PROSVETNI
Štev. 19
Ljubljana, 15. decembra 1956
LETO VII.
Orejoje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 1/1. Telefon številka 21-337. — Letna naročnina din 300.—, Štev. ček računa 60-KB-l-Z-140 — Tisk Časopisno saložniškega podjetja Slovenski poročsvaleo.
DELAVEC
GLASILO ZDIiD^-BNJ PROSVETNIH DELAVCEV
Irvršni odbor 3e dne 15. 11. t-1. aldioal plenum, ki so se ga udeležili vsi člani razen enega. Odbor je izčrpno poročal o svojem dosedanjem delu.
Predsednik je v prvem delu svojega referata nanizal več misli o -idejno-politični vzgoji članstva s pregledom političnega stanja v svetu in doma. Omenil je zakonske osnutke o delovnih odnosih, o varstvu defektnih oseb, o uredbi o otroških dadaikih socialnega zavarovanja za defektne otroke nad 15 let starosti, o novem name-ščenskeih zakonu, o novi uredbi o honorarju za nadure in odločbi za obvezno šolanje defektnih otrok. Nadalje se je dotak-siil dela upravnih in šolskih odborov posebnih vzgojnih ustanov. Osvetlil je odklonilno stališče koprskega okraja slede sprejema 12 gluhih otrok.
V drugem delu je pregledal oklepe zadnjega občnega zbora in povedal, koliko teh sklepov je izvršni odbor realiziral.
Tajnik tov. Sušnik je V daljšem poročilu poročal o odnosih slovenskega združttoja do centralnega odbora. Ti odnosi so se nekako zameglili in je iniciativa CO zelo padla. Neurejena je uprava našega edinega strokovnega glasila »Specialna šola« in še več drugih stvari. Predlagal je, naj naš plenarni odbor zahteva čimprejšnje sklicanje plenuma centralnega odbora, da razčistimo vse te nerešene probleme-
Profesor M. Pavčič je orisal stanje specialnega šolstva v Sloveniji. Te ustanove olbsega-■s: 3 prehodne domove.: 5 vzga-jallšč, 3 vzgojne domove, 10 pomožnih- šol,- 1. zavod za- slepo mladino, 2 zavoda za gluho mladino, 2 zavoda za invalicino mladino. Vse to šolstvo se sicer izboljšuje in povečuje, toda zelo počasi; tako ostaja na stotine otrok brez vzgoje In izobrazbe. Kot posebno točko je še obravnaval reformo posebnega šolstva, ki 3o je strnil tv naslednjih 7 točk:
1.	Mesto in vloga specialnega šolstva v našem šolskem sistemu.
2.	Vnanja organizacija jn razvoj omrežja.
3.	Materialni pogoji.
4.	Kvantiteta in kvaliteta strokovnega osebja-
5.	Notranja organizacija, odnosi in metode.
6.	Habilitacijski programi.
7.	Vsebinsko ustreznejša družbena fibkclja kot'sinteza gornjih točk.
Po teh poročili se je razvila prav živahna razprava. Tovariš Zakovšek je govoril o notranjih odnosih med osebjem in upravniki, o delu upravnih odborov, o uradni konferenci defektologov LRS, o proračunskih zavodih in ustanovah s samostojnim finansiranjem, ki bi jim ne smela ovirati dela nepolna kapaciteta. Potreben je republiški fond za krit-le oskrbovalnih stroškov, kadar občine, ne plačujejo v redu svojih obveznosti.
Tov. Jagodic je govoril o upravnih 'odborih, ki.se premalo poglabljajo v vprašanja zavodov- Predlagal je,, naj bi sklicali sestanek vseh predsednikov, kjer bi se podrotlneje seznanili z delom na posebnih vzgojnih ustanovah. Za šolsko reformo je menil, da bi morala zavzeti večjo širino, posebej pa naj bi se ukvarjala z zdravstveno zaščito gojencev PVU, ki-je važen činitelj pri habilitaciji in rehabilitaciji defektne mladine-Omenil je tudi rejništvo, ki je za nekatere defektne otroke ne-
goški center in 34.000 din za 17 članov Zavoda za slepo mladino, ki so bili na študijski ekskurziji v Italiji, je plenum odobril.
Plenum je ugotovil, da koordinacijski odbor združenj prosvetnih delavcev Slovenije v tem letu n; deloval povsem tako, kot bi si želeli..
Ob koncu zasedanja je plenum sprejel med drugimi tudi te sklepe;
1.	Še v tej poslovni dobi naj izvršni odbor ponovno opozori svet -za šolstvo, naj izda odlok o obveznem šolanju defektnih otrok.
2.	Pazljivo naj skrbi za materialno štanie ustanov in osebja.
3.	Glede upravnih in šolskih odborov naj organizira sestanke predsednikov teh odborov.
4.	Uradna konferenca vseh defektologov naj bo 22. decem-
5- O reformi posebnega šolstva naj od vseh kolektivov zahteva, da do konca tega leta. podalo vsaj delne predloge.
A. O.
Za nami so
občni zbori
Na elitne zbore kultumoumet-niSkih društev s svojimi raznovrstnimi sekcijami vse tja do plesne, mislim. Vseeno Je, iz kakšnega razloga si se jih udeležil: kot član, delegat sosednega KUD, funkcionar ali zgolj iz radovednosti. Na banketu »imenit-nejšega« društva z »imenitnejšim« dirigentom doživiš morda tudi to, da te ta okrene: »Lahko hi vas tožil zaradi tistih vaših trditev. In sploh: vaše pisanje je suho.
S konference upraviteljev hospitacijskih šol
V Pedagoškem centipu v Ljubljani eo ss 26. novembra 1956 zbrali upravitelji boisptitacidskdh šal dz raanih okrajev in občin Slovenije. Konferenca, ki jo je vodil republiški inšpektor za ©snovne šole tov. Drago Mehora, je imela namen, -da upravitelji izmenjajo svoje jEkušnje pri dosedanjem delu, obenem pa m®j nakažejo probleme, ki jih je žreba rešiti, da hi' se mreža -hoa-piitaciijskih šibi še razširila in da hi bilo njihovo deto bolj plodno. Inšpektor Mehora je v svojem uvodu nakazal ile problematiko za raragovor im navedel nekaj številk,- ki kažejo današnje stanje hospčfcactitjsfeib šloil.
Republiški svet za šolstvo je dobil poročila s 67 hospiit-aciljskih šoj, vseh hbsipšltaciljisklto. šol pa je
izvedljivo in jih more prevzgo-, . goTlz teh poročil je videti, da jitl le specialen zavod.	dela 88 hiatgpiltafcifrsffcih šol. V
delu upravnih odborov, o hospitacaisko-delo je hiilo .Vključenih 43 prviih, 2fl drugih, 44 tretjih in 47 četrtih raaredov.
idejno-politični vzgoji, © hos.pi-tacijah, o rejništvu je povedal za rejništvo pod stalnim nadzorom.
O tem so še govorili tovariši Pavčič, Dobovškova, TJnverdor-ben, Pipanova, Zakovšek In
drugi.
Po tej razpravi je poročal o materialnem stanju združenja blagajnik tov. Trpin. O-nholič-no podporo 50.000 din za Peda-
HospStebilje de obiskovalo na teh 58 šolah učiteljstvo iiž 587 osnovnih šol.
Po tem uvodu so v glavnem govoiriili © mreži hospiitaciiljskiih šol.- Prevladal© je mnenje, naj
bi Imela vsaka občina svojo ho-spitacijsko šolo (seveda ne za vsako ceno). Ža formiranje mo-
Seja republiškega sveta za šolstvo
Pred nedavnim je bila v Ljubljani II. seja republiškega sveta za šolstvo, ki. je imela precej obširen dnevni red in je trajata dva dni- Seja je imela izrazito delovni značaj in so na njej razpravljali o mnogih pomembnih vprašanjih našega šolstva. Poleg članov sveta se je seje udeležil tudi zastopnik zveznega sekretariata sveta za šolstvo tovariš Vujovič.
Najprej je predsednik sveta Milko Goršič predlagal nekaj sprememb ■ v formulacijah, sprejetih na prvi seji sveta, ki so jih člani- sveta sprejeli. Druga točka dnevnega reda je bila precej obširna, saj je obsegala poročilo posameznih izborov in komisij sveta za šolstvo. Poročila posameznih predsednikov so pokazala, da so ti odbori pravzaprav šele na začetku svojega dela in da so na svojih dosedanjih sestankih (večina odborov je i-mela po eno ali dve seji) sprejeli poglavitne smernice za svoje delo. Odbor za splošno izobraževanje ugotavlja-, da bo svoje delo sam Te stežka opravljal in bo moral sodelovati z vsemi ostalimi odbori, posebno pa še, glede na šoftko reformo, z Zavodom za proučevanje šolstva. Slejkoprej se bo ta odbor ukvarjal največ prav š šolsko reformo. Svet za šolstvo je ob poročilu
sveta za šolstvo je že poslal na teren posebne evidenčne pole, odbor za kadre pa bo izdal brošuro, s katero bo poskušal popularizirati učiteljski poklic. Težave ima tudi komisija za namestitve, katere sklepe marsikje ne upoštevajo, saj nekatera občinska in okrajna tajništva sprejemajo v službo diplomante brez privolitve komisije. Treba bo razpisati večje štipendije za tiste okraje, kjer prosvetnih delavcev primanjkuje. Zgodi pa se celo, da štipendisti .štipendije vrnejo in ne gredo v prosvetno službo. Odločilno vlogo, imajo tudi stanovanja, kar kaže praksa. Kjer so ob-
do bolj pogumno posegali v razpravo ne samo o materialnih in podobnih vprašanjih šolstva, ampak tudi o vsem učnovzgojnem delu. Svet je bil mnenja, naj bi nove šolske odbore volili, ob koncu šolskega leta.
Svet za šolstvo je sprejel nov pravilnik o privatnih razrednih, popravnih in dopolnilnih izpitih na stopnji obveznega šolstva, srednjeizo-braževalnih šolah in srednjih šolah za izobrazbo učnega o-sebja, pri čemer je menil, da je treba dati pri omenjenih izpitih prednost rednemu šolstvu. Svet je bil tudi . mnenja, da je treba tistim, ki delajo
rajo biti, dand ©snovni pogoji (kadar, materialna osnova, primeren okoliš .in. podobno). Raz-- lični okraji so čl; pr; tem delu različno pot. V okraiju Kranj so začel; z eno hoaplSaoiljisfo šolo in jo dobro utrditi. Po izkušnjah te šole bodo sedaj nadaljevali in ustanavljali! ho-rpiitacifske šole po Inšpektorskih sektorjih (okraj Kranj ima namreč šolske. inš-pe-ktorj-e, k; so upravitelji- »snovnih 'šot, in nadzorujejo določene selatorje). V 'okraju Tolmin so iimet-j hcispitaciiljska
■	šoie v štirih ' večjih : centrih. Ovira jih zalo -vijlsdk© števiito nižje (organiiziiiranih šol in izredno razčlenjen teren, vrhu tega pa še zato matjhna materialna skrb za šole. Prav lepo pot je ubral trboveljski okraj, kjer-eo
■	ho-spiitacijsike ; šole v vseh občinah. razen v eni. Občina Brežice je šla menda n-ajdelj: kader so dobili po letošnjih premestitvah, od ©ri3u<mjih hoepifcacaj so prešli na celodnevna. Občinski svet za šolstvo j©, sprejel poseben pravilnik za hospiitaciJjsho -šofte,. - potrdil pa . ga - ge tudi •ObLO. S tem pravl.huk.om ' je .urejeno tud; materialno vprašanje šole. Posamezne predmete Obravnavalo ristematSkio; za njihovo del© je- aničiSoa -tudi izredno tesna povezava: itnšpefctar, šolski upravitelj in učitelj, ki pripravlja hospiltaciije.
Ob teh in še števHmih po-no čilih iz drugih okrajev in občin •«© jo pokazala vrsta problemov, ki Ijih je treba čtaprej rešiti. Ti problemi so obenem tudi Problemi ' vseh naših šol, hosipitaciljislke šole pa zadevajo še . bolj v živo. Naj jih nekaj naštejem:
Nujno bo treba organizirati hospitaoijsko šolo za pouk na nižje organiziranih šolah. Teh
šol je v SlovenStil precej; na njih
riši. Iz tega raste -tudi zahteva, da mora biti vse delo sistematično, hkrati pa tudi odraz potreb na terenu. Prsiuhmati jo treba tud; želji naših prosvetnih delavcev, ki želijo hospitacije tudi iz petja, telovadbe in ročnih del.
Marsikje imajo težave s kadrom za hoap-itaoiijske šole. Razpisati je treba mesta ter tudi urediti stimulacijo za te učitelje. Tu je potrebna enotnost za vso republiko. Nujna je najtesnejša povezava inšpektorjev in hospitacijskih šol. Ti morajo na terenu ugotavljati potrebe, po drugi stnanj; pa tudi ugotavflflati, kako odseva delo hospitacijskih šol na terenu. Razumljivo ja. da je strokovno izpozolnjevanje dolžnost prosvetnih delavcev samih. Vendar je treba najti sredstva, s katerimi bi poravnali učiteljem, ki prihajajo k ho-spitaeijam, vsaj dejanske stroške. Prav posebno pozornost bo treba posvetiti obrobnim okrajem, ki niso gospodarsko močni ih imajo šolstvo najbolj šibko organizirano. Uvesti bo treba izmenično hospitiraojje na gimnaziji in osnovni šoli." Reforma j« pred vrati in kmalu ®e bomo znašli pod eno streho. Upravitelji so prikazali izredno kritično stanje glede šolskih proračunov, prav posebno pa še pozicije glede funkcionalnih izdatkov. Marsikje so te postavke skrčene na; minimum, marsikje pa- jih gpioh ni več. Poleg vsega tega so se pojavile zahteve po načrtnem izdajanju učil, po številnejši pedagoški literaituri in še mnogočem drugem.
To j« nekaj poglareiteih- miteli s te plodne konference, ki je pokazala veliko potrebo po hos-pitaeiljsfcih šolah, po drugi strani pa tudi veliko prizadevnost že obstoječih hospataciiijskfh šol za strokovno izpopolnjevanj® naših
poučujejo naši najmlajši tova- prosvetnih delavcev.
Občni zbor Pedagošbegs društva v Mariboru
Mariborsko PD, ki ima 122 članov, je imelo 28. X. 1956 svoj 3. redni obč. zbor, odkar je samostojno v ZPD LRS. Predsednik Gustav šilih je
čine preskrbele stanovanja, priA;atne izpite omogočiti, da	“ki^
tam tudi ni pomanjkanja uči- jim ne bo treba, vsega opravi-	^ LD ^,1.
.	jim
teljev in profesorjev. Perso- ;; v ©nem dnevu. Sicer pa bo nalna vprašanja je treba za- 0 tem jzšel poseben zvezni četi reševati za prihodnje leto predpis. Svet je tudi izrazil že sedaj, zlasti še zaradi reor- potrebo, da bi bilo mogoče o-ganizacije šolstva. Ob reformi pravljati privatne izpite tudi.
bo moral slab kader odpasti. Danes moramo misliti zlasti na učiteljiščhike, med katerimi imajo mnčgi slabo ali pomanjkljivo hrano in prihajajo v službo fizično oslabljeni. Svet je tudi sklenil, naj komisija za kadre pozove posamezne okraje, naj se prosvetni kadri, ki so sedaj v drugih službah, vrnejo v svojo stroko. Poseben problem je tudi nameščanje nediplomiranih študentov, katerih dobršen
tega odbora sklenil, da bo po- del je zaposlen. Zato podaljšu-’ ----------------------jejo študij v nedogled. Mnogi
sebna skupina slovenskih šolnikov obiskala bratske republike, da se seznani s tamo-šnjimi uspehi glede šolske reforme, zlasti ria Hrvaškem, kjer so prišli že precej daleč. Svet je tudi poudaril, da je treba za sestanke odborov v bodoče pripraviti gradivo, ki naj bo osnova razpravi.
