Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente conlaposta. Posamezna številka 20 stotink. Izhaja : vsako sredo popoldnc in soboto zjutraj. Stane za celo leto 15 L. „ pol leta 8 „ » četri „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne niorcmo ozirati. Odirovorni urednik : Polde Kempcrle. mm^m , M^P" št is V Gorki, v soboto 21. februarja 1925. utovm. Ncfrankirana pisma se, ne sprejemajo. Oglasi se računajopo dogovoru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne tiskarne v Gorki Riva Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. ~ (prej Scuole). — Zlvljenje. ükrog nas hrumi pustiio vrvenje. V incstu in na deželi jih je mnogo, ki jih niori iežlza skrb: kako pognati zadnje podrobnosti ti'ga nepriietnega pogluvja. zuto naj zudostuje. Ravno tako niinamo namena, da f>i se spuščali v debato z malono- KPmbno skupino onih Ijudi. ki tvo- tijo iako zvani slovenski fašizem. Preziramo jihl Tiuli z gospodo, ki prekipcva edi- Kiaštva in slogaštva-, a ie v resnici le nrikrii podpornik nekrščan$kf>ga s.'o>- bodomiselstva, sc nc bumo prerrkaii. Je preveč gostobesedna in neodkriio- srvna. Nimumo tudi munena rtizglabljcui in iožiti o trpljenlu, katenga nav pogostoma neopravičeno in brez po- voda povzročujo naši soilržaviiani ito lijanske narodnosti. sozadevno po giuvje je tako obširno. da bi lahkn napolnili z njim celo »Stružo«, pa U nupisali še le uvod. Tudi jc tako brid ico, dit skoro ne spuda v razpoloivnie zadnjih pustnih dni. Mesio na udarre in trpkosti, pomisliino raje na dejstvc. au se cfobe tudi med ikdiianskimi so- aržavljuni odlični možje. ki raznmejo iiaš težavni položaj in zastaviio, rc trcba, za nas tndi pošleno svojo lu Si do. Odločno hesedo pa moteiim spre- govoriti na naslov slovetuMh koinn- nistov. Njihovo pogubno delo na go- spodarskem poljn smo že osvetlili, Nlč manjši skodljivci niso v nurod- nem oziru. Pribili smo že. kako sv idso nikdar postuvili v bran, ko so nam mtrodni nasprotniki odiedali pra- vico za pravico ter meudi naš iezik in nciše Ijtuli na cesto.. Nič čndnega za- to, ce je ob svojem časn ravno iz ko niunističmli vrst prc'slo naiver Ijudi v snoparski tabor, od kuivrili se pa se- daj mnogi zopet brez siwv.ii vračajo v rdečo niednarodnost. Odkod ta ne- znavajnost? Komunizem je zgrajen mi nezdravih tcmcljih ser-ičnotli in po- idt'pnosti po telesniit dobrinah. On zavrača načela krščanstva. načela pravičnosti, sirpnosti in liubezni, zato nc poplemeniii človeka in ne vstvaria značajev. Narod brez značajnih, po- zrtvovalnih mož pa zlasti v razmerah, v kakorsni/i živimo mi, ne more vztra- jati in vzdržati. Komunizem pomenja lato za naso narodno manišino iia- rodno in kulturno smrt. Mi pa hočemo živeti. Kipeče, toplo življenje, ki vaiovi po žilah našega Ijudstva, moramo ohraniti. To je cilj in smoter vsega dela »Goriške Stra- ž(.'« in onih tisočev, ki se ie oklepajo. Pridružite se tej armadi vsi. ki hočete s?bi in narodu dobro. Naših strnjenih vrst ne bo nihee zmagal! Kaj se godi po svetu? Pismo iz Ljubljane. Ljubljana, dne 18. februarja. Zadnje volitve v beograjski paria- "it'nt niso prineslc pravega razčišče- 1»ki. Lahko bi rtkel, da so vse stran- kc z Lzidoni volitev nezadoivoljne. Ce priinierjamo sedanje rezultate s šiLvilikaini prejšnjih voilitev, opazimo r|eko staJnost, neko zakonitost, ki se ji ni menda mogoce ogTiiti. Slej ko Wej je ix>k)žaj ta: Korošec ima za sa- b<> Slovence, Mrvaitje so zbrani okoli '\Udiccve zastaive, siva Pasičeva bra- c'h je pa še vedno sirnbol za Srbe. Pri tcm sJcdnjem dejstvu igra svojo vlo- srn precej tradicija in delonia tudi "lanjša politiöna izobrawcba srbükcga jindstva. i ekoni zadnje volivne borbe sta že ¦«'isiio pokazala svoje i*brlse dva blo- ';''i. Blök nairodtiega spsjrii/.uir.u je ^driižiiL v sebi slovensko ljudsko sti'anko, Davidovičeve demokrate, "nislimane, Hrvate, Nenice. srbske zeinljoradiiike in črnogorske federa- jiste; na nasprotni strani je pa vihtel kopje Paišie s svojim zvestmi oprodo IJribičevičem. Skwenec dr. 2erjav je v tej, skupini bolj za to, da se firma i'aztegne vsaj navidcz tudi na Slo- vence; da si lahko ta blök nadevlje ime »narodni«. Ta cu'dna razdelitev, da so v obeh blokili zastopani vsi trije naiodi je nastala že takoi po volitvah leta 1923. Razvoj notranje politike po volitvah 1. 1923. Tedaj je bil položaj isti kot danes. Trozvezdje Korošec-Radič-Pašič si razdelijo Jugoslavljo v tri kiterestia območja. Slovenska l'judska stranka je dobila- 1. 1923 za sebe v Sloveniji največ kroglic baš zaito, ker ie pou- darjala avtonomistična gesla. Radič je s svojo »mirotvorno in čovečansko ¦hrvatsko republiko« kair očaral Hr- vate. Narodno radikalna stranka Sr- bi-ie je pa že po vsej svoji miselnosti izrazita predstaivnicai srbstva. Ti slediiji niso inogli saini sestaviti vla- de in so bili že pripravljeni, da puste Sloveniji sainoirpravo, če ne bodo slovenski ]x>slanci vedno jronili svoje zahteve 6 spremembi vidovdlanske ustaive. Slovenska ljud'ska stranka pa na ta pogoj ni inogla pristati, ker bi bila potem saimouprava vsak čas v nevarnosti, če ne bi bila tudi v usta- vi zajamčena. Naravno. da se je slo- venski vodiitelj dr. KorwScc začel do- govarjati s Hrvati, ki so zase imeli raviiO'take cilje kot slovenska ljudska stranka. V državnopraviieni oziru je Radio iinel Lste z-ahteve kakor Slaven- ei. Sann je izjavil, da ni načelen re- publikanee, pač pa ima vedno pred očini monarliijo po angileškoiu vzorcu, ker je tafw parlamentarna monar- hija sposobna za sedanji socialni razvoj in tuipredek. Voditelju Hrva- t«v je šLo le za sainoupravo lirvatske. V istem srmislu se je izrazil tudi slo- venski voditelij, dr. Korošec na shodu Ijiibljanskih zaupnikov, ko .ie dejai, I da je naiu prvo: samostojnost Slovc- nijc v jugoslovanski državi in da po- tuenita eentralizem in nadvlada, najsi bnsta v republikanski ali monarln- siicni posodi, smrt za naso sloven- sko samobitnost. Ti dve stranki z e- nakinii naeeli sta se torej -inarali