Ameriška
vi ima


rrrre
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPA^€R
1C
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JULY 19, 1954
ŠTEV. LTV —VOL. LTV
Novi grobovi
Frank Požar
Po dolgi bolezni je preminul v mestni bolnici rojak Frank Po^-zar v starosti 72 let. Rajnki je bil doma iz Podgrada, fara Rodik na Primorskem, odkoder je prišel sem pred 55 leti. Pokojni je bil svoje čase znan stavbenik v Newburghu. Stanoval je na 4237 E. 162. St. Spadal je k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, ter društvu Na Jutrovem št. 477 SNPJ. Poleg soproge Mary, rojene Teck, zapušča edinega sina Franka ter vnuke, brata Johna in več sorodnikov. Pogreb pokojnika bo v torek zjutraj iz Louis Ferfolia zavoda ob 8:30, v cerkev sv. Lolvrenca ob 8 uri, potom na Kalvarija pokopališče.
Karl Centa
V nedeljo popoldne je po dolgi bolezni umrl na svojem domu na 668 E. 102 St. Karl Centa. Bil je star 69 let in rojen v vasi Bukovo, fara Sv. Trojica pri Blokah, odkoder je prišel pred 50 leti. Bil je mizar in sedaj upokojen. Zapušča ženo Prances, roj. Turk, otroke dr. Charles J. Emil in Ernest, oba odvetnika, Mrs. Frances Opas-kar, ženo dentista, in Mrs. Olgo Mary Hrovath; dalje vnuke, brata Andrew Centa. Bil je član drutva Janeza Krstnika 37, ABZ, Slovenec št. 1 SDZ, svetega Antona, Srca Marije staro in Building Construct. Trade Union AFL 11. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 in od tam na Kalvarijo. Truplo bo položeno Pa mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Margaret Oberstar
Po dolgi bolezni je umrla M garet Oberstar, stara 72 let in tanujoča na 19002 Cherokee Ave. Bila je vdova. Soprog Andrew ji je umrl 1. 1941. Tukaj zapušča 4 sinove: — Andrew, Ralph, Stanley, Louis, 3 hčere: Rose Zeman, Albina Schneider, Oiga Marsey, 20 vnukov, dva Pravnuka in več sorodnikov. — Rojena je bila blizu Ljubljane, Jer zapušča več sorodnikov. — da je članica društva Waterloo Grove No. 110 WC in SŽZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 2 Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v C®1^ev sv. Pavla na Chardon Rd. °b 9:30 in nato na Calvary pokopališče.
Nick Loop
Umrl je Nick Loop, stanujoč ka 5360 St .Clair Ave. Tukaj 2aPušča sina. Pogreb bo v torek Popoldne iz Želetovega pogrebca zavoda na 6502 St. Clair Ve^ in naato na Hillcrest pokopališče.
SMRTNE obsodbe Na NOVI GVINEJI
rp WEWAK, Nova Gvineja. — 0Ukai je bilo obsojenih na smrt dSePi članov divjaškega Terap-vit rodu, ker so lanskega no-embra umorili dva avstralska vfstPika%i dva policista - doma-Jka, kateri so slučajno in nena-s en°ma zašli v njihov krog, ko ° Pravkar opravljali neko ver-ceremonijo.

n Vremenski
prerok
pravi:
Banes in ponoči jasno in ma-0 sPremembe v temperaturi.
Eksplozija v tovarnah za izdelovanje raket za bengalični ogenj
Misteriozni eksploziji sta nastali v dveh tovarnah — v Maryland« in Illinoisu. — Trinajst oseb ubitih.
DVE TOVARNI, kjer so izdelovali rakete za bengalični ogenj — ena v Marylandu, druga v Illinoisu — sta v petek eksplodirali.
Iz Chestertowna, Md., kjer je zletela v zrak tovarna družbe Kent Manufacturing Co., poročajo,, da so našli v razvalinah 10 trupel. Nad petdeset oseb je bilo ranjenih, toda samo sedem oc teh tako resno, da so morale iskati v bolnišnicah pomoči. Eksplozija je trajala skoraj 90 minut. Stresljaji soi pričeli pojemati ravno ob času, ko so se pričele oblasti pripravljati, da iz praznijo vse mesto. Ob eksploziji je deialo v tovarni 275 ljudi, med njimi mnogo starejših žena.
V Chicagu pa so bili v eksploziji tovarne Melrose Fireworks Co., ubiti trije delavci, vsi moški. Eden je bil ranjen, enega pa pogrešajo.
Materialna škoda v tej tovarni znaša okoli $30,000.
Graduiranje s častjo
Slovenska pisarna
8116 Glas« At«., Cleveland, O Telefoni EX 1-8717
OPOZORILO: Ta teden biol slovenska pisarna odprta ob sledečih urah. V ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 5:30 do 7:30 zvečer, v soboto od 9-12 in od 2-7 zvečer.
Za pesnika Limbarskega je
darovala neimenovana $5. ___
Bog povrni!
KNJIGE: Na zalogi imamo še nekaj izvodov Koledarja in knjigo Sociologija, ki bi jo moral imeti vsak slovenski človek. Z zbiranjem slovenskih knjig bogatite sebe in dtrjujete domača tla svojim otrokom. Sezite po njih!
Dne 25. junija je graduiral s “Cum Laude” častjo z Dyke & Spencerian College of Commerce Edward J. Pajk, sin Mr. in Mrs. Anna Pajk, 1144 E. 63 St. šolo je dovršil z dekretom Bachelor of Business Administration.
Mladi Edward je bivši razna-šalec našega lista in bivši uslužbenec našega podjetja. Je tudi član in bivši predsednik ustanove (fraternity) Delta Omega Chapter of Phi Theta Pi International Honorary Commerce Fraternity ter je dobil “zlati šljuč” te bratovščine, ki ga dobi vsako leto najboljši dijak. — Edward je graduiral tudi z Benedictine High School in iz šole sv. Vida.
Služil je tudi 23 mesecev v a-meriški armadi, zdaj pa ima čin poročnika v Ohio National gardi.
Upanja za mir medlijo
Posvet Dullesa in senata o bodočnosti Zapadne Nemčije
Na jesen se utegne sestati kongres k posebnemu zase danju, da odobri suverenost Nemčije.
WASHINGTON. — Tekoči teden se bodo sestali k tajnemu posvetovanju državni tajnik Mr. Dulies ter člani senatnega odbora za zunanje zadeve glede “definitivne možnosti”, da se skliče letošnjo jesen posebno zasedanje kongresa, na katerem bi se proglasilo Nemčijo za suvereno državo.
Senator Wiley, republikanec iz Wisconsina in predsednik tega odbora, je o tem obvestil časnikarje po dve in polurnem posvetu z Dullesom, katerega so se udeležili on ter ostali člani senatnega odbora za zunanje zadeve.
Senator iz Wisconsina je dejal,, da bo potrebno posebno zasedanje kongresa, če se bo 15. avgusta franc, parlament razšel, ne da bi preje odobril pogodbo o Skupni evropski obrambi.
Državni tajnik Dulies je delno pristal na francoske in britanske nazore. - Državni podtajnik Bedeli Smith je odpotoval v Ženevo, kjer so se med tem stvari zopet na slabše zasukale. - Upanje za dosego častnega miru je pričelo plahneti.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Vsa tekoča poročila smo datirali z namenom, da bodo čitate-Iji lahko zasledovali zapovrstni \potek teh važnih dogodkov. U-redništvo.
Po graduaciji je bi] imenovan za general managerja družbe The De Nol Binding Company of Pensylvania.
Čestitke in mnogo sreče!
Aretacije v Guatemali
GUATEMALA CITY. — Policija je naznanila, da je bilo po ukazu vlade aretiranih 4,000 o-seb zardi svojih komunističnih aktivnosti.
Tito je prekinil svoje počitnice in se vrnil v Beograd
BEOGRAD. — Predsednik Tito je nenadoma in nepričakovano prekinil pretekli teden svoje počitnice, kar je bilo posledica odložitve podpisa Balkanske vojaške pogodbe med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, katere podpis je bil v zadnjem hipu odložen. Maršal Tito se je zato odločil, da se vrne v Beograd teden poprej kot je nameraval, namreč že v soboto. (Kje je Tito na počitnicah, poročilo ne omenja).
NAJNOVEJŠE VESTI
ŽENEVA. — Združene države so snoči obljubile, da bodo porušile poravnave glede In-dokine z “grožn-o o uporabi sile.”
TEHERAN, Iran — Iran je povedal Sovjetiji, da si pridržuje pravico pridružit/ se vsaki okrajni obrambni pogodbi, ki bi jo smatral za potrebno za ohranitev svoje neodvisnosti in suverenosti.
CLEVELAND. — Uradniki treh velikih delavskih organizacij, katerih člani so zaposleni z; delom na 241 milj dolg/ Ohio Turnpike cesti, so včeraj obljubili, da se ne bo s stavkami zavlačevalo delo na tej cesti.
CLEVELAND. — Velike proslave Dneva enega sveta, ki se je vršila včeraj v Kulturnih vrtovih v Rockefeller parku v Clevelandu, se je udeležilo stot/ne ljudi. Pri proslavi so bili častno zastopani tudi Slovenci in ostali Jugoslovani.
WASHINGTON, 15. julija. Državni tajnik Dulies, ki se je pretekli teden vrnil iz Pariza, je poročal predsedniku Eisenho-werju, da mu je francoski premier Mendess - France zagotovil, da ne bo pristal v nikak kapitulacij ski mir z namenom, da se čimp^ej konča indokitajska vojna.
Dulies, ki je zdaj videl resničen položaj stvari, je priporočil predsedniku Eisenhowerju — tako pravijo poučeni krogi — naj se Združene države sprijaznijo z vsako zmerno poravnavo v In-dokini, čeprav bi jim ne bila docela pogodu.
To novo Dullesovo gledanje na stvar predstavlja spremembo v naši politiki, kajti vse do konference s francoskim premierjem se je Dulies zavzemal za to, da Združene države odklonijo vsako poravnavo, ki bi vsebovala delitev Indokine ter izjavijo, da nočejo imeti s tako poravnavo nikakega opravka.
Toda po dva dni trajajočih razgovorih s francoskim premierjem Mendes-Francem in angl. zun. ministrom Edenom, je državni tajnik Dulies sprevidel, da bo najbolje, če se Zdr. države zadovole z zmerno poravnavo. Toda obenem je Dulies tudi brez ovinkov povedal, da Zdr. države ne bodo podpirale nobenega predloga za komunisično nadvlado nad milijoni Indckitajcev.
Dulies je svaril predsednika in ostale visoke vladne uradnike, češ da je še vedno možno, da se prizadevanja francoskega premierja za dosego častnega miru izjalovijo. V tem slučaju — meni Mr. Dulies — bi bilo potrebno!, da se Združene države pridružijo drugim nekomunističnim državam v svrho zavzetja nagle akcije za zaščito ostale
|južnovzhodne Azije.
Dulies je poudarjal francoskemu premierju, da Zdr. države ne bodo nikoli intervenirale same v južnovzhodni Aziji, temveč samo skupno z drugimi državami in to samo z odobritvijo kon-
Krivična in nespametna rešitev tržaškega vprašanja
FJE TRSTA bo vsailr IacT rramin,	Irm*	i ^
VPRAŠANJE TRSTA bo vsak hip rešeno, če smemo verjeti vestem, ki jih zadnje čase objavlja svetovni tisk. Jugoslavija bo sedaj dobila dejansko in ne pra-voveljavna zono A, Italija pa Trst z ostalo zono A. S takim predlogom bi jugoslovanska vlada zapustila svoje stališče, ki ga je zavzela po 8. oktobru 1953, to je: da se sicer izroči Italiji Trst in zbna A, zato pa se mora Italija slovesno odreči vsemu področju B.
Za ta svoj korak nazaj naj bi jugoslov. vlada dobila nekaj vasi zone A. S tem bi ona Omogočila italijanski vladi, da doseže old italijanskega parlamenta odo britev delitve Svob. tržaškega o-zemlja, ne da bi se bilo treba I-taliji odpovedati italijanskim za-itevam po zoni B.
Od Italije je sedaj Odvisno, a-11 ta predlog sprejme tako, kakor je bil postavljen, ali ne. Ona bo predlagala spremembe v svojo korist. Toda četudi ne bi sprememb dosegla, je ta pred-
log zanjo sprejemljiv, ker se z njim ne odreče zoni B.