Posebno perečo problematiko morata reševati odbora za materialna vprašanja in za kadre. Prvi bo nujno potreboval podatke o sedanjem materialnem stanju naših šol, ker bo le na osnovi tega lahko zagovarjal potrebe. V njegovo področje spada tudi gradnja,
bila
v
tudi za pouk niso zadostno pripravljeni in zaradi malega števila opravljenih izpitov ne dovolj usposobljeni.
Komisija za predvojaško
vzgojo je doslej opravila precejšnje delo in že sedaj misli na proslavo desetletnice pred-vojaške vzgoje, ki bo 1. 1958.
O svojem delu so več ali manj izčrpno poročali tudi o-staii odbori in komisije.
Noslednja točka dnevnega
na strokovnih šolah; seveda pa bo pri tem treba najti ustrezno rešitev glede praktičnega dela .pouka.
Svet je tudi v načelu sprejel osnutek pravilnika za strokovne izpite vzgojiteljev in predlog novega predmetnika in učnega načrta za kmetij-sko-gospodarske šole, ki daje okrajem in učiteljem, vso možnost. da ga prilagodijo krajevnim potrebam, predvsem glede strokovnih predmetov. O odredbi o predizobrazbi vajencev in učencev strokovnih šol s praktičnim poukom bo svet ponovno razpravljal na prihodnji seji in je sedaj še ni potrdil, ker terja ta stvar podrobnejšo preučitev.
Svet za šolstvo je tudi razpravljal o osnutku pravilnika o Žagarjevem skladu ter načelno določil, .da bodo nagrade iz tega sklada podeljevali prosvetnim delavcem v prvi vrsti za njihovo uspešno šolsko in pedagoško-teoretično delo. O
reda je bi o vprašanje družbe- fsn^ku pravilnika bo posebna nega upravljanja na šolah. To	.še podrobnejše raz-
je pomembno vprašanje, o ka- Peljala m ga precizneje for-terem je predsednik sveta mu:ira-a-
Milko Goršič povedal nekaj Svet je mimo tega potrdil
mu letu. Bilo je manj rezultat društva kot takega kot pa posameznih članov- Manjkala je povezava z ostalimi PD v LRS, dejavnost društva pa je ovirala prezaposlenost članov IO. Vzrok je tudi v tem, ker izvršujeta program, ki je prej spadal v območje PD, Pedagoški center in Zavod za proučevanje šolstva, ki imata boljše organizacijske pogoje.
PD v Mariboru pa je samostojno organiziralo zelo uspelo šolo za starše, izdajalo V. letnik vzgojne strani v tedniku »7 dni« Večera, organiziralo debatne večere za vse vrste šol v Mariboru o problemu ocenjevanja učnih načrtov in šolske reforme ter poučno ekskurzijo na Dunaj in v Gradec. Posamezni člani so sodelovali s članki in samostojnimi deli pri »7 dni«, SP, Pedagoškem zborniku ter Zborniku dokumentarnega gradiva o reformi obvezne šole, v PD, MS, N2, DPM i. dr. Društvo je sodelovalo po svojih članih v Zvezi prosvetnih društev in Svobod, DPM, DUP in DSUP, na tečajih RK, v Vzgojni svetovalnici in Poklicni svetovalnici Zavoda za posredovanje dela, pri NO ter svetu za zdravstvo in socialno politiko, v seminarjih za učiteljske tečajnike, v tečajih in seminarjih Pedagoške-
v večjih centrih okraja in izven njega. Organiziralo je okusno in nazorno urejeno razstavo slovenskih učbenikov prof. J. Andoljška v mariborski Studijski knjižnici, sodelovalo pa je na razstavi mladinskih knjig v Umetniški galeriji in na doslej v zgodovini slovenskega šolstva naj-večjem zborovanju prosvetnih delavcec ob odkritju spomenika slovenskemu pedagogu Henriku Schreinerju dne 26.
11.	1955.
PD bo- tudi v bodoče osre-dotočevalo vse svoje delo na mariborski okraj, pomagalo pri ustanovitvi PD za ok-aj Ptuj in Murska Sobota, pritegnilo k šolsko - reformnem delu aktive DUP, izdalo Izbor najboljših člankov iz dosedanjih letnikov vzgojne strani »Tdni«, populariziralo z nadaljevanjem tradicionalnega vzgojnega tedna za starše in šole za starše modema pedagoška in psihološka stremljenja v smislu šolske reforme, organiziralo debatne večere in mesečna predavanja za člane in ostale prosvetne delavce v Klubu prosvetnih delavcev. Na sporedu predavanj so n. pr. teme »Ali je današnja mladina drugačna kakor nekoč* (Alfonz Kopriva), »Učitelj, ali poznaš samega sebe« (Gustav šilih), »Psihologija skupine« (dr. H. Markovič), »Načelo vzgojnosti pouka« itd.
Organiziralo bo znanstveno raziskovanje mladinskega vprašanja, rezultatov dela na šoli, študij predškolskega o-
organizatorji gostovanj so z njim nezadovoljni.« Sledi tvoj zagovor: kulturni uredniki stiskajo s prostorom, iztrgani stavki često popaCijo smisel, o trudu, ki ga imajo organizatorji priprav za »dober vtis« gestujočih, ne moreš govoriti, pa naj je kulturni urednik tvoj najboljši prijatelj. »Kako naj pred glavnim urednikom opravičim popis »požrtij«, ki ste jih na turneji doživljali,« te zavrne cinično; marsikatera taka »reportaža« se znajde zato v košu, in ti izgubiš zaupanje ob poročanju v resnejše liste, tudi če gre za naša vodilna društva: Zvezo kulturnih in znanstvenih delavcev ali društev, kot so »Slava Klavora«, KUD »Jože Her-manko«, PZPD »Slavko Osterc« itd. Pa dovolj o tem: o nekaterih opažanjih, ki se jih sporočila v dnevnem tisku običajno ogibajo, bodi .govora, kljub morebitni reprizi: »Lahko bi vas tožil...«
Zdi se ti malone brezpomembno v času, ko ide ljudje venomer pri radiu, govoriti o stvareh, ki se jim vsakdo rajši ogne. A ker je prav med učitelji mnogo prizadevnih kultppnoprošvet-nih delavcev — poznam profesorja, ki poje pri petih pevskih zborih — in ker so po navadi prav učitelji, prosvetni delavci najvidnejši funkcionarji društev, ki so nedavno podala obračun svojega dela, ne bo odveč nekaj beležk, primerjav, navedb zdravih In zlasti nezdravih pojavov v našem društvenem življenju, v bistvu si bolj ali manj podobnem, včasih pa vendarle sila raznolikem. Morda bo primer »raznolikosti« prej pripeljal k jedru stvari.
Čeprav Je na občnem zboru Zveze kulturnih In znanstvenih delavcev po daljši razpravi nekdo avtoritativno zaključil:... »Priznajmo si, da smo kulturna provinca!« — s tem je mislil Maribor — se je v začetku te sezone vendarle posrečilo pridobiti Koncertni poslovalnici kakega bolj ali manj znanega koncertanta, organizirati gostovanja kot n. pr. makedonskega ansambla, dalmatinskih pevcev In plesalcev, pa so za uvod v to koncertno sezono kar značilna, četudi ostane javnosti prikrito, kako do takih gostovanj včasih pride. Kajti samo nastopi in gostovanja so merilo uspeha In magnet, ki še lahko pritegne po številnih društvih razkropljene dobre moči. Te poskušajo privabiti v bolj renomi-rano KUD, ki mu je bilo uspelo pridobiti strokovni vodilni kader. Le KUD, ki miče, ki je popularno, si lahko dovoli temeljito izbiro materiala, bodisi pevskega, igralskega i. pd., katerega sodelovanje mu zagotavlja trajnejši sloves in stalnejšo možnost gostovanj, zlasti tistih magično privlačnih:	v Inozemstvu.
V želji po tem gredo ponekod predaleč, uganjajoč pravo »pot-Jomkinščino« z izposojanjem dobrih pevcev, ki jih privajajo s kamioni iz 20 km oddaljenega mesta, da lahko potem v Makedoniji predstavljajo delavsko kulturo Maribora. Za ceno rahlega ponižanja, ko v imenu društva Izročaš gostom šopek iz bližnje cvetličarne, na katerega si bil o pravem času pozabil, ob nasmehu dekleta orientalskega tipa, v gostujočem ansamblu sodelujoče pevke ali plesalke zveš, da stane taka turneja 200 ali pa tudi 700 tisoč din, da je to prispevala eno tovarna ali pa jih je pomagalo več, ker je pač funkcionar tega »srečnega« društva tudi član u-pravnega odbora tovarne ali občine. Ni težko zbrati in propagirati folkloro iz krajev, kjer je ta bogata, kjer vodilni človek organizira najsposobnejše sodelavce In Jih usposobi za turnejo; saj, če v kraju, kjer bi morali gostovati, slučajno pozabijo na plakatiranje koncerta in pridejo pevci zastonj, zaleže beseda, pritožba takega funkcionarja pri predsedniku občine, ki se vljudo opraviči. Po kratkem naročilu: »Mujo, isplati drugu pretsedniku 201 hilja-darki« občinski blagajnik porav-
na stroške turneje in pozabljeno organiziranje koncerta. Gmotna stran, ki povzroča tolika trenja med društvi in samimi člani, ki jih, prav kakor dobre nogometaše, izvabljajo iz enega društva v drugo, gmotno trdnejše, z boljšimi perspektivami, presega meje tekmovanja, v katerih se ta društva kdaj pa kdaj pomerijo. Zgodi se, da se n. pr. član plesne sekcije dokoplje v mednarodni razred in si pusti izplačati potne stroške v Mariboru in še v Ljubljani, potem pi »pozabi« ene vrniti. V plesnem pogledu stabbs mesti rivala in v medsebojnih trenjih se take malenkosti pozabljajo. Zadeve, spadajoče v resor razsodišča, potem bojevito razpredajo na sekcijskih občnih zborih in ovirajo oris prave slike dela.
Malce začuden si tudi, ko slediš poteku občnega zbora društva, v katerem sodeluje na kul-turnoprosvetnem poCročju Članstvo nekaj velikih kolektivov sosednjih tovarn. Članstva je v društvu več tisoč, polovico prostora pa je v dvorani zasedlo di-jaštvo šole, ki ima v društvu vključen svoj pevski zbor. No, pa zveš, da teh več tisoč članov kratka malo ni mogoče evidentirati, ker bi biio potrebnih za to nekaj moči, iti bi sestavile kartoteko, ker se člani upravnega odbora društva s tem ne morejo ukvarjati in zadeve tudi vse od konca vojne sem zato ni bilo moč urediti. Velikan na trhlih nogah, pomisliš, čeprav sicer nekaj sekcij tega društva prav uspešno dela. Nehote ga primerjaš s KUD »Jože Hermanko«, centralnim društvom v Mariboru, toda le s 139 člani. Lutkovna sekcija n. pr. jih šteje 9, in vendarle se bliža število predstav, ki so jih posredovali našim malim, že številki 400. V poslednjem času dajejo tudi po dve predstavi dnevno in so se zato komaj utegnili udeležiti občnega zbora društva. Koliko nevsiljivega vzgojnega dela je opravilo teh devet ljudi med našimi malčki, izdajajo pa tudi »Lutkarja« in se bore s stroški od predstave do predstave, saj je vstopnina minimalna: 5 din. Velik idealizem, ki ga zmore morda edino učitelj, saj so prav tl jedro sekcije.
Vrsti občnih zborov in pripravam nanje Je treba priznati vso resnost, odziv članstva pa v glavnem ni bil zadovoljiv, vsaj pri teh, ki sem se jih imel priliko udeležiti. Razveseljuje pa dejstvo, da ti občni zbori niso potekali togo in marsikje niso gledali samo na dolžino poročil. Med uspele, kvalitetne občne zbore je šteti tudi občni zbor PZPD »Slavko Osterc«, društva, ki se kljub svoji mladosti še vedno pomlaja z dodatkom učiteljiščnlkov, ki jih dirigent vežba posebej. Tudi pri vajah celotnega zbora si pevovodja ne utrga toliko časa, da bi grajal zamudnika, ki s svojim bučnim prihodom z enourno zamudo zmoti resnobo dela. Dirigentu je udobnost tuja, zmogljivost so-članskega zbora raste, borbe z disciplino pa je očitno manj kot v ostalih mariborskih zborih.
Ob sklepn teh beležk morda ne bo odveč misel: ne hlastajmo po čim večjem številu članov KUD in SKUD, ko se s takim številom kvečjemu lahko enkrat ali dvakrat na leto postavimo pred javnostjo. Naj ml naš prizadevni lutkar Janez Kadiš oprosti, če se še enkrat povrnem na njegovo devetčlansko gardo, ki pri KUD »Jože Hermanko« tako uspešno orje mlado ledino In naj ml ostali mariborski dirigenti ne štejejo v zlo, če ponovno podčrtam prizadevanja prof. Ritoea, ki zagrizeno oblikuje podobo svojemu zboru, ki ga bo naše mestno in podeželsko občinstvo kmalu zopet natančneje ocenilo, z njim hkrati pa pozdravilo prizadevanja naših učiteljev, ki jim je cilj vitalnost zbora, daleč od vsake »potjom-kinščine«.	Milan KaJB
smotrna^ m^aiuetaa.151 Odbor načelnih	je važno še nekaj predlogov in razprav- da centra pri Društ\m vzgoji- traka in učencev vajenskih,
^S?pri
težavno nalogo ima odbor za važno, da bodo člani šolskih hodnjl seji ^ najprej poslušal
riborskih kulturnih
članih(dr. Janez Tominec) pri
novi zakonodaji v mladinskem sodstvu, posredovali pri SPK LRS za uvedbo obveznih dotacij za strokovne in pedagoške knjige in periodika za šol-»ke knjižnice, s čimer bi dvignili izobrazbeno raven in možnosti samoizobrazbe šolnikov. Seveda bo sodelovalo z vsemi dosedanjimi forumi za uresničitev sodobnih socialističnih vzgojnih in izobrazbe-delavcev, delovanjem Društva učiteljev nih načel.
kadre^ki nrav tako potrebuje- odborov seznanjeni s proble- poročilo o delu Zavoda zapre- v ljudski univerzi in na rodi- In profesorjev za telesno vsgo- . Iz. ostahh poročil tajnika, to’Evidenci sSS j^-šolskag^^	..' -- -	aestaito v ..Mariboru, jo. Sodelovalo bo po evco* .VUrtorja , Švajgerja, bla®ajm-
ka Alberta Žerjava, knjižničarja Franja Habermana in u-
rednika vzgojne strani »7-dni« Večera Ernesta Vranca je razvidno, da uživa PD podporo vseh prosvetnih delavcev, forumov ljudske oblasti in posebej OLO Maribor, ki pomaga PD z izdatnimi dotacijami. Pereča1 vprašanja knjižnice in še druga bodo v tem poslovnem letu dokončno rešili.
Soglasno je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Gustavom Šilihom.
A-*
Poročilo o seminarju za šolsko psihologijo in poklicno usmerjanje
v Zagrebu
V	dneh od 19. do 27. novembra t. 1. je b'l v Zagrebu seminar za psihologiio im profesionalno orientacijo, tel ga je vodil ekspert UNESCO francoski psiholog gospod B. Andree, profesor iz Grenohla. Po<to-ben seminar za udeležence nz Srbije, Makedonije in Črne gore je bi. že poprej v Beogradu, tega v Zagrebu pa so se udeležili tovariši iz Bosne fn Hercegovine, Hrvatske in S.o-venije. Slovencev se nas je udeležilo menda dvanajst. Namen seminarja je bil. informirati udeležence ,o nalogah šolske psihologije glede na dosedanje izkuSnje v Franclji in o delu šolskega psihologa m v tem pogledu sprožiti zanimanje za to perečo problematiko tudi v naši domovin*.