združiti, da priborita Slovenecm in Hrvatonn sannoupravo v skupni jugo- slovanski diržavi. Boj se je pa niagol do'bojevati le s parlanientarmimi in /akonitirni sredstvi. To je spoeetka uvidöl tudi Radio in je obljubil, da ])oslje v zbornieo 50 do 60 svoiüh ix>slancev. Radikali so bili zdaj prisiljeni, da so se 12. in l.S. aprila 1923 vscdlli v Zagrfebu k i>o- gajaaijeni z radioevoi. Slovenoi in od- poslanci bosanske musliinanske stran- ke. Radikalna odposlamca prodsednik radikalncgti kluba Marko Ciiurioič in tajnik kluba dir. Voüslav .lanio sta izjavila, da so vse zahteve Slo- vencev in Hrvatov sprejemljive za 99 odstotkov radikailov. Tako se ie pod1- pisaJ. sloviti Markov pro-Kokol, v kato- rem je bilo tudi dolooeno, da pomaga opozioija radikalni stranki do enotne radikalne vlade. Markov protocol je listina, ki dbikazuje, da, so radikali priznali tudi Skwence in Hrvate kot dva samostojna naroda. l'stocasno je iiicd dotedanjima zaveznikonna, ra- diikali in deniokrati zazijail prepad1 IMo za siporazumi se 'je uspešno nadaljevalo. Izločeni so bili odl i>oM- tienega vpliva razni brezvestni politi- ki. Zdelo se je, da gre že vse y naj- l-epsem tiru. Tedaj začne Radiič gro- nieti proti Srbotn in ukaže svojiinn poslanoem, naj ostanejo doma. Opozi- oija v parlamentu je bila oslabljena1. Vendar se ji je posrečilo, da je poleti 1. 1924 prišla za diva ineseoa na krmi- !o, ker se je Radio pustil pregeworiti, da je poslal v Beograd del svojih po- slaincev. Davidovičeva vlada je otvo- rila svoje delo van je z geslomi: spora- zum med vsemi tremi naradi. Nazna- nila je tudi, da hoče predložitr na- rodni skupščiui zakonski načrt proti korupeiji. Na sodno klop bi morali sesti nökateri ugledn,i radikalni prva- ki. To je zadelo nasprotnike sporazu- ma v živo. Iskali so ixwoda, da bi se zopet dokopaili do vlade. To jiini je Stefan Radio kar v roke potisnii. S svojimi nepoilitionitni izjavami proti armadi, kralju in Srboni je od/bil od sebe javno m neu je in se zarneril po- sebno Srbom. Kralj je spreiol ostav- ko vojnega niinistra generala Hadži- oa. Kmalu na to je i>adla Davidovioeva vlada in Pašič je zopet zasedel mini- sterskii stol. PodpiraiL ga jie Svetozar 1'ribičevič, ki je izstopil s par poslan- oi iz jugoslovainske demokratske stranke in si osnovail samostoino de- uiokratsko stranko. Prva skrb nove vlade je bila, kako se otresti opozieije. Če se položai nie ne izpiremeni v prid vladnim stran- karn, se oipozioija še bolj strue, Radio nride z vsemi poslanci v zbarnico in vlada mora podati ostavko. Trcba je bilo razpisati nove volitve. RadikaJi in sainostojni deniokrati so upali, da bodo njiliovi nasprotniki po volitvah oslabüieni, sa-mi pa bodo lahko nemo- teno dlalje vladali. Slabi računi. Ta račun sc pa vladnim strankain ni kaj prida o-bnesel. Male strančice, k,i so ix)stavl'jale svoje skrinjice, so le pripomogle velikim pokrajinskiiri sti ankam do moči. V Sloveniji je slovenska ljudska stranka dökazaki, d ! ima trden kader. Slovensko razumništvo je glasova- lo zanjo in ji izirooilo zastopstvo Ljubljane, slovenske presWlioe, ki ni biia do 8. februarja t. 1. še nikdar v rokah slovenske ljudslke stranke. Ljubljana bo paihnela tud>i sebe vred- i;ega zastopnika, ker bo prepustil dr Korošeo niandat namestniku Franu Tcrsegilavu. Ne more se Pa tuidi za- nikati uspeha samostoinih demokri- tov. V ljulbljani sami so se ouctili nacl lastnim uspehoni deniokrati ravno tako, kakor pristaši ljud'ske stranke. To je znak, da so se volivoi ödlooüi in pristopili k izrazitim stnnnkam. In ta /:nak je razveseljiv, ker bodo o'd^ad'li soasomä on.i mali jezički na tehtui- oah, ki so voasih tako usodnio- odlo- oevaii v politienöm življenju. Vendar je nial.ee sumljivo, da je ined komunističniini delavci na Jese- nieah dobil 2erjav toliko glasov, ko»- rnunisti pa tako malo. Taki sumljivi vzgledi so pa v Bosni in južni Srbiji še bolj na dnevnem redn kot pri nas. Pa ti se bodo kinaJu razjasnili. Volivne koniisije se trudüjo s pre- števanjem kroglio že dva tedna, a se niso na jasnein, kdo je zrnagai To tudi vzbuja marsikako suninjo. No- tranje niinistrstvo oolo objavlja, da je opozioijski blök dobii nad 300.000 gla- sov veo kot vladni. lina pa vseeno 11 poslancev mamj. VJadna veoina je pa kljub vsemu temu tako picla, da bi se v kaki zapadnoevropski dlržavi taka vlada niti ne upala samia prevzeti vodstva države. I")a je Radüc v zaporu ne ixMiieni veliko, ker so se tudi Hrva- tje otresli češčenja one osebc, pač pa vztrajajo pri smernicah, ki iih je v glavnem zaortal Radio. Vsakoimur, ki nepristransko rnotri ¦poütioni vrvež v Jugoslaviji je pa jasno le eno: naj se volitve ponavlja- io ko'likorkrat hooejo, položaj bo ostal vedno neizpreinenjen, ker ljudstvo hočc sainoupravo, lioče ohraniti svo- jo naTodno samobitnost. dedsoino svojih ooetov. Od te trdne volje ga ne premaknejo nikaki volivni mane- vri. Treba je sporazurna med brati, da se ne ponovi stara zgodovinska u- soda slovanskih narodov. tlsta usoda pred katero je svaril svoje sinove sil- ni Samo na smrtni postelii. * * Boj za albanski petroiej. Ni še dolgo odkar so se zmede v Albaniji nekoliko uredile. Ko se je dvignila zavesa, se je prav lieix> poka- zalo, kdo je bil skrit za kulisami in kdo je zapeljal Albaniiio v nove nemi- re iu boje. Fan Noli, prejšnji albanski min. predsednik, je bil velik pdjatelj ItaJije. Vstaški vodja in sedanji predsednik albanske republike Alimed heg Zogu je bil pa ljuBlienec Jugo- slavije. Navdušenje enih in drugih za Albanijo pa ni izviralo iz golega u- -smiljenja do nesrečne dležele. ampak iz diobiokarskih teženj inozemskih kapitalističnili družb. Te so bile tista .sila, ki je iiasutvljala ali odstavljala albanske poglavarje. Za gospodarsko izkoriSčanje Albanskih i>etrolejskih vreloev sta1 se poganjali dve stranki. Angileško-iugoslovauska na eui stra- ni in ainerdško-italijaiiska na drugi strani. Ko je dobil Ahmed beg Zogu moö v roke, je dobila prva dlružba, Anglo-Persian Company, pravico db petrolejskih vrelcev. Takoj .ie planila Strari 2. »GORIŠKA STRA2A« pokoncu druga kapitalistična dnižba, nji načelu Standard Oil Company, in odJočiio ugovarjala proti tcniu. da1 se je ailbanska vlada odiloeila za Ari- gieže. Italijaiii |:a poirdlarjaijo, da imajo /e od 1. 