Anglo - ameriško - jugoslov. predlog pomeni, če ga Italija sprejme, končno likvidacijo Svobodnega tržaškega ozemlja in izročitev Trsta ter zone A Italiji. In vse to kljub mirovni pogodbi in proti načelu o samoodločbi narodov.
Od prvih začetkov pariške konference je bil v ospredju spor med Jugoslavijo in Italijo, kateri naj pripade Trst — ali Jugoslaviji ali Italiji, šlo je za Trst, svetovno mesto z mešanim prebivalstvom, in mirovna konferenca ga ni hotela dati niti I-taliji niti Jugoslaviji. Zato se je odločila za samostojnost Trsta. Trst je pa potreboval tudi ozemlje! n tako je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje zaradi Trsta in ne zaradi ozemlja.__
Danes Trst ponujajo Italiji. S Trstom dobi zdaj Italija, kar ji je mirovna konferenca 1. 1947 odrekla. Je ali ni to za Italijo
Jugoslovanska vlada naj prepusti dokončno Italiji svetovno trgovsko in pomorsko, mesto s
300.000	prebivalci, kjer samo og-gromni valolomi, prosta luka in pristaniške naprave predstavljajo večjo' gmotno vrednost kot vsa zona B! Italiji prepušča tudi
60.000	Slovencev. In kaj dobi za vse to?
Ob prvi ugodni priliki bo 47-milijonski italijanski narod vrgel vprašanje zone B na mizo in zahteval, če ne vse, vsaj italijanska mesta z obalo vred. Samo od volje teh 47 milijonov in od ugodne priložnosti bo odvisno, koliko časa bo: mir glede zone B in kaj ostane potem Jugoslaviji od tega področja? Ali se bo mo-raala ukloniti in obdržati pest mušic, ali pa sprejeti vojno s 47 milijonskim moderno obotože-nim narodom. Ali se izplača za obe državi taka delitev, ki nosi v sebi klice vojnih zapletljajev?
Toda vse zlo ne neha z zono B. Z uničenjem Svob. tržaškega ozemlja se krši tudi mirovna po-
........	sc mul mirovna po-
zmaga, za Jugoslavijo; pa poraz? godba od leta 1947. S tem se 0-
majajo vse s to pogodbo postavljene meje med Italijo in Jugoslavijo. S kakšno moralno zaslombo se bo na primer uradna Jugoslavija upirala novim italijanskim zahtevam za spre membo v mirovni pogodbi postavljenih mej glede zapadne Istre itd. če je sama pomagala prekršiti meje, ki jih je mirovna pogodba postavila med obe državi z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja!
S pridobitvijo Trsta postane Italija zopet gospodar najvažnejšega srednjeevropskega trg. in pomorskega središča. Ona postane s Trstoim zopet srednjeevropska država, z interesi in vlogo, ki jo je igrala v Srednji Evropi in Podonavski kotlini med prvo in drugo svetovno vojno. Ker je Italija izgubila Severno Afriko in Dodekaneze,, ji bo Trst služil kot izhodna točka za njeno gospodarsko prodiranje na sever in na vzhod. In z gospodarskim prodiranjem gre roko v roki še drugo udejstvovanje.
gresa.
Rečeno je, da so nazori in mne nja francoskega premierja naredili na Dullesa globok vtis, čigar posledica je bil odlok, da se naglo pošlje v Ženevo njegovega držav, podtajnika Bedeli Smitha,
ŽENEVA, 16. julija. — Predstavniki Vzhoda in Zahoda so se danes sestali k tri ure trajajočim pogajanjem, ki pa nimajo zanamovati nikakega uspeha — Na privatni seji so se sestali franc, premier Mendes-France, sovj. zunanji minister Molotov in britanski zun. minister Anthony Eden v prizadevanju, da dosežejo sporazum o razdelitvi Viet Nama. Delegatje se trudijo, da dosežejo nekaj konkretnega do torka, kajti tega dne je u-sodni datum, do katerega mora francoski premier—po lastni izjavi, ki jo je dal, ko je stopil na čelo francoske Vlade — doseči premirje ali pa odstopiti.
Molotovu so bili predloženi francoski dokumenti, kjer je bila črno na belem zarisana črta, ki bi razmejila Viet Nam ob 14. vsporedniku. Po tej črti, ki so jo zarisali Francozi sami, bi dobili Vi-etminhci (komunisti) tri petine Viet Nama, vključno bogato delto Rdeče reke. Francozi pa bi radi še nadalje obdržali kontrolo nad Haifongom, pristaniščem delte, če že ne več nad Hanoijem.
WASHINGTON, 16. julija. — Državni podtajnik Bedeli Smith je odpotoval danes v Ženevo, — kjer bo podprl francoske zahteve po premirju v Indokini. — Smith, ki je bil zelo resnega obraza, ni hotel dati časnikarjem na letališču nikake izjave. Rečeno pa je, da je pod instrukci-jami, da ne sme podpisati nobenega dokumenta, ki bi spravil Združene države v položaj jamčenja morebitne razmejitve Indokine.
ŽENEVA, 17. julija. _ Izgledi za mir v Indokini, so nocoj ze-lo zmedleli.
Neki zapadni diplomat je rekel, da so vsaj začasno izgledi za poravnavo šibki.
Francoski premier Mendes -France, ki je postavil datum prihodnjega torka kot datum, ko mora doseči poravnavo ali pa bo odstopil, je pa, radiu posvaril francosko ljudstvo, da se mora pripraviti na možno nadaljevanje krvave vojne v Indokini.
Premier je tudi dejal, da bo morda potrebne poklicati pod zastave vojaške novince redne francoske armade za borbo v Indokini. Doslej so se poleg domačinov borili tam samo tuji legionarji in prostovoljci.
morilec policista
OKLAHOMA CITY, Oklaho-ma- Policija Oklahome in Texasa išče morilca, ki je pripadal gangi štirih roparjev, ki je umoril detektiva Ben Cravatta, kateri je presenetil roparje pri ropu neke grocerijske trgovine.
Duhovne vaje—
Slovenske duhovne vaje za fante in može se bodo tudi letos vršile v Domu duhovnih vaj na 18485 Lake Shore Blvd. — Začele se bodo v petek, 30. julija ob sedmih zvečer in končale v nedeljo 1. avgusta popoldne. Vodil jih bo znani misijonar Rev. Charles Wolbang, OM. — Prijavite se lahko pri vseh slovenskih župnijah ali pa pri: — Alojzij Oven IV 1-5283, Janez Krofelj VU 3-9953, Anton Oblak UT 1-9947. Prijavite se čimpre-je, ker je čas zelo kratek. Avtomobil je dob/la—
Zgodaj danes zjutraj je bil zaključen ogromen karneval pri fari sv. Vida. Nov Chrysler avto je dobila Mrs. Julia Kukovitz, 415 Bantel St., Johnstown, Pa. Mrs. Kukovitz je na obisku tu. Udeležba je bila ves dan v nedeljo posebno velika. Hvala lepa vsem udeležencem in delavcem ter delavkam, ki so na en ali drugi način pomagali do lepega uspeha!
Na obisk v staro domovino—
Mr. in Mrs. Rudolf Kog, 20357 Goller Ave. in Mr. in Mrs. Joseph Mlinar z Mohawk Ave. so. odpotovali 17. julija z letalom v Jugoslavijo. Srečno pot in zdrav povratek!
Osemnajsta oblenica—
V ponedeljek, 19. jul., ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. masa za pok. Jožefa Zabukovec v spomin 18. obletnice njegove smrti.
Asesment—
Nocoj med 6. in 7. uro bo tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ pobirala v sobi št. 4 šole sv. Vida asesment. Na obisk v staro domovino— Splošno poznani Mihael Te-lich, zastopnik zavarovalnice Sun Life, in njegova žena sta v nedeljo odpotovala v staro domovino na obisk. Mudila se bosta v Ložki dolini, kjer je Mihael preživel svoja mlada leta, obiskala pa bosta tudi Žužemberk, kjer so biii doma starši njegove soproge. V odsotnosti se lahko obrnete na njegovega sina Johna Telich, tel. RE 1-6643 ali CH 1-7877	(2121 NBC Building).
Predvidoma se bosta M. Telich in njegova žena vrnila koncem septembra ali prve dni oktobra. Srečno pot in na skorajšnje svidenje!
Ne pozabite—
20. julij je zadnji dan za plačilo davka na nepremičnine (real estate tax). Ne pozabite na ta dan, če nočete imeti sitnosti! Pozdrave h Kalifornije—
Mrs. Mary Nosan, Mrs. Jennie Omersa, Mrs. B. J. Hribar, Mrs. Charles Skebe in Mrs. Sal-mich pošiljajo svojim znancem in prijateljem pozdrave iz sončne Kalifornije.
V bolnišnici—
Mrs. Ivana Martinčič __ 5919
Prosser Ave., je v St. Alexis bolnišnici. Obiski niso dovoljeni.
Iz bolnišnice—
Frank Kovach, lastnik Collin-wood Dry Cleaning Co., se je po prestani operaciji vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 22421 Chardon Rd., kjer je pod zdravniško oskrbo. Prijateljem in znancem se zahvaljuje za obiske, cvetlice, druga darila in pozdrave. Obiski na domu dobrodošli.
ČETE ZA TUNIZIJO
TUNIS. — Francija je odredila odhod novih čet v Tunizijo, kjer so izgredi in punti na dnevnem redu.
Ameriška Domovina

6117 St. Clair Ave.
« VI > MIC-/* f%—MOVtl
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
.	SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 135 Mon., July 19, 1954
Kje smo?
Ni dolgo tega, kar sem videl sliko, ki mi je ostala globoko v spominu. Dva otroka, fantek petih let in punčka pri treh letih, stojita tesno drug ob drugem, ob nogah dva punkeljčka s cunjami in punčka se trdno oklepa medvedka.
Pod sliko je bil napis: Sama sva in revčka sva. Kdo se naju bo usmilil?
Te slike in tega napisa sem se spomnil, ko sem pregledoval prve uspehe Ligine kampanje. Številke so hladna stvar in vedno sem jih sovražil, toda kar so mi tokrat povedale, me je prevzelo. Do danes naša slovenska katoliška Ligina kampanja še ni prišla do dveh tisočev.
Kje smo? Kje smo s svojim srcem, kje smo s svojimi mislimi r Ali smo res že tako daleč, da nam je vseeno, če listi revež in tisti otrok, ki nima nikogar, žalostno propade v tem času? Ali smo res že pozabili, da smo vse, kar imamo, prejeli od Boga ne samo zato, da uživamo, ampak tudi zato, da bomo mogli z vsem, kar nam je Bog podaril, pomagati tudi tistim, ki jih je Bog obiskal z boleznijo, nezgodo, z brezdomstvom?
Prva Cerkev, ki se je zavoljo preganjanj kopala v krvi in mučeništvu, je skrbela za reveže in sirote na ta način, da so verniki pokladali svoje darove na oltar. Danes, ko na tisoče in tisoče katoličanov po svetu trpi, mi, njih bratje, ki se trkamo na krst in ljubezen, nimamo niti toliko čuta več, da bi pomagali vsaj svojim, najbližjim, vsaj tistim, ki so nam bratje po krvi in krstu.
Kje smo?
Ni dolgo tega, kar je prišel k meni človek, petinsedemdeset let star, bolehen, zgaran. Že dolgo ga poznam, poštenjak.
Položil je predme deset dolarjev.
Nič nimam, je dejal, toda dolžnega se čutim, da dam svoj dar Ligi. Po njej sem prišel v Ameriko.
Težko mi je bilo, ker sem vedel, da je to zadnjih deset dolarjev. Vrnil sem mu denar in mu rekel: “Mož, .če bi bilo na tem, da bi morala Liga zavoljo teh deset dolarjev zapreti, bi denarja ne mogel vzeti. Tako potreben kot vi ni nobeden. Vaša pripravljenost in vaša hvaležnost sta več vredna kakor teh deset dolarjev.
In je šel mož od mene k zdravniku. S poslednjimi de setimi dolarji, ki jih je hotel dati Ligi, je kupil zdravila
f.epšega zgleda dobre volje do zdaj še nisem videl. Ta možaki ga je življenje trdo preskusilo, ki mu je vzelo vse, Id je k meni prinesel zadnjih deset dolarjev — ta mož je o-hranil tisto, ki življenje giblje: ohranil je srce. Ohranil je v sebi ljubezen in zavest, da ni sam na svetu, ohranil je ob čut, da moreš, ako hočeš, tudi od drobtine deliti.