Služba šolske psihologije se v svetu -e polagoma uvaja. V Franciji imajo enajstletne izkušnje, sicer je tudi tam sistematično delo šolske psihologije razvito v treh departe-mentih, in sicer v Grenoblu, Lyonu in Par»zu, Razen materialnih • razlogov je perve vprašanje za potrebno organizacijo' te službe pomanjkanje šolskih. psihologov. Pretf. Andrej nam je poročal predvsem o izkušnjah s »v oj ega delovnega področja in so bila njegova izvajanja prav zanimiva in hkrati poučna, saj smo ob njegovih referatih lahko primerjali naše dosedanje delo z delom v Franciji in začutili potrebe, ki jih bo treba v doglednem času načeti tudi pri nas. Seveda zadeva ni tako preprosta, ker pri nas — prav tako kakor v Franclji ki v drugih državah — m v ospredju .e materialna stran te or • ganrzacije, temveč tudi pereče vprašanji* kadrov, ki bi zasedli mesta in sprožili potrebno dejavnost. Le zaradi zanimivosti pripominjam, da Imamo v Slovenili samo enega šolskesa psiholstva — In to komaj dobro leti! — tn s.!c*r v Mariboru prof. ^Slavico Teliči5, V LR Hrvabrkj (pravzaprav v Zattrebu) ImajiS trenutno Štiri šolske psiholo/e, od teh dela ena tovarišica na moderni osemletki na Salatl, druga pa na eksperimentalni višji gimnaziji na Trešntevkt. O delu obeh šolskih rriholosssv v Zagrebu smo debili ob obisku navedenih zavodov v dveh popoldnevih potrebne informacije in vpogled v problematiko; Hr-vatskL čoteki psihotogii delajo zdaj drugo letOf Vsi navedeni so pionirji na področju šolske psiboLogii« v naši domovini. Gobcvo bodo njihove .izkušnje danes ali jutri službe tudi naši Šolski praksi . V Bosni i.n Hercegovini nimajo trenutno nobenega šolskega psihologa.
V	uvodnem predavanju Je gospod -prof. Andreč podal zgo-domnski oris razvoja šolske psihologije im prikazal njeno današnje stanje v Evropi. V nadaljnjih poročilih je obravnaval naloge iin vlogo šolskega psihologa v predšolski ustanovi, v obvezni šoli, v gimmaizi-ji In v strokovrP šoli. Dejav-r.ozt šolskega psihologa doni svoj pravi smisel, k,o začne leta delati na šolski stopnji otroka. Gre predvsem za otroke, ki so slabo pripravljeni na šolo in jih le treba vključi tli v specialno šolo (pomožne rs/z-rede) šli v specialne internate za mentalno debi.ne, težko vzgojljive ali fizično prizadete otroke. Pomen dela je v tem, da dobimo o pravem času pregled vseh takih otrok :in da jih tudi pričnemo pravi čas vzgajati. Seveda je naloga šol-
ske psihologije istočasno proučevanje normalnih otrok, spremljanje njihovega razvoja in pomoč učitelju ali profesorju pri delu z vsakim posameznikom oziroma posredovanje v primerih, v katerih pride do kakršnega koli zastoja al* kakega drugega pomemone-ga dogodka v razvoju otroka v šolski dobi. V ozki povezavi s Šolskim psihologom sta poteg razrednika tudi šolsk* zdravnik (specialist) in socialni delavec. k» skrbi za stalen stik z roditelji.
Posebno poročilo je bilo namenjeno raziskovalnemu delu šolskega psihologa. Solskj psiholog raziskuje, zakaj se kak učenec razvija prav v neki določeni smeri, zakaj s« n. pr. v nekem šolskem predmetu ne more prav razviti (zakaj n. pr. kak otrok dela mnogo napak pri pisanju), pri čemer je treba upoštevati vse faktorje, ki kakor koli vplivajo, na razvoj otroka. Delo je zelo težko, ker se premalo ljudi peča s šolsko psiho,ogijo in je treba šele ustvarjati pogoje, da bi vzgojili več šolskih psihologov, ki bi uspešno sodelovali pri vseh pomembnih pojavih, ki odlo-3ilno vplivajo na uspehe ali neuspehe šolske in pedagoške prakse. Važno je n. pr. ugotoviti, kaj učenci Znajo. Poleg drugih je ena d med bistvenih nalog šolskega psihologa še ta, da v povezanost; z učitelji tn profesorji izdela teste znanja in izvrši*na otrocih potretmo testiranje. Kot najbo.jši šolski psihologi so se Izkacali v Franciji bivši učitelji ali profesorji, ki so se z nadaljnjim strokovnim izobraževanjem specializirali za šolske psihologe. Tehnika dela pni. proučevanju znanja učencev je zelo komplicirana, zato tega ne more delati človek, k* ni psihološko izobražen, ki ni psiholog. Prav isto velja za vsakršno psihološko proučevanje šo.skega otroka.
Na tem seminarju smo z veliko pozornostjo sledili tudi predavanju o učenčevem dosi-jeju, ki naj obsega dokumentacijo o njegovem pedagoškem, zdravstvenem, socialnem in psihološkem stanju. Sinteza vseh opazovanj otroka z navedenih stališč nam šele nud* pravo podobo otroka. Dokumentacija se od leta do leta izpopolnjuje. Ustvariti za slehernega otroka tak dosijč, k! je delovni instrument,, ter psihološko knjižico, ki Je uporabni instrument, je prav tako ena itzmed važnih točk šolske psihologije,-
Ko prehaja otrok v svojem razvoju v 13. — 14. leto starosti, se bolj in bolj spreminjajo mjegiovi interesi in začenja več razmiš,jati o svojem poklicu. To problematiko je obdelal predavatelj v poglavju o razvoju profesionalnega Interesa s pomočjo pouka. Razpravljal je o politehnični vzgoji v obvezni šoli In o pripravah za usmerjanje mladine v poklic, kako naj se t0 usmerjanje vrši v šoli s pomočjo centra za profesionalno orientacijo, dokler učenec končno ne dobi nasveta za poklic v poklicni sve-» tovarnici.
Posebej je gospod prof. Andree govoril v zvezj s službo šolskega psihologa o njegovih dolžnostih in nalogah v odnosu do onih, ki potrebujejo njegovo sodelovanje, in obratno o odnosih tistih, ki jih on potrebuje pri svojem delu. Med psihologom in razrednikom ali roditelji ali socialnim delavcem ali zdravnikom alt drugimi psihologi *n oblastnimi pred-
stojniki mora biti v interesu
koordinacije .in uspešnega dela največja harmonija. Vsi pa naj nudijo šo.skemu psihologu vse potrebne materialne možnosti in moralno podporo, da bo svoje delo v korist otroka in šole čimbolje opravljal.
Dva dneva seminarja sta bila namenjena razpravljanju o metodah in sredstvih psihološkega pregleda učencev zaradi profesionalne orientacije, pri čemer je predavatelj zaradi preobširnosti teme le nekoliko nakazal metode in sredstva glede na dokumente, ki jih Je treba nujno ustvariti za učenčev dosijž, potem pa Je še nekoliko obrazložil spoznavanje •otroka s tehniko risanja.
Vsakemu poročilu je sledila • razprava, v kateri so udeleženci izražali svoje misli in stavili dopolnilna vprašanja, na katera so dobili zadovoljive odgovore.' Tudi v tem pogledu je seminar lepo izpolnil svojo nalogo.
Razen že omenjenih obiskov ude.ežencev pri šolskih psihologih v osemletki na Sala tl in eksperimentalni višji gimnaziji na Trešnjevki smo obiskali tudi »Savjetovalište za Izbor zvanja« (poklicno svetovalni-
co) v Zagrebu, ustanovo, ki praznuje letos že 25-letnico svojega uspešnega delovanja m opravlja poleg poklicnih svetovalnic v Beogradu in v Ljubljani pionirsko delo na področju usmerjanja mladine v poklice. Tu so ude.eženci spoznali problematiko usmerjanja mladine v poklice v LR Hrvat-ski; seznanili so se tudi S težavami, ki jih imajo hrvatski tovariši pri svojem delu, zvedeli pa so tudi za uspehe, ki jih ta važna hrvatska socialna ustanova vsekakor Ima.
Ob zaključku seminarja o udeleženci profesorju iz Francije oziroma ekspertu UNESCO za njegova predavanja izrazi.) toplo zahvalo;, enake zahvale in priznanja pa je bH deležen tudi prof. Zlatko Muhvlč, Inšpektor Sveta za prosveto in kulturo LR Hrvatske, k; je vseskozi vzorno in požrtvovalno tolmačil profesorjeva izvajanja.
Mislim, da nam je seminar za šolsko psihologijo in poklicno usmerjanje v Zagrebu lepo prikazal prob.em, ki je pa področju celotne FLRJ zelo pereč; čutimo ga posebno zdaj. ko razmišljamo o šolski reformi, pa nimamo šolskih psihologov, ki bi pri tem delu sodelovali. Vsekakor pa pojav šolske psihologije oziroma šolskih psihologov ni več iluzija, ampak stvarnost, ki bo več ali manj živa tudi pri nas. Dot.ej pa bodi naša pedagoška dofžnost, vzgojiti čimveč pionirjev na področju šobke psihologije.
Albin Podj&voršek
Občni zbor DUP v Mariboru
Dne 21. 11. 1958 je bil občni zbor DUP Maribor-Center Po izčrpnem poroč.lu predsednika Ivana Rudolfa, ki je naglasil, da se zahteva od učitelja ne le strokovnost, ampak jasna orientacija o dogajanjih doma .h po svetu, vzgojna odgovornost prt oblikovanju socialistične ošabnost; mladega človeka in uresničevanje povezave šole z življenjem kot osnovno načelo šolske reforme. Obenem je izrazil v imenu prosvetnih delavcev tudi zahtevo po reviziji sedanjega plačnega sistema za prosvetne delavce, kti za svoje odgovorno in težko izobraževalno delo v primeri z drugiimi pokUai ne dobivajo primerne nagrade.
Iz sklepov, ki jJh je sprejel cbčnJ zbor, so najvažnejši tile;
1.	Prost šolski dan za shajanje strokovnih aktivov v mestnem in okrajnem merilu najmanj petkrat letno s programom. ki naj n^s-^ga vt»«'-»n-. sko obdelavo stroke v teoriji in praksi' strokovno, metodično, pedagoško, psihološko in idejnopolitično.
2.	Takojšnja praktična izvedba (dej šolske reforme na področnih. kjer je to že možno: v odnosih, približanju življenja, v borb; proti verbalizmu, v reviziji učnih načrtov, v tesnem
Zavod za proučevanfe
šolstva
Skora neopazno je bil konec maja lani tudi v Sloveniji ustanovljen Zavod za proučevanje šolstva. Taki zavodi delujejo že dalj časa tudi v ostalih republikah, Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj pa je bil ustanovljen že februarja 1954.
Iz ustanovne listine so razvidne naslednje naloge našega Zavoda:
1.	da proučuje sistem in organizacijo šolstva, vsebino, oblike in metode vzgoje In pouka ter proučuje didaktično ustreznost in uporabnost učil in drugih učnih pripomočkov na šolah vseh vrst;
2.	da daje pobudo in predloge za izboljšanje šolskega sistema in pedagoškega dela na šolah.
Uvodoma moram poudariti, da Zavod ni nastal preko noči, temveč je zraste! iz Komisije za proučevanje šolstva pri SPK LRS, ki je imela med drugim tudi nalogo, pripraviti vse potrebno za ustanovitev Zavoda za proučevanje šolstva.
Težko je po tako kratkem času pisati o konkretnih uspehih Zavoda ne le zaradi kratke dobe njegovega obstoja, temveč tudi zato, ker je njegovo delo predvsem prouče-valnega značaja. Pri takem delu pa je za vidne rezultate potreben daljši čas, večje časovno razdobje. To pa seveda ne pomeni, da bi ne mogli poročati o dejavnosti Zavoda, ki je, relativno gledano Iše neurejene materialne prilike, — majhno število kadra), živahna in mnogostrana.
Brez dvoma sodi delo na reformi šolstva med najvažnejše naloge Zavoda. Nekaj časa je bilo v tem pogledu precej nejasnosti in neenotnosti. Nekateri so namreč osporavali primarnost dela na reformi šole in postavljali v prvi plan posamezne znanstveno-raziskoval-ne naloge, ki pa so bile predvsem odvisne od Individualnega interesa, pa tudi od stroke uslužbencev Zavoda.
Morda je nekoliko krivde za to tudi v samem imenu Zavoda. Zato se mi zdi veliko primernejši hrvatski naziv (»Zavod za unapredjivanje nasta-ve«), ker ta ne dopušča nobenih Aejasnosti in dvomov glede funkcije in nalog, ki so konkretno določene že v samem imenu.
V času, ko postavljamo temelje novi šoli in ji gradimo novo fizionomijo, bi moral biti prav Zavod nosilec in organizator celokupnega dela za reformo naše šole. Zato je zavest primarnosti tega dela zelo važna, prav tako pa je za uspešno delo Zavoda važna tudi, enotnost pogledov in enotnost duha oelotnega Zavoda, oziroma kolegija uslužbencev, ki v niem delajo. Primarnost dela na reformi šole je bila močno poudarjena tudi na sestanku direktorjev republiških zavodov, pa tudi na sestanku Zvezne komisije za reformo šole. Tudi praksa je pokazala, da povsod tam. kjer so se v Zavodih pokazale in se še kažejo tendence, dajati prednost individualnim raziskovalnim interesom, ni zaželenih uspehov, namreč tistih, ki so nam v času boja za novo šolo najbolj potrebni. S tem pa seveda ne mislim zanikati ali kakorkoli zmanjševati vloge znanstvenega dela v Zavodu. Gre le za to, katere naloge in probleme izberemo, da jih znanstveno proučimo. Prav tako je jasno, da se bodo Zavodi potem, ko bo opravljeno glivno delo v zvezi z reformo šole, lahko bolj razmahnili v znanstveni dejavnosti, ki pa ne bo smela biti odtrgana od vsakdanjih potreb našega šolstva.
Zaradi boljšega vpogleda v delo našega Zavoda je potrebno, da se nekoliko seznanimo z organizacijo in strukturo njegovega dela ter njegovimi organi. Zavod ima strokovne organizacijske enote — oddelke, ki se po potrebi delijo še v odseke. V Pravilih sp predvideni naslednji oddelki:
—	oddelek za raziskovanje sistema in organizacije šolstva,
—	oddelek za Šolanje učnega osebja,
—	oddelek za pedagoško raziskovanje,
—	oddelek za psihološko raziskovanje,
—	oddelek za didaktično-me-todično raziskovanje,
—	oddelek za učbenike in učila,
—	oddelek za družbene vede,
—	oddelek za prirodoslovno-matematične vede,
—	oddelek za strokovno šolstvo,
—	oddelek za politehnično vzgojo,
—	oddelek za telesno vzgojo,
—	oddelek za estetsko vzgojo,
—	oddelek za šolske gradnje in opremo,
—	oddelek za izobraževanje odraslih,
—	oddelek za dokumentacijo in analizo podatkov,
—	oddelek za tisk.
Sedaj so zasedeni naslednji oddelki: za raziskovanje sistema in organizacijo šolstva, za pedagoško in psihološko proučevanje, za telesno vzgojo, a strokovno šolstvo, za dokumentacijo, za šolske gradnje, za politehnično vzgojo.
Organi Zavoda so: strokovni svet, strokovni kolegij, direktor. Strokovni svet je sestavljen iz šolskih in drugih javnih delavcev, ki s svojim znanjem in sposobnostjo morejo koristiti Zavodu. Del teh članov imenuje Svet za šolstvo LRS, del članov pa imenujejo razne organizacije in Zavodi.
