Iihaja ? L|nbl]anl vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina zn avsto-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesefno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za či trt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4'80 K
IS v.
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Re klamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Bokoplsi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
102. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 25. septembra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise u list: Uredništvo. •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnliltvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/IL
Gospodarski razvoj in davčna politika proletarllata.
Napisal drž. posl. dr. Karel Renner.
i.
Proti brutalni razredni politiki posedujočih, je delavstvo v prvi vrsti potisnjeno v ulogo obrambe. Z občudovanja vredno jasnostjo je poprijelo delavsko gibanje precej pri prvem povodu perečo točko davčne politike. Prvi in glavni osnovni zakon proletarske davčne politike pa je: Boj indirektnim davkom! Temu ob strani stoji drugi, ki pravi: Nikakršnih državnih dolgov!
Pri vsem tem pa ni tako enostaven odgovor na vprašanje: Katero vrsto davka naj proletarijat zastopa ? O tem vprašanju se je v delavskih vrstah vedno razgovarjalo in se mgovarja tudi danes. Trdnim točkam smemo smatrati samo dve in sicer eno taktično in eno teoretično: 1. Taktično sto* jimo na stališču, da socialna demokracija sploh ne sme davkov dovoljevati, toraj tudi direktnih ne. 2. Teoretnično smatramo pegreuven dohodninski davek kot edino pravičen davek.
Vprašati se moramo: Kako se razvijajo v napredujočem gospodarskem razvoju davki in državni dolgovi? Kajti mi vendar ne moremo gospodarskega razvoja s silo motiti ali ga obrniti, lahko ga pa razumemo in torej pospešujemo ali pa zadržujemo. Davki se letno določajo in so povzeti iz skupne letne vrednostne produkcije družbe, in sicer iz štirih velikih dohodninskih virov: iz plače, iz dobička, iz obresti in iz prihodka.
V enem letu pa vendar ni gospodarsko življenje končano. Ti dohodninski viri se morajo od leta do leta obnavljati, ali kakor pravi Maix, reproducirati. Kakor družba ne more ponehati s kon-zumom, ravno tako ne more ponehati s produkcijo. Ce toraj stvar skupno zasledujemo, pridemo do zaključka, da je vsak družaben produkcijski prcces obenem tudi reprodukcijski, obnovljevalni proces.
Reproducirati se mora, — da to umevno dokažemo — tudi stalen kapital, ki je naložen v podjetniških strojih in surovinah, če hočemo, da se produkcija s časom ne onemogoči. Ce bi bil direkten davek, tako n. pr. dohodninski davek na tovarne tako visok, da bi bilo podjetniku nemogoče, obrabljeno orodje in stroje nadomestiti, bi se ga — vzl c vsej ljubezni za direktne davke — ne moglo zahtevati in tudi ne dovoljevati. Brez natančne preiskave posledic davkov na reprodukcijo, je vsaka gotova sodba nemogoča.
K stvarem, ki se morajo vsak dan reproducirati, spada predvsem človeška delavna moč! In vse to, kar pravimo o škodljivih posledicah indirektnih davkov, se lahko v enem stavku gospo-darstveno združi. Davki na življenske potrebščine množic, so narodno- gospodarstveno škodljiv’, ker zadržujejo reprodukcijo delavne moči.
Ce ima produkcija kapitalističen način, potem ga ima tudi reprodukcija. Značilno je pa za kapitalistično gospodarstvo, da to, kar se od leta do leta bolj producira, pripada kot večvrednost kapitalistu in tvori njegove dohodke. Ce služijo U dthodki kapitalistu v to, da jih porabi kakor jih je pridobil, potem ostanejo podjetja v stari obliki in število in produkcija ne napredke. Kar je, se reproducira ; govorimo toraj lahko le o enostavni produkciji
Obžalovanja je vredno, da se današnji družbi vse novo priraščujoče vrednosti stekajo v žepe privatnih kapitalistov; vendar je temu tako. Vsak napredek v produkciji, kakor tudi vsak gospodarski razvoj, je otežkočen samo zaradi tega, ker kapitalisti dele svojih dohodkov neporabno kupičijo.
Nalagajo jih prvič v lastnih podjetjih s tem, da povečujejo ta podjetja, postavljajo več strojev in nastavljajo več delavcev, da dosežejo koncem leta čimvečjo ^večvrednost; drugič v novih osebnih podjetjih, ki jih ustanavljajo z nakopičenimi čez-vrednostmi; tretjič v družabnh podjetjih (akcijske družbe, železnice, denarni zavodi i. t. d.) s tem, da več kapitalistov j sjojih posameznih podjetjih pridobljene dobičke združi in potem kot akcijonarni ali posestniki obligacij v neosebnih velikih podjetjih sodelujejo.
■■SSSS9E9SBBSS9SBEE9S99999E99SSS9SHS9B
Vsaki deželi se na ta način akumulira veliko milijonov in akumulacijsko maso se proračuna v vsaki državi na veliko milijard. Stekajo se, v kolikor se jih ne uporablja za razširitev lastnih podjetij, v prvi vrsti v hranilnicah in bankah in po teh se snujejo največ nova podjetja. S tem načinom akumulacije se omogočuje reprodukcija na širši podlagi in krepkoče gospodarstvo narašča.
Po tej poti se izpreminja zopet čezvrednost v nor razpolagajoč kapital, ki se zopet od leta do leta kaže v novih delavskih plačah, v dobičku, v renti.
V ta akumulacijski in reprodukcijski proces pa poseza državni fiskus s dvema sredstvimain sicer: z davki in s državnim dolgom. C 3 se napravlja nove državne dolgove, potem se pravi: en del akumulacijske mase, ki je namenjen povzdigi zasebnega gospodarstva, se temu odtegne in se <’a držav'- To se pravi: V tej meri nobeno povečanje zasebnega podjetja, nobenih novih zasebnih podjetij in toraj v- Uh tudi ne večje prilike za delo!
Posojila pa se po navadi uporabljajo, da se krmi militaristično-birokratični aparat — t takem slučaju je kapital u vedno izgubljen za gospodarstvo; ali se pa uporablja za to, da država sama osnuje, oziroma razširja gospodarska podjetja — potem seveda služi reprodukciji, le s to razliko, da ni več vrednost last posameznega zasebnika, temveč last države ali skupne družbe. V prvem slučaju dobi državni upnik svoje kupone izključno iz povišanih davkov, v zadnjem pa iz obresti od dohodkov državnih podjetij, med tem ko ostane državi dobiček, ki eventualno dopušča znižanje davčnih bremen.	Da'i°-
Preganjanje socialno-demokratlčnega urednika.