Če bomo prišli tako daleč, da v ras ne bo več niti občutka katoliške povezanosti, če v nas ne bo več zavesti, da smo vsi velika družina.s skupnim Očetom, ki bo nekoč terjal obračun zlasti zavoljo ljubezni, potem se bojim, da smo prišli v čas tiste strašne razklanosti duha, ki umori poslednjo zavest povezanosti in drvimo v prepad duhovne ohromelosti, ki je najstrašnejša smrt za človeka. To je duhovna smrt, to je atomski razkroj, razkroj v bistvu.
Znova trkam in prosim. Ligina kampanja se podaljšuje, podaljšuje, da bi vsak izmed nas mogel iti vase, preiti vso pot, ki jo je v življenju že prehodil in na koncu dognal, da je tisoče in tisoče revežev, ki so pomoči vredni. Pridružimo se vrSii tistih, ki so že darovali in tako javno pokažimo, da je v katoliški povezanosti duh, ki nikoli ne odneha. Če naši nasprotniki drže fronto, ki nima zaledja, kako ne bi mogli katoliki držati fronte, ki ima globoko zaledje.
Prva in največja zapoved je ljubezen. To je temelj, na katerega zidamo. Če tega temelja ni več v nas, potem je vse, kar zidamo, postavljeno na oblake.
Daj svoj dar! Ne boj se, da bi bil premajhen. Uboga vdova je dala novčič, s katerim si komaj kupil goloba. Ni bil novčič, ki ga je Gospod pohvalil, ljubezen je bila, ki je aa-a novčiču veliko ceno. Tako bo tudi tvoj dar. čeprav bo majhen, pa bo podarjen iz ljubezni, iz zavesti, da si po svo-• ji moči pomagal bližnjemu, zlat bo in prejel boš zanj plačilo, kakor ga samo Bog more dati.
Ne zapri svojega srca ob tej uri. Ostanimo ljudje s srcem, v katerem naj najde prostor vsak, ki je naše ljubezni potreben.	’
Nekoč boš pokladal svoj račun. Vsak belič bo šel na vago. Pri vsakem, ki se ga bo držala ljubezen, boš imel prijetno zavest, da gre v tvojo korist.
^ Pokaži, da razumeš čas, da razumeš potrebe. Nekoč bos sam potreben razumevanja. Ne zametuj časa, ki ti je
Liga te prosi, prosi skoz usta tisočerih revežev, bolnikov, brezdomcev. Ne presliši te prošnje
Koliko solza bi mogli katoličani obrisati, koliko veselih ur bi mogli ustvariti ljudem, ki so že pozabili na smeh. Ne pojdimo slepo mimo teh hipov, ki nam jih Bog ponuja Če obrišeš samo eno solzo, si storil velike delo. F '
Poskusi, prijatelj, in videl boš, da se dobro delo dobro obrestuje. Poskusimo vsi. Boš videl, da smo še močni, da nas je veliko.
In tudi ta zavest je velika.
Karel Mauser.

EXXXiLJLXXXXXX^lFIxxxXxxxjExxx^x xxxxxxX.YYI
Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Piše Andrejček
TTTTTTTt»TTTTTT»TTT-
vseh slovenskih clevelandskih far. Ker je bil delovni dan, je številka 300 zelo visoka. Ko bi bilo to v soboto ali nedeljo, bi prostorna cerkev ne mogla sprejeti vseh množic. Že kakih deset minut pred deveto uro so začeli ljudje v cerkvi peti Marijine pesmi. Na koru je pritisnil na tipke Mr. Ivan Zorman, spodaj v cerkvi pa vodil petje p. Odilo, ki je nalašč za to priliko prišel iz Lemonta. Prevzvišeni
Duluth, Minn. — O ženevski preroku. Vodilni državniki Za- je prišel pred oltar v mitri in s
konferenci sem pred časom že izrazil svojo dvomljivost. Zakaj in čemu? Menda najbrže zato, ker zamislili so jo tisti možje diplomatje, kakor so zamislili že preje celo vrsto sličnih sestankov. To so: Francoz Bidault, Anglež Churchill, Amierikanec Dulles in Rus Molotov. Izmed vseh sta najbolj namazana z vsemi političnimi žavbami Churchill in Molotov. Pa to so poglavja; sama zase. Rajši poglejmo kakšni so uspehi konference? To je važno.
Tekom zadnjih deset mesecev je bilo več sestankov med vodilnimi državniki Vzhoda in Zapada. Vršil se je sestanek štirih velesil” v Parizu po njihovih zunanjih ministrih. Potem sestanek istih “štirih velesil” v Berlinu. Tam so zastopniki Zapada upali, da bodo rešili zadevo Avstrije, ki prosi kakor kaka duša v vicah za mirovno pogodbo, pa ne more do nje. In zdaj se je vršila konferenca v Ženevi. In uspehi? Kakih posebnih uspehov ni prinesel noben izmed omenjenih sestankov — vsaj Zapadu ne!
Kaj pa Vzhodu, namreč komunističnemu svetu? Vzhodu, bi pa sodil, da so bili sestanki: koristni. Kako in v čem? če že v drugem ne, vsaj na času pridobivajo, ko načrtno zavlačujejo, da do kakih sporazumov ne pride med komunistično opredeljenem svetom v Aziji in drugod in med Zapadom. Čas dela za komuniste. Prvič, jim daje priložnost za razširjenje njihove propagande, drugič jim daje riložnost in priliko, da zbirajo
pada so zaskrbljeni. Naš pred-(škofovsko palico. Asistirala sta sednik Eisenhower je pred. mu Father Matija Blenkush iz kratkim omenjal, da te razme-j DenverJa in Father Slapšak. O-re znajo cincati in trajati okrog stali duhovniki so imeli priprav-■	-	4jene klečalnike pred oltarjem.
Celo mašo je vse ljudstvo pelo
40 let. ni potem? Nihče ne ve, kako bo. Upanja pa ne smemo,
zgubiti.. Enkrat se bo zaobrni- slovenske Pesmi' Sk?raj vsi na:
lo, kakor se je zaobrnilo dosle; še v vsakem slučaju.
— Zemeljska obla se je obr-
vzoči so med sv. mašo pristopili k sv. obhajilu in so sv. obhajila prejeli po namenu škofovem. Po sv. maši se je prevzvišeni navzo-
...	.	TT v. sv. masi se e p.
D,Ia prat, jugu m .oncu. Vroc-U 2ahvali, £ je razloži, ^
na pri is a m ju je si lsceJ°l kakšen je tisti njegov namen, za
hladnih senc, se hladijo v hladni vodi tukaj šnih številnih je-
katerega so darovali sv. obhajila, namreč: ohranitev vere pri
zer. To bo trajalo todi še kaka vernikih njeg0.ve ljubljanske dva mesteca, pa se bo zopet vse Lkofije, predvsem pa, da bi mla-zasukakc Noči bodo odslej vsak dina ostala verna in se ne bi izdan daljše in daljše in bolj hla- gubila pod pritiskom brezbožt-dne in kmalu bomo ob to po- va. Prevzvišeni je naznanil tu-letno toploto in pripravljali se di, da je za njegov jubilej sv. bomo na zimo, ki bo zopet dol- oče Pij XII. poslal iz Rima nje-Ca-	mu in vsem, ki se združijo z njim
Rudniki po našem želez- v praznovanju 25-letnice, pose-nem okrožju letos obratujejo ben apostolski blagoslov, malce manj, kakor so zadnja le- Takoj na to je prevzvišeni pota. Tudi parobrodna plovba,, ki delil blagoslov z Najsvetejšim prevaža rude v Indiano, Ohio in in končno je vsa cerkev zapela v nekaterie druge kraje letos o-12ahvalno pesem, bratuje, kakor poroča “DH”, le- Po pobožnosti v cerkvi so bili komaj 72% od onega, kar je bi- vsf navzoči povabljeni v cerkve-lo lani. Je ta zastoj nastal radi no dvorano, kjer so žene Oltar-tega, ker je jenjala vojna v Ko- n^k društev pod vodstvom Mrs. reji, ali radi kakih drugih raz- P^c Pr^Pravile zajtrk. V dvora-mer poročilo ne omenja, toda r10 50 Pr*ak vsf duhovniki s obrat je manjši od lanske koli- rko^om " jubilantom. Pri mi-
'zah so bili vsi dobre volje in
&ta-|kmalu se ie razvil tudi govorniški program, ki ga je vodil msgr.
čine.
—Neki Alfrted Korbv, ki
in organizirajo svoje sile za na- priklatil doli iz Kanade.
nuje na Old Town Line Road,L-, ^ , . .	... , , ,
tov težkega kosmatmea - med- dull0vKine ^ se ^ J veda, k, je baje nadlegoval na immu Ijuil)ljanste-k pašniku njegove junce m kra- W msgr, 0manu in faranom sv.
!e;	11 medvedov “ Lovrenea za vse dobrote in za
vec let m bilo po tej okolici, o- vso ljubezen, ki jo skazujejo menja poročilo. Najbrze se Je ljubljanskemu škofu, ,ki so mu
Pismo iz San Francisca
San Francisco, Calif. — Vtem, da bodo mnogi več in hitreje poročali o Marijinem kongresu in škofovem srebrnem jubileju v Lemontu. Pa bo morda le prav, da kratko poročam, ko nihče ni tako daleč priromal kot sem jaz. Davi sem se vrnil v naše hladno mesto (56 stopinj) in je bila pes prijetna sprememba po hudi vročini na potovanju. Ko sem se vozili preko Zalivskega mostu, se je bila megla ravno razpršila in čudovito lepo je zasijalo mesto pred menoj. Seveda pa vemo, da nimamo tukaj vse lepote v zakupu; morda pa sem l|e redko doslej našel toliko izredne lepote v raznih pokrajinah, skozi katere sem se vozil, kot prav na tem potovanju.
V osmih dneh sem prevozil 5000 milj. Redko sem vozil preko 60 milj na uro, pogosto precej manj. To omenjam zato, ker so niekateri kar razkričali moje hitro vozarjenje. Najbrž; so na to sklepali le radi tega, ker včasih v malo dneh prevozim precejšnje razdalje.
Pa mi ni čisto nič žal, da sem
plo in iskreno mi je pa govoril v slovenščini moj novomašni tovariš Father Žitko. Kdo bi bil sanjal pred 25 leti, da bova za srebrne jubileje oba ob Tihem morju! Mnogo duhovnikov se je zbralo v cerkvi ob ti priliki, zlasti naših slovenskih. Enako tudi popoldne pri slovesnih petih litanijah: to je bilo. nekaj, česar ameriški duhovniki kar niso mogli prehvaliti.
Posebno pohvalo pa zasluži nalš pevski zbor po vodstvom g. Aleša Šimenca. Toliko jih ni, kot vas je v Clevelandu, in mladih novonaseljencev je pri nas! le malo. Postavijo se pa, postavijo in če mi ne boste očitali, da preveč svojo torbo hvalim, bi dejal, da se gredo kar merit 3 Korotanom. Zasluga gre seveda g. Šimencu; med pevci pa posebej ge. Ani Judničevi, ki ni le sijajna pevka, ampak tudi pravo srce našega zbora. Lahko si mislite, kako je zazvenela pesem “Srebromašnik, bodi pozdravljen,” “Ti si Peter — Skala” — in mnoge druge. Čudovito lepa je bila pa posebno Haydnova maša. Naši duhov-
šel na tako dolgo romanje. Bilo jniki, posebno še ameriški, pa je res lepo. Nikdar me bom po- tudi niso mogli prehvaliti pozabil Marijinega večera, s pro- smi, ki nam jih je zapel naš cesijo k lurški votlini in pozne-j zbor pred večerjo v dvorani, je proslave v dvorani. Bo dr- Potem so nam jih pa še mnogo zalo, kar mi je dejal Father O-'navrgli še med večerjo in po dilo, da nikjer drugje, tudi v večerji.
domovini ne, Slovenci ne more-
če je treba zagovora za take-
napraviti kake proslave tako le ju.blieje, se mi zdi čisto pre
daljne izpade in udare.
