečna na 1 kv. km. vrednost Goveda 19.681 15.2 1.800 L konji 5.101 4.0 3.000 L ovce 3.743 2.9 250 L prašiči 11.823 9.2 800 L Vkupna vrednost Škem okraju (v Foglianu, Ronkih in S. Canziano) sta se pridelala 73.512 kilograma tobaka Kentucky. Ker znaša povprečna potreba vsakega prebivalca letno* 178 kg pšenice, 102 kilograma drugih vrst Žita, 37 kg krompirja in 95 litrov vina, znaša celotna letna uporaba za vso tržaško pokrajino, ki ima po zadnjem ljudskem štetju 325.940 prebivalcev, 580.000 centov pšenice, 332 centa drugih vrst žita, 121.000 centov krompirja in 310.000 hI vina. Tržaška pokrajina je morala torej v zadnjem letu uvoziti za kritje potrebe svojih prebivalcev 550.000 centov pšenice, 278.000 centov drugega žita in 286.000 hI vina, izvozila pa je lahko 79.000 centov krompirja. Stanje živinoreje v tržaški pokrajini je razvidno iz sledeče preglednice: vkupna vrednost * J. I* „ . _mednarodnih težav. Pogodba pomenja oja- f a ši s to vsk emusvet u sedanji gospodar- Ma?p antante in rfovo d(&Q v jugoslo- ski položaj drŽave ter ukrepe, ki jih J«, vensko-pol jskem bratstvu, podvzela vlada v svrho okrepitve dr-j - S^SEETm«sssr zMm VHU ter podal najbrž kake izjave glede pro-tidržavnega delovanja italijanskih emigrantov v inozemstvu, posebno pa na Francoskem. Vladni načelnik želi, da se proslava obletnice fašistovskega pohoda na Rim kakor navadno izvrši na zelo svečan način. Včeraj zjutraj je on. Mussolini sprejel v palači Chigi fašistovskega podtajnika on. Staraceja, ki mu je v odsotnosti on. Turatlja poročal o delovanju fa-iistovske stranke. Premestitve prtftklov Tudi triaiki prefekt premeščen RIM, 20. V kratkem bodo izvedene številne premestitve prefektov. Uradno se potrjuje, da bo premeščen tudi tržaški prefekt. Premestitvam prefektov bodo sledile premestitve kvestorjev. Vatikan m na pogaja za najetje tolarskega posojila RIM, 20. «Osaervatore Romano» javlja: V finančnih krogih Zedinjenih držav se je razširila "rest, da se vatikanske oblasti pogajajo z banko Hallga-^aten A Companj v svrho najetja posojila v znesku 10 milijonov dolarjev. sVesti pravijo nadalje, da vodi pogajanja kot zastopnik Vatikana mons. Cesare Badii. Pooblaščeni smo izjaviti — nadaljuje «Osservatore Romano» —, rda je ta vest popolnoma neutemeljena ter da Vatikan ne vodi nikakih pogajanj za najetje dolarskega posojila Kardinal Oasparrl ▼ avdUeaol pit papsia RIM, 20. Vatikanski tajnik kardinal Gasparri se je danes povrnil iz Ussite, kjer se je mudil več tednov na letovišču. Prevzel je takoj vodstvo vseh poslov vatikanskega tajništva Dopoldne ga je sprejel v dolgi avdijenci papež, s katerim se Je rasgovarjal o tekočih poslih. RIM, 20. Danes so praznovali po Italiji obletnico zavzetja Rima. Rimski guverner sen. Cremonesi je ob tej priliki izdal na Rimljane proglas, v katerem jih spominja na zgodovinski po- slovenskim zunanjim ministrom dr. Ninči-ćem dosegel začasen sporazum gleda vseh nesrečnih vprašanj med Jugoslavijo in Madžarsko. _ Tanaarsko vprašanje Španska za sodelovanje Italije pri upravi Taagerja. LONDON, 20. V noti, katero je v soboto Španija nenadoma izročila v Londonu in Parizu, predlaga španska vlada, naj se prično preliminarna pogajana med Anglijo. Španijo in Francijo o pripustitvi Italije revidiranemu tangerskemu statutu. Kakor se doznava, ne zahteva Španija, naj se priključi Tanger španski coni. Predlagana pogajanja bi seveda nudila Španiji priliko,, da pove svoje mnenje o internacionalni upravi Tangerja. Angleška vlada je mnenja, da ni nobene nujne potrebe za takojšna pogajanja in da bi bilo bolj praktifno, ako bi ae Francija in Španija, ki sta na tangerskem vprašanju najbolj interesirani, medsebojno direktno sporazumeli. Zdi se, da predlog za sklicanje plenarne konference signatarnih vlasti algesiraškega pakta ne bo izveden. Dogodki na Kitajskem Ruska vej na ladja bombardirala Šangltaj? PARIZ, 20. Listu «Sundav Worker» poročajo iz Kantona, da prodirajo čete kantonske vojske vzdolž železniške .proge Hankov-Peking. Vojska maršala Wu-Pej-Fuja, ki šteje kakih 50.000 mož, koraka sedaj proti kantonski vojski, da ji zastavi pot. Iz Šanghaja poročajo, da je neka ru-.ska vojna ladja odplula pod kitajsko zastavo iz Kantona v Šanghaj, da bi bombardirala čete generala Sun-Čan-Fanga, šanghajskega guvernerja, ki se bori proti kantonski vojski. Iz Londona prihaja vest, da je general Jang-Sen, na prizadevanje angleškega admirala Kamero na, vrnil 'Ive angleški ladji, ki so jih Kitajci zasedli že prvi dan incidentov na Jang-Tse-Kjangu. _ Strašna katastrofa na Floridi Silovit orkan zahteval veliko število čl /eških žrtev — Nekatera mesta uničena — Mnoge ladje so se pstopile — Mesto poplavljeno CURIH, 20. «IJnited Press« poroča iz New-Yorka, da so tja prispele včeraj ka stremi za t.pmi ciV* ie i t M ■ radiobrzojavne vesti iz Miamija, ki loži pripravljena «odeW*t; * v«ako skupi-jna jugu Florido, in te vesti sporočajo, no ali »tranko, ki hoče delati za ure- da je v tistih krajih razsajal strahovit orkan, ki je povzročil ogromno -škodo. V mestu samem so našteli 65 človeških žrtev, 2000 oseb pa pogrešajo. Mesto Miami je popolnoma porušeno. £e v noči od petka na soboto so bile vse zveze z mestom pretrgane. Škoda znar ša več kot 100 milijonov dolarjev. Ladje, ki so se nahajale v pristanišču, so se potopile. Druge vesti tz New-Yorka pravijo, da ie orkan uničil mnoge vile v Palme-beachu, znanem letovišču, in mnogo škode je povzročil tudi v Massau-u ter na otokih Bahauma. V West Palmebea-chu je baje kakih sto oseb prišlo ob življenje, kakih 3000 pa je ranjenih. 50.000 oseb je ostalo brez strehe. Tudi mesto Ileach je deloma porušeno in 17 oseb je ^zgubilo življenje. V Miami j u je bil proglašen preki sod. Mesto je brez vode in brez luči. Utrdba Lauderdale ki se nahaja kakih 50 kilometrov severno od Miamija, je bila BEOGRAD, 20. (Izv.) Včeraj se je v Beogradu otvoril splošni kongres slovanskih zdravnikov, ki bo trajal štiri dni. Na kongres so prispeli delegati iz vseh slovanskih drŽav. Vseslovanski zdravniški kongres je danes nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je bila razprava o tuberkulozi v slovanskih državah. Govorila sta Rumirov, predsednik zdravniškega sveta v Sofiji, in Gustalov, urednik bolgarskega zdravniškega vestnika. O tub9r-kulozi na Čehoslovaškem pa sta podala izčrpno poročilo delegata Jedlička in Immer. _ Hrmrtsko feMIsM sMR in glasovi o fuziji z nlklćevci ZAGREB, 20. (Izv.) «Novosti» prinašajo iz krogov hrvatske federalistične stranke informacijo, po kateri so v^sti beograjskih listov o pogajanjih za fuzijo nikičeveev in hrvatskih federali-stov netočne. List poudari*, da M morala biti glavna naloga vsake stranke predvsem skrb za dobro državno upravo in za ureditev gosood^r^kih razmer. K tem nalofT^m bidi pobijanje korupcije.Hrvatska federalistična stran ditev notranjih razmer v Jugoslaviji. 