Strokovni kolegij je operativni in proučevalni organ Zavoda. Sestavljajo, ga strokovni uslužbenci, ki samostojno vodijo posamezne oddelke.
Pri izvajanju pgsameznih nalog pomagajo Zavodu zunanji sodelavci, ki so lahko redni in izredni.
V kolikor in dokler bi Zavod ne imel možnosti zasesti vsa potrebna mesta s stalnim ka-Hrnm si ho moral Domagati s
sodelovanju s šolskimi odbori' tn LMS oziroma starešinskimi sveti ter razrednami in šolskimi zbor; staršev, propaganda idej šolske reforme na zborih vohl-cev, delo ob skupinah in poskusi notranje diferenciacije pouka.
3.	Društveni odbor naj koordinira delo aktivov in sindikalnih skupin ter aktivizira šibke grupe Jn aktive!
4.	Pomoč pri reviziji šolskih knjig in izdajanje priročnikov za domoznanski pouk v okrajnem merilu.
5.	Registriranje udejstvovanja posameznikov po DUP ter soodločanje pri podelitvi nagrad odlikovano, pohval im priznanj najboljšim prosvetnim delavcem zaradi vzpodbudnega zgleda.
6.	Vodje aktivov Jn najagil-nejši člani naj se včlaniijo v Pedagoško društvo, da bi bila koordinacija dela kar najtesnejša!
7.	DUP paj po sindikalnih skupinah budno ugotavlja materialni položaj svojega članstva, k; mu naj skuša v vprašanjih pravilnih prevedb, stanovanj dejansko pomagati!
8.	DUP naj ustanovi domove za upokojene prosvetne delavce, obmorska in višinska okrevališča in letovišča in podobno.
9.	Posvetite! je treba več paiž-nje propagandi za stanovinjsko samopomoč.
10.	Pravično naj se uredi vprašanje honoriranja nadur. Za enako delo enako plačilo!
U. Ugodno naj se reš;1 vprašanje priznanja službenih let onim. ki so š udirali na VPS, in študija na univerzi.
12.	Upokojenim tovarišem naj se omogoči nadaljnje prisostvovanje na naših zborih DUP, ki
naj vključi svoje zanimanje za materialno stanje upokojenih prosvetnih delavcev.
13.	Na predlog tov. Humkove naj pomaga DUP Zavodu za proučevanje šolstva. Tov. Peter Kociper je kot sekretar ZK in predsednik SZDL opozoril na vlogo sindikata prosv. delavcev v današnji socialistični družbi, da namreč vse svoje delo postavi na razredno bazo. Dviganje splošnega razvoja družbe in potrebnega standarda je odvisen od izobrazbe delav keg-a razreda, kar je v rokah prosvetnih delavcev. Predvsem pa je smisel socializma v boljših odnosih h boljšem življenju. Tudi h še prav posebno prosvetni delavec naj pomaga pri graditvi druž-beno-ekonomsk Ih pogojev naše družbe z vzgojo družbene socialistične zavesti najširših množic, pri pravilnem razvoju družbenega Jn delavskega vprašanja posebej tar pri kulturnem in ožjem idejno-poldtičnem po-dircčijiu. Odnos ljudske oblasti •Jn množic do prosvetnega delavca je postal vseskozi pozitiven, odvisen pa je tudi od prosvetnih delavcev samih. Potrebno je tesnejše sodelovanje s šolskimi odbori, vzgoja življenjskosti iih samostojnega razglabljanja naše mladine o problemih šole in življenja. DUP naj pomaga ustvarjati poklicne svetovalnice, vse probleme pa naj ocenzuje kompleksno, ne le z ozke,ga šolskega, stanovskega in strokovnega vidika. Pri tem naj ne pozabi na stimuliranje z nagrajevanj e,m Ih odlikovanjem zaslužnlilh članov.
Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom tov. Ivanom Rudolfom na čelu.	Ka.
Učbeniki za kmetijske in gospodarske šole
Tudi na kmetijskih gospodarskih šolah in splošnih kmetijskih šolah do nedavnega niso imeli primernih učbenikov im je bilo zaradi tega učenje zelo otežkočeno. Poleg tega ni imel učenec, ko je šolo dokončal, nobene knjige, ki bi jo vzel s se. boj za praktično delo, da bi mu b la i»vsod in vedno priročnik in pomočnik. Založba »Kmečka knjiga« je z namenom, da olajša in Izboljša uspehe teh šol, uvrstila v-*voj knjižni načrt izdajo učbenikov za te kmetijske-gospodarske šole, ki imajo nekak strokovno-nadaljevalni značaj. Vsako leto je teh šol v Sloveniji nekaj sto. obiskuje pa jih 6000 do 7000 učencev.
V letošnjem letu so izšli štirje učbeniki:	Duša Švajger:
Hranoslovje (Nauk o prehrani); 140 strani — Anton Flego: Sadjarstvo; 130 strani — Ing. Gvido Fajdiga: Pridelovanje krme na travnikih; 136 strani — Prof. ing. Franc Kropivšek: Živinoreja I. Splošni del; 189 strani. Vse tp knjige so lz'š!“ v nakladi po 5000 izvodov. Cena prvih
treh učbenikov je 160 din, četrtega pa 250 din.
Se letos izide tudi učbenik ing. Vilka Sterna: Upravljanje kmetijskih gospodarstev, I. del. V januarju 1957 pa izideta učbenika prof. Iva Zobca,: Kmetijska kemija in prof, Franca Vardjana: Vrtnarstvo II. (Zele-njadarstvo). V tisku je še tudi učbenik prof. Živka Lovšeta: Biologija. V rokopisu pa sta pripravljena, učbenika: Gozdarstvo (ing. J. Jerman in ing. R. Erker) jn Vinogradništvo (prof. ing. B. Breznik). Pripravljajo pa še učbenike: Kmetijska tehnika (ing. A. Marolt), Poljedelstvo in Vrtnarstvo I. (prof. Frano Vardjan), Živinoreja II. — Posebni del (ing. Franc Kropiv-šek) ter Računstvo.
Ko bodo izšli vsi ti učbeniki, bo delo v naših kmetijskih in gospodarskih šolah precej lažje. Zaradi tega opozarjamo na te učbenike vsa vodstva navedenih šol. Uspehi v šolah in v pošol-skem udejstvovanju njihovih učencev bodo s pomočjo teh knjig mnogo večji, kakor pa so bili doslej.	Cv. A. K.
honorarnimi uslužbenci,-pa tudi z združenjem oddelkov;
Ob tej priliki vabimo k sodelovanju vse, ki so že delali ali bi imeli veselje delati za že nakazane naloge.
Za konec bi na kratko opozorila še na težave, s katerimi se borimo. Največja težava je v tem da Zavod nima dovolj strokovnih uslužbencev. Razpis mest v Prosvetnem delavcu ni dal zaželenih rezultatov.
Primerni prostori in inventar; bogata knjižnica z najnovejšo domačo in tujo strokovno literaturo; sodobni tehnični
pripomočki, ki bi omogočali redno in stalno obveščanje o aktualnih problemih; možnost redne izdaje Biltena; zadostna proračunska sredstva za honoriranje naročenih del — to so naše začetne težave.
Sicer pa — vsak začetek je težak, zato malodušnost prav gotovo ni na mestu! Trdno smo prepričani, da bodo odločilni činitelji pomagali, da bomo lahko premostili začetne tež:.-ve. Zavod pa bo s svojim de-Jom dokazal, da je vreden razumevanja in pomoči družba in s tem opravičil svoj obstoj.
Draga Humek
Dr. Iva Šegula:
Sistem razrednega in predmetnega pouka v enotni obvezni šnli
(Nadaljevanje In konec)
Vprašanje predmetno razčlenjenega oziroma strnjenega aM kompleksnega pouka, ki ju včasih, kakor smo rekli, tudi označujemo z izrazoma predmetni oziroma razredni pouk. bi sl sedaj lOgiedali z vidika organizacije učne snovi. To vprašanje oz. tako postavljeno vprašanje bo zanimalo sestavljatce učnih predmetnikov In učnih načrtov neposredneje in konkretneje. Vprašanje se mi razdrobi v tole serijo premislekov: ves pouk obvezne šole ne more biti niti samo kompleksen. niti samo predmetno razčlenjen. Obdobje 8 let otrokovega življenja je predolgo in po svojih specifičnih sestavinah vse preveč različno, da bi ga mogli stisniti v okvir enega samega, Izključnega stališča. Sedemletnega otroka ne bomo učili kemije, štirinajstletnemu ne bomo posredovali samo pre.
prostega Izbora preprostih dejstev, na katera naleti v svoj* neposredni življenjski okolici. Ostane vprašanje: do kdaj kompleksni pouk, pd kdaj dalje predmetno razčlenjeni pouk? In: ali je popolnoma kompleksen ali znotraj kompleksa bolj ali manj izdiferenciran pouk? Alj totalno predmetno razčlenjen pouk ad pouk, v katerem so nekateri predmeta organizacijsko spojeni?
Najprej mi dovolite opis pojmov, kakor jih jaz razumem.
Kompleksen mi je tisti pouk, v katerem ostanejo viri ali nahajališča dejstev, k) jih otrokom razlagamo, nerazčlenjeni, nerazcepljeni, torej celota ali kompleks. Iz te celote odbiramo po ped a,gosko psih ol o ško-d Ida k-tičnih normah predmete, pojave, procese, zakonitosti, ki jih otrokom razlagamo kot take, ne da bi jih razvršča-i po sorodnosti, analizirali po sorodnosti,
vezali po sorodnosti v kategorije. Na ta način nizamo družbene. geografske, zgodovinske, fizikalne, kemijske, biološke pojave na eno spoznavno ravnino; nakazujemo sicer njih kavzalne odnose prav zato, ker jih luščimo iz iste podlage t. J. zunanjega sveta kot takega, kjer jih nahajamo drugega ob drugem ali celo drugega v drugem; ne gradimo pa iz njih sistemov notranje kavzalne povezanosti: objektivni svet ostane pred otrokovimi očmi strnjen, pač pa bogat najrazličnejših pojavov, s katerimi ga v učnem procesu seznanjamo. Lu-‘pa, ki smo jo otroku na,ravnali na svet, še n:i ana.Mična.
Predmetno razčlenjen je tisti pouk, v katerem se diferencirajo viri ali nahajališča dejstev; gotovo so tl viri identični z onimi, ki smo jih omenja, li preje: objektivni svet je isti, Raz.ičen je le naš pogled nanj.
Objektivna svet nam ni več le nahajališče ali zbirališče predmetov, pojavov, procesov, ampak se nam razčleni v urejena pojavna področja, izmed katerih ima vsako svoje specifične zakonitosti. objektivni svet gledamo torej analitično. Ne čakamo več, d,a se nam objektivni svet s svojimi pojavi Jav-ija in razkriva; mi obrnemo vanj različne lupe znanstvenega raziskovanja. _ grebemo v njem po takih ali drugačnih zakonitostih, proučujemo te zakonitosti in si z njihovo pomoč, jo sestavljamo prvi mozaik počasi se urejajočega pogleda na svet. Pri tem pouku prodirajo otroci v spoznavanje zakonitosti družbenih, geografskih, bioloških, fizikalnih, kemijskih, zgodovinskih pojavov. Sis'tem.1 teh pojavov so znanstvene discipline. k* ,se v šoli pojavijo v didaktični priredbi kot učni predmeti: nauk o družbi, geografija. biologija ’Md.
V	okviru kompleksnega pouka je seveda možno neko interno razčlenjevanje posameznih velikih področij, n. pr. razliko, vanje med prirodnlmi In družbenimi pojavi, vendar je ta di-stinkcija bo.j metodsko-prak-tičnega kakor spoznavno-teo-retskega pomena.
V	okviru predmetno razčle-
njenega pouka so prav tako možni odstopi od totalnosti: geografijo lahko vežemo z zgodovino, biologijo s kemijo, zgodovino s sociologijo itd.
Vendar ostane v prvem primeru učni koncept kompleksen, če ne gradimo opaženih pojavov v sistem, v drugem primeru "pa predmete,n.prav zato. ker izhajamo iz takega sistema pojavov.
Ta analiza se ml je zdela potrebna, ker zasledimo v našem šolskem življenju razlage oziroma pojmovanja, kj so napačna. n. pr.: kompleksni pouk je življenjski, predmetni je ne-živ.jenjski; tudi obratno le lahko res. Kompleksni pouk je praktičen, predmetni je teoretičen; tudi obratno je lahko res. Kompleksni pouk je nazoren, konkreten, predmetni pouk je nenazoren, abstrakten; tudi obratno lahko velja. Vedno je nevarno zamenjavati koncept dela z lastnostmi ali kvalitetami dela. Zaradi takih zamenjav smo, mislim, prišli v položaj, da se bojimo pojmov teorija, abstrakcija kot kuge kadar govorimo o obvezni šoli, — In da je prišel' predmetni pouk ob kredit.
Včasih se nam vtihotapi tudi zamenjava snovnega koncepta z metodskim konceptom. Pozna-
mo izraze globami pouk, strnjeni pouk. celostni pouk, kompleksni pouk kot variante rne-todske šole izpred 20, 25 let; spomnim Vas na imena Vrane, Bregant itd. Mi danes zaradi poenostavitve našega problema puščamo ob stran njegovo me-todsko plat. To je treba obravnavati posebej, s specifičnimi aspekti.
Kako je torej s kompleksnim in predmetno razčlenjenim poukom na obvezni šoli?
Doslej smo imeli v prvih dveh šolskih letih komp.eksm pouk v tem smislu, da smo tako imenovane veščine tn računovodstvo poučevali kot predmete, vse ostalo učno gradivo pa smo združevali v kompless: stvarni pouk. V tretjem šolskem letu smo znotraj kompleksnega okvira razčlenili dve pod. ročji, domoznanstvo in prlro-doslovje. V četrtem šo-skem letu in vse goni do 8. šolskega leta smo imeli pouk razčlenjen po predmetih; v 4. razredu rea-lije še združene v kompleks prirodoslovja.
V se kaže, da taka učna koncepcija ni bila dobra. Prezgodaj sm0 pričeli otroka uvajati v težki analitični proces sistematičnega razvrščanja pojavov In razumevanja njihovih vzročnih medsebojnih odnosov. Da
smo pri tem zagrešili še celo vrsto drugih napak, j? dejstvo, ki naj ga ugotovi ana.iz.a dose. danjih učnih načrtov.
Nas zanima v zvezi s našim referatom vprašanje; od kod komplekšni pouk, od kod dalje predmetno razčlenjeni pouk.
Mislim, da je treba na io vprašanje odgovoriti vsaj z dveh stališč: 1. s stališča formiranja svetovnega nazora; 2. s stališča psihološke razvitosti otroka.
Pri nas se, vsaj tako se mi zdi, svetovni nazor ali pogled na svet neredko zamenjuje z družbeno aktivnostjo ali z živo družbeno prizadevnostjo. Zaradi take zamenjave pride včasih do nepotrebnih, celo škodljivih zmot in do zameglitve nekih važnih družbenih postulatov.— Po šolah se nam včasih zgodi, da pvi družbeno najbolj angažiranih mladincih zanemarjamo Ideološko vzgojo, ker zamenjujemo njegovo aktivnost z ideološko zrelostjo. Res je sicer, da so ideološko neizoblikovani, toda aktivni ljudje družbi v večjo neposredno korist kakor ideološko izoblikovani, toda pa. sivni ljudje, toda pni tako odgovornem delu, kakor je uresničevanje vzgojnih ciljev, je treba že ločiti eno od drugega tn razvijati oboje, svetovni nazot
/
Petnajst dni pri bolgarskih prosvetnih delavcih
V Dimitirovgradu smo pomaknili ure za eno uro nazaj in v mraku prešiti mejo, Že v trdi temi srno »e ustavili na prvi bolgarski postaji Bragoman. Prijazen, toda zelo molčeč obmejni mož je pregledal potne liste, drugi je popisal dinarje in edini fotoaparat, tre Ud pa je vprašal, kaj prenašamo. Tako je brez posebnih ceremonij in težav delegacija Združenja učiteljev in profesorjev FLRJ nadaljevala pot z braovlakom proti Sofiji. Vseh šest nas je Ine-kako obmolknilo, skozi okno smo v temi in ob redko razsvetljenih krajih poskušali razbrati značilnost pokrajine, preko katere smo brzeli. Ura je bila že skoraj osem, ko so zaškripale zavore: Sofija- Gledali smo skozi okno in se počasi fe spravili iz vagopa. Znašli smo , se med našimi gostitelji. •.