Zapad pa je neorganiziran. Vsaka država na Zapadu ima svoje mnenje o vsaki sporni zadevi s komunisti. Nobena, razven Amerike ni pripravljena nastopili skupno ter se v skupni fronti postaviti proti komunističnemu svetu, ki grozi Zapadu s svojo propagando. Proti nobenemu problemu, ki se pojavi s svojimi teževami za Zapad po zaslugi 'komunističnega vrtanja v območja Zapada, niso edmi in se ne morejo zediniti.
To slabost Zapada komunisti Moskvi dobro poznajo, zato tudi diplomacijo Zapada izigravajo in jo bodo, dokler bodo zavzemali zapadni zavezniki vsak svoje stališče proti komunistom, iar ni nič drugega kakor zelo; daverno neodločno cincanje v najnevarnejših časih, ko gre Zapadu vendar za biti ali ne biti.
Dosledno tako so ta kratko vlekli zapadni diplomatje v Berlinu in zdaj v Ženevi. Največ zato, ker ne pokažejo tiste odločnosti pred katero imajo vomunisti edino rešpekt. To odločnost pa verjamem, da je zdaj že težko pokazati, ker Zapad je svojim prizanašanjem in nepripravljenostjo dal komuni-, stom že vse preveč prilike, da so! se ojačili in da so postali močni in si podvrgli že skoro dve tret jine Evrope in več kot pol Azije. Ljudi imajo komunisti zdaj že več, kakor jih rabijo. Zemeljskega prostora tudi. Bogastvo pa jim množijo sužnji. Vse to pove, da nevarnost za Zapad narašča in je že velika. Takšna je politična slika med Vzhodom in Zapacjom.
Marsikdo si z zaskrbljenostjo vprašuje, kako bo za naprej.
Natančnega odgovora na to ni
dali prijeten dom.
Zadnie tedne ie utonilo v V imenu slovenskih frančiška-
tukajšnih jezerih več mladih nov je govoril p. Odilo, čestital dijakov, ki so ob koncu tedna škofu in posebej poudarjal Zve-pohiteli na izlete k raznim jie- zo oltarnih društev, kako so ško-zerom po železnem okrožju. Vse fu vedno naklonjena in kako so radi predrznosti in radi prema- ga takoj od početka prav razu-le previdnosti.	mela in prav tolmačila vse nje-
Na Evelethu je pobrala g°vo zadržanje proi brezhožne-smrt pred nedolgim 64 let sta- mu komunizmu. One so se vedrega Jožefa Vlajniča. Umrl jier10 zavedale,. da pravi katoliški v bolnišnici v Virginia. V A- ak°f n* magel in ni smel druga-meriki je bival blizu 50 let, pre- če yavnafi, kot je ravnal. V an-je pa nekaj časa živel v državi N^e^kem ieziku je čestital pre-Washington in nekaj časa tudi vzv^enemu k'afker F^enkush.— v Kanadi, nakar se je preselil V inienu lajikov je izbrano go-em. Bil je član K. S. K. J. in voril Mr- Ivan Zorman. V ime-ji^kih drugih organizacij. Po- nu	društev je govorila
kopan je bil iz cerkve sv. Druži- MrS' Marinko- Na zadnje je gone na Evelethu in pogrebne o- I°ri1 Z,°p2t škof> ki poudarjal, brede za pokojnim je opravil T-t 51 m b°lj Primerne in tamkajšni domači župnik Rt. u)r ^ P1°fc ave ni.mogel zeleti-~ Rev. Msgr.. Alojzij Pirnat Tu	ZunanJ0stl> Pa vehko no-
zapušča žalujočo vdovo, eno	j6d'
, A .	J	J ro vseh takih m enakih cerkve-
hčer m enega sina. žafujočim nih sIovesnosti b	^
sožalje, pojniku pa raj m po- Ujal je tudi, kako je imel že
na dan svojega posvečenja za ljubljanskega škofa neke čudne slutnje, da Ljubljana ne bo nje-geva zadnja življenjska postaja. In tako se je zgodilo, tolaži nas pa to, da se nič ne zgodi brez 14.1 božje volje.
Cleveland in posebno New-
na “svojem” kot prav v Lemon-tu. Zato ni čudno, da se jih je toliko zbralo; nikdar nisem pričakoval tolike množice.
Vedno je prijetno1, ko se z Iju beznijo zberemo okrog svojega škofa: saj mu mora biti to v veliko veselje in zadoščenje. Prijetno, ko se zberemo duhovniki iz vseh ameriških krajev. Prijetno, ko srečamo toliko prijateljev in znancev. Vse to se nam le redko posreči.
Naj posebej pohvalim pevski zbor Korotan pod vodstvom g. Milača. Je res nekaj izrednega — zlasti za nas, ki živimo v manjših slovenskih naselbinah — videti toliko naših fantov in deklet s tako sijajno pesmijo! Najlepših uspehov in bodočnosti jim želimo!
prosit: pokaže in potrdi se povezanost med ljudmi in njih; duhovniki; posebno lepo zazve-ne naše pesmi, tudi njim, ki jih še ne poznajo; miedsebojna molitev pa postaja še globlja in, iskrenejša.
Naj se zato zahvalim vsem, ki so do tega pripomogli, pričenši z našim pomožnim župnikom, Fathrom Dabovichem, ki bi ne mogli imeti boljšega. In veseli6 i6 bilo gledati sodelovanje Fathra Trunka, ki bo s 84 leti prihodnjo leto slavil že svoj biserni jubilej, 60 letnico duhovništva!
Ob jubileju prejmemo duhovniki poseben blagoslov od svetega očeta. Lepe so bile čestitke nadškofa Mittyja, tako pri-srečne želje škofa Rožmana.. Po-
Mi “starokrajci” se lahkot sebej me je pa ganilo pismo š’ko-
Prisrčna slovesnost v Newburghu
Cleveland, O. — V sredo julija je preteklo 25 let, kar je
starčkom - škofom dr. Antonom Bonaventuro Jegličem njegov i-menovani naslednik dr. Gregorij Rožman. Ravno na praznik sv. Bonaventure je bil dr. Rožman posvečen za škofa. Ta jubilej je bil tiho, pa prisrčno proslavljen pretečeno sredo v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu, kjer je dal msgr. Oman škofu-beguncu svoj dom na razpolago.
Slovesnost jubileja so pripravile žene in matere Zveze oltarnih društev. Bila je tudi zastopana Zveza društev Najsvetej-kega imena Jezusovega. Ob devetih se je zbralo kakih 300 Iju-
__ „ di v cerkvi in s škofom vred 10
mogoče podati nobenemu duhovnikov. Verniki so prišli iz
*	-- J ^ I V^ACVtfiCtna m p
S!;rS£5!lnilkleAllPred bu^h P°kazal. v kakšno' čast ^	"	"+~	šteje, da biva v njem ljub-
ljanski škof in kako silno spošto. vanje uživa med slovenskimi verniki v slovenski ameriški metropoli. — P. O.
mnogo naučimo od njih. To je mlad del našega naroda, ki je prinesjel s seboj bogati razvoj, naše domovine iz zadnjih dvajsetih, tridesetih let. Naši starejši naseljenci niso imeli toliko vzeti s seboj, pa tudi v vse: drugačne razmere so prišli. Zdaj je samo treba, da vsie povežemo: pionirski duh, pogum in, zvestobo naših prvih ljudi in, vse, kar nam ima dati naš mlajši rod. Pojem bomo šele prav obogatili sebe in našo novo domovino.
Zato fai poudaril le še eno: na nedeljskem zborovanju sem pogrešal naših mladih. Saj je nemogoče, da bi bili dobri samo v pesmi. Prav oni bodo dali nov zanos in pogon našemu delu in našim načrtom. Mi starejši smo' bolj priče preteklosti. Mladi pa morajo rasti: oni bodo izoblikovali našo bodočnost.
fa administratorja Antona Vovka iz Ljubljane, v katerem piše: V duhu bom stal pri vašem oltarju. Z vami bom pel: Te Deum laudamus. Naj pristavim, da so prav tisto uro, ko1 smo imieli tukaj slovesno mašo, moji domači prisostvovali zahvalni maši v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, pri oltarju, pri katerem sem zapel svojo prvo mašo pred petindvajsetimi leti. Bogu hvala za vse.
Rev. Vital Vodušek.
Nesreča v Lendavi V Lendavi So najpomembnejša^ petrolejska polja v Jugosla-v4i- Jhm so zgradili v povojnih letih veliko novih stanovan-skih hiš za delavstvo. Zaradi precejšnje naglice pri gradnji niso dovolj pazili na varnost. Jako je nedavno prišlo do eks-pfozijie zemeljskega plina v sta-nevanjskem bloku, ki po sreči ni povzročila nobenih žrtev.
človeških J
Anglija ustavila gospodarsko pomoč Tito vini
Angleški časopisi so prines-i vest, da so z letošnjim 1-julijem potekli dogovori o pomoči Jugoslaviji in da Anglija ne namerava dati Titu nobene nove pomoči. V smislu dogovora med Ameriko, Anglijo in Francijo je dobila Ju-
Naj na koncu poročam še ne- ^0_s^avjJa P° izključitvi iz Ko->liko zdoma Nf/Ha Ki rr^^ii mmforrna od Amerike 75 milijonov dolarjev, od Anglije 17.5 milijonov funtov šterlin-gov, od Francije pa 2 milijona dolarjev.
Kaj bosta storili Amerika in Francija za enkrat še ni znano. Verjetno je, da bodo Združene države Tita še' ved-
koliko zdoma. Ne'da bi govoril o svojih petindvajsetih duhovniških letih. Bogu bodi potože-no, da bi bil lahko mnogo več storil v ti dobi. A moji farani so mi napravili tako lepo slovesnost, da je pes prav, da jih pohvalim.
Pri nas vsi skupaj držimo in se sijajno razumemo: Slovenci in Hrvati. In to se je v nedeljo, 27. junija, dobro pokazalo. Ne spomnim se, da bi se za katerikoli drugo priliko zbralo toliko ljudi. Naš pomožni škof Merlin J. Guilfoyle, ki je bil pred, leti nastavljen v naši župniji in zato vsie tako dobro pozna, je imel glavno pridigo. Zelo to-
no na en ali drug način podpirale.
Muzikalična žena
— Tvoja žena je baje zelo muzikalična.
— Menda nisi dobro razumel, kaj govore o nji ljudje. Pravijo namreč, da ima noge kakor klavir.
“SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Leto V.
Številka 6
GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
“SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
t FRANCE KREMŽAR
§|mw ■	--------
Komaj je minilo nekaj mesecev, kar smo tudi v našem listu čestitali Kremžarju k njegovi sedemdesetletnici, pa mu moramo pisati v slovo. Neozdravljiva bolezen, ki je morala že dolgo izpodjedati njegovo življenjsko silo, je dokončala svoje delo.
Z rajnim Kremžarjem lega v grob eden najboljših, kar jih ima slovenska emigracija, mož, ki je znal dali svojemu življenju vsebino. Izpolnjujoč vestno svoje dolžnosti na-pram sebi, napram svojemu bližnjemu in napram Bogu.
Bil je človek, ki je imel ve* liko prijateljev in bo ga vsi, ki so ga poznali, spoštovali. Sam do sebe je bil asketsko strog, skromen in mučeniško potrpežljiv. Z nežno ljubeznijo, ki je lastna plemenitim značajem, je bil navezan na svojo družino. Tragične izgube svojih najljubših je junaško prenašal. Njegov dom v ljubljanskih Mostah, pa tudi pred kratkim dograjena hišica v Argentini sta bila vzor tistih slovenskih hiš, kjer je bila doma ljubezen, poštenje in, kljub grenkim udarcem, sreča in mir. V tem je bil Kremžar vsem slovenskim družinam živ zgled, kako se more ohraniti družina zdrava tudi v današnjem zmaterializi-ranem svetu.
V svojem poklicu je bil Kremžar javen delavec v popolnem pomenu besede. Ni lahko javno delo in tudi ne donosno, še manj pa sme javni delavec pričakovati priznanja in hvaležnosti. Bil je po poklicu časnikar. Začel je svojo kariero v časih, ko ta poklic ni užival posebnega u-gleda in ga dostikrat tudi zaslužil ni. On se ga je lotil z vestnostjo in poštenostjo in je bil eden tistih, ki je uvedel v slovensko časopisje to, kar je Prej bilo skoro neznano: dostojnost. Znal je psovko nadomestiti z dokazom, ki) je držal in prepričal. Zaradi teka pa ni prav nič popuščal v načelnih stvareh. Bil je eden redkih časnikarjev, ki je ne le znal, ampak tudi pisal pra-vo slovenščino. Bil je pravi nžitek brati njegove članke; nesnico je znal podati v užit-ni in prikupljivi obliki.