3S. redna letaa skupščina Družbe sv. Cirila is Metoda LJUBLJANA, 20. H7v.) Včeraj se je v Rogaški Slatini vršila 38. redna letna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda, ;ki praznuje obenem svojo 40-letnico. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen celokupni dosedanji odbor, le na mesto odstopivše gospe Selove ie bil izvoljen dr. Krstnik, mesto pokojnega dr. Tril-lerja pa je prišel v razsodišče dr. ,rovnik. Pri slučajnostih je bil izvoljen jnotar Hudovernik za častnega člana, ker je dvajset let zvesto vodil Družbine finance in ker s* je z«. Ciril-Metodovo družbo stekel neminljivih zaslug. Nemški parlamentarci v Jugoslaviji BEOGRAD, 20. (Izv.) Nemški poslanec von Loach, ki je s svojimi tovariši 35,426.000 L 15,303.000 L 938.000 L 0,458.000 L 61,125.000 L L. 0. Prestolonaslednik Rumbert v MIlanu MILANO, 20. Danes ob 9.10 predpoldne je prispel, semkaj iz Turina prestolonaslednik princ Humbert. Na kolodvoru so ga pričakovale vse oblasti ter nekatere odlične milanske osebnosti. Prestolonaslednik se je odpeljal z avtomobilom v Galla-rate, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo. _ Povišanje železniških tarif v Romuniji. BUKAREŠT, 20. Ravnateljstvo romunskih železnic je s 15. septembra zvišalo vozne tarife za direktne vlake in vlake z obmejnimi postajami. Na osebnih vlakih se zvišajo cene za 20», na ekspresnih vlakih za 30%. Težke obsodbe SEVASTOPOL, 20. V ▼ Rusl|l procesu proti 23. osebam, ki so bile udeležene pri neki protl-revolucijonarni organizaciji, je bil obsojen glavni voditelj Rafaskjr na 8. let jeCe, en udeleženec na 5, dva na 4 leta, drugi pa na 1 do 2 leti težke ječe. Sest oseb je bilo spuščenih na svobodo. _________________________.potoval po Jugoslaviji, se je iz Vojvo- men XX. septembra, ter Je odposlal' dine povrnil v Beograd Novinarjem ie popolnoma porušena. V Clewistonu in kralju zahvalno brzojavko za delo. kijna vprašanje o svojih vtisih rekel, da v Moorebaveh* je orkan zahteval naj-ga je izvrSil vladar za povzdigo Italije.1 j« dobil o Jugoslaviji najlepši vtis ;n manj 140 čl^v-ških žrtev. Po ulicah leži V vseh mestih so prebivalci izvesili j da je jugoslovenska zemlja zelo bogata. državne zastave. Javna poslopja bodo zvečer razsvetljena Prepričan je, da bo med Jugoslavijo in Nemčijo prišlo do tesnega sodelovanja. Nemčija nima več onih teženj na Balkanu, kot jih je imelo prejšnje cesarstvo, in se gotovo tudi np bo več povr- On. Labriols noče zagovarjati Zani-bonflja . RIM, 20. On. Labriola je razposlal j. nil a k prejšnji politiki napram bnlkan-listom pismo, v katerem naznanja, dajskim državam. Napaka, ki ?e bila se odpoveduje zagovarjanju Zanibo- krat storjena, se ne sme več povrniti. nija. _ On. Cantalupo ravnatelj lista «11 Mat-tiso» RIM, 20. On. Mussolini je danes sprejel državnega podtajnika za kolonije on. Cantalupa, ki bo v kratkem zapustil svoje mesto ter prevzel vodstvo neapolj-i skega dnevnika «11 Mattino». Pred sklenitvijo trgovinske pogodbe med Italijo in Grčijo RIM, 20. Italijanska in grška vlada sta sklenili, da se čimprej pričnejo pogajanja za sklenitev trajne trgovinske in plovne pogodbe, ki bo nadomestila sedanji začasni trgovinski dogovor med Italijo in Grčijo_ Sestanek gen. Avaroscu s gospodarskim ministrom on. Bolluzsom RIM, 20. Minister za narodno gospodarstvo on. Belluzzo je danes predpoldne sprejel romunskega ministrskega predsednika generala Averescu. Razpravljala sta o pripravah za gospodarska pogajanja med Italijo ln Romunijo. Med obema državama bo sklenjen važen trgovinski dogovor. Konferenca za sprejem čehoslovašklh mnogo trupel in skoro vse hiše so porušene. NEW-YOPK, 20. «United Press» poroča še naslednje podrobnosti o-strašni vremenski katastrofi ki je zadela Florido: Neveri etno silovit orkan je pretekli petek pr^l v južnem delu Floride svofp uničujoče delo. Vse brzojavne in telefonske zveze so bile takoj pretrgane in vesti ki prihajajo potom improviziranih radio-postaj v svet, so radi parlamentarcev, ki obišfiejo Jugoslavijo; tega le redRe Jn malobeSedne, tako da BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes popoldne 3i ni mogoče še ustvariti popolnoma se je pri pomočniku zunanjega mini- j^no sliko o silni katastrofi, ki je za-stra Markoviču vršila konferenca, ka- tere sta se udeležila tudi čehoslovaškl poslanik Šeba in novoimenovani jugo-slovenski poslanik v Pragi Lazai:evic. Razpravljali so o programu za sprejem čehoslovaških parlamentarcev v Beogradu. _ Radarska kriza na Angleškem LONDON, 20. Vodstvo rudarjev je »klicalo za pondeljek sejo izvršilnega odbora rudarske zveze, da se posvetuje o predlogih ministrskega predsednika Baldwina za rešitev rudarske krize. Izvršilni odbor bo pozneje sklical konferenco rudarskih delegatov, ki bo končno odločila o predlogih. O novem predlogu angleške vlade, katerega je Baldwin v pismu sporočil rudarskemu tajniku Cooku, se je ta izrazil, da ne pomenja nikakega napredovanja v reševanju rudarskega spora. Jugoslavija in Madžarska BUDIMPEŠTA, 20. Zunanji minister Ludvik Valko se je povrnil iz Ženeve v Budimpešto ter zopet prevzel svoje posle. Kakor doznava «Esti Kurier* iz krogov zunanjega ministrstva se Je med njim in jugo- jasno dela ta poluotok Severne Amerike. Po zadnjih vesteh je v mestu Miami 150 oseb izgubilo življenje, dočim jih je več kot 3000 ranjenih. Mesto je bilo docela porušeno. Škode je kakih 150 milijonov dolarjev Ladje, ki so se nahajale v pristanišču, so se vse potopile. Vsa druga mesta v opustošenih krajih so izolirana. Vojne ladje, ki so krožile po Tihem oceanu med \ewyorkom in Florido so dobile radiobrzojaven ukaz, da morajo tekoj odoluti v prizadete kraje na pomoč ljudstvu. Mnogo vlakov iz sosednih mest je že pričelo prinašati pomoč. Orkan se je pojavil Že v petek, dočim so ga meiereološke postaje naznanile za pondeljek. Prebivalstvo strašne katastrofe ni pričakovalo in zato je tudi število človeških žrtev tako veliko. Tudi stolp rad iobrzo Javne postaje v Ejeleahu se je podrl, čeprav je bil tako močno zidan, da je lahko kljuboval pritisku vetra s silo 120 milj na uro. Raf-diobrzojavne vesti pravijo, da je že občutiti silno pomanjkanje živil. n. « EDINOST* V Trstu, dne 21. septembra 1923. S. FRANCISCO, 20. Prva vest iz Mia-mija potrjuje prejšnje vesti iz drugih mest o obsegu katastrofe. Ladje, ki so se nahajale v Inki, so se potopile in Število Človeških, žrtev Je s tem precej naraslo. Mnoge ladje, ki so se nahajale blizu obrežja, so valovi vrgli na suho. Med temi ladjami je bila tudi neka privatna jahta, ki je bila