Aretacija profesorja Mnisolinija, urednika tridentinskega socialno-demokratičnega glasila <11 Po-palo* se spravlja v zvezo z veleizdajniško afero v «Banca Cooperativa*. Stvar pa izgleda čisto drugače. Mussolinija so zaprli, ker je na urednika nekega drugega lista poslal v pismu zaplenjeno številko «Popola». To pismo so pri hišni preiskavi
PODLISTEK.
Zakaj Je bil Andrejec žalosten.
Oktav Mirbeau,
I.
Sopeč je Andrejec obuzdal svoja konja v hlevu, klel in pljuval ter se pripravljal, da pelje na polje. Svetilka v roženi opravi je razsvetljevala strop; iz špranj je viselo seno. Po umazanih, z blatom po-nesnaženih stenah so švigale velike sence Živali semintja. Kar zakliče dekla Lojza na vratih: «OčeI Oče Andrejec!*
•Kaj pa je že zopet P* je vprašal Andrejec, ki je ravno povezaval povodec v širok vozelj. «Kaj pa je zopet P*
•Stopite brž, ne vem kaj je naši sivki; vstati noče. Naj jo še tako dregam v rebra, pa se ne gane. in sope tako, moj bog, kako sopel*
•Kaj P Praviš, da mrcina noče vstati P*
•Noče in noče.»
•No, no! Le počakaj...»
Andrejec je snel svetilko in lel za deklo. Zunaj se je komaj danilo. Ležala je megla, tista rmena jesenska megla, ki spaja nebo in zemljo, ki se drevje in hiše vzdigujejo iz nje le v bledih obrisih
in se stapljajo z debelo brezbarvno atmosfero v otožno podobo. Kokoši na dvorišča je prebudil petelinji klic in jih privabil na gnojišče. Krtg uma« zane blatne luže so si gladile race svoje perje. Pastir je s svojo ovčjo čedo že izginil v megli, krave pa so se prizibale počasi in okorno iz hleva, mukale s stegnjenim vratom in se drgnile druga za drugo ob orehovem debla, da se je z golih vej v debelih kapljah osipala rosa.
Andrejec je stopil skozi odprta vrata v hlev. Znotraj je bilo vroče kot v parni kopelji, ostri in neprijetni duhovi po gnoja in toplem mleka so polnili zrak. Zadaj v temi je ležala krava na umazani štraji. Orjaške, popolnoma bele Iakotnice so se vzdigovale in upadale kakor kovaški meh. Rdečkasta stegna so bila vsa ponesnaiena. In iz gobca, ki ga je iztegala po umaziuii štraji je prihajal šum kratkega žvižgajočega dihanja. Lojza je svetila. Andrejec pa se je sklenil preko krave, jo prav natančno ogledal, razmaknil trepalnice in ji pogledal v milobno, neumno oko, ki je žarelo v mrzlici.
•No, moja sivka,* je dejal nežno, «no, moja lepa sivka 1 Kaj ti ni prav, golobica P Kje te boli, kraljičina P Kje te boli P*
Iz jasli je vzel peso, jo razlomil in pomolil oba kosa kravi. Ta je odmaknila glavo in se ni ganila.
•Oh, oh,» je zamrmral.
Obraz, ki je bil podoben kepi zemlje, se mu je nakremžil. Popraskal se je po glavi in se pogreznil v globoko premišljevanje; Lojza pa se je »bala v širokih bok>h in raztreseno gledala po praznem hlevu in težkem tramovju, ki se je izgubljalo v temnem kota pod streho. Peso je vrgel Andrejec v jasli, pokleknil na štrajo, pritisnil uho na kravje prsi in s sklenjenimi očmi poslušal Ostudna podgana je skočila preko trama in se skrila pod zidom. Kokoti so prilezle v hlev.
•Moj bog, kako ;6pe!» je vzkliknil Andrejec in vstal. «V pljučih šumi kakor mošt v sodu. Žival je bolna, gotovo, bolna je, prav zelo bolna. Moj brg! Ali kaj ji neki je, Lojza P*
•Kdo ve.»
•Stopi in prinesi Žaklje in pa staro plahto, saj veš, tisto staro plahto, ki leti nad perilnikom. Za božjo voljo, kako idpe!*
Dekla je izročila svetilko in odšla.
Vznemirjen, z nagubanim čelom, je Andrejec tekel okoli krave, ki je vedno glasneje hropela.
našli v uredništva cnrga lista, na kar so Mussolinija zaprli, nato pa ga izgnali iz Avstrije. Proti odgonu se ja vložil rekurz pfi namestništvu, poslanca Pittoni in dr. Adler pa sta posredovala pri notranjem ministru, češ, da utegne to neutemeljeno postopanje razburiti tridentinska delavstvo. Minister je obljubil, da si ba dal vso zadevo predložiti. — V petek se je v Tridenlu vršil ljudski shod, ki je najodlofinejše protestiral proti zlohotni per-sekuciji nad delavskim zaupnikom. Na shodu je vladala velika ogorčenost in razburjenost; celo z generalnostavko grozedelavci, če vlada ne prekliče odgona.
Shodi.
Shod zidarjev. V soboto, dne 18. t. m. je bil v gostilni «Pri levu* na Marije Terezije cesti s-hod zidarjev. SkFcan je bil za italijanske zidarje, ki so se ga uddcž:Ii v prav velikim števi'u. Prvi je govoril sodrug Silvio Filar, in sicer v italijanskem jeziku. V svojem temeljitem govoru, ki je trajal eno uro, je pojasnjeval razredni boj delavstva ter pozival italijanske delavce k skupnemu delovanju s slovenskimi organiziranimi zidarji, češ, da ima ravso za Italijane organizacija največji pomen, ker so primorani bivati večji del v tujini. Organizacije so mednarodne in se bojujejo proti izkoriščanju kapitalistov. Da je ta boj potreben, se najbolj vidi v stroki zidarjev na Kranjskem. Vzrok izkoriščanja so delavci sami, osobito Italijan5, ki se na brigajo zato, da bi odpravili te žalostne razmere s pomočjo organizacije.