Prav njegovo pisanje je bile povod, da se je začel že v dneh našega katoliškega preporoda na Goriškem uveljavljati kot izredno močan go-vornik. Kar ni mogla dati ^nrtva črka, je znal dati on z živo besedo, ki je privrela lla dan tako iskreno in prepričljivo, da je žela uspehe Celo tam, kjer so se vsi bali Poloma.
Kot časnikarja in dobrega kovornika bo ga kaj kmalu Pritegnili k političnemu delu, kar mu sicer ni nikdar bilo
toriščih narodnega dela, zlasti v prosveti in na socialnem polju. Tudi tu je Kremžar dal narodu vse, kar je mogel . . . Sodeluje pri svoji domači farni prosveti, (predava po neštetih prosvetjnih društvih, govori na prosvetnih taborih in na elitnih prireditvah v ljubljanskem Unionu. Prav tako je iz vsega početka aktivno sodeloval pri krščanskem delavskem pokretu. Kot Krekov učenec se je zavedal, kaj pomeni ta panoga našega javnega življenja. Že njegov poslanski mandat mu je naložil posebno skrb za delavstvo. Litijski predilničarji in zagorski rudarji so se zavedali, da jim je Kremžar velik prijatelj in so mu dali večino svojih glasov. Kot strokovnjak za delavska vprašanja je bil postavljen tudi za predsednika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, znak, da je užival dober glas strokovnjaka za zapletena delavska vprašanja.
Pravičnik živi iz vere, pravi sveto pismo. Ta resnica velja v polni meri za Kremžarja. Njegova vera je bila tako globoka in njegovo versko življenje tako iskreno, da je presenečalo vsakogar, ki ga je poznal. On ni bil le “praktičen katoličan,” ki iz-pulni le to, kar mu je ukazano, ampak je bil eden tistih mož, ki mu je bila vera, življenje po njej in dolžnosti, ki iz vere nastajajo v javnem in zasebnem življenju, nekaj ne-dotaklivega, nad vse vzvišenega. On ni molil zato, ker je to ukazano, ampak, ker mu je bila molitev živa potreba. Kadar so ga vabili po deželi, je bilo prvo njegovo vprašanje, če bo lahko v nedeljo pri maši. če mu tega niso mogli zagotoviti, je gladko odklonil. Kdor ga je videl, s kako resnostjo in svetniško pobožnostjo je pristopal tolikokrat k obhajilu, je moral spoštovati moža, ki je v tako dostojni .obliki znal dati Bogu to, kar je božjega.
r-jp v’ * * * •	v' ° * °
lito v 1 urciji m Urciji
Po Djilasovi afer, ki je svetovno javnost obvestila, kako je jugoslovanski režim neizprosno komunističen in doslfedno sovražen vsaki demokratični u-stanovi, je nastal na zapadu val nerazpoloženja proti vsem tistim, ki žago var jajp podpiranje te komunistične 'klike, ki v svojih končnih ciljih služi svetovni revoluciji in stremi za uničenjem svoboščin v celtem svetu bistveno enako kot kremeljski voditelji boljševiške tiranije. Titova vlada je stalno v finančnih stiskah in gospodarskih težavah, ki so letos občutne in kričeče kot so bile prejšnja leta.
V Moskvi so od Stalinove smrti do Djilasove afere kazali sicer svojim jugoslovanskim tovarišem skrivnostno dobrotljivejše lice, so napravili nekaj potez, ki so nakazovale, da lahko jugoslovanski komunisti upajo na spravo in zopetno uklju-čenje v sovjetsko komunistično skupino. Toda niti izmenjava ambasadorjev, riti sporazum v odboru za upravljanje podonavske plovbe, niti sporazumi z Bolgarijo, Madžarsko, Rumunijo in Albanijo glede obmejnih incidentov, niti slavnostni sprejemi in zdravice med kominform-skimi zastopniki in jugoslovanskimi velikaši niso dal Titu te-
nekaj vesti o “dobri volji” tega.brine niso dostopne. Iz tega na-
ki dela “neodvisno interesu obrambe
komunista, politiko” miru.
Doslej sicer še ni nobenega znamenja, da bi Tito vina resno in iskreno prešla v zapadni tabor, ni še nobenega učinkovitega znamenja, da bi sie v kakem kritičnem slučaju ta komunistična vlada odločila proti komin-formskim komunistom in za demokratično skupnost narodjov in držav. Poznavalci razmer trdijo, da kaj takega še vedno ni mogoče od komunistov pričakovati. Izjave, ki jih dajejo titov-ci za “domačo uporabo” kažejo' se vedno na to, da hočejo naivni zapad le izrabljati do skrajnosti, da hočejo vzdržati in dograditi v Jugoslaviji z zapad-nim denarjem in drugo pomočjo čim močnejšo komunistično trdnjavo, ki bo končno, morda po kaki posebni poti, pa vendar odločno podprla komunistično' stran.
staja naravna posledica, da
močno, da bo v svojih rokah ob-(Ljudska pravica v prevodu Ste-
držala jugoslovansko karto. Politika “brezpogojnega podpiranja” se mora nehati. Sedanje stanje, v katerem Titova vlada dobiva milijone, da z njimi vzdržuje svoj policijski sistem
ljudske množice odobravajo, zatiranja, milijoni pravih prija-
vsak nastop vladnih samodržcev v zapadno smer in se upirajo isti vladi v vseh zadevah notranje politike in notranjih raz-med. Vlada v bistvu ne uživa nobenega zaupanja, ljudje le podpirajo vsako smer, ki vzbuja nade, da vodi v demokracijo.
Tito to ve in igra s tem razpoloženjem kot igra z naivnim trenotnim dobrohotnim zadrža-
teljev diemokracje in Amerike pa včasih slučajno slišijo kako besedo občudovanja, da še vztrajajo v krvavem odporu proti komunizmu, se mora končati. Ono dejansko le uničuje naše resnične zaveznike v Jugoslaviji in gradi pot Moskvi na; Jadran in v Sredozemlje. Vsako nadaljno sodelovanje s Titovim režimom, zlasti pa vsako1
njem Zapada. Pota v London, nadlajno podpiranje, more biti Ankaro in Atene naj bi hladila!opravičljivo le, če bomo imeli vročino odpora množic proti ko- zadostna dejanska jamstva, do-munizmu.	| sti močan demokratičen vpliv
Tito je iskren, kadar govori in dosti močne naše lastne sile, o ohranitvi miru. To je tretje ki bodo jamčile, da niti mi niti. gibalo, ki ga vodi v nekomunisti- narodi v Jugoslavij ne bomo čne prestolice. Njegov režim' doživeli nove prevare, nesreče stoji le tako dolgo, dokler z o- in sramote, rožjem razpolaga samo njemu
zvesta klika. Vste okolnosti, ki bi mogle povzročiti kakršenkoli nemir na Balkanu ali v Srednji Evropi, so ob enem znanilke
Titova pota v Turčijo in Grči-'smrti njegove vladavine. Ljudje je po zanesljivih informaci-jstvo bi pomedlo s titovci, če bi j ah presojati čisto po trenotni imeio le kako slutnjo priložno-koristnosti, kakor jo ceni nje-
gova vlada. Ta vlada sedaj potrebuje denar in gospodarsko pomoč. Hoče jo dobiti od za-padnih držav. Vsaka pot v Ankaro in Atene mora biti dobro plačana, vsaka izjava o utrditvi
ga, kar mu je najbolj treba: de- obrambo v tem delu Evrope bo-
narja in blaga, otipljve gospodarske pomoči.
gato nagrajena. To je prvo. Kot
Isti. Zato Tito nastopa kot “mi-rotvorec.” Tako bo nastopal vse dotlej, dokler no bo prišlo do odločilnega razpotja. Za ta slučaj pa titovci vedo, da je njihovo mesto le tam, kjer bodo vsi drugi komunisti.
Kot Amerikanci in kot Slovenci, ki nam je uspeh Ameri-
bri srcu, a je poprijel, ko je y^el, da tudi na tem popri-Scu lahko koristi narodu. Dol-vrsto let je bil poslanec v ^grajskem parlamentu, vso °bo med obema vojnama in P smrti pa v najvifsjih Strancih ustanovah požrtvovalen s°delavec.
^ letih, ko smo slovenske atoliške inteligente J a h k o S 0ro na prste sešteli, je bilo
IZ ARGENTINE
Zbori zaupnikov. Poverjeništvo SLS v Argentini je sklicalo že dvakrat strankine zaupnike na zborovanje. Na teh zborovanjih so obravnavali visa važna slovenska politična vprašanja in zlasti vprašanje strankine organizacije kot tudi strankinega programa. Posebno pažnjo je zaupniški
Titovina zopet ni mogla nič se v njem nahajajo titovci dokaj drugega kot skušati popra-|ma, v svoji lastni državi. Sede viti svoj glas na zapadu. Nudila na bajonetih. Ljudska nezado-se ji je lepa prilika. Razmere vvoljnost z vlado in njenimi me-Aziji so zapadne države spravi- todami je vedno globlja in bolj ie v stisko in v strah pred novo vsestranska. Ko to trdimo, vpo-Korejo ali še kaj hujšim. Za- števamo, da je režim uspel
drugo prihaja na vrsto stanje, ki he in usoda naših ljudi iskreno
pri srcu, hočiemo in zahtevamo, da ameriška vlada, če se je že
podale v tvegano igro s komunistično silo, vodi to igro tako
fanovičevega govora to število zmanjšala na 12,000) četniških, ustaških, Ljotičevih in drugih banditov je bilo uničenih ali vrženih iz borbe. Naj večji uspeh, pa so zabeležile te edinice takrat, ko so ujele naj večjega zločinca in izdajalca srbskega naroda Dražo Mihajloviča. V vztrajni borbi je Državna varnost zmanjšala število ustaško -četniških upornikov na okoli 20 v celi državi.”
To je po desetih letih prvo u-radno priznanje pokoljev, ki so jih izvršili komunisti nad svojim narodom, ko so ga s pomočjo tujega orožja “osvobodili” — kar pomeni — pobili in tiste, ki ho ostali živi, zasužnjili. Uničevanje po velikih poko-Ijih
Dejavnost UD V po “osvoboditvi”, ko so bili uničeni oboroženi nasprotniki, je Stefanovič takole opisal:
“Z uničenjem oboroženih šku. pin raznih banditov v naši državi so splavale po vodi tudi vse nade emigracije in reakcionarnih krogov v tujini. Zato so si razni vojni zločinci v emigraciji na vse kriplje prizadevali, j da bi organizirali nove fašistič-
Protititovske demonstracije v Čile
Ko je prišel nedavno Titov zastopnik Jakov Blaževič v južnoameriško državo Čile na:	,	,	.
razgovore o medsebojn, trgo-1 skupfae Toda budnM	v
vm, so student, v prestoto.c. ;državne vamosti bantiago uprizorili (silne de- prekrižala
monstracije. Posebno študen-| v tem obdobju so se s temi tovsko odposlanstvo je odšlo sovražnimi elementi in skupi-k predsedniku vlade in zahte- nami povezali tudi propadli vo-valo prepoved vstopa Titove- ditelji bivših meščanskih strank, mu zastopniku v državo. Tako so vzpostavili razredno e-Pri demonstracijah je bilo notnost misli in akcije vseh so-
vec oseb hudo in lažje ranjenih.