prej last nemškega cesarja. Valovi so vrgli na obrežje tudi neki velik paraik. V Morehainu je voda vdrla na suho in poplavila celo mesto. Več sto ljudi Je utonilo. NEW-YORK, 20. Skoda, ki jo Je po- živi j en je, ranjenih pa je ogromno Število. Na stotine družin je brez strehe. Btvil mrtgftanild PARIZ, 20. «Newyork Herald« poroča, da je bil bivši meksikanski predsednik Obro-gon umorjen. _* HANNOVER, 20. Epidemija tifusa Se vedno narašča število obolelih 1593, število mrtvih pa se je zvišalo na 49. Kavi nemiri na Španskem T LONDON, 20. «Daily Chroniche« javlja iz Madrida, da je tamkajšnji položaj zopet —i-V 7 -ci .. ^". postal zelo resen. Pehota se je pridružila vzročil orkan na Floridi, je večja, kot topništvu ter jo drže zaprto v vojašnicah, se je splošno pričakovalo po dosedanjih I primu de Riveri Je poslala formalno zahte-vesteh. Več kot tisoč oseb je izgubilo|vo, naj odstopi. DNEVNE VESTI Pozor, volni oftoAmud! Že večkrat smo opozarjali naše ljudi, naj ne nasedajo gotovim ljudem, ki hodijo okoli njih in se jim ponujajo, da jim izposlujejo likvidacijo -vojne odškodnine v najkrajšem času, da jim nan pravijo tozadevne «prošnje» itd. kega človekoljubja. Ni jim na tem, da bi ublažili mučno in nestrpno čakanje ubogega vojnega oškodovanca Saj so TELESNA VZGOJA SPORT SORTNO UDRUŽENJE «Fhi«nl ■ a K. Olrmp - S. D. Adria Triaika rapnuiUac^AiB V nedeljo dne 36. septembra 1926. se bo vršila končna tekma bazene med S. K. Olympom In S. D. Adrio. Ob tej priliki fg S. U. zbralo «vo>e dve reprezentanci Trata, ki bosta nudili obilo uHtka posetnikom igrUča. Obe tekmi te bosta odigrali na igrittn S. D. Obzor. Prva se začne ob 16. uri, dru^a takoj za prvo. Naj nihče ne zamudi te pri- Rihenbergu precej zamudil. Na cesti proti bla — ko se je vrnila domov _ navfc Tanin Kapa dr. Infcia FrosveU . Obcor 2 s 2 pil) Procveta: Kovmčič, Skrbeč. Obzor: But O., Tominc. Na lepo zravnaneaa itfriiču «Obzora» je številna publika z zanimanjem sledila živi tekmi med obema navedenima četama. Gre v prvič za kupo dr. Sardoča. Za vsako četo dragocen dar. V drugič ima S. D. «Obzor» obravnati prijateljski račun za par izgubljenih tekem. V zadnje se razume je branila «rrosveta> svoje ime prvaka. Vse to je do vedlo pri včerajBnji tekmi do tako sportno-razburljivik Ajdovščini sta se borili dve gruči po pet kolesarjev. Na eni strani Markočič, Gorkič, oba Trampuša in Gomiljšček, na drugi pa Rupelj M., Milič I., Brecelj M., Grijane D., in Kalin X. Onemu, ki prvi dospe v St. Vid, je bilo določeno darilo. Od Ajdovščine sem se je zopet vnel hud boj, v katerem so tekmovalci dosegli brzino 40 km na uro. Druga gruča pa, ki je že pri Batu j ah zaostala za približno en kilometer, si je opomogla in je v trgu Vipavi dosegla razdaljo 600 metrov za prvimi. Tu se je zopet izkazal Stanko Trampuš, ki je prvi dospel v St. Vid. Vsak se je pravilno podpisal na kontrolno listo in ae odpočil za pet minut. Ob 15. uri 30 min. odhod prve gruče. Od tu dežno dobre volje. Avtomobilska nezgoda prt Idriji V nedeljo predpoldne se Je dogodile; pri Idriji huda avtomobilska nezgoda, Neki tovorni avto, v katerem se Je par ljala skupina izletnikov društva XX3| j.Ottobre iz Trsta, je radi defekta pri kjv milu zdrčal s ceste ter se prevrnil. Ek>-čim je veČina izletnikov ostala nepc* škodovana, sta se 22-letni uradnih Henrik Zirnik in 42-letni uradnik OteK lo Kenda, oba iz Trsta, precej hudo po* bila; Zirnik si je zlomil levo lopatico^ I^Mfuraoo «rBisoez "b^š nni3*jpz«H pojd/Kenda si je pa najbrž zlomil koljčn* in Trampuš St.; v Razdrtem pa se odcepi kosti in zadobil tudi druge poškodbei, še Trampuš Stanko, radi krča, ki ga je za dobil radi prevelikega oblivanja z vodo in je moral kilometer poti prehoditi. Na čelu sta ostala Gorkič in Markočič, ki sta vozila izvanredno dobro. Na posameznih krajih proti Divači sta dosegla hitrost 60 km na uro. Srdit je bil boj na progi Bazovica — Ponesrečenca sta dobila prvo pomoč f Idriji, včeraj pa sta se podala v tukaf Snjo bolnišnico, kjer 90 ju sprejeli v ki. rurgični oddelek. K In in — sredstvo za pot na oni svet. X , * * /S, * ^ F" —»--j-___________p«i>■ . __ - ... . ^ c - tJT „ Ra2i družinskih neprilik je včeraj opol- jim na naš kataster. Člani društev so mom«itov, kot ph mmo ±e zdavnaj imeli priliko F!rosek- cilJu blla zbrana velika m no- dne hotela skleniti svoje račune z življa« različnega naziranja v pojmih društve- gi«4ati. Tekme fe publiko naravnost elektriziral*. žica, ki je z veliko nestrpnostjo pričakova- njem 33-Ietna Marija Lorusso, stanujoča nega delovanja, tu se vidi pomanjka- h »o^od za burne aplavze najlepšim mo- ia prve konkurente in ugibala, kdo bo pr- Iv ulici Ferriera št. 31. S tem namenom je nje predavanja, z druire strani pa pre- mentoni bitk*- Jak —- Inglej: prvi privozi na cilj Marko- zavžila v svojem stanovanju kar 30 paatilji mnlo vnr,imnn7» MnTnnv flnmih T«kn -Procvata. Ii£e menda «vo)o novo formacijo. V čič (član S. K. Sparte - Gorica) meter za kinina. Njeno obupno dejanje sta par ur. maio zanimanja cianov samin lajto se n^aahicn ccairu je paizkuaila fckrbca, ki se fe njim Gorkič J. (član D. K. N. Tommasea) pozneje odkrili dve sosedi, ki sta prišli obi-veekrat zgodi, da se mladenič vpiše v vrlo dobro izkauL Moćno podporo ie doba na- kot drugi. Prevozila sta progo 120 km v 4. skat Lorussovo, pa ste jo naSle vso prepa-družtvo, ker pa šele potem vidi, da se pad «Proevete» po levem polukrilu Ka P0") in Trampuš Stano (S. D. j postaje je Lorussovi temeljito izpral ielo- iih ^hod^okoH^^ih l^udi iz nek^ voljen, začne mešati, s tem na rJe.M | ^ZanlŽ^T^ ; ^i^e) kot tretji kvalificiran CetrtiB.: dec, nato jo je prepeljati v mestno bolniS- J1H pohodov okoli naMh ljudi iz neka :druJg^o y tflJdh slučajill je da ^ naSipflT i^^roei), peti Kalin Drago (S. D. Pri- nico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, se taki člani takoi izkliučiio iz krona ^ « neprekorfjiv!