Dalje jo govornik kot špecijalist posegel v notranjost zidarske obrti ter posamezne nedostatke temeljito kritiziral. Govoril je tudi o ustanovitvi obrtnega sodišča za Ljubljano in okolico in svaril italijanske delavce pred lepimi besedami delodajalcev, oziroma polirjev ob fasu volitev. Dolžnost vsakega posameznika je, da odda svoj glas kandidatu, ki ga priporoča organizrcija. — Filar je znamenit italijanski govornik in želeti bi bilo, da bi ga zidarska organizacija večkrat porabila k nam na Kranjsko, zlasti na spomlad, ko prično italijanski delavci z delom. Vspeh takih poufnih shodov bi čisto gotovo ne izostal. Za Filarjem sta govorila slovensko sodruga Mlinar in Vičič. Prvi je poročal o ustanovitvi obrtnega sodišča ter pojasnjeval podrobnosti tega sodišča. Nato je sodrug Vičič ostro prijemal slovenske zidarje, češ, da se premalo brigajo ,za stanovske interese in za lastao organizacijo. Če hočejo, da se razmere izboljšajo, morajo pustiti lahkomišeljnost in postati agitatorji v svoji stroki. Zanimati se morajo predvsem za lastno organizacijo, ki je življenska potreba. Vaditi se morajo t čitanju in pisanju, pridno zah-jati v društvene prostore, kjer so jim na razpolago knjige, časopisi in druga izobraževalna sredstva. Pred vsem pa se morajo bolj poprijeti dela, da jim bode mogoče napraviti koncem drugega leta ugodnejši račun, kakor jim je bilo me goče napraviti ga doslej. Po sklepčnem govoru sodruga Filarja je pristopilo precejšnje število italijanskih delavcev kot novi člani zidarski organizaciji. S tem je bil končan ob 11. uri zvečer ta lepo uspeli shod.
Goriiko. Prešli teden so se vrš li po Goriškem naslednji shodi. V soboto, 18. t. m. se je vršil dobro obiskan shod v Podgori. Na shodu je govoril sodrug Anton Kristan, ki je v lepem govoru kritiziral delovanje meščanskih strank v deželnem zboru. — V Tolminu je govoril sodrug dr. Tuma. — V nedeljo, 19. t. m. je bil shod pri Sv. Lucij*, kjer je
Bojazen, da jo izgubi, da jo v kratkem vidi s stegnjenimi udi pred seboj, mu je stiskala srce; natanko je čuti), kako ga je dušil strah in izpre-lelavala zona.
Tako lepa krava, najboljša iz vse črede! Krava, ki mu je dajala vsak dan šestnajst litrov mleka in vsako leto teleta, katirega je prodal za devetdeset kron na semnju pri svetem Antonu 1 Zakaj je zbolela P S kakšno pravico naj ga oropa poštenega in gotovega dohodka? Ali so mar grdo ravnali ž njo? Ali ni imela mar zmerom dobre krme in pese, kolikor se ji je ljubilo. Otipal je hrbet, trebuh, vamp, vime in ji pogledal v oko. Sam ni dobro vedel, ali naj bi se tegotil nad kravo, ali naj bi jo miloval. h bojazni, da ji z grobim ravnanjem shujša bolezen, jo je obsipal z nežnostmi.
«Na, lepa sivka 1 Na, mtoja kraljičina, moja golobica mala!*
Toda v svojem srcu bi jo lažje imenoval •prokleto mrcino* in jo prav pošteno stresel za roge.
Lojza se je vrnila z Žaklji in plahto. Kravo sta lepo toplo zavila kakor malega otročaja.
«Na, uboga sivka!* je dejal Andrejec.
In Lojza je vselej odgovorila:
«Na, angelček moj, moja golobica 1 Na, uboga sivka I*	Dalje	prih.
govoril sodrug dr. Tuma; v Otaležih je govoril sodrug dr. Ferfolja; v Pevmi je govoril sodrug P e tej a n, v Sovodnjh in v Mirnu je govoril sodrug A. Kristan; v Gorici sta govorila sodrug Puntar v italijanščini in sodrug Petejanvdo-venščini; v Komnu na Krasu je govoril sodi ug Regent iz Trsta. — V ponedeljek je bil shod v Gorenji Vrtojbi, kjfr sta govorila sodruga A. Kristan in Petejae. Vsi ti shodi so bili razmeroma dobro obiskani in zanimivi. Nasprotniki se nikjer ne pokažejo, ker velja parola, da sc ne smejo udeleževati naših shodov, zakaj vedo, da sicer izgube mnogo pristašev in prav zaraditega tudi sami ne sklicujejo nikakršnih shodov. A že drugače delujejo proti nam. V Pevmi so naši sodrugi naprosili krčmarja, g. Si-gila, da jim prepusti lokal za shod. Š3 v soboto je bil zadovoljen. A v nedeljo zjutraj pa prepnve svojo krčmo. Tako so bili naši sodrugi v zadregi in so morali iskati drug loka). Povedati pa moramo, da je ta gospod agrarec, ki je že plakatirani shod postavil pod kap. Eaako se je ugodilo tudi v Št. Petru. Tudi tukaj so odpovedali lokal, da si je bil v nedeljo obljubljen. Prav, saj je vsak lastnik v svoji h-ši gospodar; a pa tudi delavec je gospodar svo-jfga zaslužen; ga denarja in se lahko ravna po geslu »Svoji k svojim*, ki postaja tudi za delavca važno.
Dopisi.