J. Blaževič je obsodil na smrt tisoče protikomunističnih Hrvatov v domovini in vodil tudi razpravo proti nadškofu A. Steipincu. o
padne silp dobro vedo, da komunisti sedaj koncentrirajo svoje ofenzivne načrte v Aziji, v Evropi pa se zadovoljujejo začasno s tem, da drže vse, kar so doslej pridobili po drugi sve-
neki meri, da so mladi rodovi, recimo v neki meri otopeli, da, ne vedo za nič drugega kot to, kar so dobili v komunistični šob, in kar jim je dala rast v komunistični totalitarni držav, vpo-
tovni vojni. Francija, Anglija števamo tudi to, da so demokra-in Združene države, ki hočejo tični ljudje razočarani nad izda-
za vsako ceno ohraniti mir, so v Berlinu vzele na znanje to sovjetsko politiko v Evropi in sku šajo reševati v Aziji svoje postojanke. V tem času, ko se Združene države mučijo, da bi v Aziji dosegle neko delovno) skupnost za obrambo pred komunističnimi navali, so Titove; poteze v smeri utrditve obrambne zveze na Balkanu in jugovzhodu Evrope zvenele kot dobrodošlo tolažilo tako v Parizu,, kot Londonu in Washingtonu. Tito je tako razpoloženje izrabil do skrajnosti in hitel s po-
zbor posvetil vprašanju mla-iudarjanjem, da je treba zvezo;
'med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo dopolniti z vojaško pogodbo, ki bo določala obveznosti vsake države v slučaju napada ter je opravil pompozne uradne obiske v prestolnicah obeh “balkanskih zaveznikov.” Nudil je tedaj gradiva dovolj, da ima za-padna javnost sleherni teden
dinske organizacije in političnega izobraževanja mladine. Posledica teh razgovorov je bila ustanovitev mladinskega odseka iSSLS.
Mladinski odsek SLS. Na
posebnem sestanku fantov je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev Mladinskega odseka SLS. Na tem sestanku se je pokazalo, da je med slovensko mladino v Argentini veliko zanimanja za slovenska in svetovna politična vprašanja. Sklenjeno je bilo, da se bo tudi letos vršil tečaj o državno-pravnih vprašanjih. Letos se bo tečaj vršil v okviru Mladinskega odseka SLS.
Tečaj o državno pravnih
jami, ki so jih doživeli s strani, zapadnih demokratičnih sil, razočarani nad razvojem po vojni, razočarani, ker so prepričani, da je zapadna politika kriva i zmage komunistov v Jugoslaviji i dolgotrajnega nadaljevanja komunistične diktature v tej državi. Vpoštevamo, da je red državnega kapitalizma v odvisnost povezal milijone, ki nje mislijo na nič drugega, kot kako bi ohranili košček kruha, ki ga morda sedaj imajo po milosti režima. Pa tudi če vse to upoštevamo, je vendarle očito, da med “zaupanjem,” ki ga vživa Titova vlada in onim, ki se je nanj skliceval Hitler ali Mussolini ali Stalin ali Malenkov, ni prav nobene razlike. Po naravi stvari tiranija neprestano in stalno deluje v škodo državljanov, uničuje njihove osnovne želje, vedno se obnavljajoče naravne težnje. To ne velja samo za odločne protikomuniste. Od-odlično uspel, je letos že imel por in ntezadovoljnost se javlja svojo prvo uro, na kateri je j tudi med sopotniki, med oportu-biljo predavanje o slovenski'nisti in med člani komunistične politični problematiki. Tečaj stranke same, ker končno so vsi se vrši vsakih 14 dni, in v pri-1ljudje, ki jih zatiranje boli.
Krvava slalislika krvavega režima
Ob desetletnici stanovitve tajne policije UDV so komunisti objavili podatke svojega klanja
t	pirate cesten, je ono	o državno pravnih
e a poprijeti tudi na drugih vprašanjih, ki je lansko leto
hodnjih urah se bodo obrav navala sledeča vprašanja; odgovornost v javnem delu, splošna uprava, občinska uprava, podroben pregled programa SLS), zgodovina slovenskih političnih strank.
Jugoslavija je ob robu zapad-riega sveta. Totalitarne odredbe režima vendar ne morejo preprečiti, da ne bi vanjo prodrla obvestila, da je preko meje boljše življenje in je samo režim, kriv, da našemu ljudstvu te do-
Vsem tistim, ki še vedno trdijo, da je Titov jugoslovanski komunistični režim boljši od ruskega; vsem tistim, ki z leporečjem, predelanimi poročili in zamolčanjem tega, kar jim ne u-gaja ali kar bi moglo pokazati Titov režim v pravi luči; vsem tistim, ki nam niso verjeli in nas celo napadali, ko smo na skromnih straneh naše Slovenije podajali po naših najboljših močeh resnično siko trenutnega stanja v Sloveniji — priporočamo, naj berejo govor generala Svetislava Stefanoviča, sedanjega komandanta tajne polici-' je, kakor so ga objavili jugoslovanski časopisi in še posebno zagrebška Borba, ker bodo našli v njem potrdilo vsega tega, kar smo mi pisali.
Dne 12. maja so povsod po Jugoslaviji praznovali desetletnico ustanovitve tajne policije UDV (Uprava državne varnos-1), ki se je ob ustanovitvi ime-lovala OZNA (Oddelek za zaščito naroda). Kako tudi ne? Rankovič je kmalu po ustanovitvi OZNE zapisal v svojem dnevnem povelju, da- je portala OZNA najbolj priljuK Ana organizacija jugoslovanskih narodov.
Na proslavi v Beogradu je govoril sedanji komandant UDV gc..eial Ste novic. Navzoči so bili vsi “priljubljeni voditelji” razen Tita, ki se je umaknil ra-ie na Brdo, da se oddahne od naporne poti v Ankaro.
Svetislav Stefanoivč je povedal, da je bila OZNA ustanovljena 12. maja 1944 z ukazom ko-
mandanta Tita in da je stopila na mesto sličnih, prej po republikah različno organiziranih policijskih edinic. — Predhodnica OZNE je bila v Sloveniji VOS (Varnostna obveščevalna služba), ki jo je ustanovil Kidrič z nalogo, da odkrije in likvidira “peto kolono.” Po Kidriču sa namreč vsi narodi, ki se jim ni posrečilo odkriti in pobiti pete kolone (pod peto kolono je Kidrič razumel vse komunistične nasprotnike), izgubili svojo neodvisnost in svobodo.
OZNA je bila organizirana kot centralistična organizacija z enotnim vodstvom in enakimi metodami dela za celo Jugoslavijo. Tako je tudi še danes. — Naloge OZNE med vojno so bile: politična obveščevalna služba na okupiranem ozemlju, — kontra - obveščevalna služba na
vražnikov nove Jugoslavije pod pokroviteljstvom in cesto na čelu z raznimi reakcionarnimi krogi v tujini. Vsi ti politikanti so se po napotkih emigracije na Zahodu sestajali in posvetovali o ustanovitvi “demokratičnega bloka”, “kmečkega bloka”, “srbske fronte”, itd. Ker pa se jim to ni posrečilo, so iskali nove oblike boja. . .
Med vojno je naša obveščevalna služba uničila okupatorsko obveščevalno omrežje in sicer: 7159 agentov nemške obveščevalne službe, 1283 italijanske, 378 madžarske in 60 bolgarsike.
Po vojni so začeli emigranti pošiljati v našo državo ustaške in četniške teroriste in diverzante. Razen skupine Kavrana in Ljube Miloša so organi državne varnosti izsledili in aretirali 793 teroristov in diverzantov. Uspešno so razkrinkavali tudi dejavnost tujih obveščevalnih služb. Izsledili in onemogočili so 2042 vohunov in obveščevalcev, tako da so sovražna obveščevalna središča drago plačala svoje naklepe proti Jugoslaviji.”
Koliko jc padlo agentov UDV
Potem je Stefanovič rekel, da je v boju proti sovražnikom od osvoboditve žrtvovalo življenje 548 pripadnikov KNOJA (Korpusa narodne obrambe), 337 pri-
osvobojenem ozemlju in v voj- P^nikov PM (Ljudske milice), ski.	j 17 graničarjev ter 85 oficirjev
Pred najhujšimi nalogami pa in uslužbencev UDV, med nji-je stala OZNA po vojni. Stefa- narocina heroja Pane Djulkič novic je rekel:	Un Djuro Boškovič.
“V prvih povojnih letih so mo- Kakor vidimo, je bila borba
rali organi UDV, Narodne milice in KNOJA rešiti najtežje in najbolj komplicirane naloge. — Sovražnik je bil potolčen, a še ne dotolčen. Ostanki okupatorjevih pomagačev in izdajalcev niso izbirali sredstev v svojih poslednjih zdihljajih. Toda organi Državne vamosti so prežeti z visoko politično zavestjo pod vodstvom Aleksandra Rankoviča napravili z naj večjim uspehom vse naloge, ki jih jim je dal narod, partija in Tito. 120,000 (zanimivo je, da je ljubljanska
krvava na vse strani — tudi za komuniste.
Slabe razmere
Komunisti kočevskega okraja so nedavno zborovali. Na tern zborovanju so, kot poroča ljubljansko komunistično časopisje, ugotovili, da se ponekod pojavljajo spori med komunisti. Sklenili so, da se bodo potrudili zavreti medsebojno tožbar-jenje, pijančevanje, mračnjaštvo, politično zaostalost in kriminaliteto. .
Molčeča Cerkev v Jugoslaviji
Predavanje dr. Alojzija Kuharja v katoliškem klubu vseučiliške mladine “Carroll Club” v New Yorku o stanju Cerkve in vere, v sedanji Jugoslaviji.	;i.|
Seveda pričakujete, da bom kot Jugoslovan govoril na splošno o položaju, v katerem je vera pod aedanjim totalitarnim režimom v moji domovini in posiebej o stanju Katoliške cerkve.
Da bi Vam podal nekaj, kar bo nujno samo groba ocena stanja v naši dej želi, bom moral navajati nekaj številk in nekaj imen. Želim pa, da upoštevate, da se dobro zavedam, kot se mora dejansko zavedati, vsak, da števlke in imena ne pomenijo veliko napram strašnemu dejanskemu stanju, ki vlada v vsej vzhodni Evropi. Preko širnih področij, na katerih je naseljenih več kot 250 milijonov kristjanov in med njimi skoro 70 milijonov katoličanov — torej skoraj dvakrat več kot nas je v Združenih Ameriških: državah — se razvija in napreduje skrbno pripravljena in hladnokrvno izvajana morija duš. To je sistematično iz-korinjevanje vseh duhovnih vrednot, ki je na njih zgrajen naš način življenje. To je brezobzirno in metodično izločevali j e krščanske vere iz src naro-
Ves ta čas Jia je ista diktatura slovesno izjavljala, da se nič ne more spremeniti v njenem prvotnem programu, po katerem dežela mora postati vzorna komunistična država.
Zapad, ki je igral za vojaške, politične, dieloma pa tudi za go-i spodarske prednosti, je na to. pristal. Komunistični režim je dobil pomoč v obliki gotovega denarja, hrane in orožja. V zameno je obljubil malo, če sploh, kaj. Režim je nadaljeval in celo pospešil razvoj “graditve so-cijalizma”, ne da bi izzval kako “vmešavanje” s strani Za-pada.
Komunisti smatrajo, da je “graditev socijalizma” v tem, da organizirajo državo, k,i jo vlada diktatura ene stranke, daj so vsi gospodarski in socijalni odnosi urejeni strogo po marksističnih kolektivističnih pravilih in da so vse stopnje vzgoje ljudstva nasilno zavite v smer njihove pokvarjenosti. V 'sistemu razpolaga komunistična stranka z vso oblastjo in, gospodari z vsemi sredstvi, da
vsili svojo voljo, dili socijalizem”
Tako so “grain ga še ve-
do v, ki so bili kristjani in kato1- dno grade, ne da bi jih pri tern.
nekomunistični krščanski svet !kakorkoli oviral, človek je celo
ličani preko tisoč let.
Med tem, ko se dogaja splošno uničevanje, pa je “mir,jv skušnjavi, da bi rekel, da se nemoteni molk nad vodnim; to godi s pristankom krščanske-gladinami”, kot da se nikjer na ga sveta.
svetu nič hudega ne godi . . . Dvojen je ta molk, pravzaprav.
Prvič: Molk vlada v prizadetih deželah samih. Vse zunanje verske manifestacije izginevajo pod vedno novimi napadi brezbožnega terorja. Bogočastje odstopa v tihe globine duš preganjanih kristjanov. Odpor odhaja v podzemlje, tja, med stene vesti. Tam v osamljenih človeških srcih divjajo boji, dobiček pa pobira zlo.. i
Drugič: Molk vlada tudi v svobodnem svetu. Ko svobodni svet govori o strahoviti drami, ki se razvija za smrtno zaveso komunistične vladavine, govori s političnimi, vojaškimi in gospodarskimi pojmi in ima v mslih pomoč in obrambo kakršna se izraza v orožju, v političnih geslih in paketih jedi. Ta svet je gluh, mutast in slep za vse napredovanje duhovnega pustošenja. .