Sprejeli so nas toplo, prisrčno. Vodja delegacije Nedža je mimogrede dobil v naročje šopek gladiol, naš fotograf pa je prav pridno vrtel svoj aparat na vse strani. Pobrali -so nam prtljago, nas pa odpeljali v hotel. Kar h-itr-o smo bili s »Po-b-ediainvi« v središču mesta, v hotelu »Slav-janska beseda«. Ko smo se za salo uredili, smo se odpeljali v hotel »Balkan« na večerjo. Sredi mize nas Je iznenadila jugoslovanska zastava, še bolj -pa prisrčne pozdravne besede- Zbegal pa nas je jedilnik; -takoj smo ugotovili, da bodo t-aka izbira -in tak« količtne za nas preveč. Skoraj obupani smo se spogledovali, hkrati- pa hvalili postrežbo. Na kon-ou smo še ugotovili, da eni in drog! ne želimo preveč »protokola«. Polnoč je minila, ko smo se po praznih sofijskih ulicah vimUi v »Slav-ja-nsiko besedo«. Se kratek pomenek delegacije in prvi dan na-še poti je bil za nami.
Da bo veake-mu jasno: našo delegacijo je povabilo Bolgarsko združenje -prosvetnih delavcev in grafikov (le-ti So v skupnem zdnužeoijtu). Bolgarsko se temu pravi: »Pnofsojuz na rabotnicite Po prosvetata in pečata v Blgarla«. Sprejeli so nas predsednik združenja, tajnik in, vrsta drugih f-ulalkci-onairjev združenja. Namen obiska je bil spoznati njihovo šolstvo, delo prosvetnih . delavcev, poglavitne kulturne spomenike, obenem pa ©poznati tudi njrhovo deželo. Nismo imeli namena, iskati napake ali slabosti,' zato v -mojih zapiskih ne bo kritičnega ocenjevanja vsega, kar smo videli.
Drugo jutro so nas uradno s-pretell v CK njihovega združenja. Kar hitro smo se otajali in ob tolmačenju začeli govoriti o vprašanjih, ki- so nas zanimala.
Bolgarsko združenje prosvetnih delavcev je precej- močno, saj štele nad 120 tisoč članov. Vrh organizacije je »CK
profsojuza n» rabotnicite po prosvetata 1 pečata«, ki ga vo-
je ves sistem dela takšen, d-a brez teh profesionalcev ni mogoče biti. Seveda niso mogli razumeti, kako delamo pri nas, ko lahko na prste ene roke seštejemo vse profesionalce v državi. Sicer pa so tudi o-nj sami pripomnili, da se je -pri njih malo preveč »zbirokratiziralo«. — No, po točno izdelanem programu smo šli naprej, na periferijo Sofije, v naselje novih delavskih blokov, na c-gled »Dečke gradinke«. Ta vrtec je celodnevetn, za otroke, , stare od
3.	do 7. leta. Razporejeni so v štirih oddelkih po starosti In vrteo lahko sprejme 100 otrok. Stavba je nova, enostavna, vendar okusna in praktična. Po prijavnem sprejemu in obisku v p-osa-meznith oddelkih nam je upravnica LldiJa Prokopova na našo željo povedala še nekaj š-teviilk:	8 učiteljic skrbi za
otroke v dveh izmenah (dvakrat po 6 ur dela); v vsakem' oddelku je snažilka, stalna medicinska sestra, honorarni zdravnik
miku so besede znanega bolgarskega borca za svobodo in pe-dnika Krista Bo-teva (1848 do 1876): »Toe koi-to padne v vo-i za sloboda tol n-e umira« .,.
Tretji dan dopoldne je bil na vrsti ogled »34- gimnazije« (sred-ne učiliše) v Sofiji. Zgradba je nova, sprejme 1700 učencev, ima 42 oddelkov in 62 učiteljev (naziva profesor ne poznajo). Solo vodi direktor, pomagata mu dva pomočnika direktorja, ki skrbita predvsem za pedogoš-k-o delo na zavodu. Vsi so polno kvalificirani, manj kvalificiranih n-e poznajo. — Na zavodu je združenih 11 šolskih let po sledeči organizaciji: od 1. d-o 4. šolskega leta osnovna šola (načalm kure), 5, do 7. šolsko leto pro-gimnazija (srednji kurs) ih 8, do 11. šolsko -leto gimnazija (viši kure).
Te kombinacije so pa zelo različne: šola -je lahko le od l-‘ do 4. ali 1. do 7., ali od 5, do 11. ali samo od 8. do 11. šol-
lotno poslovanje šole skrbno izdelan mehanizem, kateremu ne sme manl-kati niti eno kolesce. Pa še to: presenetilo nas je. ko


Sprejem v CK boBa^škega Združenja prosvetnih delavcev
l-ijo na kongresu vsaka štiri le-. ta. Nižji organi so okrožni komiteji in rajonski komiteji. Začudilo nas Je Izredno visoko število profesionalcev, ki delajo v njihovih odborih. Vendar
Spomenik padlih v Sofiji
(dvakrat n« teden) in honorarni pevovodja (dvakrat na teden). Poleg tega imajo perico, kuharico In kurjača. Vrtec je proračunska ustanova, starši prispevajo po svoJih gmotnih možnostih. Imajo celodnevne, po-poldme-vme in nočne vrtce. L« to s je bilo v Bolgariji vključenih v predšolsko vzgojo 53% otrok v starosti od 3. do 7- leta. V času žetve pa v posebnih kol-h-ocnih vrtcih skrbijo še za okoli 200 tisoč otrok. To je potrebno, saj Je v kolhozih okrog 86% vse zemlje In okrog 75%. vsega prebivalstva.
Popoldne smo si najprej ogledali mavzolej Georgija Dimitrova. Na velikem -prostoru je pokopan idol bolgarskega naroda. Osvetljen, v črni obleki s stegnjenimi rokami dela vtis, da se bo vzdignil ih spregovoril. Na človeka izredno močno vpliva, ko leži pred njim mož, ki nam je bil ipo svojem boju proti fašizmu tako blizu. Dejal sem, da je Dimitrov idol bolgarskega naroda:	kadar smo šli mimo
mavzoleja, smo srečavali skupine in dolge vrste otrok, delavcev in kmetov, ki so se že daleč pred mavzolejem odkrili itn. stopili vanj v nemem spoštovanju -ter se zamišljeni n brez -besed vračali iz njega. Nepotrebne so se nam zde'e številne straže -okrog mavzoleja in v njem. Georgi Dimitrov je postal last naroda. Njegove slike smo videl,; prav povsod: v šolah, v lokalih, uradih in ustanovah, imel ga Je v »Pobedi* naš šofer Pešo, videli smo ga v neštetih' izložbah. Kasneje me je nekdo vprašal, ali Jugoslovani vemo, kaj je Dimitrov dejal na svoji zadnji poti skozi Beograd ... Odgovoril se-m mu, da »mo se držali ..,
Sledil je ogled dveh »pam-et-nikov«: Rdeči armadi, ki stoJi v središču mesta, in Bolgarskemu partizanu, ki stoji malo odmaknjen od mesta. Oba sta kolosa, giganta iz granita in oro-na — v prvem ga je malo več. Na partizanskem spome-
skega leta. Močna pa je težnja po formiranju šol s šolskimi leti od 1—11 pod enim vodstvom.
Pa še nekal o notranjem d-elu tlake šole. Učni načrt izdaija ministrstvo prosvete, šola pa izdela iletnl učni načrt do 20. avgusta vsako leto- Na podlagi teh izdelajo učne načrt* za »rok (trimesečje), slede pa mesečni In tedenski učni načrti, ki morajo biiti narejeni vsako soboto. S prehodom imajo težave kot pri nas. RešujeJ-o pa ta problem na ta način, da že leto dni p-rej določijo razrednika, kil bo prevzel učence četrtega razreda. Ta jih vse leto obiskuje, jih spoznava in opazuje -nJihov razvoj. Pravijo, da se to obnese. Pomočniki direktorja obiščejo vsak razred vsako trimesečje vsaj trikrat, poleg tega pa vodijo ara šoli predmetne in razredne aktive, medit e m ko vodi podobne aktive v -rajonu inšpektor. Vise to je zelo resno, uradno in obvezno, o tem pišejo posebne zapiske,’ k! jih poleg drugih podpisuje tudi direktor.
Se ocene o učiteljih (karakte-rlstike). Pni tem sodelujejo inšpektor. direktor, sekretar partijske organizacije na šoli in predsednik društva na šoli. Učitelj jo podpiše. Vsako le-to imajo konec avgusta zborovanje, na katerem po -i-me-nu pohvalijo ali Pa grajajo učitelj«.
Šolskih -odborov v našem smislu nimajo, ImaJo pa komite staršev- Na -šoli je pionirska organizacija; pionirji s-o dežurni pri vhodu, na hodnikih, imajo svoje -prostore, mnogo si dool-sulejo itd. itd. Še to; vsak rajon (po naše ek raj) ima svoj pedagoški kabinet, ki ga vodi poseben pedagog. Tu s-o razstavljeni razni vzorni načrti in statistike, učila, šolski izdelki, skratka vse, kar obiskovalcu lahko daje vzpodbudo za njegovo delo. To Je nekaka stalna razis-tava dejavnosti učencev, učiteljev -in vsega, kar je v zvezi s šolo. — Ko smo odhajali, smo imeli vtis, da je.ee-
Otroški vrtec v Sofiji
smo videli vse učence i,n učence v uniformah, dečke pa vse brez izjeme ostrižene na balin.
Cilj naše poti je bil tudi Cu-stendil. Okrog 35 tisoč prebivalcev ima to mesto z Izrazitim poljedelskim karakterjem (tovarne sadnih konzerv, tovarne pulpe). Da bi povečali J,n modernizira;; p-roizvodnl-o v okraju, se trudi tudi šola, ki smo jo obiskali (to je gimlna-ziij« samo z »gornjim kunsom« 8—11). Ima zelo -lepo urejeno poskusno po-Ue, kjer se učenej »podučavat v zemledelski trud«. Delajo skupaj s sadjarskim inštitutom In so v stalnem stiku s kombinatom konzerv. Skratka, učence pripravljajo za njihovo življenj, sko delo v proizvodnji. Sama šola je izredno dobro opremljena; im-a.1o vse potrebne kabinete (mimogrede smo videli 10 mikroskopov s 1200-ikratno 'povečavo).
Uči-teljii šole so nas prav prisrčno sprejeli in njihov strokovnjak, ki dela na poizkusnem polju, nam je obljubil, d-a bo na.ptsal članek za naš pedagoški tisk. Pozabil sem povedati, da
Nasled-nja dva dneva sta bila namenjena bivanju v Sofiji-Naj grem kar po vrsti. — Poligrafski kombinat je ogromna zgradba, v kateri najdeš vse, kar je v zvezi s pisanjem knJig, razen pisca rokopisa. Kombinat dela od leta 1953t Načrte zanj so naredili Rusi, opremljen je z ruskimi in češkimi stroji. V nJem tiskajo vso partijsko literaturo, mladinsko literaturo in v glavnem, učne knjige za vse šolstvo poleg dnevnega in periodičnega tiska in vseh revij. V kombinatu je zaposlenih okoli tisoč delavcev in uslužbencev, med njimi 68 inženirjev; dvanajst od teh Jih je bilo na študiju v SZ. Imajo svojo menzo, telovadišča in športne prostore. Prijazlni direktor je poudaril, da so v tem kombinatu tiskali prevod Prežihovega romana »Doberdob«, pravkar pa so dotiskali tudi prevod »Izbranih pesmi« srbskega pesnika Jovana Stenje Popoviča.
Z-a pionirski dvorec so v Sofiji izbrali res primeren kraj jn tudi zelo lepo zgradbo, v kateri je bilo pred vojno semenišče. Verjetno je to njihov najlepši pionirski dvorec. Ne bi se spuščal v podrobno opisovanje so-, ban in dvoran za razne krožke z vso opremo, orodjem in raznimi stroji. Le nekaj številk bi navedel s pripombo, da v ta dvorec ne more vsak pionir. Le najboljši! Imeti mora najprej vse dobre lastnosti, kar jih zmore -tak- mali človek. Potem napiše prošnjo za sprejem, ki jo potrdiita šola in šolska pionirska organizacija. Letno dela v dvorcu v raznih panogah okoli 3600 pionirjev v starosti do 16. leta (SofiJa ima v prvih štirih razredih približno 39 tisoč učencev), dvorec pa si ogleda letno 30 tisoč pionirjev. Tu je zaposlenih 90 ljudi, od tega je 60 pionirskih voditeljev in strokovno usposobljenih z-a razne krožke. Dvorec vzdržuje država, nekaj pa -prispevajo tudi razna podjetja. Zal nam je bilo, da ta dan pionirji niso delali, če še povem, da je dvorec opremljen
Še nekaj o ,hospitacijskih šolah"
(Ob članku V. C. v Prosvetnem delavcu št. 16)
nega dela med praktiki in teo« retiki. Zato je pravilno, da mor ra »poizkusna« ali »vzorna šola« biti posebna ustanova z najbolj kvalitetnim učnim kadrom, ki je usposobljen za znanstvena raziskavanja.
»Hoapit-acijaka šola« naj bo »napredno pedagoško žarišče« (kakor -pravi V. ' ). To si predstavljamo tako, Ud je tam zbran do-ber učiteljski kolektiv, ki dela skupno in neumorno snuje ter je vedno pripravljen sprejemati hospitifite. Zato naj dobi za požrtvovalno delo mesečni dodatek po 2000-3000 din kakor na vadnicah. Nemogoče je no-noniranj-e poedMh hospatacij-skih ur (četudi v trikratni izmeni), češ, taka priprava mora biti temeljita in skrbno prlprav-tudi na višjo stopnjo, t. j. Ijena. S formulacijo profanira-
Ce
Prvič po dolgih letih smo v zadnji številki »Prosvetnega delavca« brali nekaj konkretnih podatkov o »hospitacijskih šolah«, tokrat žal le o okraju Ljubljana. S tem je vsaj prebit led, kajti 10 let z nezaupanjem jn strahom obravnavani problem je zdaj dobil neke širše možnosti za uresničenje. Prav gotovo so to že sadovi prvih prizadevanj novega »Pedagoškega centra« v Ljubljani, ki bi breiz praktičnega dela ne mogel dovolj koristiti napredku šolstva, posebno zdaj v prvi fazi šolske reforme, Skoda le, da gre šele za osnovno šolo, čeprav že jasno in glasno govorimo o osemletni obvezni šoli; zato mislim, da b; se morala'akcija za »hospiitacijske šole« nujno razširiti na
so nas člani njihovega okrajnega komiteja sprejel;, v novi zgradbi učiteljskega »Počlvaega doma«. Zgradba je kot hotel s 132 -posteljami. Dom izkoriščajo v času počitnic prosvetni delavci, sicer pa imajo v njem kot goste člane drugih-' sindikatov. V celi Bolgariji imajo menda petnajst takih domov za svoje člane. Zvečer po našem prihodu so nas peljali še v»Dom rudarjev«, kjer so priredili družabni večer. Posedli smo med d-elavc-e In kmalu začel; spraševati drug drugega. Najbolj jih je zanimalo delavsko upravljanje, vloga direktorjev, odpuščanje delavcev in še cela kopica podobnih vprašanj. Konec tej sproščeni razpravi so naredili
gostitelji In spremstvo, ki so uvideli, da smo od dolge poti precej utrujeni.
razkošno In da jim je žal, da si ga ni ogledala naša mladinska delegacija, ki je bila pred nam) v Bolgari)!, in da je njihova velika želja -navezati stike z našimi pionirji, sem povedal vsaj v glavnem vse o našem obisku.
nižjo gimnazijo.