Z Dolenjskega. (Novi Lurd) Prijelo se je in n& Dolenjskem se uživlja božja pot v večjem merilu! Naša božja pota na Cftežu in na Žalostni gori so že zastarana, ne vlečejo več; sv. Feliks v Novem Mestu le še privablja kako najstarejšo Balo-kranjico; tukaj blizu fcrtajzov se bode razvilo kaj lepega po napredujočh naukih teclogične »vede* in kakor čas zahteva, tudi p metno uravnano. To bo prijazno letovišče tudi za neverne ljudi in turisti, ki ne stavijo radi življenja v nevarnost, bodo lahko od naše sv. lurdske matere božje naprej hodili v spremstvu svetih ljudih, sv. Miklavža in sv. Jere, gori vrh Gorjancev in imeli tara krasen razgled po Dolenjski, Gorenjski, spodnji Štajerski in po Hrvaškem. Nasi pleterski Kartajzi so večkratni milijonarji. S Francoskega so prinesli veliko denarja. (Mislimo, da je dosti denarja francoskih izgnanih menihov v naših denarnih zavodih; Slovenci nimamo toliko milijonov, kar ga izkažejo naši denarni zavodi; Slovenci tudi tako robujemo klerikalizmu ) Kartajzi bodo skrbeli za postavitev cerkve in velikega farovža. Kostanjeviška graščina, sedaj lastnina verskega sklada od časa Jožtfa II., ima še za milijon vrednosti v hrastovim; ta samostan je bil enkrat cisterzijenski. Kaj bi delalo preglavice naši vladi, da proda to veleposestvo francoskemu izgnanemu meništvu. Kmetje daleč okoli sicer dobivajo iz host tega veleposestva potrebna drva in listje, ali kaj kmet! V kostanjeviškem samostanu se naselijo potem nemški beli menihi, kakor so se v Zatični in ti dajo potem potrebne duhovnike za upravo božje poti v našem novem Lurdu. Nekaj čednih slovenskih fantov pošlje Št. Vid med G sterzijence in lepo se bode vsa odple-tavalo gori v našem novem Lurdu.
To ni morda slika fantazije, tako bo prišlo. Zdaj lahko to trdim, ko je letošnja sezona romanja k naši dolenjski lurdski materi božji že končana. Brez šale, več tisoč pobožnih,in nepobožnih romarjev je letos obiskalo naš Lurd. Kmetski ljudje so že organizirani za to romanje, Pripelje se po deset lojtrskih, s zastavami okrašenih dolgih voz, na katerih sedi po 12 žensk, moških in zadaj v kole-selnu župnik ali kaplan dotične župnije, iz katere so romarji. Is dosti far so pripeljali kaplani svoje Marijine device z društvenimi zastavami in raz voz se je razlegalo petje Marijinih pesem, včasi tudi kaka ljudska, fantovska melodija s tekstom, časteča sv. Marijo. Iz hrvaške strani je prišlo v naš Lurd tisoče ljudstva. Tudi ženice iz bližnjih mest so prišle poklonit se lurdski materi božji na Gorjancih. Ne štejem tist h brezbožnih grdunov, katere je le 'pripeljala radovednost tu sem, da morejo potem reči, da smo Slovenci že dosti neumni; teh je tudi bilo nekaj.
Res ni treba dosti truda, da se ustanovi božja pot med Slovenci. Kakor sem povedal že v prvem dopisu o našam Lurdu in gori, to prav lahko gre, če je le začetek dobro zadet. In to je bil v našem slučaju. Pobožna legenda, da hoče sv. Marija ravno tu gori v Gorjancih češčena biti, se razširja po Slovenskem in Hrvaškem, čudeži se dogajajo, katere potrjujejo župniki bližnjih far na Dolenjskem in Hrvaškem; unijatizem se ujema y tem s katolicizmom in več ni treba; ljudstvo nosi tudi denar v pušico sv. lurdske matere božje in tega precej in doma pripoveduje, kako je bilo lepo pri sv. lurdski materi božji v Gorjancih.
Lahko je umeti to prikazen, ako se ozremo nazaj v zgodovino našega naroda. Ko so se Slovenci naselili v južni Evropi, so bili še svobodni ljudje. Postali so po trdni naselitvi kmetje, ki so si pridržali dosti zadružnega sveta. Od šestega do osmega stoletja so živeli Slovenci še precej svobodno. In tedaj so praznovali svoje lepe veselice v vseh letnih časih. Imeli so svoje veselice setve, žetve, trgatve in tudi veselice po zimi, katere vse so bile bolj posvetnega duha, nekatere pa tudi, praznovajoče kako ajdovsko božanstvo. Oglejski patriarhi so razširjali krščanstvo v naših krajih,
imeli sj preveč posvetnih skrbi, da bi se bili j mnogo brigali za razširjanje krščanstva v naših J deželah. Š^le pod Karlom Velikim v 8. stoletju, se resno započne delo kristjanizacije Slovenstva. Ia tedaj nas dobijo v oblast pod Karlom državno organizirane nemške čete ter organizujejo na naših ; tleh tlakarsko gospodarstvo. Temu tlakarskemu gospodarstvu daje men h-duhovnik merodajne voditelje. Posvetni grajščak in menh organizujeta kmeta, da jih redi, dela v zadrugi, v kateri jemljeta ta dva činitelja smetano. In reči se mora, da so bili ti vodniki in osobito menihi jako pametni ljudje, ki so prav dobro poznali naravo kmeta in njegove potrebe. Duhovniki so uvidevali, da masa kmeta ne more vedno vstrajati v delu, ako nima kaj veselih ur, nekaj razveseljevanja in odmora. Naj-navadnejšs človeško življenje mora imeti poleg dela tudi nekaj počitka, nekaj veselja, posebno pa še naše tiskarstvo, ki je delalo in živelo kar mogoče primitivno. Rimljani so razvili veliko kulturo v vseh ozirih tudi na naš h tleh; bili so kmetje, katerih šele danes komaj dosezamo in vendar ni imela njihova kultura dolgo vpliva na nas Slovence, ki smo bili vendar jako blim Rimljanom, okoli Ogleja, okoli poznejš:h Bjnetk. Nekaj čudnega je, da je tlakarska gospoda začela iznova skoro vso kulturo. Le v samostanih so jedli in pili po latinsko. 11 Italije so prišli menihi, dobri kuharji, vrtnarji i. t. d. v naše samostane. Ali kmet je slabo jedel, slabo je bil oblečen, slabo je stanoval. V prvem času organizacije tlakarskega gospodarstva, ko še ni bilo mest, trgovine, malo ljudi, se je še živelo, imeli so dosti divjačinp, udomačene živine, mleka, rib. Ali ko je nastala trgovina in sta graščak in samostan začela prodajati pridelke, tedaj je bil kmet lačen suženj.	Konec prih.