1913 nekako pravieo do izrabilja- nja petrolejskiih vrelcev. Takrat je skleniia ital. vlada z ALbanci pogodbo, da sme odkrivati nove petrolejske vi- rc. Pravijo, da so Angleži tako pogod- bo sklenili sole osem let kasneje, torej so bili oni prvi in se sedaj čutijo moč- )io prizadete. Pri tern seveda mislijo , na svoj žep. Angleži se pa kar nič ne zmenijo za take ugovore. ker imajo pred očini svoj stalni ciilii, kako bodo nadvladali Ameriko v petrolejskern bo'jn. Računajo, da bodo ameriSkL.. vrolei kmahi izčrpani; nied tern si pa morajo Angleži zasigurati nove viix\ ce hočejo prisiliti Ameriko. da odineha i v strastni gospodarski tekniii. ki je zažarela med tenia najmo-gočnejšima trgovcema sveta. ! . ¦ *-* \ Ni izključeno, da se bodb boji na Balkanu znova započeli, da bodo bal- kanski ruiTodi zo-pet krvaveli zaraidi luiili koristi. . i DNEVNE VEST! Sedemdesetletnico svojega rojstva. je praziuwal zadujo sredo zagrebški nadškof dr. Ante Ba.ner. Najvišji cerkveni dostojaiistvenik Jugoslavije se je od priprostega kmečkega sina povspel do sedanjega mesta. Svoje- easno se je nekoliko udejstvoval tudi na politienem polju, toda bol.i se je odilikoval kot filozof in kiiiiževnik. Kot cerkveni knez se pa bavi večino- rna s cerkvenimi vprašanji. Želimo mu tudi mi kot dobremu in požrtvo- valnemu Jugoslovanu še rnnO'go zdra- vih in čvrstih let. Oiilikovanje in prvo nagrado v znesku 500 dinar- jev je dobil odi artističnega vodstva v Ljubljani Vinko Vodopivec. naš pri- znani goriški sklad.a.telj, za svojo do- morodino skladbo »Noč na Adriji«, prirejeno za; 5 glasni mešani zbor. Drugo nagrado je dobil g. p. H. Satt- ner, tretjo g. Vogrič. Priznalo se je s tern g. skladatelju Vodopivcu za- služeno odllikovanje. Njegove, res v narodnem duhu zložene urnetne skladbe razume in ljubi ne samo iz- obraženi svet, ampak tudi naše pri- prosto Ijudistvo. Vse tri pesini izidejo v prih. »Pevcu«, ki se naroca v Ljub- ljani, Ljudski dom za 10 lir! O. skla- datelju nase najiskrenejše čestitke! Izseljencem v Severno Ameriko! , Izseljcnci, ki imajo dovoiljenje za izselitev v Severno Ameriko (Zdiu- žene države), smejo odpotovati vsak čas s parniki, ki so jim bili določeni. Za. tekoče leto je pa od anieriške vla- de določcni odlstotck italiianskih iz- seljencev že izčrpan in se do 1. julija t. 1. ne sprejemajo nobene prošnje za potno dovoljenje. Sladko je maŠčevanje.f. Koimunistično »Delo« prav suro- vo napada poslanca Besedn.iaka in mu očita, da je podpor'nik kaipitali- zma. Pred nekaj (l'nevi je po&lanec dr. Besednjak posredoval pri goriški kvesturi, naj izpusti iz ječe inženirja Oustinčiča, vodiio slovenskih komu- nistov, ki so gas orožniki zaprli, ker ni.imel dokun;entov v redu. Čudno računstvo. Štirinajst dni je že j?n;tek'o ;>d dr- žavnozborski-h voiIitCv' v Jugosluviji. pa še ue vedo, kdo je izvolion. Naj- lepša je pa; ta, da so dobiie no poro- čilih iz notranjega ministrst\ a stran- ke, ki so proti l5asi6n, Priblčeviču in Žerjavu 300.000 glasov več kakor vladne stranke, a 11 poslanccv manj. t', kdbr ima škarjc in platno... Za enoino delavsko fronto. Večiiia italijanskih organiziranili cielavcev je zdnižena v Olavni zvezi dela. V tej Zvezi, ki šteje okoli 900 tisoč .člainov, so združeni delavci so- cialiističnega lnišljenja in koinunisti. Koiuuniistov je 15 od sto. Koinunisti so zaipočeli oster in surov boj proti soeialistični večini. Na strokovnein kongresu v Milanu so dclavci skleni- li, da mora biti konec razdiralnemu delu komunistov. Izključili so iz Zve- ze tri gla.vne koinunistične razdiral- ce, mod njhni tržaškegai prvaka Ju- rago. Pelavci so silno ogorčeno žigo- sali rušilce enotne delavske fronte. Le neznatna skupina članov se je po- staivila za koinuniste. Pokazalo se je, dia so kO'iTiunisti s svojim otročjim in srboritim napadanjem delavske orga- nizacije Jzgubili mnogo pristašev med delavstvoni. ' Februarska številka „Našega čolniča" izide v pondeljek. Vsakdo io bo čital z veseljem, ker imu poles zelo pri- mernih člankov tudi lcpe slike. Vsebi- na jc mislednja: Očetovski opomin, Pomenki (Sosedjc, Na obisku. Slike iz soseske, Temni oblaki). Novc ste- ze, Nekaj misli o mtših društvih, Vc- černa šola, Mrvicc, Dekliška greda, Dijaški vestnik, Petje, Telovadba in Poročila iz drustcv. Pole.a navodil o lirosvetnem delu, katercgu list v glav- nem zastopa, najdeš v nicm članke scoialne in verskovziiojiw vsebine. Opozarjamo vse čitatel-.ie -in čita- teljice, d!a je uprava> »Čolniča« poslala februarsko štcvilko le oni>m. ki so plaoa'li naročnino, oziroma Pöslali iz- javo, da se naroce na list, čeprav ga takoj ne morejo plačati. Drugi, ki bi jw prejeli lista, naj takoj pišejo na upravo »Colniča«, Via Mameli 5. Oo- rica, da list naroče. »Naš Čolnič« siane za celo leto 6 lir. — Dopise je tjelnt poslnti uredništvu, Corso Verdi '37. Gorica, najkasneje do I Sega vsa- kega meseca. „Posiednji niož", pride nai pustni torek ob 8. uri v dvo- " rano Verdi (passaggio Ediling). »Mla- dikarji« so ga povabili, da se zadnjič ix)kaže pred pustoui pred'no se Lvc Miridcsct dni postit v puščavo. Vstopninai po 2, 3, 4. 