« Kafcrtoom kot c«nt«rbJ- moTje), ftesti pa Rupel} Milan (S. D Pri-.Jkai- je pa malo verjetno, si bo ženska te-♦„HrVSri zborna. Obrimka > ^cer oM^ao dobro d..;morie), ki je kljub temu, da mu je 6 krat _________________________, __ zavednih. Imamo tudi take družtvem-jlala w ^ b-.ntkkov biW teijpoCila cevka, prišel pravočasno na cilj in dovolj prefrigani, da vedo, da gre delo ** vidijo v svoji slepoti samo v 8vo-|««er dm^aCe izborni »akciji dopcinaaio očitMi^ si tako priboril zadnje đarilo. V maksimalna finančni intendanci po vrsti, kakor'iem drugtvu vse dobro, vse sveto, na v>r. jdoM»ea*0 je to oblastvo že samo opozorilo priza^ I pripo- zato pa 7« napadalna vrata t halfovo linijo dosegla neko skupno igro, kf )ft |e tatdi doprinesla zaže-Ijeni uspeli. Izeoačba % prvakom Trsta (s vendarle uspeh. Iz tržaškega ilvlienla Skrivnostna drama mladenke iabolliala. vsekakor bi deto javnosL K^ pa vedo razni taki «go- sko; druStvo, češ, kaj bo zadruga, saj j:"^^bSlS," da ^ spodje» prav dobro, je to, da naš kmet f1^1? krompirja, vitrijola itd. si sam v njeSovi uti doseien viden «peb. Obramba ie tako nestrpno Čaka na izplačilo vojne nj treba, da sem zraven. Ce ni-1 sicer ona stara želama linija mogočnih strelov odškodnine — bodisi prave ali za rekvi-ima zadruga boljge delovati, Je 1k>1 je, - — 1 —- v " J Eicije — da je pripravljen nagraditi vsa-1 da ie ni- Gospodar, Član gospodarskih kog-ar, ki bi mu mogel stvar pospešiti, društev pa pravi: Ce si naročimo to in In tako je brezvestnežu odprto polje za to blago skupaj, ni treba, da si ga gre špekulacijo z lahkovernostio, ki je zdru-'vsalt posameznik fskat, če se vzame žena z nestrpnim pričakovanjem tega, blaga skupaj, pride bolj po ceni. kar bi radi dobili čim prej. Glede drugega bo že počasi Sla. Kaj In res nam javljajo z dežele, da po vam bo dala telovadba, dramatika, ve-raznih krajih nekateri naši ljudje selica? Gospodarstvo, to je prvo! Vpra-naravnost tekmujejo, kdo bo prvi dal šam, ali ni tu veliko pomanjkanje pra^, , . _ 100 200 250 in še več lir prvemu tekemu tKnmovo P^.tie. vse mora biti* Jaz j Koj nata se j* posrečilo izravnati -Profeti- « hinjl, se je podala v sobo, vzela iz noC-' ' ' "»ravira* b^ez kulture ni gospodarstva<'c>bro »vedeno napadalno akcijo. Prvi polufas ne omarice očetov revolver ter si po- kom 8-10 dni popolnoma opomogla. Kaj vse sladko vince stri...« V neki gostilni pri Sv. Mariji Magdaleni zg, sta v nedeljo zvečer sedeli dve veseli družbi; eno so tvorili 27-letni Atilij Met-ton, njegov 23-letni brat Giordano ter j njuni Ženi Ana in Marija, vsi stanujoči I pri Sv. Mariji Magdaleni zg. gt. 578; dru-. Iga je pa obstojala iz 24-letnega Josipa Ko- Smoči okoli 19.30 se je odigral v sta-} cjan£ič, stanujočega pri Sv. Mariji Magd te obenem dobro vrtils svojo obrambeno Prepričani smo, £e «Ohocor» evo^o tehnično ki )e kot vidno v poroda, izboljla, da doseis t ovo pozitiven uspeli. O igri sami bi za kroniko omenili, da je prvi tfoal bil streljan od Bata za «Obzor» v jako ostrem mele ju pred vrstami «Prosvete». novanju gostilničarja Viktorja GlesiČ,jzg. St. 275, 24-letni Ivan Svetina in 22-1 »t w—--——1 — J---- -1 Bieclier, stanujoCa v istern kiaji ter KocjančiCeva 18-letna sestra ' . . . . . , , .Ibivajočetra na Vrdeli sp. št. 625, drama- ni Just Bieclier, stanujoča v istem kraju Halfova vrsuje uspefco podpi^a na^kot ti^^^^ 21-letna Srečka Petelin, 277 igrov I Olesičeva pastorka, je iz neznanih vzro- Ema- tTra je bila že precej pozna in pt- se > tfo-lkov skuSala napraviti konec svojemu ^Jiini^eliil,t »j i. i * t x. • 11 . i ajii,«--, sta bili obe »kupim v veselem razpo- gpekulantu, ki se jim približa. Ni čud- P1" Tin eni n-l -i-T-afia r?y-"> io-oo-'i nocrA nr*»Hcto_l ^ e nas vodi k istemu cillu a0®1* igra postaja Costo Dotj Živo in nervozna. R.ra- i 4 omenim Se skeptike. Sam ^^d^^ttJ'trl^ VJ ll Jim Te društveno živl jenje j i tep. Obe strau> t >tn nili približno en/tki motni, za? • bil fco.; nud in ni moclo priti do odločitve. Bogve, kako bi tepež končal, da nista končno prihitela dva orožnika, ki sta ločila in pomirila razjarjene magal, da ne bo treba plačati prebitka, kjer je. Glede te stvari opozarjamo voj- XX. SEPTEMBRA Včeraj se je praznovala obletnica zavze- , , , v 4 t n i ■ . , » tvi »j oc jc IJI cuiiiuvaia uuictiijta /iQ»ic ne oškodovance na sledeče: X.) Prpbitek tja Rima po itaiiianskih četah. Popoldne v likvidacijski listini, ki so jo prejeli1 je delo počivalo — raren pri javnih obratih oškodovanci od finančne intendance, se — in trgovine so se zaprle ob 13. uri. V nenavadno ne vjema s pravimi številka- katerih podjetjih je počivalo delo ves dan. mi. Finančna intendanca je računala P« hiSah so bile izvedene številne zastave, s predujmom, ki ie bil obljubljen takoj Z^ejier so bila vsa uradna in mnoga važ- v začetku, a v veS sluCaJlh banka ni iz-j^e^^a^e^faJkTp^e" Ni ^ plačala vsega obljubi]enega predujma,y -i--^ temveč mnogo manj. Tako so bili slu-j SPREJEM ŠKOFA TS SI AVOLOK HA čaji, da je stalo na likvidacijski poli, i KONFON?5IEU. da dolguje oškodovanec banki 20.000 a' Na Opčinah se Je vrgila preteklo nede-v resnici je dolgoval le 4000. 3000 »Ji ljo cerkvena slavnost, kateri je prisostvo-tudi nič. Da se ugotovi pravo stanje, je edina pot, da oškodovanec piše Zveznemu zavodu v Benetkah, naj mu napravi račun. V pismu nai se iz previd- ,__, . . . Xol. • . 1 .. • j - xt j . m tem ko so Openci okinčali notranjost in ru- nosti omeni, da si oškodovanec pndr--nanjogt cerkve, gmo m( Konkonelci posta- zuje pravico se poslužiti ugodnosti, ki vin gko?u krasen opre:erani slavolok, kate-jih dovoljujejo vojnoodškodninsk4 za- ?mo dod&ii napisa: *Slava Tebi» (Bo- koni, t. j. spremeniti svoj dolg v dolgo- gu) in *Konkonel svojemu vladiki» (gosp. ročno posojilo, ki bi ga potem odpla- mons. Škofu). A ▼ veliko razočaranje v»eh Čeval. Ako je kdo dolžan banki in hoče sta biIa oba na ukaz g. brigadirja plačati, ima za to čas štiri leta po likvi-^^ prisotnosti g. komisarja - odstranjena. K ... ' ^ RazoCaranje nas Konkonelcev, je bilo ' . ,, v , , .tem večie, ker so bili v Križu in na Prose- 2.) Naj nihče ne verjame, dn bi kdo ob slienj priliki slovenski napisi vendar mogel odpraviti ta dolg s kakršnimkoli dovoljeni. Niti od daleč nam ni prifila na «posredovanjem». To bo mogoče doseči misel «protidržavnost», na katero so se le Če se spremenijo tozadevni vojnood- organi javne varnosti naslanjali, ko smo Skodninski zakoni. Mi smo o nnh že prosili za pojasnilo. Bil je to naS bogoljub- ni namen in nas je zato ona odredba po val tudi prečastiti g. mons. Alojzij Fogar z drugo Častito duhovščino. Da bi se slav-nost čim veličastnejše izvršila, so se Opči-nam pridružile tudi sosedne vasice. Med vidi Še en goal za «Pro«veto». Streljal ga je 6kr-; najprej kroglo V usta. potem pa beSrotfi poiuCas vii*o prodrla globoko v erlavo in naibr* ra-,na prodaj 1257 glav živine in sicer: Glav nila možgane: druga krocrla se je zapi-!575 volov in krav, 79 telet, 2^ konj in 337 čila v nebo, pa dozdevno ni poškodo- jživini od 4_450 L. Uvinta, vala življenskih organov. Po prvi po-|teže Konil i7 Jug03iavije do 4000 L glava. večkrat pisali in se bomo o priliki zo- m 11. J ridi *-» lim T a it cr^ial,-, i o. PraVICl UZalOStlla. pet vrnili k njim. Le v tem smislu je mogoča koristna akcija t. j. akcija za spremembo dotičnih zakonov. Ta na bi se morala voditi od strani vojnih oSk»>-d ovan cev in s strani prizadetih bajik preko krajevnih oblastev (prefektur* ^n potom časopisja. Kdor se vam ^rastavlja ter pravi, da vam more mma^a-ti. vas le farba z edinim namenom, da vam izmami važe težkom*islu5ene lire. VaSČani. ZAFTAU Odbor S. D. «Primoria» se zahvaljuje slavnemu S. U., motornim kolesarjem, godbi s Prošeka in vsem, ki so kaj pripomogli, da je športni dan uspel v prav veliko zadovoljstvo. _ TCŽAftKI BLAGOVNI TRG. 19., 20. 