Is Primorja. (Slovensko učiteljišče v mestnem svetu tržaškem.*) V torek, dne 21. t. m. zvečer se je vršila seja tržaškega mestnega sveta. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi zadeva slovenskega učiteljišča. Italijanski nacionalci so sklenili protestirati proti premestitvi imenovanega učiteljišča iz Kopra v Gorico; svetovalec Pineherle je kot poročevalec pri tej točki predlagal po kratkem govoru resolucijo, s katero občinski svet tržaški protestira proti omenjeni premestitvi učiteljišča in zahteva, da se premestitev preklica in izraža užaljeni Gorici bratsko solidarnost. Najprej je bila sprejeta nujnost resolucije in potem resolucija. Obakrat so ji pritrdili samo navzoči italijanski nacionalni zastopniki, ki jih je bilo 47, dočim so slovenski narodnjaki in socialni demokratje dvakrat glasovali proti.
K resoluciji so govorili razni slovenski in italijanski nacionalc;. Seveda oboji po enakem kopitu.
Krasen govor pa je imel pri tej priliki naš poslanec sodrug Pittoni. Rekel je, da so na vsi h političnih benah v tem trenotku najbolj priljubljene narodne vrednosti. Socialni demokratje se tega zavedajo in izkušajo rešiti vprašanje na način, ki bi koristil delavstvu in narodom. Prav te dni pripoveduje nacionalistično časopisje o narodni krizi med socialnimi demokrati, ki so bili zaradi tega prisiljeni revidirati svoj brnski program. Res je sicer, da hočejo socialni demokratje svoj brnski program revidirati, toda ne revidirati ga nazaj, marveč naprej in izkušali bodo izpopolniti danes to, kar se ni dalo pred leti narediti.
V Avstriji — je nadaljeval — bodo morali priti narodi do sporazumijenj a. Drugače se bo nadaljevalo delo, ki je vsem v škodo. V kulturnih vprašanj h zavzemajo narodne stranke stališče negativne politike. Tako dosegajo, da ne dobi noben narod ničesar. Narodnostna vprašanja ovirajo tudi v parlamentu sedaj vsako socialno delo. Toda socialni demokratje bodo ostali dosledni svojim načelom. Oni se ne morejo udati radikalcem ne ene, ne druge strani, temveč njihova dolžnost je, da izkušajo ubhžti boj prepirajočih se narodov. To zgodovinsko poslanstvo so socialni demokratje prisiljeni vršiti že zaradi položaja avstrijskega proletariata. Nasproti nam socialnim demokratom stoje nekateri st^ri zgodovinski in zopet drugi mladi na* rodi brez zgodovine. Stari zgodovinski narodi so si v dolgi dobi sloletij prisvojili izobraževalnih sredstev in jim je bilo tako mogoče doseči zelo razvito kulturo. Mladi narodi pa, ki so se pojavili šele pTed kratkimi desetletji, izkušajo dohiteti stare in se postaviti poleg njih na enako stopinjo. In ljudstvo trpi ob prvih in drugih. Prvi nas trpinčijo s prevelikim odporom pred mladimi nastopajočimi narodi, katerih razvoj bi morali vsi želeti. Drugi pa nas trpinčijo s preveliko nepotrpežljivostjo in z iluzijo, da je mogoče doseči z dvemi vrsticami zakona to, kar so drugi narodi dosegli z delom in trudom v stoletjih. Socialni demokratje stoje med tema dvema na zmernem staFšču in kot posredovalci. ^ Obe stranki se bojujeta po načinu, ki je škodljiv stvarem, za katerimi stremita. Tako n. pr. vidimo, da se smatra kot koristno, če se prepreči drugemu narodu usresničenje njegove zahteve. S to boleznijo so okuženi tudi italijanski in slovenski narodnjaki. Ravnoisti Slovenci, ki zahtevajo, da se premesti slovensko učiteljišče v Gorico, kateri prebivalci so po večini italijanske narodnosti, obstrui-rajo proti italijanski pravni fakulteti v Trstu, kjer živi večina italijanskega in manjšina slovenskega pre*
*) O tem predmetu smo prejeli —■ za Četrtkovo številko paC prekasno ■— še sledeče porodilo,
bivalstra. E temu dodajmo še metodo naše vlade, ki ne zna doreči drugega, ket da podžiga strasti in chrani državo v ytčnem uemiru.
Ozirajoč se na to, se ne more pridružiti predlagani resoluciji. Dejstvo, da ljudje, ki govore drugo govorico, pridejo učit se med nas (Italijane), ne smatra kot insult italijanski narodnosti. Priznam, da je postopala vlada abitrarno, toda ne moremo se strinjati z besedami »v Gorici bi se s tem ustanovilo skedenj (seraemaic) slovenskih učiteljev*, kajti s temi besedami se žali slovenski narod, katerega nočem žaliti.
Nadalje pravi, da bi bilo bolje, da bi narodne stranke■ nehale klcati na pomoč vlado vsikdar, kadar se zahteva kako pravico ali pa preprečenje kake krivice. S tfem se da vladi priliko, da vrši dozdevani posel nadsodnika ali pa varuha narodov. Treba bi bilo osamosvojiti narode od vladnega va-ruštva in treba bi bilo, da bi mi diktirali vladi. Toda tega ne bomo . dosegli, dokler se narodi ne bodo sporazumeli in dokler se bodo venomer zatekali k vladi.
Resolucije poslanca PIncherleja ne more sprejeti in noče nastopiti proti njej. Predlaga slednjič sledečo resolucijo: Tržaški mestni svet izjavlja, da je premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico, ne da bi se bilo prej doseglo sporazumljenje med narodoma, posledica vladne politike in v prepričanju, da šolska vprašanja ne smejo biti podvržena narodnim kompetencam, temveč jih je treba rešiti le potom sporazumljenja med narodi izven vladnega vpliva, nalaga občinskemu odboru, da ukrine vse potrebno, da se ustanovi mešani meddtželni odbor, ki naj pripravlja med narodoma v kulturnih vpra-šanj h sporazum.
Ta resolucija je bila seveda odklonjena in so za njo glasovali samo socialni demokratje.
K temu objavimo seveda nekoliko potrebnega komentarja, kajti iz tega g!a'ovanja je dokaj jasno razvidno, da nimajo ne slovenski, ne italijanski nacionalci v Trstu nobene volje priti do narodnega sporazuma, marveč da hočejo še nadalje ščuvati narod proti narodu na škodo delavskega ljudstva obeh narodov.