5 in 7 lir. Prcdprodäja vstopnic v Katoliški knjjgarni v Qoriei. Občni zbor. dn'stvrv »Skalnica« v Gorici bo v ne- deljo due 22. t. m, ob 4. pop. v dirušt- venih prostorili ulica Maineli 5. Ne smejo nositi cro^>>. V Jugoslaviji žive pripadnlki sekte inzarencev, ki po predpisili svoje ve- re ne smejo uporabljati oroz.ia. Verni nazarenci se zato tudi.brauijo položi- ti prisegoi pri vojaških naboriji. Vo- jaiška otlastva nidi tega te ljudi zaipi- rajo. Sedaj jih že preko 900 vz.diliu.ie v ječah. Da bi vsi Ijudje postali na- zarenci bi vsaj svetovnega klanja več ne bilo. Borba za svobodo tiska. Tekoni volivne borbe v Jugoslaviji je viada po vzorcu nekih zapadnoev- ropskili držav začela prcganjati čas- nikairje in njej nasprotne liste. Jugo- slovansko novinarsko iidruzonje se je z vso silo postiavilo po robu takim na- zadiijaškim odredbam. Podpirale so t.i boj tudi organizaeije staveev. To je nagnilo notranjega ministra v Beo- gradu, da- je deja.lodiposlancemca.sni- karjev, da bodo prenehala preganja- nja easnikarjev, ki vršijo svoj poklic čcstokrat v najtežjih razmerab. Tud'i divjanje proti listom se lx> ustavilo. Tako je rekel gospod minister; če se ho to tudi zgodiilo, bomo povedali. Se še ni odločil. Pr'ed časom. je razveselila vse Ljudi, ki' posteno delajo za svetovni mir, novica, da misli Amerika priznati ru- sko sovjetsko državo. To bi., dosti pripo'inoglo', da bi se nevarnost novili morij odstranila. Amieriški predlsednik Coolidgc (izgfc Kulidž) je pa iz.iavil iK•¦viuarjem, da se še ni za to odločil. Ameriškim kapitalistom se pač se ne zdi ugoden čas za to. „Beli jelen" v Itallji. Ni še dolgo od tega, ko se je dosti g'ovorilo in še več pisalo po vsem ev- ropskem časopisju o znamenitem in- dijanskem poglavarju nazvanemi »be- ! li jelen«. Lepi in postavni poglavar se I ;e povsüd1 prikupil, kamor je prišel; k temu so tudi preeej pripomogle prav knežje napitnine, ki jili je puscal po t hotelih. V ltaliji so ga sprejemali dr- žavniki in diplornatje. Koneno se jc še zaročil z neko bogato in plemeni- tasko gospodicn'o iz Furlanije. »Beli jelen«, ki je imel tudi dbktorski na- slov, bi še nadalje predstavljal pa evropskih prestolicah rudeče plenie. c!a ga ni polieija razkrinkala kot na- vadnega sleparja. Piše se Artur La Plante in je iz Amcrikc. Kot mladi fant je po ulicah prodajal razna zdra- vilna zelišča. Zdaj je pa njegovega kneštva konec. Prepotrebna sola. V Zagrebu bodo odprli solo za so- cialno zdravstvo. Preeej ie k temu pripomogel znani ameriški bogataš Rockefeller. Ob rakvah nesrečnih žrfev. V sredo so nesli pokopat mrtve ru- darje, ki so bilü zasuti pri zadnjič oipi- sami rudriiški ne&reči v Porurjiu. Čez petdeset tisoč ljudi je v ernih oblekali stH>palo za rakvami nesrecni.li ru- daijev. 2ene in otroci, ki so zgubili' svoje reditelje so plakali tako pretre- sljivo1, da so morale godibe neJiati z žalnimi koračnicami. (irozna povest- nica o trpinih, ki se mueijo sto in sto metrov pod zcmljo večinoma za tuj žep, je zopet za en list vcč.ia ... Nesrečna Bolgarrja. Menda je ni države v Cvropi, kjer bi se politični nasprotniki med seboj tako streijali kot v Bolgarji. Koniunisti napadajo pristaše Canko- ve vlade, ti jim pa vračlijo silo za ognji'lo. Ker so komunisti ubili ugled- nega člana meščanske stranke dr. iMileva, je padla glava poslanca Stra- žimirova, vod.ie bol^arskih komuni- stov. V zapad'ni Bolgarski so se za- čeli streljati kar na čez. Vse to bi pa bilo riesrečnemu bolgarskemu narodu prihraiijeno, če bi mogel v bratski vzajeninosti zgraditi s Sloven ei, Srbi in Mrvati skupen dorn. Miroljubnost „rdečih" generalov. Nov.i ruski vojni komisar (vojni minister) Frunze jc predlagal, naj se zniža število rdečc aTimade. Boljše- viki grmijo proti oboroževanju kapi- talističnih držav, a saini niso nie boljši. Pariški sodniki v zadregi. Zadnjič srno poročali, kako je polj- ska igralka Uminska iz usmiljenja ustrelila svojega neozdravljivo bol- nega zaročenca. Sodniki sojo ob splošnem pritrjevanju navzočega ob- činstva oprostili vsake krivdle. Začet- kom tega tedna je pa v Parizu šivilja Virginija Levassor ustrelila svojo sti- rinajstletno sestrico, ki ni mogla ne ozdraiviti ne umreti. To je storila, ker n! mogla več prenašati njenih niuk in je že tudi beda trkala na vrata. Slučaj je torej isti kot zgoraj. Vsa pariška javnost pričakuje, kako se bodio pa v tem slučaju sodniki oeüo- čih. Čehi uče! Social na politika v čehoslovaški državi bi morala služiti drugim za vzgled; tako je napredna. Ko so spre- Lucko išče dekle. Spisal Peter Rossegger. - Podomačil Zagorski. (Dalje.) Takole neumno praševanje! Lucl- jan se je kaeil nad bedaisto besedo, ami>aik zdaj in prav pri tej mu ne pri- de nič pametnega na jezik. To se pravi, bi mu že prišlo, ampak če ga naseče, kot so ga druge nasekale! Ne, raje počaka na krčmo in muziko. Am- pak vso reč bo pa že danes napeljal. »Danes žcliš kaj od; me-ne. dekle?« je rekel in je izpustil oblič. »To je gotovo,« je odgovoriia, »sicer ne bi bila prišla. Naš očc tc leno pro- si, da bi natm napravil križ.« »Križ? Kdo je pa spet uniirl?« »Tega ne, umrl ni nihče,« se je smejala, »in mrtvaškega križa ne, — ne, zato že nisem tu. Rabili bi križ za sklcdo zganeev. H žgancem tako hu- do radi jemo kislo mleko. Ti tudi?« »Amixik še presneto rad. Tončka.« »Torej boš pa vedel, da je treba ta- kega lcsencga križa, ki ga postavimo na veliko skledo nifeka, zato, da na križ lahko denemo skledo z žganci, in da tako vsak, ki pri mizi sedi, lahko seže z žlico v mleko ali pa v žgance, kot se mu zljubi.« »Da seže lahko v mleko in v žgan- ce,« je ponovil Lucijan, »ej seveda, da vem to.« »In nam bos napravil ta križ?« »Napravil ga born,« je dejal in jc postavil desko v pošev, da ie mogel izgladiti tudi zobove. Ali nc hi za hip sedla, dekle?« »Misli's, naj bi čakada na križ?« "Če že tega ravno nočeš, vsaj inalce ponienil bi se rad s tabo.« »i'nko?« je dejala Tončka in je gle- <-li.il:i na njegovo'delo. »Tale deska.... iz kaksnega lesa je?« 'io je jelovina,« je odgovoril Lu- cij'im, »kaj pa, Tončka. ali rada piješ vroče vino?« >^Kako pa, da prides zdai na vroče vino? Radi kislega mleka rabimo le- seni križ.« »Da, prav, zavoljo mleka,« je dejal fant in je pri sebi mislil: Ne gre! Zdaj born pa kar po sredi naravnost zavr- tal. In je zinil: »Kaj pa meniš. Tonč- ka, ali ne bi rada šla iz hiše?« »O ti moj Bog,« se je smejala, »ra- da bi vedela kam!« »Kar h meni sem!« »Ali bi me potreboval?