Ko smo pred let j razpravljali o »oglednih šolah« (mislili smo -na hospitacijske), smo naleteli na hude -ovire. Najbolj so nasprotovali tisti, ki se nikoli niso hoteli poglobiti v pedagoško prakso in so očitali, češ — ho-spitacije vodijo h kopiranju, take šole so vedno nevarne zaradi »eksperimentiranja,« ki nikoli ni resno... Kakšna zabloda! Vsa tolmačenja in dolgoletna praktična preizkušanja niso zalegla. Zato- smo morali pro-b-Iem vedno postaviti ri; ad ac-ta ...
Sele glasovi i,z tujilne In šolska reforma so povzročili, da smo se predlani vrnili k problemu prakse. Leta 1950 na pedagoškem kongresu ha Bledu rahlo nakazane in-ujmosti za kvalitetno šolsko delo »o leta 1955 s prvimi tečaji za »hospitacijske šole« stopile na plan. Sicer Je dr. V. Schmidt v »Sodobni pedagogiki« tedaj zelo zožil pomen prikazov učnega procesa za poedi-ne predmete. Od takrat zares v tisku ne izhajajo več »učne slike iz prakse«, ki so bile nekoč med učiteljstvom najbolj zažeitene. Učitelji-pri-pravniki še zdaj iščejo včasih stare Številke »Popotnika« in »Sodobne pedagogike«, da bi našli kakšne »vzorne ure«. ‘Te- so v začetku morda res samo »vzorec«, nikoli pa ne brez vrednosti. Taka »ura« sili učitelja k razmišljanju im lastnemu snovanju. Za nadaljevalno delo Pa »vzorcev« nimamo, saj nikoli nismo bili za celoletne zbirke izdelanih učnih priprav, kakor jih imajo drugi narodi. Zato so naši mladi tovariši prisiljeni sami iskati nova pota, s tem pa postaja »nevarnost kopiranja« brezpredmetna. Enako je s ho-spitacijami, ki v dobri izvedbi pač ne morejo biti škodljive, kakor j-e včasih kdo hotel to dokazovati.
»Eksperimentiranje« naj bi se vršilo na posebnih »vzornih šolah« -— pod vodstvom Pedagoškega inštituta ali Pedagoškega centra. TSko stališče smo že večkrat slišali in je pravilno. Vsaka hospiitacUska šola ne more preizkušati n- pr. skupinski pouk, če ga šolniki š-e sami dobro me poznajo. Za »novotarije« je treba mnogo študija in skup-
Prošnja
Nižja gimnazija Komen, okraj Gorica, nujno potrebuje 30 Izvodov knjige: D. Vodnik, Nemška vadnica, tretja stopnja. — Ker knjige v prodaji ni, prosimo učitelje nemškega jezika in ravnateljstva gimnazij, da bi zbrali — morda od bivših dijakov — navedeno število izvodov, ki Jih bomo odkupili in plačali po zahtevi prodajalca. Razumljivo je, da bomo poštne stroške poravnali; pripravljeni smo tudi nagraditi dijaka, ki bo na pobudo	svoje šolske uprave zbiral knjige. — Knjige potre-
bujemo takoj; zadovoljni' pa bomo, če jih bomo dobili v začetku drugega polletja.
RAVNATELJSTVO.
mo bistvo hosp-itaciJske šole! hočemo, da bo tam resnično že- . ri-šče živega sodobnega pedagoškega živilj-enja, iskanja in ustva-rja-n-ja, morajo biti učitelji stalni pobudniki novih s-meri, ne ‘ pa morda enkrat mesečno po- ' sred-o-va-lcj ene učne ure.
Ko s-mo lani v Mariboru pripravljali hospitacijsko nižJo gimnazijo, se je celotna zamisel razbila ma nepopoJnem kolektivu: zbrali smo šest dela voljnih izkušenih profesorjev, manjkala sta nam ,le še slavist ih germanist, ki ju n-isma mogli dobiti-. Mesečni dodatek je bil v proračunu zagotovljen, oprema za šest novih razredov nabavljena, kinoprojektor, e-pidia-skop, ciklostil in mno-go drugih učil na razpolago. Govorica o zahtevanih 6 milijonih je bila mistifikacija, ker je toliko stala delitev gimnazije z 21 oddelki, ne pa »hospitacijslka šola«. Delitev s-o pozneje izvršili s 6 m:-HJ-om brez hospitacijske šole To je zanimiv primer, da za ustanovitev hospitacijskih šol niso vedno odločilna materialna vprašanja. Nadvse va-žno Je v prvi v-rsti prepričanje forumov, da je hospitaci-jska šola dovo-ij uspešno sredstvo za hitrejši napredek socialistične šole v smislu šolske reforme.
Pri snovanju .»hospitacijskih šol« nismo brez tradicij. Izkušnje 20 let nam kažejo, da so najboljše take šole tedaj, če to-va-ri-ski kolektiv na osnovi dobro prem-išlje-ne-ga načrta zbira svoja dognanja in izkušnje. Najboljše poti v učnem procesu skupno premotrijo ob skupnih medsebojnih obiskih. Upravitelj take šole mora biti le pedagoški vodja, ki se lahko osredotoči na pedagoško in-didaktično problematiko (proračunske, statistične in vse administrativne skrbi naj prevzame tajništvo!). Pač pa Je zaradi kontinuitete važno, da so vsaj skicne priprave za vse razrede večno na razpolago in jih hosipi-tanti lahko vidijo, kadarkoli prihajajo na obisk. To ni nilkak birokratizem, ampak samo dokumentacija delovnega poteka.
Trdim, da je za uspešno delo na hospit-acijski šoli najvarnejša sestava šolskega kolektiva. P-oedinec, eden ali dva ne pomenita v skupnosti tega, kar predstavlja lahko celota, če sa orientira na -kolektivno delo, ki podžiga v^e, da se zavestno zavzemajo za uspešno osvajanje znanja, za organizacijo, razrednih kolektivov, za psi-hog-rafske ugotovitve, za stik šole z domom, za šolski odbor Itd. Ce žna kolektiv poleg navedenih nalog vključiti še Izvemšcilnko delo (Pionirje, PRK, družbene organizacije, kultmno-prosvetno delo), bo taka šola zares postala žarišče za vso svojo okolico.
. Ce smo že načeli problem teh šol, bi nas zanimal odgovor na vprašanje:	koliko že imamo
idealnih hospitacijskih šol?
E. Vrane
in družbeno aktivnost, če naj vzgojim® tisto, čemur pravimo poln socialističen človek.
Svetovni nazor je lahko bolj ali manj pravilen, bolj ali manj popolen, bolj ali manj jasen, bolj ali manj prepričljiv, boi] alf manj urejen — a v vsakem primeru je svetovni nazor tisti človekov stav nasproti svetu, ki se gradi n-a us-vojenem razumljenem znanju, na urejenih med seboj povezanih spoznanjih, na pr-avdln« interpretaciji vsega, kar stop! v območje človekovega takega ali drugačnega dojemanja. To pa se pravi, da še odvija bitka za svetovni nazor n-ašs mladine na tistem polju, ki mu pravimo posredovanje spoznanj in pridobivanje znanja. Naraščanje znanja, čedalje večja urejenost in -utemeljenost logičnih prepričanj, razvijanje organa za dojemanje objektivnih resnic je meri.-o, s katerim lahko merimo svojo prizadevnost in uspešnost pri formiranju svetovnega nazora naše mladine.
Pogled na svet, ki ga oblikujejo »a-ši mladini, j-e znanstven pogled na svet. To se pravi, da ga ne m-orem-o graditi iz poljubnih pozicij, ampak samo tz policij, ki nam jih zakoličuje »man-ost s tem, da nam pomaga »poznavat; objektivne -resnico.
Znanost je razpostavila Svoje
spoznavne reflektorje, s kateri-. mi osvetljuje objektivni svet m ga primika našemu spoznanju, na sedaj že zelo številne točke človekove ra do zna,-os ti in težnje po resnici. Odtod njen razčlenjeni1, diferencirani, specializirani trezor spoznanj, odtod tudi čedalje večja specializacija znanstvenih prizadevanj. Mi v učnem procesu — če je ta dejansko postavljen n,a znanstvene -temelje — segamo v ta trezor in dajemo mladin?. Kaj se nam lahko Pri tem pripeti? V trezorju Je gradivo spoznanih resnic skrbno urejeno, ml pa grabimo od kraja in v — včasih zel-o upravičeni! — bojazni, da -mladina ne bo mogla spoznavno izvrednotiti gradiva, ne. strpno mešamo to skrbno urejeno gradivo in samovoljno trg-a-oio z njega finese, prepričani, da smo s tem storil« m.adlnl uslugo. Ali ne bi bilo bolje, če bi izbirali bolj skopo, bolj premišljeno, p-ač samo toliko in tisto, kolikor in kar vemo. da more mladina prebaviti, a bi tisto posredovali brez nevarnih didaktično-laičnih korektur? Kaj nam pomaga znanost, če jo pri prenašanju na mladino s svojim; popravki maličimo?
In dalje: ali naj otrok obvezne šole nikoli ne pogleda v to zakladnico znanosti? Alj naj ni. ko*i ne vidi, kako so v njej re-
snice urejene? Kako na] sl prične graditi znanstveni pogled na svet, če pa na ta svet nikoli ne pogleda z očmi znanosti, znanstvenih sistemov, znanstvenih disciplin?
Ne.kam v obvezno šolo je treba vendarle razpostaviti vsaj nekaj znanstvenih reflektorjev. Ne zato, da bi otrok pod niim! vse in natanko spoznal. Saj vsi vemo, da tega nikoli ne bo zmogel. Pač pa zato, da bo ob naši strokovni asistenci zagledal ta svet, začutil njegovo brezkom^ promisno či-stost »n strogost, dobil v roke prvo orožje z-a njegovo osvajanje v kasnejših zre. .ej-ših letih in se ga naučil spoštovati.
Gotovo je prav In možno, da mlajšemu otroku v okviru kom. pleksnih področij k-akor so stvarni pouk, domoznanstvo, spoznavanje prirode, spoznavanja družbe, torej področij, ki niso znanstvene discipline, posredujemo elemente znanstvenih dognanj, — pač v skladu z otrokovo sposobnostjo dojemanja. Ne bi pa bilo prav, če šoloobveznega otroka ne bi pope. Ij-al« v svet znanstvenih disciplin samih, in to v obliki učnih predmetov. Drugo 3e vpraša,nje, kdaj naj to storimo m kako naj to delo opravimo. Ce smo do-slej v morda preverikl ali vsaj nepremišljeni vnemi
za znanstveno utemeljenost pouka trpali v obvezno šolo preveč, prezB-odaj In pretežko snov, tedaj je bila napaka v načinu, kako smo pri tem ravna-
li.	M-isel ali težnja -s-a-ma pa je bila v smi-s.u marksističnega vzgojnega koncepta brez dvoma pravilna. Sola mora dajati solidno, znanstveno neoporečno znanje, le količino tega znanja naj pedagoško in psihološko skrbno stehta in -najde najuspešnejši način posredovanja. Tega znanja ni potreben samo otrok, ki se bo dalje š-o.al, ampak — in to predvsem! — otrok, ki se ne bo dalje šolal pa bo moral ali bolje: naj bi se vključi, v vrste aktivnih družbenih članov In bil sposoben sprejeti na svoja ramena častno breme d.ružbeni-h nalog.
Kdaj postane otrok sposoben za analitični,, prodiranje v svet in njegove, zakonitosti, tore] z-a delo v okviru učnih predmetov? Ne preje, p redno si ne nabere dovo.j čutnega izkustva o tem, da s-o pojavi, kaj so pojavi. kak«n| so pojavi, kje so pojavi, kdaj so pojavi, zakaj so pojavi, ~ ne preje, pred n o s-e ne dokoplje iz konkretnega, t. j. čutnega izkustva do prvih -abstrakcij tp posplošt-tev. dokler se v njem n-e zreducira obilica skozi leta nakopičenih predstav v urejen, dobro
povezan -splet pojmov, ki mu omogočajo hitro, dovolj natančno jn dovolj pregledno primerjanje, razlikovanje, urejanje in kategoriziranje pojavov — torej ne preje, predno si ne pridobi kritične distance do objektivnega sveta.
Menda se večina mnenj ujema v tem, da je naš sedanji prvošolec Še premlad za tak način dela, čeprav so ga že v 4. šol. letu do neke mere uvajali vanj. Vsi poznate kritične pripombe k pouku zemljepisa, zgodovine, biologije in drugih predmetov na tej stopnji. Prav tako poznate razvojne težave te stopnje, k« se izražajo na specifičen način v učnem procesu samem. Nimamo analiz o tem, kateri izmed številnih činiteljev odločujoče vpliva na nezadovoljivo situacijo te učne stopnje: ali je to nagla in precej korenita sprememba pedagoškega režima, ali je pomanjkanje koordinacije med predmeti, ali je močno spremenjen metodskl kurz — ali pa je v prvi vrst* vzrok nezadovoljivega stanja psihična nedoras.ost otroka Takemu učnemu konceptu. Dalje nimam-o analiz, ki bi nam povedale za večie število otrok, kakšna je narava njihovega znanja iz posameznih učn-tn predmetov za 4. in 5. šolsko stopnjo, na katerih so uvedeni učni predmeti, a domnevamo,
da otroci teh stopenj niso dorasli predmetnemu načinu dela. Tako analize bi bile sestav-tjalcem novih predmetnikov in učnih načrtov krvavo potrebne, kajti samo one bi jim povedale,
. ali je sploh možno dotočen učni koncept smiselno *n uspešno realizirati ali ne. Dokler sploh ne vemo, kaj se pravzaprav godi v duševnosti povprečnega otroka pri pouku zgodovine ali biologije ali česarkoli že na določeni stopnji, dokler ne vemo, ali ja naše učno prizadevanje rodilo take ali drugačne izobrazbene rezultate (seveda pod takimi ali drugačnimi pogoji), toliko časa pač slepo ugibamo, ali je sistem dela pravilein ali napačen.
Teh analiz n*, ml pa se bomo vendarle piorali odločit; za nekaj: ali bomo -obdržali dosedanjo strukturo predmetnikov, a.i bomo do neke mere od nje odstopili, ali jo bomo bistveno spremenili.
Moje mnenje v tej zadevi .je:
1.	otrok naj preje, predno zapusti obvezno šolo, stop! v 'območje sodobnih pogledov na dogajanje izven človeka In v človeku, naj ob naš* skrbni, vestni in metodsko ustrezni asistenci pogleda v . svet znanstve. nih dognanj, naj se vsaj do neke možne mere seznani z urejenostjo teh dognanj v znan-
stvenih disciplinah, k* se v šoli zrcalijo v učnih predmetih;
2.	-otrok je pq 12. letu starosti psihološko že toliko zre., da ga lahko pričnemo uvajati v analitične spoznavne metode v okviru učnih predmetov;
3.	dobro zgrajena druga faza šolanja nam dale možnost, da otroka pripravljenega pripeljemo do novih in zahtevnejših načinov dela v okviru učnih predmetov;
4.	vsebi-no učnih predmetov, t. j. učne načrte je možno postaviti na moderno didaktično ba-zo;
5.	možno je preprečiti izoliranost učnih predmetov med seboj — in to n-a več -načinov: ali se predmet* sami po sorodnosti združujejo, a tako, da ostane spoznavni princip neokrnjen, — ali se ločeni predmeti združujejo' v eni strokovni roki, — ali se pog.obi pedago-škq-'Wdaktično delo razrednih učnih zborov z novimi načini dela.