Zagorje ob Savi. (K občinskim volitvam.) Liberalna in klerikalna stranka sta se vendar zedinili. Dne 23. t. m. zvečer v gostilni Tomo Koprivca so sklenili skupno listo, na kateri so liberalni gospodje: Tomo Koprivc, Franjo Mandel, Ivan Bejcer in klerikalci Martin Medved, Franjo Dernovšek, I. Šinkovc. Gospodje obeh strank, da ste brez načela, smo že zdavnaj vedeli, in da ste edini, če se gre proti delavcu, tudi. Ali pomagalo Vam ne bo ničesar, ker smo trdno prepričani, da volilci tako umazanemu kompromisu ne bodo sledili.
Domače ve$ti.
— Bankerot političnega kaloličanstra. Škandalozno postopanje zloglasne kršč. - socialne stranke, ki hoče oropati na ttotisoče Čehov prirodne pra-privice na vzgojo v domačem jeziku in ki je sve j šovinizem izlila v t. zv. ltx Axmann, škandalozno početje te stranke je prisililo kranjske kkrkalce, ki so kri od njihove krvi in njihovi načelni zavezniki, da govori čisto jasno in razločno o banke-rotu političnega katoličanstva. Katoličanstvo nima v sebi tiste sveže moralične moči, da bi rešilo važna polifčna vprašanja, katoličanstvo ne posega tako globoko v človeška srca, da bi vodilo in uravnalo njih delovanje. Politično katoličanstvo je votlo geslo, vnanji šibolet, ki vleče neuke ljudi, ki pa nima v sebi solidne notranje sile in ki odpove ob vsaki prakt čni potrebi. Mi smo našim klerikalcem to venomer pripovedovali, ker njih krščanstva nismo občutili prav nič, a jim nismo mogli dopovedati. — Zanimiva je karakteristika, ki jo podaja «Slovencc> o krščansko - socialni stranki: »kričati, frazariti in vpiti proti Judom, liberalcem, Mažarom, socialnim demokratom; mahati okoli sebe z golji fi, sleparji i. t. d., i. t. d., to zna vsak hitro, ampak poglabljati se v vprašanja modernega življenja, vzgajati se v socialnem duhu, predvsem pa poglabljati svoje versko življenje, to je marsikdo zamudil* Ta izvrstna karakteristika klerikalizma ima to prednost, da je kakor urezana na telo naše klerikalae stranke: do pičice natanko so v tej verni futrgrafiji reproducirane vse poteze slovenskega klerikalizma in z ostro realistiko izražene. Možje poznajo sebe od stopala do glave: introspektivna metoda triumf ira tudi na polju politične psihologije. — Kar se tiče verske poglobljenosti, ki smo jo sto in stokrat pogrešili na naših klerikalcih, smo mnenja, da je strankarsko poglabljanje verskega čuta zgrešeno; prepustimo to stvar vsakemu posamezniku, da jo v svojem srcu in v svoji duši opravi čisto po lastni volji in po lastni potrebi. Verstvo se peča z nadčutnim blagostanjem človeka, polit ka s čutno dobrobitjo njegovo; zatorej prizanesite veri s politiko, prizanesite politiki z vero — kakor je formuliral stališče E furtski program socialno-demokratične stranke.
— Skof pod lekveitrom. »Slovenec* še do danes ni črhnil besede o našem poročilu, da je škofijsko posestvo v Gornjem gradu sekvestrirano. Klerikalne kmete bi nedvomno zanimalo, kako imenitnega vzor-gospodarja imajo nad seboj, ki danes na svojem posestvu niti toliko pravice nima, da bi prodal pehar tepk.
— Zveza med slovenskimi liberalci in laikimi klerikalci. O tej zvezi smo že večkrat govorili, ali vedno se je odgovorilo, da to ni bila zveza, da je bil to le dogovor za odborniška mesta in nič druzega. Vsaka laž ima kratke noge in tudi ta jih je imela. «L’ cco del L:torala», glasilo laške klerikalne stranke, prinaša v pondeljkovi številki vsebino kompromisnega dogovora med slovenskimi liberalci in italijanskimi klerika'ci, ki je sledeča: 1.) Priznava italijanskim klerikalcem prav‘co do enega deželno-odborniškega mest*. 2) Popolno samostojnost v verskih in narodnih vprašanjih. 3.) Slovenski klub (liberalci) da izjavo, da ne bo stavil predlogov, ki so nasprotni veri in cerkvi in tudi ne bo podpiral taki h predlogov, ako bi kak drugi klub kaj takega predlagal. Kakor vidijo čilatelji, ni Hribar edini, ki je zatajil svoj program. Zatajil ga je tudi Andrej Gabršček, ki vihti neprenehoma meč nad reakcijo klerikalizma. Prodal je svobodomiselnost za eno odboraiško mesto. Vprašamo volilce, ako morejo še nadalje verovati možu, ki prodaja svoja načela za odborniška mesta ? G is je, da izprt gledate 1
— Za narodno avtonomijo se zelo ogrevajo tržaški slovenski in italijanski narodnjakoviči in pol g njih še pagsinianci. Pa človek bi se pošteno zlagal, ako bi rekel, da ve, kako mislijo narodnjakoviči o narodni avtonomiji. Nek hudomušneš se je izjavil, da on ve, da narodnjakarji smatrajo narodno avtonomijo za tisto orožje, s katerem bi na mah uničili svojega narodnega nasprotnika. Italijani odrekajo Slovencem šole, Slovenci Italijanom univerzo i. t. d. In pagainianci so dokazali, da jako dobro razumejo narodno avtonomijo s tem, da so brzojavno častitali Maraniju v Girico, da se mu je pom čilo prepreč ti premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico. In ti ljudje imajo umazani pegam pripovedovat*, da so socialni demokratje in očitajo nam, da se ne ravnamo pa brn-skem programu. Tržaška »Eiinost* sramoti italijanske podanike z regnikoli, italijanski listi Slovence s ščavi. »E tinost* naznanja policiji, da so Italijani ptvodom izleta nekega deuštva iz bližnjega kraljestva v Trst prepevali Garibaldijevo, Mamellijevo in Oberdankovo himno, »Piccolo* pa se dela jeznega, ako vidi kje kako slovensko zastavo. In ti ljudje imajo umazan pogum pripovedovati, da hočejo sporazumljenje med narod*. Kako ? Le njih vprašajte.