« se je glasi- lo poredno prašanje. Lucijan jc rneiil desko z metrom in je od nje z rasketajočo žago odrezal kos. »Bi mi že bila prav,« je rekel, ani- p::k ona v šurnu besedc ni slišala. (;ledala je d'esko in je prašala: »Kako dolga pa mora biti?« »Pei cevLiev in tri palce« ie odgo- voril. — »In misliš, da bi se midvai ne raziunela?« »O ti, zdaj sem pa jezna, moj lju- bi!« je zaklicala s ; rnehom, pa je re- sneje dostavila: »Nc, žailiti nc hi ma- rala koga, če —« »Ce?« •Ce bi si ga že izbrala.« »In ne bi si hotela izbrati morda ka- kegai mizar.ia?« Molčala je prestrašena. »Ali bi ga rada imela, Tončka?« Moleala je. Tudi on* ni dvignil oči, ampak je zdaj zrezoval ozko deščico na šcst voglov. > Kaj pravis na to?« jc spet prašal, toda vedno ne da bi jo poglodal. Tončka je z robom predpasnika brisala naslon stolrce, ki pa ni hil prav uič prasen. »Kaj praviš na to?« »In,« je dahnila s plarnenečirni Hei, '¦ali bi bilo mizarju zares?« »Za špas mi zdaj ne gre,« je rekel in delal dalje. (iledala ga je en liipčck molče in je potem, da skrijc tesnoho, prašala: »Vintla, kajne, vintla \m to?« »Se razume, jaz bi že rad bil dober s tabo.« je rekel. * Mogla bi se ti zdeti prelahka,« je p.inosla poinislek, »jaz sem le kme- čko dekle gori na hri'bu.« »Jaz sem pa mizar v dolini,« je od- vrrül Lucijan, modtem ko je s svedr- čkoiii vrtal nekaj lukeni v djeskin rob. Crez čas je Toiička spet prašala: Tu bodo žeblje zabili?« »Tu bodo zdaj žeblje zabili,« je od- govoril fant. »In v dolini je lepo. Prav potrpezljiva bi bila eden z drugim.« ^Ampak ne!« je zaklicalo dekle in je poskočika s stolicc, »kaik&na norica sem vendar! Tu se zasedim in doma čakajo prašički name. Ker jaz jih pi- tarn, prašičke.« (Konec prihodnjič.) »OORISKA STRA2A« Stran 3. Jeli zakon o delavskem zavarovaniu, so začeli misliti tudi na zavarovanje poijcdelcev. Vsak poljedelec, ki je star nad štirideset let in ie za d'elo nesiposoben bo dbbival podporo. Pri nas in drugod pa Iioce gosposka. naj Kniet le plačuje. Terjatve napram Avstrijj. Tiskovine za prošnje se dobijo v »Katoliški knjigarni« po 10 stotink k om ad. Francija se pogreza. V bavarsk'Jin učenjaškem društvu je predaval profesor Schmidt o čiid- nem pojavu, ki ga opaža na; zapadmo- francoski obul'i. Obal se pogreza< v niorje. Ob roibu Pirenej se je pogrezni- la tekom tridesetih let sieer le za 30 eentinrjtiov, ob irancosko-belgiiski ineji pa- že kar za 1 meter. Cez par dcsetlctij bodo mo-rali tukaj že gradi- ti nasipc, da bodo zajezili morske va- love. N.i severnem. koMcu Kvrope se pa stvar obme. Obal se dviga iz morja/. To spra.vlja.io učenjaki v zvezo z le- deniki, češ da sc je skandinavski Poliotok osvöbodil ogromnega priti- ska, ko se je led stajal. „Jokati morem, pomagati ne!" Tako je vzkliknil znani angleški Publicist in prijatelj Jugosilovanov Secton Watson, ko je predaval v A- ineriki o razmerah v Jugoislaviji. Dal lk>g, da hi nc bile te besede tako brid- ko resnične kakor so in da bi kmalu !>ostala ¦dbmovina vseh štirili .iužno- siovanskin nairodov niočna in mo- Roe na. Že misiijo na vojno. V Londonu so začeli grad it i na več kraijih podzemskc rove kot zavetišča i prcd bomibiaimi iz zrakoplovov. Dokler ne bo zopet izbruhnila vojna iih bodo iiporabljaili kot garaže za avtomobile. Priporočljiv uradnik. V neketn mesti.i na Siciliii so že dalj časa opazovali, kako tamošnji dvaindvajsetletni poštni uradnik Ti- rone kavalirsko živi. Uradna revizija je dognala, da je prav lahko razsipah ker je poncveril nad 200.000 lir. Nesreča pri pevski vaji. V torek se je v Mantovi dogodila velika nesreča. Dijaki neke srednje sole so se pripravljali za koncert. Va- j> so imeli v stanovanju nčiteljice petja. Ko se jc v torek zbralo kot obi- čajno štirideset pevcev in pevk k va.ii, se je nenadoma udrl strop in poko- pal pod seboj vse dijake. Iz ruševin so izvlekli trideset več ali manj ra- njenih fantov. V Franciji teče kri. McrritK, francoski ministerski pred- sednik, je s svojim svobodomise!- stvom priklical kri francoskih kato- ličanov nad državo. Proti preloinu vsch zvez s papežem se vršijo šte- vilna protestna zborovanja po vseh krajih države. Zveza za obrambo v,e- re, ki jo vodi slavni general Kastelno, ie sklieala za torek protestno zboro- vanje v južno - franeoskem inestu Marselju. Svobodomiselnim vladnim krogom pa niso nič kaj všeč ugovori katoličanov, zato so zaeeli razganja- ti taka zborovanja s silo. Pri omen je- nem sliodu se jc zbralo čez štiri tisoe Ijudi; ravno je general Kastelno, ki je v svetovni vojni s svojimi polkii zadr- ža.l ncniski naval, končal svoi prote- stni govor, kar udere na zborovališče množica komunistov in socialdenio- kratov in začne udrihati z gorjačami po zborovalcih. PadaJi so tudi streli. Nad 100 oseb je ranjenih. dve sta mrtvi. 1z drugih krajev Francije pri- hajajo tudi slična poročila. Kaj je novega na cleželi? Iz Kanala. Kakor dlrugod je tudi na kanalski S(»dniji izvršcna glcde osobja temelji- ta spreniemba. Dobili smo noive sod- nike in novega »caiiieelliere« po I me- nu Kragelj. (ilede sodnikov se ne mo- rjemo pritoževati rad.i njihovLga ob- ^evanja s strankami; res je. da nista ^niožna jezika, ki ga govorijo od! pr- vega do zadnjega vsi prebivalci, spa- dajoči v obniočje tega sodišča, toda tpga nista kriva ona, lnarveč oni, ki üb je.sein poslal. Vse drugaöe pa g. ^cancelliere«. Ta šikanira stranke ta- ko, da si moraimo prizadeti iskati po- ]noči na piristojnem mestu. V ta na:- "ien se obračamo z uljudno prošnjo do gosp. voditelja, ki si je s svojim ulju'dnim in razmere vpoštevajočim ruvnanjem s strankaiini pridobil splo- ^ne simpatije, da mailo premotri delo- ^inje svojih podrejenib uradnikov - Krageljnov. S svojimi šikanami kva- rÜo ti ugled, kateirega si je pridobilo °stal/o uradnüstvo. Komen. V ncdeljo 22. t. in. priredi komen- |K'a mladina: krasno pustno zabavo v 'igonovi dvora,ni. Nihče naj ne zaanu- di prilike pošteno se nasinejati :n ruzyedriti. Na sporedu so raznovrst- 1]e pevske, tamiburaške točke, kirplet 'ii raKiiL veseloigre. Vscm okoliča- ]]om kliče koinenska mladina: na' svidenje! Gor. Cerovo. Pred; dobrim