9. 1926. za *Obzor» doseženo. «Obzorova» publika živahno vzklika in vzpodbuja četo do zmage! Ali zastonj. Drugi poluča* najde obe četi z vilom goalov. Kot že omenjeno, igra živa, proti zadnjemu silno napeta, polna krasnih trenutkov in je publiko rea navdušila. Tako zanimive tekme niuno že zdavnaj imeli priliko občudovati. Publika živa ali kaval irska, kot so se tudi igralci obnašali dostojno. Sodnik dober, le včasih prehiter v odločanju. M. D. Sv. Iran - M. D. Zarja Bazovica 411 V nedeljo ** je odigrala na igriSČu M. D, Zarja Bazovica prijateljska nogometna tekma, katera j« izpadla 4 : 1 v prid M. 1>. Sv. Ivan. Dobri igralci na igrišču so bili: Glažar L in Gla-žar n.t Petaros, Križmančič L in kateri posedujejo lepo tehniko in so v polnem razvoju. Grgič je v splošnem zadovoljfl kot vratar. V drugem polčasu je tov. Šegina zabil častni goal » M. D. Z. Izkazalo pa «e je topot M. D. Sv. Ivan. Izvrsten je bil vratar Ferfolja, ki je mojstrski branil barve M. D. Sv. Ivan, posebno v drugem polčasu. Njemu gre velik del zasluge. Dobro so igrali tovariši: Jaklič, Božič, Sergij, Živic, Bjekar, Zajec, vsi mlade vztrajne in disciplinirane moči, kateri bodo v prvenstvenih tekmah II. divizije pokazali svojo zmožnost. Tekma se je vriila v lepem prijateljskem razpoloženju. Publika športna in precej itevilna. Sodnik tov. Gruntar, kateri je spretno sodil tekmo. Četi sta bili v sledeči formaciji: M. D. Zarja Bazovica: Grgič, Križmančič IL, Glažar H, Glažar I., Poženel, M are, Petaros, Škrjanc La Križmančič L, Šegina, Škrjanc IL M. D. Sv. Ivan: Ferfolja, Božič, Bobek, Sergij. Zajec, Jaklič, 2ivic, Dougan, Zorzon, S krap, Bjekar (črnigoj). SportnOc. Zadnja iportaa nedelja v Trstu Bologna-Edera 2 :0. C. S. Ponziana - U. S. Triestina 3:0, Iz friažka pokrajin« IZ SEŽANI! moči je bila nesrečna deklica prrpelja- prašifki 5—8 tedenski od 80—100 lir praši- na v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgifni oddelek. Njeno stanje je skoro obupno. Kakor reCeno, ni znano, kaj je privedlo Petelinovo do obupnega koraka. Kakor so izjavili njeni domači, ni deklica niti najmanj kazala, da kuje tako žalosten naklep; popoldne je še prisostvovala neki nogometni tekmi in je ček. Kupčija je bila precej živahna, boljSa s prašički. Na trgu v Sežani ne razprodaja tudi vsakovrstno manifakturno blago, tes-lezninft, steklenina, usnje, čevlji iz miren-skih tovaren. brški kruh, raznovrstno sadje, kotlovina, kmet. stroji i. t. d. V Sežano in iz Sežane so železniške, avtomobilne in vozovne zveze na vse strani, kar je za obi-, skovalce sejmev jako ugodno. Prihodnjt trp bo jutri 22. septembra t. 1. . . X1 , . , Lep trg. Dosti blaga — kupčije srednje. T oi ej, vojni oškodovanci, pozor pred Cene povprečno dobre. Boljši sadni del ka-vsemi takimi pomagači! kor zelenjadni Krompirja na trgu precej. Cene v zadnjih dveh dneh sledeče: Zalanjava: Radič 100—320; pesa rudeča 40- 70; bela pesa 40 -50; korenje —.—; Iz noke vasi smo pre?eli sledeči dopis, krompir 50—60; malancane 100—120; fižol ilifrrc t drattvenein delmnlo xOv 200 -280 zelie belo 80—100; vrzote 70 do 90; Selen 80-^120; paradižnik 50—100; česen 200—230; čebula 40—80. — Sadje: Cešplje 35—70; breskve 150—500; hruške 100--400; jabolka 80—170; fige 40 do 80; limone 18—40 L za zaboj. Ortftltv ki pa ga radi splošne veljavnosti Izvajanj priobčujemo na tem mestu: Kakor sem že v nekem dopisu v «Edi-nosti* omenil, smo v nafii vasi v drur tfctvenem Življenju precej razviti, kar tudi danes potrjujem. Ali žali Bog v pojmovanju o tem se pojavljajo velike napake, o katerih bi si človek mislil na — H. D. «Sparia», Skedenj. Javljam vsem prvi pogled, da so neodpravljive. Člo«- onim, ki imajo veselje do kolesarstva, da vek, ki se poglobi v društveno delovat se vrSi danes ob 8.30 v društvenih prosto-nje, ki mu Je na srcu društvena dobro- H?1^0*1*1 seatanek kolesarskega odse- bitnost, ki vidi v družabnem Življenju ^t^ ^ ^J!?*1* xi' ki________, J. okolice — četudi nečlani —, ki želijo so- cilj človečanski blagor, moralo opa^i, deiovatl v tem odseku. Obračam se s pro- kaka pomanjkljivost pojmov vlada v gnjo do vseh, da ae tega sestanka polno- društvih samih in pri druStvenih Člar- številno udeležijo. — Načelnik nih. Ker ml je dana prilika zasledovati društveno gibanje v precejšnji meri, marsikaj vidim in marsikaj slišim. Ce prav sodim, je omenjena pomanjkljivost splošna, ker pa nočom, da bi me kje prijeli za uho, zato se rajši ome-. Naročajte In Sirite „EDINOST" HAZENA Adria-Ponziana lil Pred približno tisoč gledalci se je v nedeljo odigrala ta tekma, v kateri je Ponziana dokazala krasen napredek. Adria je igrala precej slabo. Naj-bolifa je bila v četi A d rije vratarica, dobre druge a brez prave skupno«ti. V četi Ponziane izvrstna Verdecchia. Prvi čas 2 :0. Sodnik g. Petronio dober. Adria - C. S. «Tn|sU» 2t2 Ako tploh smemo imencffTti to često «Ter-£*«te»... Svetina, Ferrari, Bremitz — igralci Unio-na in C. L Zancari... Ferrari je n. pr. igral v nedeljo proti Ponaianl. Adria v tej tekmi precej raztrgana, a individuelno dobra, Tergeste krasna četa, a brez skupnosti. Neprecenljiv v četi-Adrije Vr-bec. — Sodnik prvi Čas g. Sušan, drugi čas & Rebec. Potek keiaaerake dizka ob priliki «Sport-nega dnovaa na Prasak« da« 12. septambra Ob 12. uri 80 minut je bilo zbranib. na startu dvajset dobro pripravljenih koleear-jev-dlrkačev za progo 120 km. Vsi so bili dobro razpoloženi. Ob 13. uri 10 min. da startar znamenje za odhod. 2e v prvih kilometrih si imel priliko opaziti, da imad pred seboj sicer mlade, toda dobro izvežbane tekmovalce. 