Volilci III. razreda občine Zagorje ob Savi!
Oočinske volitve v Zagorju ob Savi so razpisane na 28. in 29. septembra 1.1. Socialno-demc-kratična stranka je postavila za III. razrad naslednje kandidate: Čobal Melhlor v Zfgorju št. 99, Krajšek Jakob pri S/. Urhu št. 28, Gale Josip v Toplicah št, 59, Repovš Josip v Zagorju št. 61, SItter Franc v Toplicah št. 11, Razboršek Alojzij v Toplicah št. 93, k o t o d b o r n i k i; Repovš Martin v Toplicah št. 78, Koželj Franc v Toplicah št 104, Drnovšek Franc pri Sv. Urhu šf. 20, kot namestniki.
VoLlci, pozor torej 1 Naše zastopstvo je opra-čeno in potrebno v zagorski občini. Volilci in so-drugi naj sploh store vsak svojo dolžnost tu^i pri teh voliti*
Kranjski deželni zbor.
Dne 23. t. m. je imel deželni zbor kranjski svojo prvo sejo v jesenskem zasedanju. Daevni red je silno bogat in obsega n'č manj kot 92 točk; značilno je, da so vse važnejše zadeve porinjene na zadnje mesto, kjer bodo lahko dolgo čakale na rešitev. Fremembo škandaloznega volilnega reda, ki bije demokratizmu v Jijse, ni na dnevnem redu; deželnozborsko gospodo bo moralo delavstvo prav z resnimi sredstvi prisiliti, da premišlja o pošteni volilni rt f jrmi. Sploh je opažati, da je klerikalcem, ki so svoj čas obetali kar v škafih razlivati blagoslov po deželi kranjski, močno upadla korajža in da je klerikalno delovanje, v kolikor ne vsebuje nepotizma, korupcije in persekuc;j — q ian-tite negUgeable.
Deželni zbor je po izvršenih formalnostih sprejel dr. Šušteršiča nujni predlog glede izpre-membe opravilnih a. Predlagatelj je utemeljeval svoj predk g z ekonomijo dela, v resnici pa gre klerikalcem za to, da zadavijo v deželnem zboru vsako opozicijo: reforma opravilnika bo nož s katerim bodo opoziciji porezali jezike. L'bera'c*, ki so lani še z najivnostjo novorojenčka lomili kopija za poostritev disciplinarnega reda, so se že izpame-tovali in so glasovali proti nujnosti predloga.
Nato je zbornica soglasno sprejela nujni predlog Šukljeta, ki vsebuje protest proti odloku finančnega ministra, ki je odreklo državni prispevek iz melioracijskega zak'aia za vodovodne naprave na Kranjskem, dasiravno je celih 15 let dajala take prispevke. Ta predlog je bil za klerikalce prijeten povod, da so se zaganjali v finančnega ministra Blinskega, ki so ga liberalci zi.'t zagovarjali kot za stavo. Za Scbvvarza, ki je eksponent famozne vlade, klerikalci niso imeli žal besede — iz hvaležnosti, ker tako tiho asistira njihovemu protipestavnemu početju.
Potem so klerikalci in liberalci sporazumno licitirali z narodnim radikalizmom:	ha kulturno
irfamijo nemških kršč. soc*alcev, ki hočejo z zloglasno l*x Axmann prepoditi češčino iz nižje-av-strijskih šol, odgovarjajo s podobnim šovinističnim izbruhom, hoteč pregnati nemščino iz kranjskih šol, izimši kočevski otok. Sicer je gotovo, da vlada niti Itx Axnaann, niti kakega sorodnega kranjskega zakona ne predloži v sakcijo — vlada, ki bi kaj j takega storila, zasluži usodo ministra Latourja — vendar je stvar za pol. spodobnost in poštenost obeh slov. meščanskih strank značilno, da uganjajo take neplodne in nečedne komedije in netijo brez potrebe narodne strasti.
S klerikalnimi glasovi je bil na to sprejet nujni predlog dr. Lampeta: Deželni odbor se pooblasti, da zgradi deželno električno centralo na gorenjskem in v ta namen nakupi potrebne vodne sile. Predlog naj se izroči odseku za deželna podjetja, ki naj poroča zbornici tekom treh dni. Kakor smo že svoječasno pojasnili v našem listu, gre tu Za skok v temo, ki utegne veljati deželo na milijone. Da se klerikalcem tako mudi, je vzre-k ta, da namerava z nečedno kupčijo obogateti nekaj klerikalnih matadorjev.
Srglasno je zbornica sprejela po Povšelu nujno predlagani protest proti zvišanju tarif na južni železnici, ki bo občutno zadelo kranjsko prebivalstvo.
Dr. Pegan je interpeliral vlado zastran taksnega dovoljevanja plesnih licenc po deželi.
Prihodnja seja je v torek.
Iz deželnih zborov.
Češki deželni zbor. Praga, 21. septembra. Načelniki čeških strank so imeli pred skupno na-čelniško konferenco svoj sestanek, na katerem so sklenili zahtevati, da se imajo konstituirati komisijo in da se ima sestaviti deželni odbor, kakor je bil zadnjič sestavljen. Nadalje se je sklenilo, o d-k Ion iti vladne načrte kot pod'ago za posvetovanje v deželnem zboru.
Začetkom načolniške konference je G h o c v imenu čeških radikalcev podal izjavo, da se je v javnosti označilo posvetovanje dne 21. t. m. kot nadaljevanje konference, ki je bila pri ministrskem predsedniku na Dunaju. Proti temu protestira govornik, Tisto posvetovanje da ni bilo nič druzega kakor načelniška koiferenca za določitev dnevnega reda. Choc in njegovi klubski tovariši zahtevajo brtzpogojno, da postane deželni zbor sposoben za delo in da začne s svojim rednim delovanjem, zlrsti da se konštituiiajo komisije. Vladne predloge, katerih besediio je neznano, odklanjajo češki rad kalci in ne bodo dovolili, da bi re deželni zbor po vetoval o njih. Nsjvišji deželni maršal se pros*, da skliče zbor, da postavi proračun na dnevni red in da nastopi za vsako ceno :a delavnost zbora. — Konferenca načelnikov se je torej končala, brez vspeha. Nemški zastopniki niso hoteli opustiti zahteve, da se imajo spraviti vladne predloge na dnevni red, nasprotno pa zahtevajo češke stranke, da se opravijo v zboru načrti, ki imajo gospodarski značaj. — Najvišji maršal princ L o b-kovic je izjavil, da bo porabil svojo pravico, da doleči sam dnevni red za zborovo sejo. On da upa, da se stranke zedinijo.