mesecem se je med tl}kajšnjinii bratranci Nikavčič dogo- ^il mal incident. Posledica ie bila, Ha je prišel k ham gosp. podprefekt |n še razni drugi gospodje in nekdo Je napisal v »Piccolo« kar dve kolo- 'jj. v katerih se je med drugim citailo, l'<-i je bil to političcn zlooin. Vsled Jpga je prišlo povelje od mafrsala iz ^ojskega, da niorajo biti za nedolo- een ča:s vse krčme zaprte že ob 6ib zvečer. Ker pa imajo v dol. koncu ^rabinerji par benjamiinckov, so tem dovolili, da smejo na taimo&nji ^rčmi plesati. In res se vrši skoraj ysako nedfeljo tarn »ballo«. ki oibilra l^esoželjnim skrommi tedenski za^ i sliižek; pa tiudi pije se tarn menda ])o-zno iKHioči, makari do jutra. Druge krčme se pa seveda dtžijo povelja. V ncdeljo je »konzorcij« vabil mla-1 dino z listki na ples in od fantov po- biral po 5 lir, odi deklet po 2. In naša mladiina je pridno znašala lirce v to »hranilnico«, ki bo pa gotovo faliraila, kakor tudi oni, ki imajo opravka s tem »kseftom«. Čas bi že bil, da. bi se treznejsa nikidiina in pametni mo- žje malce pokazalii, d'a znajo tudi kaj pamctnejšcga, posebno v tem letu, ki naj bo sveto tudi zai nas. Mar- sikaj se j:e po vojni obnoviilo. Le na- ša častitljiva »Čitalnica« še leži pod razvalinami svetovnih dogodkov. V časoipisju čitanio iz raznih strani po- ročila, da obnavljajo stara in usta- navljajo nova društva, le pri nas ni sposoibnih ljudi, k,i bi vodili dru- štvo. NcJiote mi pribaja pred du- I šo kitica. one pesmi: »Pridi. našia zvezda, pridi, jasne vpri v nas oči!« Le malo složnosti in döbre volje in dosegli bi krasne moraine, pa mate- rijalne mspehe! V to poniozi Bog i sreča junaška! Srpenica. rrukajšnje »Bralno društvo« se z vsemi silami brani — spanja! Le s te- žavo gre naprej. Najboljši sotrudniki in člani so nas zapustili in odšli v Tiancijo in Belgijo s.trebuhorn za kruhom. Od nekdaj tako niočuega moškega zbo»ra nas je ostalo le še par — rdservistov. Za pustno neddjo srno namenili eno prireditev. Opustiti smo pa inorali vse vsled preštevilnih plesov, ki sledijo že od novega leta sem v bližnji in dalj'ni okolici. in bo- de jo d'oisegli višek na »debelenco«. Kdaj se bomo spainetovali? Idrijske novice. Sklepi z veljuvnostjo svetovalstvenih sej obcinskega komisarja, generala Castelazzi-ja. (Nadaljevanje.) 10. septembra 1. 1.: v proračun se uvede zai sprejem visoMli osebnosti, kongresistO'V, prehoda vojaštva itd. s I)osebnim ozirom na sprejem N. K. V. vojvodinje d'Aosta L 1000.— iz toc- ke neipredvideni stroški. Istcga due je sklcnil, naj se ustano- vi v Idriiii »potovalni pončni urad' za poljedelstvo«. Z oßirom na sogkisen skliop županov idrijskega okraia z due 29.-8. 1. 1., da naj se ta urad za naš okiriaj ustariovi, se vpiše v prwacun svota L 2.500.— in sicer iz vecjega . döihodka direktnih davkov. Istega dne je vpisal v proračun svoto L 500.— za ]X)ravnavo osebne dolioduine stalnih olxiiiiskili usilužbcnT cev in sicer tudi iz visjegai dohodka diircktnih davkov. 7. oktobra 1. 1. je sklenil odpustiti iz službe delovodiio Antona Vončina, češ, da njegovega dcla ne potrebuje več.-Ta sklop je bil oprt na odredbo kr. podprefekture v Idriii St. 1211 z dne 22. 8. 1. I., s katero je bila pozva- na tukajšrija občinska uprava, da li- kvidira. občinsko ekononiijo', katera je bila ustanovijena leta 1917., ker ta na- prava ni koristna mestni občini. Ves UTaterijal in konji naj se v naj k raj- šein času razprodajo. 25. oktobra 1. 1.: na veokrat izraže- no zelio rudarjev, da bi bili oproščeni doklaide na osehno dbliodnino za leto 1923. zai občino in za okrajni soliski svet, ker gre za čez 150.000.— L, ka- terib bi delavci ne plačali, ako bi jiirn bila odinerjena davšoinai na premič- no bogastvo, uvedenai v starih pokra- jinah. ker je biila avsta-ljskai osebna do- liodnina odinerjena od1 K 1.600.—, medtem ko pomeni dfcines L. 1.600.— dosti manj, ker je demair manj vreden, ker obcina ni nikdar računala na ta denar, ker je bila ta dokladra. od- nierijena od dežclnega odlbora. ker je okrajni šoilski svet zaključil svoje posloyanje jako aiktivno. tako da pričakuie občina vse potrebno kritje za ureditcv ljudskega šolstva od istega, potem ko se Jie koonisar zagotovil, da meščanstvo, ki je že plačalo ta davek, ne bo proti temu protestiralo in z ozirom na praivičnost napram najbolj obrem en jenemn sloiu (d'elav- stvu) je skleniil, da se odpove v pridi delavstvu kr. rudnika svoti L. 78.677.85 in da se odpove v prid istemn delav- stvu enaiki svoti na dokladi za o- krajni šoilski svet, katera, bi bila mo- rala sodaj pripasti občini. Pr i 11 () d ii j ič n a da 1 jli j emo. Gradba Gasilnega doma. V četrtok dne 12. t. m. se Je podal mestni koinisar kav. AngeMeli oseb- no v Oorico, da izposluje vse potireb- no, da se čim proje lahko prične z gradbo »gasilnega doma«. Listnica Kmetsko - delav^ke zveze in političnega drustva „Edmosti" v Gorici. 1. Ccrv I'nine Ponikve ši. 55: Vaš;i pro- šr.ja zu |)okojnino jc njjodno rešena. 2. Giisič Peter Poügora 124: URodui iiačrt 'la Vašo pokojnino se naliaja pri likvidacij- skein odboru pod št. 3093. 3. debar franc Šempeter: Zuinsiic sc r.idi Vašc pokojninc v tajništvu. •1 Rovšček Neža Modrcj: Yasa pokojiiiua bo liiouočc ugodno rešcna. Rckurz sc nalia- ja pri Cortc dei Contc, ki jc zalitcvala to- zadcviic dokunicnte od vojucffa minister- stva. Čc nc dobitc v tcku enega mescca od- tfovora, sporočite nani, da homo iznova posrcdovali. • 5. fiazina Jakob Livek: Vašo prošnjo jc H'encralna komisija za pokojninc izročila državncmu zavarovalncmu zavodn v Rimu. Treba bo za nsodno rešitev Vašc prošnje tam posredovati. Sporočitc nani prav točno vse podatkc, kako in kedaj je prišlo do ncsrcče. (>. Pctejan Stefan Pod gor a 10(>: Vaša po- kojninska prošnja jc iigodno rcšena pod št. 713. 7. Debenjak Ncža Gorica Rabatt a II: Va- ša pokojninska prošnja jc ugodno rc.šcna z 12. I. 1925. pod St. 659. 8. Bizjak Marija Sempeter 291: Vaša po- kojninska prosnja je Uffodno rcšcna pod št. 648. 