Dejstva, ki jih bom sedaj povedal o Jugoslaviji služijo edino le osvetlitvi navaljujoče politike razkristjanjenja, ki jo. komunizem izvaja na širokem področju, ki mu vladajo sovjeti. Ti 'so trdno odločeni, da bodo to področje z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, prevzgojili, spreobrnili v njihovo brezbožno, brezdušno, materij alistično vero.
Komunistična diktatura
Sedanja Jugoslavija je država, ki ima 17 milijonov prebivalcev. 7 milijonov jih je katoliške vere, preko 8 milijonov je prevoslavnih, ostali pa so največ mohamedanci. Katoličani in pravoslavni so kristjani že od osmega ali devetega stoletja.
Komunisti so leta 1945 ustanovili svojo diktaturo po sovjetskem vzorcu. Leta 1948 jih je Moskva zapodila, ne morda, kakor bi kdo mislil, zato, ker bi bili preslabotno izvajali svojo ideološko komunistično gonjo, ampak iz političnih in osebnih razlogov, ki so imeli svoj vir v Stalinovem režimu. Potem se je jugoslovanska komunistična diktatura počasi obračala proti zapadu, najprej, da bi dobila gospodarsko pomoč, kasneje, da bi ’ dobila orožje.
Radi teh zapadnih zvez se novice ‘in poročila o verskem preganjanju v Jugoslaviji omalovažujejo ali diskretno ignorirajo. Morali so se zgoditi taki slučaji kot je bilo sojenje in zapiranje kardinala, ali kot je. bilo zažiganje živega škofa ali, pretepanje duhovnikov pred očmi tujih obiskovalcev, da se je v zunanjem svetu vžbiudilo. vsaj malo zanimanja in vsaj nekaj dvomov.
Varljiva zakonodaja
Komunistični diktatorji so prefrigano postavili kulise varljive zakonodaje. Za temi stenami smatrajo, da 'so varni pri. izvanjanju svojih zlih načrtov. Tako so:
1.	V ustavo vstavili člen, ki s toplimi in čisto zapadnimi besedami jamči svobodo vesti in bogoslužja za vse.
2.	Napisali zakone in pravilnike o vzgoji, ki dovoljujejo
Jugoslaviji prav tako svobodna kvi vse vzela, jo razlastila, in neovirana, kot je v njihovi domači deželi in da so vsa poročila o preganjanju le izmišljotine propagande, ki jo kuhaj o v svojih kuhinjah zavrženi in razlaščeni begunci in jo širijo odstavljeni in maščevanjaželjni: politiki.
Kaj pa so dejstva?
Verske svobode ni
1. Da, ustava jamči versko svobodo in zakon predvideva verski pouk za otroke. Toda pravila komunistične stranke, ki ima v rokah vso oblast, njeni voditelji pa vsa odločilna mesta v vseh stopnjah javne uprave, predpisujejo, da je versko pripadmštvo in izvrševanje! verskih vaj v nemogoči neskladnosti s članstvom v komunistični stranki. Uradna številka članstva komunistične stranke je 700,000 članov in 200,-000 kandidatov za člane. Na ta način vera za en milijon državljanov že ni svobodna in 'brez-boštvo je zanje zakon.
Častniki vseh oboroženih sil in dijaki vojaških šol dobe navodilo-, da je vsako versko u-tem'deteževanje in prakticiranje v nasprotju z ■ njihovim poklicem. Kazen za neupoštevanje tega navodila je takojšen odpust. Pravijo, da je v Jugoslaviji 30 divizij. Po splošnih pojmih je to pol milijona vojakov, med katerimi je kakih 50,000 častnikov. Skupno število policijskih in varnostnih sil cenijo1 na preko pol milijona in med: temi je zopet kakih 50,000 častnikov. Za vse te ljudi vera ni, svobodna.
Še več. Tudi učitelji v vseh šolah in vzgojnih zavodih dobe,, naročilo, da se ne smejo udeleževati verskih vaj, ker je to.
db
zadnjega koščka zemlje in do zadnjega novčiča. Celo cerkvene zgradbe so. v državni lasti. Država milostno dovoljuje, da verniki uporabljajo cerkve, toda v mnogih slučaj idr je treba plačevati visoke najemnine za( uporabo.
Kako pa, zbirke, darila vernikov? Da, še jih imajo. Toda zbiranja, za katera ni bilo vnaprej dovoljenja krajevne o-blasti, so zločini, ki 'se kaznujejo po zakonu. Zbirka se zapleni, duhovnik, ki mu je namenjena, gre v ječo. Lahko bi navajali, ko je policija vdrla v cerkve med mašami, da je zaplenila zbirke. Vdiranja policija v stanovanja duhovnikov za i-sti namen so splošno znan pojav. Zato cerkvene zgradbe razpadajo in jih nihče ne more popravljati. Treba je še d )-dati, da je bilo med vojno veliko cerkva porušenih.
Bogoslužnih oblačil ni s čin; nadomestiti. Bil je 'čas, ko niso imeli niti sveč, Ker jih ni država prodajala za verske namene in ko ni bilo hostij, ker država ni hotela prodati moke v ta namen. Takrat so prijatelji pošiljali sveče in hostije iz inozemstva, toda te pošiljke niso prihajale na naslovnike, vsaj 'r največ shčajih ne. Bogoslužna oblačila so pošiljali iz mnogih dežel, tudi iz Amerike. Poznam slučaje, da. so take pošiljke prišle na mesto, toda tako velike uvozne takse so naložil; nanje, da so dvakrat presegale' tržno vrednost pošiljke in da jih ni bilo mogoče plačati.
Poznam slučaje, da so beloi oltarna opremo morali napraviti iz posteljnih rjuh in za take, da je duhovnik maševal v nasprotju z njihovim pokli-|brez bogoslužnih oblačil, le što-cem. Kakih 40,000 učiteljev je lo je premogel. Radi izrednil; v Jugoslaviji. Vera ni svobodna
svoboden vierski pouk vsem, ki tegujejo za zaposlitev. Za
si ga žele.
3. Izglasovali kazenski zakon, ki določa kazen za vsa-
janje verskih vaj svojih sodržavljanov.
4. Ponudili duhovnikom in, redovnom osebam ugodnosti so-čijalnega zavarovanja, če izjavijo, da odobravajo zakonodajo države.
niti za nje, niti za njihovie družine.
Gospodstvo komunistične stranke
Dodajmo še, da v celotni jav-
razmer so cerkvene oblasti se veda to dovolile.
Konfiscirana semenišča Rekli smo, da so za izvrševanje bogoslužja potrebni duhovniki. Ti se morajo učiti in ve-
ni upravi vlada komunistična žbati dolga leta v učenju in v stranka. Isto je stanje v in- molitvi v semeniščih. Kako je dustriji in v trgovini, ki sta to mogoče, če pa so vsa same-državna monopola. Na vseh od- nišča bila konfiscirana in-samo'
ločujočih položajih sede zaupni komunisti, ki izbirajo nameščence po navodilih komunistične stranke. Življenje po veri je ovira za dosogo vseh višjih položajev, nepremagljiva ovira za napredovanje starejših in diskvalifikacija za nove, ki se po-
~ vse
te stotine, tisoče ljudi in njihove družine, ki so odvisni, življenjsko odvisni od vsemogočnje
kogar, ki ovira svobodno izva- totalitarne državne uprave, ve-
ra ni svobodna.
Končno država vihti nad vsemi državljani sekiro samovoljnega obdavčevanje. Davki ni-
v treh slučajih je bilo izdano, dovoljenje, da smejo v poslopjih stanovati semeniščniki kot najemniki. Od česa bodo pa živeli? Kje bodo dobili učila? Samo dobri Bog ve in pa pogumni kristjani, ki tvegajo jezo komunističnega tirana lin, podpirajo to mladino kakorkol; pač s svojimi revnimi sredstvi morejo. Paketi živil od zunaj so jim tudi pomagali, da soj vztrajali. Toda potrebujejo tudi knjige. Te pa, tudi če jih jim kdo pošlje, nikdar ne pridejo na naslov. Novoposvečeni duhovniki nimajo niti oblačil
določeni po nikakih zakoni- ruti brevirjev. Kolikor je bilo
tih merilih. Krajevni odbori, kjer gospodarijo komunisti, i-
5. Da bi izgledali prijetnej- majo navodila, da davčne pred-ši na zapadu in da bi kamufla- piše uporabljajo in davke nala-
ža bila popolna, so celo izpre-menili ime komunistične stranke z “Zvezo komunistov” inj
gaj o po krajevnih političnih potrebah. Kmiet, če ga niso prisilili v kolektiv, bi na videz mogel
ime “Ljudske fronte,” ki je ka- biti svoboden v izvajanju ver-
'muflirana množična organizacija stranke, v nedolžno svenečo “Socialistično zvezo delovnega! ljudstva.”
Varanje pospešuljejo s tem, dia obiskovalcem kažejo “polne cerkve”, “verske svečanosti”, ki; se razvijajo brez vseh ovir, cerkvene poroke, slovesna birmo-vanja, svobodna proslavljanja župnijskih in družinskih svetni-kov-zaščitnikov, skupine otrok
skih pobožnosti, ne da bi ga kdo motil ali oviral’ od zunaj. Krajevni odbori pa že poskrbe, da vplivni ljudje, ki redno hodijo v cerkev, čutijo vso težo samovoljno naloženih davkov, ki v neštevilnih slučajih, dobe kar značaj konfiskacije — dokler kmetje ne klonijo.
Verska opravila-služba božja 2. Po pravilu so službe bo-že proste. Da, toda za oprav-
pri verskem pouku, cerkvene Ijanje službe božje, je treba, pogrebe, ko. vsi zvonovi svobo- duhovnikov, treba poslopij, tre-dno zvone. Na razstavah so>.ba je cerkvenih oblačil in knjig celo verske publikacije. Pre- in treba je nekaj denarja za vz-
(prasto naivni obiskovalci kar žare zadoščenja in se vračajo domov prepričani, da je vera v
drževanje duhovnikov in cerkva.
Komunistična država je Cer-
teh knjig poslanih, da jaz vem zanje, niso nikdar prispele. Kakšna mora biti priprava za poklic v takih okolnostih? Kdo bo potem vzgajal in učil, ko bo stari rod kvalificiranih učiteljev izumrl?
Duhovniških poklicev je presenetljivo veliko. Z vsem spoštovanjem moramo pozdraviti, te mlade može in biti hvaležni, za milost božjo, ki je dovolj močna, da podpira njihov pogum. Toda komunizem ne o-pusti prav ničesar, da bi preprečil vzgojo novih duhovnikov. Taki, ki se odločijo za poklic, dobe iznenada pozive na policijo za preiskavanje in izpraševanje, ki se vleče v tedne in mesece. Ali jih pozovejo k vojakom ali pa nadiegujejo in groze njihovim staršem.
Ali naj to imenujemo svobodo vere?
Cerkve so “polne”, ker je odpor še vedno živ. Toda polovico
cerkva ne služi več svojemu| namenu in število duhovnikov v dušnem pastirstvu je komaj ena tretjina števila duhovnikov pned vojno. Še ti se hitro starajo ne da bi uživali tolažbo in videli kako mladi prevzemajo njihova mesta in njihove odgovornosti.
Verski pouk
Verški pouk je svoboden, pravijo. Da, toda katoličani nimajo nobenih šol. Tudi druge krščanske cerkve jih nimajo.; Vzgoja je državni monopol,, najbolj nedostopni, najbolj o-stro čuvani monopol komunistične države. Komunizem morda ne bo upognil starejšega rodu, toda zdi se kar gotovo, da bo dobil mladino, torej bodočnost.
Versko vzgojo imenujejo v u-radnih dokumentih “misticizem”. V državnih šolah nei sme biti nikake verske vzgoje. V poučevanju predmetov ne sme biti nikjer niti sledu kakega verskega vpliva. Učni red je) povsod, od najmanjše osnovne šole na 'deželi ali v industrijskem predmestju, pa gori do naj višjih vgojnih in šolskih ustanov, samo in izključno le grobi marksizem, brezbožni materij alizem, ki izključuje vse duhovne vrednote, ker zanika Boga, ki je njih večni vir. U-čni red ni samo brezbožen, tak, da bi skušal razložiti vsa človeška dejstva brez vsakega ozira na Boga, je protibožen, tak, ki namenoma razbija in ubija v dušah otrok vse, kar je morda tam še ostalo in kar šet imajo takega, kar bi bilo posledica verskega vpliva staršev.