Vsi tl premislek; se mi združujejo v zaključek:	p-ouk na
zadnji etapj obveznega šolanja naj bo predmetno razčlenjen.
Naloga diskusije je. da moja izvajanja sprejme ali ovrže in da po sprejetju takih al-i drugačnih pr*ncipieln!h zaključkov detajlira artiku.acijo. učnega dela na ob”“*riii 8-letni Soli.
Maj vprašuj ..Prostetnemu ielavcu"
Prav gotovo ni umestno, da se človek poteguje in izkorišča samo pravice, na dolžnosti pa pozablja. Živimo v času, ko se življenje izredno naglo obrača in kaže vsak dan nov obraz. To terja od nas, prosvetnih delavcev, veliko dela, veliko požrtvovalnosti, veliko odgovornosti do učencev, staršev, okolice, do vse družbe. Vsega tega še v veliki meri zavedamo in hočemo po svojih močeh zadostiti potrebam, čeprav nam seveda včasih tudi spodleti.
V tem primeru bi rad. povprašal glede nekaterih pravic, ki jih imamo. Kljub mnogim razgovorom na naših grupnih sindikalnih sestankih še nismo prišli' na čisto o naslednjem:
1.	Koliko kurjave pripada prosvetnim delavcem in katerim?
2.	Kako obsežno stanovanje se plača iz proračuna?
3.	AU lahko o teh dveh zadevah samostojno sklepajo občine?
4.	Po kolikem, času mora predstojništvo odgovoriti na prošnjo ali pritožbo?
5.	Ali lahko prosvetni delavec spremeni službeno razmerje, ne da bi se moral bati kakih represalij?
Dodajam nekaj opomb. Se lani so imeli učitelji na našem področju (koprskem) pravico dobiti 1,6 m drv brez premoga in, ne glede na otroke, letos pa so proračunski organi naročili upraviteljem, naj v predračunu planirajo za vsakega učitelja 7500 din. To pomeni, da ne gre več za količino kurjave, ampak za denarno vsoto, ki jo lahko porabimo. Ponekod so drva po 3000 din ali podobno. pri nas pa po 4200 din za meter. Pri tem ni vštet prevoz. Podobno je s stanovanjem. Imamo vrsto primerov, da ustrežejo prošnjam šele po dv"h do treh mesecih, da na primer na pritožbo ni odgovora tri mesece in pol, da dobivamo razne dekrete z veliko zamudo itd. Odgovor bi radi tudi na zadnje vprašanje, saj imamo primere, da so prosvetni delavci kaznovani, že hočejo drugam, ali bolje, če dajo odpoved, medtem ko na primer kader v podjetjih lahko menja službo. Ne gre, da bi nam bili negativni primeri zo zgled, so pa včasih odpovedi dokaj upravičene. Sliši se, da celo prosvetni delavci nimajo dovolj razumevanja za svoje kolege, zato prav radi soglašajo s sklepi krutega značaja.	Zgonec Dušan
ODGOVORI
1.	Količine kuriva so po Uredbi točno določene in jih občinski ljudski odbor ne more samovoljno spreminjati.
2.	O obsežnosti stanovanja je težko razpravljati. Odvisno je namreč od kraja, kjer je šola. Odgovorili bi Vam takole:
učitelju pripada družini, delu in njegovemu poslanstvu pri-m-erno stanovanje. — Menimo pa, da je dolžnost občine, da po možnostih te pogoje izpolni.
3.	O kurjavi občina ne more kaj bistvenega sklepati.
4.	Vsako predstojništvo mora na vlogo odgovoriti en mesec po prejemu dopisa ali vloge.
5.	Prosvetni delavec kot vsak drug državljan — bolje rečeno uslužbenec — lahko spremeni svoje službeno razmerje. Razumljivo je, da ga spremeni lahko le v skladu z veljavnimi predpisi (odpovedni rok in podobno). Vendar velja za pro-
Redki so primeri, da ki se uCen-ei in učitelji tako prisrčno poslovili od svojega vzgojitelja in učiteljskega tovariša, kakor se je to zgodilo pred kratkim v Celju.
Skupina treh učencev in treh učiteljev, članov učiteljskega zbora, ga je obiskala na njegovem stanovanju in mu izrekla svojo zahvalo za dolgoletno delo v prid šolstva in ljudske prosvete, mu poklonila lep spominski album in šopek cvetja v znamenje najglobljega spoštovanja.
Ze ob recitaciji prigodne pesmi Frana Roša »Tovarišu šolskeniu upravitelju Jožetu Jeršetu v slovo« so prekipeli občutki ljubezni mladine do vrhunca. Takole pravi mladi recitator:
Odhajate — naš dragi upravitelj in vendar ste še mož krepko vzravnan,
ki trem rodovom ste bili učitelj v ljubezni ljudstvu svojemu
predan,
•
Vse sile ste mladini, ljudstvu dali
in v naši sreči Vaš bo spomenik,
M govor) o naši naj zahvali in lep ohrani nam Vaš svetli lik!
Ko Je tovariš JOŽE JERSE ob koncu minulega šolskega leta zapustil svoje upraviteljsko službeno mesto na I. osnovni šoli v Celju, so učenci in stanovski tovariši začutili svojo dolžnost, da se od njega dostojno poslove. Zakaj, nam pove kratek pregled njegovega vzgojnega dela.
Rodil se je davčnemu uradniku v Laškem dne 4. 3. 1S88. Po končanem študiju 1. 1907 je nastopil učiteljsko službo v Kapelah pri Brežicah, kjer je kot miad učitelj ustanovil ljudsko knjižnico, podružnico Ciril-Metodove družbe in postal funkcionar še več drugih društev. Po njegovi premestitvi v Brežice ga najdemo kot godbenega dirigenta, podstarosto Sokola in predsednika posavske podružnice Slov. planinskega društva.
svetne delavce še neko drugo, nenapisano pravilo: odgovornost do otrok, ki so nam zaupani. To se pravi, da ne moremo odobravati odpovedi uslužbenskega razmerja med letom ali pa tik pred začetkom pouka. Republiški odbor je k Osnutku načrta novega zakona o državnih uslužbencih predlagal, da mora prosvetni delavec podati ostavko na svojo službo že v aprilu odnosno maju za naslednje šolsko leto (isto naj bi veljalo tudi za oblastni organ, ki prosvetnega delavca odpušča). — Prekinitev uslužbenskega razmerja je med letom dopustna le po sporazumu med prosvetnim delavcem in oblastnim organom.
Nedopustno in nemogoče pa je, da bi bil prosvetni delavec zaradi odpovedi preganjan ali kaznovan. To ni v skladu z državljanskimi svoboščinami, ki jih ima vsak državljan v naši domovini.
Ko je bil leta 1926 premeščen v Celje, so le s težavo zamašili vrzel njegovega dela tako v Kapelah kakor v Brežicah. Kot neumoren kulturno prosvetni delavec tudi v Celju ni mogel mirovati. Nadaljeval je delo v telovadni organizaciji, vodil še nadalje blagajniške posle Posavske podružnice SPD in sodeloval pri Rdečem križu ter podpiral preganjane komuniste.
Okupacija ga je privedla v službo pri socialnem skrbstvu in končno pri matičnem uradu v Laškem. Kot agilen sodelavec OF je prišel v celjske zapore, od koder je kljub smrtni obsodbi po naključju zašla njegova pot v mu-čeniško taborišče Mauthausen.
Leta 1942 je Izvedel žalostno vest, da je njegov sin Jože kot partizan padel v ofenzivi to Rogu. Rešen, toda izčrpan se je po
osvoboditvi vrnil na svoje službeno mesto v Celje, kjer je prevzel upraviteljske posle na I. osnovni šoli. Tu je s podvojeno silo urejeval povojno šolstvo in postal mentor mlademu učiteljskemu kadru. Tudi kot upokojenec je vrsto let vzorno opravljal upraviteljske posle in bil delaven član neštetih komisij.
Ob razrešitvi upraviteljskih poslov mu je celjski občinski ljudski odbor izročil posebno zahvalo za njegovo dolgoletno in uspehov polno prosvetno delo.
Čeprav mu poteka že petdeseto leto učiteljevanja, je tovariš JER-SE še vedno delaven. Kot pedagoga in strokovnjaka za vajenske sole so ga naprosili, da poučuje na Vajenski in Kmetijsko gospodarski šoli v Braslovčah, kjer vzgaja naš mladi rod. Da hi imeli še mnogo takih vzgojiteljev!
Ob svežem grobu Pepce Stegenšek
Otožna lesen je zakrila tudi njo. Pa še ne bi bila tako otožna, če bi nam ne bila vzela bitja, ki smo ga imeli vsi radi, vsi: sorodniki, prijatelji, znanci in mi stanovski tovariši. Mi še posebno, saj nam je bila rps tovarišica v pravem pomenu tovarištva.
Kot vzorna učiteljica je službovala v Laškem domala vso službeno dobo ter vzgajala rod za rodom s tisto vzgojiteljsko privlačnostjo, ki je ne zmore vsakdo. V službi dosledna in natančna je prevzemala in opravljala najtežje naloge z otroško lahkoto. Svoje bogate izkušnje pri šolskem In kulturnoprosvetnem delu j.e nehote presajala na ostale tovariše. Nikoli ni tožila o nadlogah svojega poklica, ne, še ponosna je bila nanj. Vsa šola, kjer je službovala, je bila ponosna nanjo, mladina in tovariši. V dobi šolskih pokretov je bila med prvimi poborniki naprednih pedagoških idej.
Kot prijetna družabnica je ume-la razgibati vsako družbo, ki se je z njo vred počutila veselo in zadovoljno. Bila je odlična pevka in kulturno prosvetna delavka. Kot prirediteljica mladinskih prizorov je dosegala nenavadne uspehe. Napredne organizacije so jo štele med najpožrtvovalnejše sodelavce. Dolga leta je predsedovala ženskemu društvu za zaščito mladine. Le kako je vse to zmogla?
Njena osebnost je odkrivala v sebi vse vrline plemenite, značajne in duhovite žene. Vzbujala je spoštovanje družbe in ga od nje Judi prejemala. Kako zelo je bila priljubljena, je dokazala množica ljudi, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.	-nik
Uajiiilipiipiib Ham is Midi M
Društva se pogosto obračajo na Združenje učiteljev ■ in profesorjev Jugoslavije, republiški odbor za Slovenil o s pr o n: o za pojasnilo o pravicah učiteljev in profesorjev v vaseh na kurivo. Zato dajemo naslednja pojasnila:
Se vedno je v veljavi Uredba o pravicah učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev do brezplačnega stanovanja dn kuriva, objavljena v Uradnem listu LRS št. 22 z dne 11. VII: 1950. Po tej uredbi imaio učitelji, vzgojitelji' in profesarji, tki službujejo v vaseh, pravico do brezplačnega kuriva in sicer prejmejo samci po 2 pr. m drv na leto, poročeni brez otrok, po 4 pr. m drv in 500 kg premoga, poročeni z otroki pa glede na število otrok po 5 do 6 pr. m drv in 500 da lOOOkg premoga. Ce ni premoga, imajo pravico do sorazmerno večje količine drv, pri čemer se računa 1 pr. m drv za 750 kg premoga- Stroški za kurivo gredo v breme občinskega ljudskega odbora.
Poleg tega imajo tudi šolski upravitelji, ravnatelji gimnazij in vodje vzgojnih zavodov, ki stanujejo v šolskem poslopju oziroma vzgojnem zavodu, pravico do brezplačnega stanovanja -in kuriva ne glede na kraj službovanja, če opravljajo tudi delo hišnega upravitelja., Pred omenjeno uredbo je bila v veljavi Uredba o pravici učiteljev osnovnih in sedemletnih šol do brezplačnega stanovanja in kuriva, ki je bila objavljena v Uradnem listu LRS št. 34 iz leta 194S. K tej uredbi je bilo v Uradnem listu LRS št. 4 z dne 24. I. 1950 objavljeno Navodilo. To navodilo .se še danes uporablja tudi pri izvajanju Uredbe o pravici učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev do
brezplačnega stanovanja in kuriva (Uradni list LRS št. 22 iz leta 1950) — toda le subsidiarno in kolikor je v skladu z veljavno uredbo. Po navedenem navodilu ter v smislu veljavne uredbe je treba naslednje primere obravnavati takole:
Pri učiteljicah — vdovah in učiteljicah — ločenkah bi bilo določila navedenega navodila uporabljati smiselno, t. j. tako. da se take učiteljice obravnava kot samke, če nimajo otrok, kot poročene brez otrok, če imajo enega ali dva otroka, kot poročene z otroki pa, če imajo trj ali več otrok. Uredba -ne dela razlike med učitelji oziroma učiteljicami, poročenimi z n-e-učitel-jioami oziroma z ne uči. e-Jji, glede količine kuriva, ki ga je navedenim osebam treba priznati. Zaradi tega bo učiteljici, ki je poročena z neučite-1-jem, priznati količino kuriva kot samski oseb; le, če njen zakonski drug prejema iz kakršnega k-olj drugega pravnega naslova ustrezno količino drv brezplačno, če sta mož in žena učitelja v istem kraju, im-a pravico do brezplačnega kuriva samo eden. če sta mož in žena učitelja v različnih krajih, dobita, če sta brez otrok, vsak tako količino kuriva, kot j-e določeno za samce, če imata otroke, pa dobi -tisti zakonec, pri katerem sp otroci, tako količino kuriva, -kot je določeno za poročene učitelje z otro-ki, drugi zakonec pa tako količino, kot ie določeno za samske učitelje.
Pravica do kuriva pripada samo s-talno nameščenemu učnemu in vzgojnemu osebju; ho-norairno nameščeno osebje te pravice nima, kar je v ostalem tudi v /skladu s pojasnilom okrožnice Sveta za prosveto in kulturo LRS z dne 18. IV. 1956,
UČENCI IN UČITELJI PRI SVOJEM BIVŠEM ŠOLSKEM UPRIVITELJU JOŽETU JERŠETU V CELJU
Občni zbor Društva učitelje vin profesorjev v Slovenski Bistrici
Društvo učiteljev in profesorjev v Slovenski Bistrici je razdeljeno na štiri delovne skupine (Slovenska Bistrica, Poljčane, Sp, Polskava in Oplotnica. Vsaka skupina zajema 3 do 5 šolskih kolektivov. Skupine imajo svoje sestanke, hosp-itmcije, referate itd., po možnosti vedno na drugi šoli, da bj se tako čimbolj zbližali in spoznali. Šolski kolektivi pripravljajo učni nastop v enem -ali pa v dveh razredih. Tovarišice, ki so imele nastop, po njem navadno poročajo še o metodiki tega predmeta; temu sledi razgovor o nastopu.
Društvu so pomag-aii tudi ledagogi iz Maribora. Profesor Šilih Gustav je na svojstven in prav prijeten način predaval o temi »Učitelj, ali poznaš sebe?« Profesor Mavricij Zgonik je predaval o temi »Kaj m-ora učitelj vedeti o zbiranju domoznanskega gradiva?« U-deležba članstva je bila vedno zelo zadovoljiva. Posebno so se za pouk domoznanstva zanimale učiteljice, ki poučujejo v 3. ali 4. razredu osnovnih šol. Sindikalni skupini iz Slovenske Bistrice in Poljčan sta povabili tudi prof. Kavčiča in tov. Jančiča iz Maribora, da bi predavala o pomenu risanja na osnovnih šolah. Na ustanovnem občnem zboru 5. nov. lani sta predavala Jurij No-
f
vak in Maks Sekirnik o študijskem potovanju po Avstriji.