9. Slokar Madia Lokavec 216: Tudi Vasa prosnja jc ujiodno rešcna pod št. 557. 10. G. /¦'. Grahovo: V VaSi zadevi bo taj- niStvo posredovalo; poslati pa morate na- tr.nčnc podatkc glede Vaše slu/.be in bolezni. 11. Križaj Helena Senožeče: Vain se bo v kratkem znova izplačcvala pokojnina. 12. Petrič Josip ag.: Vi morate prijaviti svojo terjatev na službenih zastankih prcd 3. iiov. 191S. na slcdcči naslov: Ufficio di vcritica e compeiisazione, Sezione autono- my in Trieste in siccr najpozneje do 24. a- prila 1925. Tako nam sporoča generalni ii- naiični načelnik* v Rimu. 13. Ln. Host. Jelsane Istra: Vase pismo je tajništvo prcjelo. Vse je v rcdu, samo po- datki kiede službenih let za Vas in tovari- še: J. Š.; U. M. in Sat. J. manjkajo. Pošlji- te nam jih čimprej. l^- Jugnik .Franc Šmogori Matnljc: Pismo prejeli. Aloratc nam pa še poslati podatke o shi/.bcnih letih. 15. Cernigoj L. Kobarid: PoSljitc nam do- tični dekret, ki ste xa prejeli. Potem bomo n'iogli šcic posredovati v Vaši zadevi. 16. /-'. Kr Voice: Morate nckoliko poča- kati. Saj veste. da jc križ z oblastvi. 17. 2. J. Slap: Davčni rekurz srno odpo- slali po pošti. IS. M. Carli Ccrkno: Posljite nam točiie podatke: a) pri katerem polku jc služil Vaš mož in imc njegovo; b) kdaj stc vložili prvo prošnjo; c) štcvilo, imena in rojstna leta mladoletnih otrok. Ce stc pa vložili proSnjo šele 4. 10. 1924. —¦ ni nobene poinoči. Tajništvo. Listnica upravništva. V. V., Loin: Ker jc dopis brcz podpisa, sa ne moremo priobčiti; tndi je prcveč oscbcn. 1. P. Karl Vol. U.: Do danes šc niso ime- novaiii kr. komisarji, ki bodo vodili deli- tev obč. zcmljišč. Morate potrpcti. Naš li«t bo dal pravočasno vsa potrebna navodila. 2. A. K. Budanje: Odpisali se bodo za- stanki samo na bivšem avstrijskem zem- Ijiškcm davkn. Italijanski zcmljiški davi-k (imposta sui terrcni) in zemljiškodohodnin- ski davck pa ostaneta še vedno v vcljavi. 3. R. V. Tolmin: Vprasanjc še ni rcšeno. -1. R. M. Voice: Sporočite tajniStvu Kmct- sko delavske zveze v Oorici sledcče: a) kdaj ste vložili prošnjo in kam, b) pri ka- kem polku jc skizil sin, kdaj in kje je umrl oziroma padel, njegovo ime; c) natančen na- s!ov očeta in materc in rojstvo. II. vprašanje: če morctc sami z lastnimi sredstvi obnoviti hišo Vani ni treba prositi za predujin. ///. vpiašanjc: vojna odškodnina sc na sploh sramotno nizko izplačujc. IV. vprašanje: od podjetja, ki poliira voi- ni material, imatc i>ravico zahtevati od- tkodnino. 5. A. /¦'. Ložice: Vašc vprašanje jc /do ter.ko pravno vprašanje. Moraitio ga pron- čiti in odffovorimo pismeno. Zadevo sii'o lzročili tajništvu Kmetsko-delavske zveze. Naznanilo. Podipisani iiisem odgovoren za ni- kake stroške, ki bi jih morebiti napra- vil moj sin Ivan Gregoirčič, — čevljar, nizke postave star 21 let. bre/. desno pesti. Zapustil je domačo hišo 9. t. m. brez vsakega najnianjšega vzroka. Jakob Gregorčič K>rn št. 10 p. Koibarid. Zologo zq stavbarstvo v Gorici. Via Carducci - - Telefon 240 Prva goriška zaloga staybnega in sorodnega materijala. Zastopstvo domačih in inozemskili tvrdk. Cement, apno, vsakovrstna opcka.ee- mentni kvadrati za podove, enäki iz ce- ramike, marmorja in beneškega kamna, marmoniate ploščice, litosil, parket, ža- luzijena ovoj tvrdkc KOMARFK iz Mo- nakovega. — — -------------- Cevi iz litega in kovanega železa, so- lidne potrebšeine za vsakoršno indu- strijo in pečarje, ploščicc za Qblogo sten domače in inozemske, predmcti za hi- gijeniC'iie naprave v ceramiki in v por- cclanjenem železju, katramirana le- penka KOMEROpING, lesni cement, as- salt, nepremočljivi predmeti, žične mreže. Lastna izdelava vsakovrstnih u- metnih mannorjev, belih in pisa- nih, kocke za mo/.aike, mlinski kamni zi^z: doniači in inozemski. ZUZZ CENE BREZ KONKURENCE Stran 4. »OORIŠKA STRA2A« Preselitev. Tvrdka lva-n Kaein, tvortnica liar- rnonijev, cerkvenih orgelj, zaloga raz- nih gwdal na strune, se je presciila v lastne prostore Piazza Nicolo To- maseo (prej Placuta) St. 29. Darovi. Za Alojzijevišče: O. Valcntiiičič Josip, pck v Raštelu, ob srebrni poroki L 50.—; g. Franc Gorkič iz Vrtojbe ob 40 letnici dru- 2inskega življenja L 25; g. Terezija Pavlin iz Vrtojbe L 1.—. Vsein Bog stotero povrni! GOSPODARSTVO. Kako boš prijavil terjatev napram Avstriji? Z ozirom na pojasnila v zadnji številki priobčujemo še naslednji vzorec 7.a prijavo: All'onorevole R. Prefettura (Sezione Trattato di Pace) Trieste. RßClülTlO di "' '""• ^umar Fmnccsco di, fit Giovanni per /' accertamento c hi liquidazione del credito di Co rone austr. ung. "¦ Pr- wo° eke egli diehi'ara di avere verso I' Erario austriaco. II sottoscritto ............................. nato a residente a e pertinente a. cittadino italiano di pieno di- ritto c/iiede I' accertamento e la liquidazione del credito di Co- rone a. ii. che egli dichiara di avere a titolo tu se navede vrsta terjatvc n. pr. gtede obleke del consegnamento del vestiario nel deposito militare di ..."-..Pr Graz (Tu je treba navesti koliko srajc, sukenj, čevljev ild. je vojak izročil •vojaškcmu skladišču ali pa v drugem slucaju, koliko volov, konj, svinj itd. mil je bilo rekviriranili. Istotako mora nato navesti za vsak predmet pri- bližno vrednost). // suo diritto alia liquidazione del credito di Corone a. u. si base sull' accordo concluso a Roma dj data 6 aprile 1922 fra it Regno d' Italia, I' Austria e I' Ungheria, che e stato pubblicato nella „Gazzetta Ufficiale" del 21 febbraio 1924 n. 44. Datum in kraj Podpis. Krompir za seme. S semenskim kroinpirjem so zala- gale naše Qore skoraj celoi deželo. Mnogo voz krompirja .ie pril&lo iz Banjalee planote, iz Tohninskega in Kanal skega v Gorico, mnogo vago- nov kroinpirja je šlo iz kolodvora i>ri Sv. Luciji v Goirico, Trst in Istiro. Be- li gorski krompir (vrste »Katnnik«) je bil iskan dlaleč na okoli. a letos ga je zelo rnalo, skoraj iiič. V Gorah sa- mih je scgnilo zelo nwogo kromtpirjai, tako da &'a ne bodo irneli nekateri krnetje niti sami za svojo sad'itev? Kam homo šli po krompir, tako sc vprasuje niarsikateri kmetovalec v goriški okolici, v Vipavski doLini, pa tudi drugod. Kam? AH ga ni mogoče uvoziti? Marsikd'o je misilil, da ga ie mogo- če, a ni. Uvoz semenskega kroinpirja je danes navezan na1 sledeče dbločbe: 1) Tvrdka, ki bi liotela uvoziti se- menski krompir, se je mora la javiti že do I. avgusta 1. 