2e proti Gorj&nskemu navzdol se je vnel oster boj med tekmeci; kajti prvemu, ki dospe v Komen, je bilo dolo Ceno darilo, ki ga je daroval Verginella Drago Jvermeljaata svetinja). Kilometer pred Komnom sta se vozila Stanko Trampufi in Milan Rupelj, Gorkič ter Markočič. Toda TrampuS je bil najbolj kos svoji nalogi in si je priboril prvi uspeh. Proti Rihember-gu nas je radi pokvarjenja koles zapustilo petero kolesarjev, med njimi Jerak lz Vipave. Na kontroli v Dorenbergu Je vsak pravilno oddal kontrolni listek razen Per-tota S. in Gomiljftčka, ki sta Že prej krajšala pot. Takoj izven Dornberga je Ruplju že drugič počila cevka, radi česar je že v Viiti z Goriške mestne vesti Učiteljišče v Gorici. Kdor se prvič vpiše na ta zavod, naj vloži do 3. oktobra profinio spisano na kolkovno polo za L 2, gopodpisano od očeta oziroma njegovega namestnika In opremljeno s sledečimi listinami: rojstni list, spričevalo o cepljenju koz , zadnje Šolsko spričevalo, spričevalo o istovetnosti, dokazilo, da se je Že pračala vpisnina v znesku L 30.05 oziror.ia dokazilo, da je Kr. obrtna šola v Oerloi Šolsko leto 1925-1927. Na tej šoli se vrže vpisi v sledeče tečaje, ki trajajo tri leta in obsegajo teoretični pouk in praktične vaje v tozadevnih delavnicah: a) strokovna šola za mehanike; b) strokovna Šola za mizarje; c) obrtna ženska šola. V prvi dve šoli se sprejemajo dečki, kt so končali ljudsko šolo, ki se priprav- ljajo izvrševati omenjeno obrt, ko dobe prosilec vsake šolnine oproščen. Oproščeni diplomo usposobijensti. so šolnine gojenci, kojih družine stanujejo ' Ženska obrtna Šola v zadrški, istrski, reški pokrajini, v gra-diščanskem, goriškem, idrijskem in postojnskem okraju. Za vps v višji oddelek učiteljišča treba pnložiti še zdravniško spričevalo, da je gojene« zdrav in brez napak, ki bi mogle ovirati učitelja pri izvrševanju njegovega poklica. Kdor je že obiskoval učiteljišče, naj javi svoj vstop na navadni poli šolskemu prezidiju do 3. oktobra in naj priloži spričevalo o bivališču, izdano od domačega županstva. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo vsak dan od 9. do 12. ure predpoldne v društ. prostorih v Trgovskem domu, vhod via Petrarca št. 1. Sprejmejo se učenci za. goeli in klavir. Vsak učenec pride dva krat na teden k pouku ter plača mesečno 25 lir; vpisnina znaša L 5. Enega revnega učenca, ki v prvem mesecu pokaže prav dober napredek, je odbor sklenil oprostiti učnine za nadaljne mesece. S poukom se začne 1. oktobra t. 1. — Pevske vaje sa ženski im moški zbor se bodo vršile ob navadnih dnevih, t. j. v pondeljek in četrtek za ženski zbor, v torek in petek za moški zbor. Prva vaja bo danes v torek 21, t. m. ob 8. uri zvečer, in sicer za mešani zbor. Istočasno so vabljeni vsi, ki imajo veselje do petja, tudi če niso fle peli v zboru in niao izvežbani v petju. Zato pač so pevske vaje, da se kaj naučimo! Ne pušča Jta koles po vešahl Orlando Cossa, stanujoč v Tržaški ulici, je imel opravilo pri odvetniku dr. Trevi-sanu. Svoje kolo, oziroma kolo, ki si ga je bil izposodil za to pot od svojega prijatelja Avgusta Candiago, je naslonil v veži, vedoč, da odpravi takoj svojo zadevo v odvetniški pisarni. Takoj se je vrnil, a kolesa ni bilo nikjer več. Naznanil je tatvino karabinerjem. pripravlja deklice na izvrševanje ženskih dH (krojenje perila in ženskih oblek; in jim daje potrebna : navodila za dobro gospodinjstvo in eko-j nomijo v domaČi hiši. Da se gojenci oziroma gojenke sprejmejo v prej navedene tečaje, morajo dopolniti trinajsto leto in dokončali nadaljevalno ali kako mestno šolo. Sprejmejo se na podlagi pprejemnega ; izpita in z ozirom na razpolago mept tudi j taki, ki nimajo prej navedenih predpo-| gojev glede izobrazbe, ki pa so dopolnili i trinajsto leto in so končali četrto ljudsko Šolo in so se sprejeli v kako srednjo šolo. Za one, ki ne napravijo sprejemnega ispita in za one, ki so dokončali šesti ljudski razred, se ustanovi pripravnica. Prošnja za sprejem se spiše na kolkovno polo za L 2. Zraven imena gojenca (gojenke), očetovstva, materinstva, se morata navesti v prošnji: bivališče prosilčeve dru-'žine in r>rosilčevo stanovanje. ProAnji naj se prilo^jo sledeče listine: rojstni list na kolkovni poli, spričevalo o cepljenju ko*, zadnje šolsko spričevalo. Vsako prošnjo za sprejem mora podpisati oče, oziroma njegov namestnik prosilca Ko se vlaga prošnja, treba vplačati pristojbino L 10. Letna pristojbina znaša L 30, plačljivih v dveh obrokih, in sicer 15. nov. 1926 in 1. marca 1927. V posebnih slučajih se gojenec oprosti te šolnine. Vpis se vrši od 21. septembra do 16. oktobra na sedežu šole, via della Croce 8 (Šolski dom) od 9. do 12. ure. Vsi lanski gojenci naj še v tem mesecu ustno sporoče, ali bodo nadaljevali svoje študije na tej šoli. Sprejemni izpiti se bodo vršili od 18. do 23. oktobra od 9. ure naprej. Za ponavljalne izpite se morejo zglaslfl gojenci 30. septembra v šoli, da vpogledajp V Trstu, dne 21. septembra 1929. «EDIKOIT> urnik teh izpitov, ki se prično 8 prvim dnem oktobra. Vsa podrobnejša pojasnila daje tajništvo omenjene šole. S Šolskim poukom se prične dne 25. oktobra ob 8. uri. Dela na ieleznttkl progi ln deiaveft Širjenje železniške proge Gorica-Prvači-na po C asi napreduje. V soboto popoldne Je bil končno podrt most črez cesto na rampi na VolČjidragi. Vsa vozila in tudi peSci morajo sedaj pri Svečeriču obrniti na ren-iko cesto, pri mostičku pri Kmetovih pa na posebno novo urejeno pot, katera pelje mimo opekarne g. Kozlota, kjer pride ta nova pot zopet na staro cesto. Delavci so prf-^neroma slabo plačani od 1.60 do 2.00 L na uro. Izplačevanje zasluženih dnin se pa ne vrši redno, ljudje dobivajo večinoma le f redujme ln ker potrebujejo denar za vzdr-evanja sebe in svojcev, morajo kupovati vse potrebno le v trgovini podjetnika. Res je, v njegovi trgovini in krčmi se dobi vse potrebno, toda cene se zde delavcem skoraj pri vseh predmetih precej pretirane, pa tudi hrana, katero nudi podjetnikova kuhinja, je precej draga in ne kaj dobra. Podjetje, katero je prevzelo gradnjo državne železnice, se vedno izgovarja, da ne dobiva od vlade denarja, ln da zato tudi ne more izplačevati delavcev. Tak način, da se ohrani podjetju ves zaslužek delavcev, se brže premeščena ▼ Tolmin idrijska pod-prefektura, pa gotovega se ne ve ničesar. Pri poletnih izpitih za sprejem ▼ nižjo gimnazijo ni napravil Izpita noben dijak slovenske narodnosti, o jesenskih izpitih bomo pa ie poročali. IS TOPOL*. Pretekli teden so se Javili v naSem poduredniStvu g. Jasnič iz Vipolž ter dva odposlanca prosvetnega društva «Vrtec», ki sta izjavila, da ne leži glede prepovedi društvene prireditve nikaka krivda na g. Jasniču, ampak se morajo iskati vzroki prepovedi globlje v sedanjem položaju. Toliko na znanje radi raznih krivih govoric v vasL IĐRIJA PRI BA&L Ne mine skoraj teden, da bi se ▼ naši vasi kdo ne ponesrečil. V ponedeljek t. j. 13. t. m. se je pobil naš krojač in cerkveni pevec mladenič Kovačič C. Ko je hotel stopiti iz hudournika, kateri teče tik domače hiše, ga je nenadoma napadla slabost. Omahnil je nazaj v hudournik, v katerem je bilo k sreči zelo malo vode, in se precej pobil na levi strani glavs. Toda upajmo, da okreva v kratkem. Dne 6. t. m. se je ponesrečil g. PodgorniK ♦Je poskusil svoje dni na Nemškem, a so se p. s kolesom. Vozil je proti svojemu domu, delavci po hudem prizadevanju slednjičf ki Je oddaljen od vasi Idrije četrt ure. V vendar rešili te odvisnosti. Vsako delo za- hteva svoje plačilo, toda v tem