Kolektivi društva so imeli tudi na svojih šolah skupne študijske sestanke. Študirali so elaborat o šolski reformi, ocenjevanje v 8-letni obvezni šoli, pouk domoznanstva in metodiko posameznih predmetov. Člani nižje gimnazije v Slovenski Bistrici so se izpopolnjevali predvsem z individualnim študijem. Individualni študij je prav gotovo najbolj potreben, ker na skupnih študijskih sestankih ne moremo tako prodreti nobeni snovi do bistva, kakor če se kdo sam poglablja v študij, pa naj bo ta študij strokovnega ali pa ide otoško -politične ga znač a j a. Skupinski študijski sestanki dobijo vsebino le tedaj, če so vsi člani na temo, ki bo predmet sestanka, temeljito pripravljeni.
Razen tega se je 57 članov izpopolnjevalo na raznih tečajih, in sicer: 12 članic je bilo na tečaju RK v Mariboru, 18 v fizkulturnem tečaju v Mariboru in Ljubljani, 2 v tečaju za pouk ročnega dela v Kamniku, 1 v lutkarskem, 4 v režiserskem, 4 v knjižničarskem, 1 v pevskem, 3 članice na seminarju ZZ, 6 v tečaju za domoznanski pouk im 6 v seminarju o psiholoških popisni-cah. Franjo Logar (Laporje)
Dva uspela koncerta zbora ,,Slavko Osterc’
V nedeljo, 2. decembra, Je priredil PZPD »Slavko Osterc« dva koncerta: popoldanskega v Poljčanah, večernega pa v Slovenski Bistrici.
Oba koncerta sta bila lepo obiskana, zlasti drugi. Da so bili zopet učitelji tisti, ki so v predprodaji (od hiše do hiše) razpe-čali vstopnice, ni treba poudarjati posebej. Pevke in pevci, ki so se bili pripeljali v dveh udob-^ nih, ozvočenih avtobusih, so se na moč potrudili, zlasti na tesnem odru v poljčanski kino dvorani; v takih krajih bolj »vžge« veder kot zahtevnejši spored, ki sčasoma preprostega poslušalca utrudi. V poldrugournem sporedu narodnih, umetnih in borbenih pesmi, ki jih je pel pod vodstvom prof. Bitoca, je abor pokazal lep napredek In vrsto na novo naštudiranih pesmi, ki bogate njegov repertoar. Zato žanje tudi uspehe v krajih, kjer se občinstvo navdušuje raje ob filmih dvomljive vrednosti. Mene pa je na tej poti razveselilo še nekaj •malenkosti«: Franelova pesem, da smo kar neradi zapuščali ozvo-
Delo DDF v Ljutomeru
Letošnji občni zbor DUP v Ljutomeru je pokazalo plodno delo vsega društva v preteklem šolskem letu. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je bilo DUP eno najaktivnejših sindikalnih organizacij v ljutomerski občani in prav tako med najaktdviieiiškni učteljskimi društvi v murskosoboškem okraju, saj se je članstvo v velikem številu udejstvovalo v prosvetnih, telovadnih, gasilskih _ in drugih društvih ter v društvu Ljudske tehnike, v SZDL in drugod. Posebno na podeželju sloni skoraj vse kultumo-pro-svetno in politično delo na pro-svetrfih delavcih, le le ma-lo takih učiteljev, ki se iizven-šolsko malo udejstvujejo.
Prosvetni delavci so v veliki meri pomagali pionirskim krožkom, pripravljali predavanja LU, igre im telovadne akademije, skrbeli za tehnično izobrazbo v okviru Ljudske tehnike. Preveč bi bilo naštevati vse delo naših učiteljev. Prav bj Mio da bi dali prosvetnim delavcem več priznanja za njihovo vestno šolsko in izvenšolsko delo.
Zaradi lažjega dela je upravni odbor lani razdelil delo med dve komisiji:	v komisijo za
izobraževanje članstva in komisijo za materialna vprašanja. Tako sta se komisiji laže poglobili v svoje delo ter dajali upravnemu odboru potrebne predloge, kar se je pokazalo kot zelo koristno in umestno.
Naše članstvo i® študiralo v sindikalnih skupinah, poleg tega pa smo imeli 5 skupnih predavanj za vse članstvo. Društvo je Izvedlo tudi posebno anketo o materialnem strin ju naših šol ter ugotovilo, da so šolski proračuni mnogo prenizkj za nakup vsaj najnujnejših učil.
Ob razpravi o reformi šolstva smo imeli več sestankov ter smo dali okrajnemu dn republiškemu odboru dobro predelane in tehtne predloge.. Upravni odbor je organiziral udeležbo pri
odkritju spomenika Henriku SchreinerJu, obisk Zagrebškega velesejma, družabno prireditev v Ljutomeru in Veržeju ter izlet v Železne dveri skupno S članu DUR iz Maribora.
in Maks Sekirnik (Oplotnica) sta s svojimi pevskimi zbori priredila vsak tri koncerte.
Nekaj članov našega društva še ni opravilo strokovnega izpita, čeprav so nekateri že zdavnaj dopolnili potreben staž. Mlajšim učnim močem je treba nuditi vse, da bi lahko čim-prej opravili izpite. Hudo je za članice-matere. Te morajo poleg službe opravljati še vsa gospodinjska dela in jim ostane le malo časa zase, za strokovno ideološko izpopolnjevanje. Hišne pomočnice si ne morejo dobiti zaradi majhnih in tesnih stanovanj. Razen tega stane hišna pomočnica okrog 8000 din, mlade matere —učiteljice pa imajo 9 ali 10 tisoč dinarjev plače.
Društvo je tudi obravnavalo vprašnje kvalitete našega kadra. Na učiteljišče gredo slabši dijaki, boijšj dijaki pa se vpisujejo v srednje strkovne šole ali pa v višjo gimnazijo.
Pripravnike bi bilo treba namestiti na višje organizirane šole, da bi se tam ob pomoči starejših tovarišev najprej izpopolnili in jih nato namestili na eno ali dvorazrednice. Tu pa ima oblast zopet .pomisleke. Če pripravnika namesti v večjem kraju, na više organizirani šoli, nato pa ga premesti na niže organizirano šolo, bo mladi učitelj raje dal o-stavko, kakor pa da bi šel z boljšega na slabše.
Nekateri LO razpravljajo o šolskih problemih na svojih sejah kot o zadnji točki. Menimo, da so šolski problemi
tudi tako važni, da ne zaslužijo zadnjega mesta. Sola izobražuje in vzgaja mladi rod, ki bo nekoč nosilec našega socialističnega družbenega reda, zato je potrebno, da bi ti odbori resneje gledali na probleme šolstva, ne pa da vse prepuščajo šolskim upraviteljem. Šolski upravitelji imajo dovolj dela. Organizirajo prosvetno dejavnost v kraju in tudi sami sodelujejo, skrbijo materialno za šolo, odgovarjajo za delo šole kot celote, imajo razne funkcije itd.
Tov. Jurij Novak je predla-lagal, da bi prevedli tiste učitelje, ki že več let poučujejo na nižjih gimnazijah, v naziv predmetni učitelj.
Okrajni LO Maribor bo tudi letos proslavil »Dan prosvetnih delavcev«, in to 15. decembra. Za člane s podeželja bo tudi predstava v gledališču.
Po končanem občnem zboru so &i člani našega društva ogledali grad Štatenberg, kjer so imeli tudi prijeten družabni večer. Tovarna IMPOL v Slovenski Bistrici je dala dva avtobusa za prevoz iz Slovenske Bistrice v Štatenberg in nazaj.
Za organizacijo družabnega večera zasluži vso pohvalo tovarišica Milka Matičič, predsednica društva učiteljev in profesorjev v Slovenski Bistrici. Njena je tudi zasluga, da je društvo zaživelo, da ni delalo le na papirju. Med letom je organizirala vsa predavanja, vabila predavatelje in sklicevala seje.
feni avtobus, pa Finska rapsodija, ki smo ji sledili v avtobusa potem, ko smo v mraku zapušfa-li zimski svet pod Bofem. Nekako tako si se razveselil tudi ob srefanju treh bratov Živkov, ki so prispevali toliko za popularizacijo naših mladinskih in drugih zborovskih pesmi.
V docela zasedeni prosvetni dvorani v Slovenski Bistrici pa so se pevke in pevci še bolj razgibali in so morali po navdušenem priznanju Golobovo »Kaj ti je, deklica« in Pahorjevo »Pa se sliš« ponoviti, kot je to že običajno ob nastopih tega zbora. Tudi solisti s recitatorjem (in -solistom) Danilom Požarjem so prispevali svoje, da je koncert lepo uspel. Le ■izstopanje tenorjev na nekaj mestih bo še treba odpraviti in škodilo tudi ne bi, fe bi se nekateri »komoftneži« manj krčevito oklepali not, fe že lahko delavski in vaški zbori nastopajo brez njih... Zadnja opazka velja bolj tistim, ki so me vzpodbujali, naj z nekaj zapiski »otmem pozabi« oba uspela koncerta naših prosvetnih delavcev.	M g.
Učitelji mozirske občine so zborovali
Naši prosvetni delavci so dobiti ob koncu šolskega teta skromne nagrade kot priznam.; e za svoje požrtvovalno šolsko in jizvenšolsko delo. Upraifnii odbor je menil, da bi bilo treba upoštevati tudi one tihe prosvetne delavce, ki sicer na. javnih tribunah ne raastopaijo, vendar Pa izvenšolsko na mnogih nehvaležnih mestih vztrajno in dosledno delajo. Slišali smo nekaj umestne (pa tudi neumestne) kritike na račun komisije, ki je določevala nagrade.
Naše društvo le pričakovalo v lanskem šolskem letu več. smer-. nic od republiškega odbora, ki pa je bil do nas pasiven, eaj ni reagiral niti na naša vprašanja. Prepuščmii smo bili sami sebi.
Predlogi in želje našega članstva :
Strokovne izpite, naj bi kandidati opravljali na službenih mestih.
Vsa prazna službena mesta naj bodo razpisana, da bo odpadlo neprijetno »mešetarjenje«, ko si mora vsak sam iskati nadomestila, če žela iz kakršnih • koli vzrokov drugam.
Razni dodatki za težja službena mesta naj se stimulirajo tako, da ne bodo prizadeli tistega, ki mora kde na vasi prevzeti najrazličnejša bremena.
Dopolnilne plače učiteljstva niso v nikakršnem sorazmerju z dopolnilnimi plačami v drugih strokah, kjer je povprečje 4000 dinarjev.
Posebej bi bilo treba upoštevati. da porabi učitelj za razne knjige in revile mnogo več denarja kot ostali uslužbenci.
Učitelj, ki dela v dveh oddelkih dopoldne in popoldne za dodatek 3000 din, je izkoriščan.
Nov; zakon o upokojencih naj uvede prosvetne delavce v tisti razred, kiar bo pokojnina enaka sedanji plači aktivnega prosvetnega delavca.
Poleg navedenih predlogov smo sprejeli še več sklepov z željo, da bi bilo delo v novem šolskem letu zopet plod.no in ‘bogato.
Jeka
Preid dnevi so se zbrali učitelji mozirska občine na svoje letošnje prvo zborovanje, o katerem lahko trdimo, da tfe bilo eno najbolj plodnih im bogatih v zadnjih letih. Tovarišica Štravsova z nižje gimnazije v Gornjem gradu je predavala o pouku ročnega dela, ki je bilo zanimivo posebno zaradi tega, ker je govorila o tem iz svoje lastne prakse. Profesor Šilih iz Marič ona pa je v svojem obširnem in zanimivem poročilu govoril o osebnih psihioiliošktih popisndieah otrok na osemletnih šolah'. Učiteljstvo je z vso pozornostjo slediHo njegovim izvaja-' njem. im ga ob koncu nagradilo z dolgoAraljmiim aplavzom.
Nato ®o se učitelji pogovorili o zbiranju gradiva za domoznanski pouk. Upanje je, da bo. priročnik do novega šolskega leta že v rokah učiteljev. Tovariš Kotnik pa je na kratko seznanil navzoče z načrti jm delom založbe »Mladinska knjiga« v Ljubljani. Zahvalil se rji® je za njihovo delo Jn trud pri širjenju anOiadiihsIkega tiska med učenci, ki je ravno v teh krajih najbolj razširjen.
Zborovanje sta g šivajo navzočnostjo počastila tovariša Jakob Žen, sekretar SZ okraja
Celje, in mačetailk prosvete Vojko Simončič.
Tako plodnih in vsebinsko bogatih ziboirovamtj si učiteljstvo tudi v bodoče želi. Tokrat so se res prav vsi zadovoljni vračali z zboirovanj a.
Zavod za proučevanja šolstva sporoča
Konec decembra oziroma prve dni januarja bo Zavod za proučevanje šolstva sklical dvodnevni delovni posvet vseh zunanjih sodelavcev. Vabila bodo pravočasno razposlana. Novi člani, ki bi želeli sodelovati pri izvajanju nalog ter prisostvovati sestanku, naj pravočasno pošljejo svoje naslove in navedejo vprašanja, pri katerih žele sodelovati.
Zavod za proučevanje šolstva se bo še v tem mesecu lotil obdelave študijske teme: Delo v razredu.. V ta namen bo skupina . pedagogov obiskala šole na podeželju, v mestih in industrijskih centrih. Prosimo vodstva šol, da tem tovarišem pri delu pomagajo. To delo bo služilo deloma Sestavi novih učnih načrtov, deloma pa tudi predpripravi za tretjo fazo dela na reformi šole — izvajanju same reforme.
Obvestila — prijave
Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, opozarja vse prosvetne in kulturne delavce na:
1.	Začetniški kinooperaterski tečaj, ki bo v semestrahiih počitnicah, v januarju 1957.
Prijave sprejema zavod do 31. decembra 1957.
2.	Vsi avtorji, ki žele sodelovati v prihodnjem letu kot pisci scenarijev za filme oziroma diafilme (ali serije diapozitivov), naj predlože svoje teme (najbolje v osnutku) Zavodu čimprej, vsekakor pa do 5. januarja 1957. V osnutkih naj bo tema označena ne samo s strokovnega vidika, temveč tudi, kateri šolski stopnji bo primerna.
Za podrobne informacije naj se avtorji obrnejo naravnost na gornji naslov.
3.	Vsa šolska vodstva obveščamo, da lahko pri izposojevalnici Zavoda nabavijo diafilme oziroma diapozitive — v color in črno-beli tehniki.
Scenariji in ooene diaflimov so bile navedene v prejšnjih številkah priloge PROSVETNEGA DELAVCA »ŠOLA IN FILM«.
4.	Vsa šolska vodstva naj zaradi evidence sproti prijavljajo Zavodu vse aparate na svetlobno projekcijo, kakor hitro jih šola ali kaka druga ustanova nabavi.
ZAVOD ZA ŠOLSKI IN POUČNI FILM LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
r

RAZPIS
»Vere šlandrove«
L
Uprava Mladinskega doma Polzela
razpisuje
2 (dvs) mesti UČITELJA (-icej VZGOJITELJA V DOMU
1.	deio z osnovnošolskimi otroki;
2.	nastop slnžbe takoj;
3.	dopolnilna plača do 5500.din mesečno;
4.	hrana v domu po režijskih stroških;
5.	stanovanje in kurivo brezplačno;
6.	opremljena samska stanovanja v stavbah doma na razpolago.
Prošnje je poslati čimpreje na upravo doma. — Prednost namestitve imajo učitelji - učiteljice, ki imajo veselje do glasbeno-kulturnega dela s šolskimi otroki.
«r