P ra g*», 25. septembra. Včeraj je namestnik grof Coudenbove po nalogu vlade aktivno posegel v razprave zaradi delavnosti deželnega zbora. Dvakrat je govoril z dr. Š kar do. Ta pripoveduje, da se na koiferenci z namestnikom ni našel način, ki b: bil mogel pripraviti Csbe do tega, da bi opustili svoje dosedanje nepopustljivo stališče.
Praga, 25 septembra. Po načelniški konferenci so imeli češki načelniki zopet sestanek, na katerem so soglasno izjavili, da češke stranke nočejo izpolniti nemških zahtev, ker bi bil to poraz vse češke politike. V čeških krogih se smatra, da deželni zbor ne bo mogel delati, temveč da ga bo vlada morala odgoditi.
Z nižjeavstrijskega dežele ega ibora.
Dunaj, 25. septembra. Včeraj se je deželnemu zboru predložil računski zaključek deželne blaznice Steinhof. Poleg prekoračenja stavbenih stroškov izkazujejo računi 600.000 kron pri-mankljaja.
Dunaj, 25. septembra. Poslanec dr. Neu-mayer zahteva, da se skliče plenarna seja deželnega šolskega sveta z ozirom na zadeve s češkimi šolami. — Pittner interpelira, če je vlada pripravljena, storiti potrebne korake, da se imenuje namesto ogrskega državljana G s a-ta r yj a Avstrijanec za ravnatelja donavske paro-plovbne družbe.
Dunaj, 25, septembra. Namestnik grof Kiel-mannsegg je sklical plenarno sejo deželnega šolskega sveta (kakor je zahteval krščanski socialec Neumayer).
Ogrska kriza Budi m peš ta, 24. septembra. Danes ob pol 1. uri popoldne je bil min strski svet, katerega so se udeležili vsi ministri razven Andrassyja in Gtlntherja. Ministrski pred*, sednik We k e r 1 e se odpelje na Dunaj. G tl n t h e r bo baje imenovan za predsednika kraljevsko kurije. Na ministrskem svetu se je podpisala prošnja, za demisijo. Sodi se, da cesar ne sprejme demisije,
Soirmt, mWm\
KaVarnc in brHnic«, Kjer )< na razpolago Vase
ga a' ^ „w\ ?tapor“!
Darila.
Agitacijami sklad. Sodrug Strmšek od južnih železničarjev 3 K 44 vin. Nabrano v češki budjeviški pivnici 2 K. Pušica pri Pe'rifu 2 K.
Svojim čltatellem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v našem llstn.
Nizke cene! Velika snknena zaloga 1
Priporočljiva slovenska trgovina za moško in ionsko blago pri	52-&o
sv. Cirilu in Metodu
Ejnbljani, £ingerj«Ve ulice J.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, pnhanega 5 K a	10 h; 1 kg	velefinega, snožnobe-
.	'yJ	lega puljenega 6 K 40 h, 8 K;
S. Bcnisch ^^S#fej) } kg puha	sivega 6 K 7 K ; bei
——■—	lega, finega	10 K; najfinejsi prsn
puh 12 KKdor vzame 5 kg dobi frat ko.
Izgotovljene postelje
z gostenilega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dol. a, 116 cm široka, z dvama zglav-n koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko, Za neugajajoče se povrne denar.
5. B«nis(b, Peschenitz 5». 758, CtfHi t«s
(BOhmenvald). — Ceniki zastonj in franko,	15—i
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:
35-22
▼se modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, j:	zastave, trakove in znake. ::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospode ;
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
Globoko izpod cene
frodajam zaradi pomanjkanja prot tora ravno došle jesenske in z'mske obleke, povrinlke, dežne plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekoija za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina S v Ljubljani S
I"T_  „■ Pred škofijo štev. 19.
A. £ut(ic
Ustanovljena 1847.	52—34	Ustanovljena	1847.
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 is LJUBLJANA si Turjaški trg št. 7
Najveoja zaloga pohlitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modroei na smeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
Najnižje oene.	NajBolldnel£e blaeo.
Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo cikorijo!
Restavracija
International1
v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
===== Gorka in mrzla Jedila. == Na razpolago je lep senčnat vrt in salon. ===== Kegljišče. ■-----
Postrežba točna.
Na obilen poset vabi 21-8
Cene zmerne.
Marija Petrič
restavraterka.
MaUriJuriuo
E
JE
Kavarna
,Unione‘ v Trstn
nliea Gaserma in Torre Blanca
se priporoča.
US
S
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, Wolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr.
Častna detaVnlca
za popravila in nova del a,
Ctoe pajiižje. Solidna postrežba.
rSimon£
v	itCi
Telefon it. 177
ir
52^37
L. Tomažič
zaloga piva
»H
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebiko ln : češko pivo :
■
M
Največja zaloga, tl«A
Čopičev u pleskarje, aobne slikarje, zidarje, mizarje.
Likov, pristnih angleških u vozove.
ElMjIne pmlake, pristne, v posodicah po ‘/t, ll„ */, in 1 kg.	104—8?
Jantarjeve ilazure za pode. Edino trpežno in naj-lepie mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, itedllneta, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa ln pohiitva.
Olje In mazilo za $troje, olje proti prahu.
Ustanovlleno /. 1832.
_ _—>«»	najpeuejta tvrdka «a
rootvunje oalr. nakupovanj« i
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv H tubah, g. dr. SchOnfelda.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpta, alabas terskega in itukaturaega. KarbollneJa, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vtoroev za slikarje, najnovejiih.
Adolf Hauptmann v Idnbljanl
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov ln steklarskega kleja.
Ustanovljeno 1.1882.
♦
»»»»»»»»»»»»»»»H
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran BartL
Tiska It. Pr, Lampret v Kranju.