slučaju plačilo v denarju, da si delavec kupi zanj kjerkoli, kadarkoli in karkoli po lastni preudarnosti. P. O. - Gorica. Vse čete, ki se mislijo udeležiti prvenstvenih tekem, ki pričnejo v mesecu oktu-bru, pozivam, da mi to nemudoma javijo. Tekem se lahko udeležijo vse čete v goriškem okraju, včlanjene v P. O. Za informacije in prijavljenje pisati — Albert Ter-pin Gorica Corso G. Verdi 7. Teh. komisar, Terpin. Tečaj za sodnike. Sreda 22. t. m. ob 8 teoretični pouk. AJDOVŠČINA. — Položaj delavstva v predilnici. V tukajšnji predilnici je zaposlenih skoro 1000 delavcev, oziroma delavk. Toda malokdo je poučen o pravih razmerah delavstva, ker ni nobenega med nami, ki bi včasih poročal o naših križih in težavah. Pred dobrim mesecem se je ustanovil za tukajšnje delavstvo sindikat, čigar organizator je bil tajnik ajdovskega fašja g. Ma-zoco. Z ustanovitvijo sindikata je prešlo v sind. blagajno tudi imetje prejšnje socialistične organizacije in pa «Podporni sklad». Eno najvažnejših vprašanj, ki bi se moralo rešiti, je vprašanje draginjske doklade delavcem in delavkam. Na shodu, ki se je vršil v tovarni, so naglašall voditelji sindikata, da se bo to vprašanje rešilo. Sedaj se nič več ne govori o njem in zdi se, kot xji bilo zaspalo. Medtem draginja narašča in z njo delavčeva gmotna stiska. Želeti bi bilo, da bi se poklicani činitelji energično zavzel za to stvar. Delavec. BRANIČA. Prosv. društvo «Branica», priredi dne 26. septembra veliko veselico s pestrim vzpo-redom. Začetek točno ob 3. uri popoldne K obilni udeležbi vabi — Odbor. DORNBERC. Dornberiki sejem. - Letos se je znani dornberški sejem posrečil kar najbolje. Vasi spodnje vipavske doline so poslale cele trume obiskovalcev na sejem. Bil je pa ta prepolen posebno suhe robe, ker se bliža sedaj jesenska trgatev. Čast tudi našim gostilničarjem, ki so z dobro kapljico stregli številnim gostom v svojih lokalih in tako širili glas našega dornberžana. Večerne ure so pripeljale ducat avtomobilov in z% njimi razposajenih goriških ponočnjakov. Vse je poteklo gladko, ni bilo potreba ne zelenega križa, ne policajca in ne reševanja j mraku je trčil z nekim drugim kolesarjem. Pri padcu si je precej poškodoval desno roko v ramenu, tako da jo je moral zdraviti deset dnL Na praznik Marije Device se je ponesrečil s kolesom mlinar Maver. Kolo se mu je spodrsnilo v gramozu, in on Je tako nesrečno skočil na levo nogo, da si jo je izpah niL ""še več drugih nesreč se je zgodilo v teku tega leta v naši vasi, dve celo smrtni. fiT. ANDRES. Selitev t Ameriko. 15. t. m. so odšli v južno Ameriko Čtirje domačini, med temi g .Brajnik Lojzet naš najboljši dramatik, kateri je igral glavno vlogo »Divjega lovca» in več drugih iger; tudi Emil Kobau je bil izvrsten igralec v šaljivkah. Zato jih bo naše društvo zelo pogrešalo. — Čudno se nam zdi, da so se kar tako na hitrem odločili tjadol, ker prav toliko pomanjkanja niso trpeli, ampak vsi so od precej premožnih družin. Vsekakor Jim želimo vso srečo in da bi še vnaprej ostali zavedni Slovenci, kakor so bili. Prijatelji. ' bukovo. Oslovski kašelj in griža. Tu v naši vasi kakor tudi v bližnji okolici se je pojavil pri otrocih oslovski kašelj, zadnje čase pa tudi dva slučaja griže. Upati je, da se te bolezni omeje le na te slučaje in da se ne razširijo. VOGER8KO. Sprejem novega dušnega pastirja Potem ko smo bili preko enega leta brez dušnega pastirja, smo zopet dobili duhovnika in sicer gospoda Župnika Ivana Franke-ta, ki je župnikoval dosedaj.v Cepova-nu. Sprejeli smo ga v našo sredo v torek popoldne pod slavolokom na križišču pod cerkvijo. Prišla je skupaj cela vas. Nagovo-. ril ga je naš g. župan s primernimi besedami V občinskem domu smo se nato pomenili. Zborovo petje v cerkvi ter izven cerkve, godba orkestra ter prizadevanje prosvetnega društva «Lijak» so našemu novemu gospodu župniku pokazale, da imamo lepo razvito društveno življenje pri nas. Upamo, da bomo živeli v lepi, srčni slogi z novim pastirjem v tem upanju mu kličemo naš pozdrav! Sprejem novega župnika Dne 14. sepetmbra je dospel k nam preč. g. župnik Ivan Franco, kateri je služboval Črez sedem let v Cepovanu. Vogerci so napravili pod hribom krasen slavolok ter pričakovali g. župnika z županom na čelu pred slavolokom. Pridružila se je tudi šolska mladina in pa, rekel bi, skoraj vsi ob-činarji. Nagovor g. župana je bil sicer kra- dekan iz RenČ, kurat Iz BilJ ln Gradišča, župnik iz Prvačine v občinsko hišo na skupen obes j« )M1< ster ter tel obilo zahvale ln priznanja. Takega sprejema in tako veselega razpoloženja le dolgo nismo videli na Vogerskem. Dal Bog, da bi se obojestranske nade uresničile. • • • Kopanje ilovice v ose ml ju med VoIJtfo-drago ln pa Biljaml je stvorilo tam naokoli vse polno kotanj. Tla teh kotanj so nepro-dirna in v njih se nabira počasi deževnica. StvoriJo se prav velike mlake, globok« po 3 do 4 metre. Ne aamo otroci, ampak tudi odrasli ljudje bi se le s težavo rešili i ž nekaterih teh mlak radi silno opolzlih robov in sten kotanj. Prepolno nesreč se je že radi tega zgodilo v preteklih letih. Mnogo se je o tem pisalo in govorilo, da bi mo-Lrale biti nevarnejše mlake ograjene. V 'mnogih slučajih so posestniki opekarn to storili. Ponekod so pa pustili prost dohod do teh mlak bližnjim hišam, ki nimajo na razpolago druge vode za pranje in razne druge potrebe. Iz tega je tudi nastala sadnja nesreča 9-leten otrok družine France-tlča iz hišne številke 103 spadajoče pod Vogersko je sašel k mlaki. Doma so ga pogrešali. Ko so ga šli v soboto popoldne proti večeru iskat, so ga našli mrtvega KiUlitvnost In umetnost VSOSŽ ZA L* 1927. Izšel je v založništvu knjigarne Stoka v v Trstu X. letnik priljubljenega žepnega koledarja «Vedež» za navadno leto 1927. Cena (v platno vezanemu) L 4 s priporočeno pošto L 5.60. Tudi letos je ta priljubljeni, splošno uporabljivi koledar skrbno urejen ter prinaša pestro in zanimivo vsebino, tako da ga moremo le priporočati. Poleg točno sestavljenega koledarskega gradiva s cerkvenimi „in državnimi prazniki prinaša še marsikaj, kar se utegne često rabiti, tako n. pr.: rodovnik kraljeve družine, poštne pristojbine za kraljestvo in inozemstvo (spr^^^mb,. od 1. septembra glej med oglasi pod Vaiuo) razne računske razpredelnice ler aey.nft.tn sejmov v Julijski Krajini. Skrbno je sestavljen tudi pouk o davkih in kolkih, ki ga podaja dr. D. Godina, mnogo obsežnejši je od lanskega ter upošteva vse spremembe, ki so ee izvršile na tem polju. Zelo dobro došel bo tudi «Mall kažipot* po Trstu in Gorici z naslovi in telefonsko številko javnih uradov, cerkev, šol, denarnih zavodov, konzulatov itd. V četrtem delu najdemo obsežno statistično gradivo različne