1924. pri rastlin- sko-zdiravilnem zavodu v Milanu. 2) V prijavi, oziroma v prošnji je moralo biti označcno, koiliko krotm- pirja se želi uvoziti ter od kie. Tako prijavo, oziroma prošnjo je vzel zavod' v pretres in ako jti je ugo- dil, je prej poslal na lice mesta (od kjer se lioce krompir uvoziti) svojega izvedenca, ki je ugotovil, ali ie kroni- |)ir zdrav ali ne. Stroski za izveden- ca so šli v breme tvrdke, ki ie hotela uvoziti krompir. Kdor ni napravil ce- iolne te poti, ni dolbil dovoljenja uvo- za in unievno je, da je bilo danih zelo malo dovolijenj. Torej za >leto:s ni računati z uvo- zom krompirja. Za naše Gore in za celotno imso deželo bi prišel vpoštev krompir iz Jugoslavije, posebno iz Gorenjskega (okolica Kranja in Škofjeloke), kjer imajo približno tak krompir, kot je pri rias. Ta krompir bi prišel vpostev za nvoz v večjili množinah, v lnanišili pa bi morali uvo/.iti nekai krompirja iz Hdliandiske v svrho posknsa, ker je holandski krompir precei znamenit. Kot rečeno, za letos ni nič. misliti pa mora mo že sedaj na prihodiije le- to. Zakonske določbe so bile izdane zelo pozno, tako da ni bilo mogoče do 1. avgusta ničesar ukreniti. Ker bodo določbe laliko tudi letos zelo pozno izdane, moramo misliti že da- nes, ako hočemo kaj doseči — na pri- liodinje lcto. Pri tern naj se tudi po- kaže naša sposobnost in naša prera- čunljivost. Vsi, ki bi želeli dnigo leto premeniti seme (to je za saditev v 1. 1926) naj se že danes javijo pri Za- družni Zvezi v Gorici, ki bo pazila, da ji odlok o uvozu semenskega krompirja ne uteče in da bo ukrenila vse, kar lx> odlok zahteval. Edino na ta načiii lahko nidkaj: napravimo. Torej priglasite se? Kaj pa za letos? Za letos moramo poitrpeti. Seme si moramo naibaviti, kjer morenio in čknprej, da ne osta- ncmo brez njega. »Gosn. list«. Za semenski krompir. Ob sklepu lista srno izvedbli, da se je poda'l poslanec dr. Besednjak v Milan in Rim, da bi izposlovad1 uvoz- no dovoljenje za 20 vagonov kroin- pirja, katerega bi uvoxila Zadružna zveza v Gorici. „Gospodarski list". 2. številka je bilia: odposlana saimo naročnikom iz 1. 1924. in onim, ki so že plačali naročnino za 1. 1925. Kdor hooe dobivati list, naj poslje 12 lir na naslov: Uprava, »Gospodarskega li- sta«, Gorica, Corso Verdi 37. Tržne cene v Gorici. Cesnik od 12 do 13 lir; sve/c zclje od 1.40—1.50; kislo zelje od 1.20 do 1.40; kanijole od I.öü—2.—; čebula od 2.00—2.20; ndeča pesa od 0.50 do 0.60; fižol navadni od 2.00-2.30; koks od 2.80-3.00; endivija od 2.00—2.20; krompir od 0.90 -1.00; sladka repa od 0.40 -0.50; kisla repa od 0.7Q do 0.80; radič od; 2.50—3.00; špinača od 1.10—1.30; vrzote od 1.00—1.10; se- menski krompir 1 kvintal od 105—115 lir; pomamnce od 0.20—0.30 kos; li- nioin od 0.15—0.20; ja'bolka od 1.6*) do 3.00 kg; orehi od 4.00—5.00; su- he češplje od 5.00—6.00; maslo od 15.00—16.00; mleko 1 od 1.00—1.20; intd kg od 1.00—10.00; jalica kos od 0.50—0.60. Valuta. Dne li). februarja si dobil : za 100 franc, frankov 127.25 do 127.75 Lir za 100 belg. frankov 122.— do 124.— Lir za 100 Svic. frankov 470.— do 473- Lir za 1G0 češ.-slov. kron 72.30 do 72.85 Lir za 100 dinarjev 39.50 do 39.70 Lir za 1 sterling 11(5.35 do llti.55 Lir za 1 dolar 24.30 do 24.45 Lir za 1 zlato marko 5.H0 do 5.90 Lir za HXJ avst. kron 0.0340 do 0.0350 Lir Beneške obligacije. Dne 1(J. februarja: Srednji kurs L. 81.50, v Trstu 81.45; v Milanu 81.4«, v Rimu 81.50 L. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimorija On. IDE FIDRI 0 GORICI, CORSO VITT. EM. III. Št. II SDRFIPMil nil 0-17 IN 7-11 PREKLIC/ Podpisani preklicujem vse žaljive in obrekovalne besede, ki sem jih iz.rekel proti gosipodični Maurič Egi- diji v dvorani g. Deibenjaka v Koza- ni dne 15. t. in., ker so bile nere- snične. Vipolže, dne 19. sveeana 1925. Roman Jakončič. *) Za članke-po.il tciu naslovom odgovarja in t dnistvo saino v tnliko, kolikor zahteva zakon. VRTNAR.1U oddam tekoj v na- je.ni hiss, 1'lev in o^irajeno brajdo s trem-i ni\i>mi zemilje, razdelieno na vino^rad in vrt s sadnimi drevesi. Ivcflekti.mi, kateri naj bi irneli po možriosti drnžino in neka.i živine, naj se zgli'shio v nedbljo 22. t. m. v Solkanu St. 42 pri prof. Josipu Makuc. Širite ,Goriško Stražo1! NA PRODAJ sta dva komia, stara eden 5 let, drugi deset let z vso opre- mo vred; prodam tudi dva težka vo- za popolnoma v dobrem stanu ter tudi ninogo večvrstnili verijr. Cene so primerne. Ako se oglasi kupec za za vse skupaj dobi znaten • popust. Naslov: Bevk Franc, Kladje pri Cerknem list. 17. Najboljši cigs- retni popir je Oleschau GlaunazalcgazflliilijsiioBeneiijo Hatolishö nnjigarna - Gorica (Monfova hiša št. 2) Bilfe. Amerikaikske divjake trt, prvavrst- iK) blago, prodaja v veliki množini po 12 lir sto komadbv in ccpljene trte titniea Josip Strekelj, Komien. Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palače. PODRUŽNICA Ljubljanshe hreditne hanhe v Borici Corso Verdi „Trgrovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA UUBUflNfl Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. I zvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje Odlikouana peharna in sisščičsrna ulica Mamell st. 6 (prej Scuole). Cenj. odjesnalcem in slavnemu občinstvu naznanjam, da sem v hiši, kjer imam že dolgo let dobroznano pekarno in slaščičarno, preure- dil na novo siaščičarno z najboljšim pecivom, slaščicami, likerji in delikatesnimi vini. Priporočam se wsem novoporočencem, bir- mancem in društvom za^obilen obisk in jamčinm s solidno postrežbo. Sprejemajo se naročila. Odlikovana pekarna in slaščičarna J. BRATUZ. Hovo preupejena (ppBj Scuole).