vsebine, anekdote, smešnice, modrovanja, pesmice ter Pavlihovo hudomušno pripovedovanje, kako se mu je godilo na severnem tečaju in drugod po svetu. Koledar zaključuje živahna humoreska Ferdo Plemiča «Ali izhajamo iz opice», ki je kakor pra-'vi opomba, poglavje iz večje, še rokopisne zbirke slovenskih humoresk v amerikanski obliki, in ki bi jo radi čitali nekoč celotno. Pridodan je, kakor navadno, obsežen zapisnik. Vezava jc trdna in okusna. Prepričani smo, da se tudi letos krog «Vede-Ževih» prijateljev in odjemalcev nikakor ne bo zmanjšal, nasprotno, da se še razširi, kakor se je to zgodilo vsako leto. brjarja. Izvedeli smo, da je naša gdč. učiteljic^ t tek, a prisrčen in pomenljiv. G. župnika so Jelšek, ki je poučevala v naši vasi preko nagovorili tudi šolski otroci in v njihovem tri desetletja, premeščena drugam. Vsi obžalujemo prav iskreno njen odhod. TOLMIN. Tekom kratkega časa sta nas zapustila kar dva urada. Vojno-odškodninski po- imenu mu je izročila deklica prekrasen šopek. Pevci pod vodstvom g. Beltrama so zapeli par lepih komadov, na kar se je novo došli g. župnik s prisrčnimi besedami zahvalil za v resnici lepi sprejem, kakršen se do sedaj ob takih prilikah še ni vi- mladi in sedaj pa tehnični urad, kateremu j del. Nato so se napotili vsi v cerkev, kjer je Je načeloval inž. Machnitsch. Inž. Mach- g. kurat iz Gradišča imel na zbrane obČi-nitsrha poznamo še iz predvojne, ker je narje kratek priporočilen govor. Cerkev Je bil takrat nekoliko let dodeljen tolmin-j bila polna občinstva, ker je hotel vsak po-skemu glavarstvu. Ostaja sedaj še tukaj 1 zdraviti svojega novega dušnega pastiria, sodnija, davkarija, agencija banke d'Italia,! ki smo ga tako krvavo pogrešali že toliko registerski urad, davčna iztirjevalnica in I časa. a poveljstvo tukaj nastavljenih vojaških I Po končanih cerkvenih slovesnostih so t. Nekaj se sicer tu govori, da bo naj-1 se napotili preč. duhovniki, mons. Berlot, Podpisani naznanjajo, da je predragi in preljubljeni jim JOŽEF regent 69 let star, dne 18. septembra, vsled nesreče na železniški progi, umri. Pogreb se je vršil 20. septembra popoldne. Ob tej priliki se podpisani iskreno zahvaljujejo pogrebcem, pevskem« zboru in vsem prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način in z udeležbo na pogrebu izkazali blagemu pokojniku poslednjo čast in mu ob od* prte m grobu izročili poslednji pozdrav. KONTOVEU, 21. septembra 1926. Apolonlfe nagsnt, soproga. Družine : ReataL flerlSBC. Ooiouh. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebianea Št. 19, Tel. 44-39. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska dražba v Trsta Je v smisla kraljevega dekreta od 24. avgasta L L letos na lastno roko prevzela akcijo za uvoz inozemskega krompirja za seme. Semenski krompir se bo uvažal v meseca februarju prihodnjega leta Vabimo naše Člane, zadruga in občine, ki se feslijo preskrbeti s semenskim krompirjem iz inozemstva, da nam čimprefe javijo množino, ki Jo mislijo naročiti. V prl-jevi naj omenijo tudi vrsto, katero želijo Imeti. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska drmžba v Trstu ulica Torrebianea št. 19, in Raffineria št. 7 ima v zalogi novodospelo sveže seme za jesensko setev iz Nemčije. KMETIJSKE STROJE grozdne stiskalnice (preše) grozdne mline, slamorezniee, mlečne posnemalnlke, orala, brane, gnojnlšne sesalke itd. BAZNO ROČNO KMETIJSKO ORODJE Sape, motike, krampe, strpače, cepllne nože, škarje, grablje. Leseno orodje in posode: brente, brenta-*Č1( kadi, liji in druge kletarske potrebščine. SEMB OZIMNE PŠENICE IN R2L Ker je naročena množina ozimne pšenice ln ozimne rži iz inozemstva že vsa pred- znamovana, naznanjamo, da smo naročili novo .zalogo, katera se bo razdelila le med one, ki bodo še pravočasno prijavili svoja naročila Kmetovalci skrbite, da zamenjate seme ozimne pšenice m ozimne rži z najboljšim semenom iz mrzlejših krajev. Prednaročila sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torrebianea št. 19. — Telefon 44-39. — UMETNA ONOJILA Cas naročbe umetnih gnojil poteka. Vabimo vse one, kateri niso še prijavili potrebe na umetnih gnojilih, da javijo pi«*-meno, ali pa osebno, vrsto in množino, ki jo nameravajo naroČiti. Superfosfat 14/16* po Lir 1.85 enota, podlaga zaračunjanja 15%. Močnejši superfosfat 16/18% po Lir 1.85 enota, podlaga 17% franko vagon Benetke. Za Istro je tovarna dovolila izjemoma popust. Kalijevo sol, zajam čem o 49/42%, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite: sa vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi Dr. IGOR FRANK3 absolvent dunajske klinike - ordinira v Ilir. BisMci, v torek In I petek pa v Knežaku pri g. Česo:ku od 9. do 12. ure. i J Nre pozabite, da ima tvrdka M Eiglanfj Trst, Corso V. L HI, 26! nssp-otl zastavljalnici izšfltevij. oMeke ptrariMke tu-ln fnezemstffl Maso i Ustna krtjafota I. reda OB^MBA proti glisfarrk. ki tako mučijo vaše otroke. |e ČOKOLADNI BONBON ARR1BA PROTI GLISTAM. To sredstvo učinkuje i u k o j, gotovo in brez vsakega usmiljenja. V zelenih zavitkih po L. t. Prodaja se v vseh lekarnah. ČOKOLADNI BONBON PROTI GUSTftM Kemično-Ukitrmilii »flvod „AUo M«dor.on drli« Srtlule* • Cn». FtntL Godina - Trirsl«, $ Oidcomo. Glavni laslnpnik In znlcižnUi /a IMI|o in koloni)«! Adolf.1 Cechet • Trlrste. Via S. Nicolo U MA MORJU. 9 HRIBIH IN Nft LETOtflSĆU 3 HHBBBnBRnBHBHHn plačuje vedno par cent. več kot drugi fiLIJZIJ POm Plazza Gnrl&cldl Z s« prvo nadstropje Pazit* na naslov! Pazita na naslov r Spominjajte ob vsaki priliki ,Dijaške Matice' Zobozdravnik lil Dr. Sardoč D. L ordinira v TRSTU Vb N. R. Imbrianl 16,1. (prej Via L fiiof m\) od 9-12 In od 5-7 883 rsisjbj TISKARNA .EDINOST',TRSTU i Izvršuje vsa tiskarska deta v na|modernejgm stHu kak ar | tudi v večbarvnem tlaku. Razpolaga z nalmodarnajlml stroji, Črkami, Lynotypa, starectypijo tor rotacijakim a troja m. Vsa naročila sa izvriMjajo točna in po zmernih cenah. | »»»<>»«««»MHH«m>H««W«H«« Ulica S. Francesco d'Assisi 20 j IZŠEL JE: Roman v treh delih NOČ PRETEKLOSTI Spisala V. J. Rriianovska. Is raitina prevedel IVAN VOUK. Cema L tr—* po poitl priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*tt proti f naprej poslanemu inesku.- Roman je iz* dala Iz zalotila TIskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Bdlaost v Trsta. Via S. Francesco 30/L, - Knjigarna ). Stoka, Via Milano 37 In Žen. dobr. udruženje v Trsta, Nar. Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojno. KRONE Irlljaott, platin. 2D-krsoski zlili toai« zlato piačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povh — urarna Trst« Via Masalnl 4C 943 plalatoe (cena L tO-—9 se dobi v kajigarnl STOKA. Tržofka posojilnico in hranilnica registrovana z*druga z o