Verski pouk je dovoljen samo tistim otrokom, ki se morejo izkazati s pismeno zahtevo svojih staršev, obeh, očeta in matere, ki izjavijo in napišejo, da hočejo, da njihovi otroci hodijo k takemu pouku. Določeno je nadalje, da se sme) tak pouk dajati samo v cerkvah, ne v duhovnikovem stanovanju ali kje drugje. Lahko bi navedel številne slučaje, ko so duhovniki morali na policijo ali so bili celo zaprti, ker so. govorili z otroci izven cerkve. Taka stvar je v očeh zakona javno zborovanje.
V državi, kjer je protiverska; vlada edini poslodavec, edini dodeljevalec stanovanj, edini prodajalec hranil in oblačil, je treba pač veliko, veliko poguma in morajo biti starši silno močni, da podpišejo zahtevo po verskem pouku svojih . otrok.
Naši jugoslovanski otroci so doslej že deset let preživeli v mlinih komunistične indoktrinacije, kar prav za prav je ves nalš solski sistem. Obsega opustošenja si niti približno ni mogoče zamisliti. Ne sme nas slepiti mišljenje, ki je otrok želja, da krščanski dom more neutra-lizirati pogubno učinkovanje komunističnega strupa na razum in čustvovanje mladine. Dejstvo je, da vsako in sleherno •leto narašča število brezbožnih domov, družin in po nekem, ne tako velikem številu let bo strup komunističnega materij alizma ubil duhovnost v večini bodočih očetov in mater.
Kaj je ostalo od tega katoliškega ali krščanskega tiska? Samo mesečni cerkveni oglasniki na štirih do šestih straneh ma-iega formata, ki. imajo po kakih lOOGiztisov. Dovoljeno jimj je tiskati samo objave o cerkvenih opravilih in strogo verska besedila kot so evangeliji s komentarji, ki se nikakor ne morejo razumeti ali tolmačiti kot pro-tirežimski ali kot taki, ki širijo versko propagando. To je vse, kar je kristjanom še ostalo v Jugoslaviji kot njihovo.
Knjige se tiskajo samo komunistične, ker za drugje ni papirja. Od zunaj papirja ni mogoče dobiti brez posebnega dovoljenja vlade. Takega dovoljenja ni dobiti za krščansko; knjigo. Celo mašne knjige, 'Uradne bogoslužne knjige niso prišle naslovnikom v roke.
Istočasno režimski tisk pod naj ostrejšim nadzorstvom o-spednjega vodstva, ki je v rokah najbolj zaupnih komunistov, svobodno razliva dan za dnem najbolj nezaslišane napade na vero. Bogoskrunsko zasmehovanje Boga, zakramentov! in Naše Ljube Gospe, klevetanje duhovnikov, škofov in Sv. Očeta, napadi na najbolj sveta verska izročila se kar vrste.. Nihče nje sme ugovarjati, nihče ne more storiti nič proti tem napadom, nihče ne more braniti resnice. Komunistični cenzor je tam, da skrbi, da noben protest krivično prizadetih nikdar ne moti v smrtni tišini, molčeče verske svobode.
(Dalje prihodnjič)
Dr. V. Maček in dr. M. Krek odklonila podpis
Po poročilu velikosrbske “Srbske borbe” so madžarski politični emigranti začeli nedavno propagandno akcijo za podonavsko federacijo — list mora biti o vsej stvari zelo slabo poučen, ker to akcijo vodi madžarska emigracija že vse od 1. 1945. Nekateri češki, rumunjski in jugoslovanski politični emigranti so pripravljali proti tej propagandi poseben protest. Za podporo in podpis so zaprosili tudi dr. Vladka Mačka, predsednika HISS in dr. Miho Kreka, predsednika SLS. Eden kot drugi pa sta podpis odklonila. — Gornjo vest smo posneli po hrvaškem tedniku ,“Danica”, ki dr. Mačka in dr. Kreka zelo rada napada, bolj piri srcu pa so ji dr. A. Pavelič in podobna bratovščina.
-----o----
Tito pojde v Abesinijo?
Tito je menda izrazil željo, da bi obiskal Abesinijo, kjer se je nedavno mudil šef glavnega stana njegove vojske. V Jugoslaviji je baje javna tajnost, da je Tito kupil v Abesiniji veliko posestvo s starim gradom, ki ga zdaj popravljajo, da bo za “vsak slučaj” pripravljen."1 Koliko je resnice na teh vesteh, je težko reči, brali pa smo pred leti v francoskih listih, da je Tito naložil v tujini več desetin milijonov dolarjev, da bi mogel “v miru” preživeti svojo starost.
Slovenski sodnik Stanko Masio pred svetovno javnostjo
Svobodno časopisje
Verski tisk je svoboden, pravijo in tujim obiskovalcem kažejo iztise verskih listov.
Pred vojno je bil katoliški' tisk močan. Imel je štiri katoliške dnevnike, mnogo tednikov in mesečnikov, precejšnje število stanovskih revij, umetnostnih in drugih publikacij ter svojih založništev. Ta so raz-širjevala med ljudstvom na sto-tisoče knjig. Jaz sam sem bil urednik katoliškega dnevnika, ki ga je izdajala katoliška zadruga, ki je bila lastnik največje tiskarne in knjigarne v deželi. Bilo je pri nas zaposlenih, nad 500 ljudi.
V četrtek, 17. junija, so newyorski časopisi prinesli sliko Stankota Masiča, bivšega sodnika upravnega sodišča v Celju, pri delu v neki chicaški pralnici. Sliko je posnela časopisna agencija UP, opazili pa smo jo v New York Times in v The Daily News. Prvi časopis je svetovno znan, drugi ima najvišjo naklado v Ameriki (preko 2,100,000 izvodov dnevno). Pod sliko v Daily News je bilo pojasnilo, da posnetek predstavlja Stanka Masiča, bivšega kabinetnega ministra in sodnika v Jugoslaviji, ki je “ponosen, da more delati kot navaden delavec v USA.”
Nam je bilo takoj jasno, da bo slučaj Stanka Masiča in sliko, objavljeno v časopisih, prej ali slej z uspehom uporabila komunistična propaganda. Pri tem smo se spomnili tistega nastopa sovjetske-ga ministra Višinskega pred Združenimi narodi, ko je s samimi citati iz ameriškh časopisov dokazoval, da se ameriškemu delavcu godi mnogo slabše kot njegovemu kolegi v Sovjetski zvezi. Višinski je navedel kot primer tudi povišanje voznine na newyorski podzemski železnici in trdil— vse na podlagi citatov iz dnevnega časopisja — da bo povišanje zadelo samo delovnega človeka, delavca, nameščenca, itd. ne pa bankirjev iz Wall Štreeta, trgovcev, industrialcev in drugih bogatašev, ki se
se vse ne napiše na njen račun — so namreč časopisi trdili, da je bil Masič v Jugoslaviji minister, kar nikoli ni bil. čarapkin je zaradi senzacije dodal, da je bil Masič zunanji minister. V pomanjkanju vsakih informacij ni seveda poslaniku USA Henry Cabot Lodge-u ostalo drugega kot trditi, da je Masič res delavec; da pa ima možnost postati predsednik tiste pralnice, v kateri zdaj dela. Masi-ču ni bilo treba iti k politkomisarju, da je dobil delo in se obvezat; delati za komunizem. Sicer pa Cabot Lodge ni mogel razumeti, da se predstavnik komunijstične Sovj et-ske zveze norčuje iz poštenega dela in delavca.
Da bi slab utis popravila, je agencija UP in za njo The Dily News objavila v soboto ponoven interview z Masičem. Masič je povedal, da je prestar, da bi mogel postati predsednik pralnice, da je bil navajen delati z glavo in da zdaj dela z rokami zato, ker ne zna dovolj angleškega jezika. Pohvalil pa je Lodge-a in se mu Zahvalil, ker je odgovoril sovjetskemu predstavniku mesto njega.
S tem se je stvar za ameriško javnost končala. Verjetno pa se ni za komuniste. Prepričan sem, da bomo o Masi-ču še čitali — po vsej verjetnosti v jugoslovanskih časopisih, ko bodo zopet dokazovali, kako slabo se godi be-
vozijo ali s svojimi avtomobili j guncem in kako dobro gre
ljudstvu pod srpom in kladivom, oziroma rdečo petero-
ali pa s taksiji.
Vendar nismo pričakovali, da bo sovjetska propaganda reagirala tako hitro, še isto popoldne je govoril pred Zdr. narodi sovjetski delegat Čarapkin in z Masičevo sliko v roki, objavljeno v The Daily News, zbijal šale na račun a-meriškega načina življenja (American way of life). Trdil je, da je bil Masič v Jugoslaviji zunanji minister, danes pa mora kot politični begunec delati v chicaški pralnici. Zaradi senzacije — kaj
krako jugoslovansko zvezdo.
Bilo bi brez pomena dokazovati čarapkinu, da se motn ali Henry Cabot Lodge-u, bi lahko povedal boljše —- sa^ je nepripravljen kar dobro odgovoril — ker že samo dejstvo, da je Masič v Ameriki in da je pobegnil iz komiki' stičnega raja, kakor je Jug°' slavija, pobija bolje kot vse drugo vse čarapkinove in slične propagandne poizkuse.
Dr. T. M.
D*. Josip Grad*
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in centralizacije
Od Ferdinanda 18. do Leopolda II. (1619-1792)
9. Kulturne razmere. Plemstvo in meščanstvo. Trgovina in obrt ,
1954 JULIJ 1954
MMs»J
ur e
ICTžollpst
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
	
Na Koroškem so je izdelovali v spodnji in zgornji Rožni dolini, v Ziljski m Junski dolini. Kupčija z domačim platnom in suk-je bila udomačena tudi na Spodnjem Štajerskem. Tu • in tam jo nahajamo tudi na Goriškem. — Kmetu je bdn neobho-dfto potrebno pečati se s kako domačo obrtjo, ker mu borne kmetije večkrat niso dale zaže-Ijengga kruha.
Z obrtjo in trgovino je bilo tesno združeno rudarstvo. Domača rudarska podjetja so v tej dobi večinoma že prešla v tuje mke. Bohinjske fužine so bile ®k°li 1. 1680. v rokah Jurija in vmeencija Locatelli, njiju sorodnik I\'an Locatelli je imel v Posesti plavž na Jesenicah, niže ob Savi sta bila posestnika bra-■a Bucceleni in na Javorniku so jmeli fužino plemeniti Meyerho-,eT Le v Kropi, Kamni gorici 'o Železnikih nahajamo nekate-r® domače podjetnike:
Plaveč, Gašperin, Kapus, še-Seveda je bila železna o-tu zelo preprosta. Na Savi, j av°rniku in Jesenicah so izde-vali dragoceno jeklo za orožje fa izvažali v Italijo. Okoli Je. lce pa so imeli še preproste . ai’e peči na “volka” in glavni ^ elek so bili žreblji. — Na Koroškem je bila živahna železna rt v Borovljah. Valvasor jo 0rrienja rekoč:
j Pol milje od Humberka (Hol-opburg) navzdol stoji svetovno ^ ani trg Borovlje, kjer prebi-alo sami puškarji, orožarji, iz-^elovalci železne žice in sličnih vari.” Največji kranjski rud-
Nk
v Idriji je prešel 1. 1578. v
ro]S^ nadvojvoda Karola in se namreč izprevidel, da i-^^i rudnik zato ne more u-
Pri^tevaiker jf bil° Pri njem U’ Že] vai Postej posestvom de-
de]11^3 ^:neza- Nadvojvoda Ka-
jef6211^ Preveč rudarskih pod-
Pa^' S° mec^ seb°i tekmovala.
in ^eim zaibrecIla v dolg'ove
vat^0 mogla niti redno plače-
j delavcev, niti davka cesar-
de 6r 80 Pogosto morala prositi
če]191,116 Podpore. Zato se je za-
Ijj Pogaijati z drugimi podjetni-
itpZk na^uP ojdaovih deležev in
lj ončno odpravil z večjimi a-
je ariJŠimi vsotami. Od tedaj
ski^l rudnik v posesti avstrij-
narki-Vladariev do razpada mo-
p
ku p.SVo-iem rudarskem sodni-tselnu je nadvojvoda Karol
precsnoval upravo rudnika in izdal poseben rudarski red. Po tej preosnovi ni smel nihče kopati živega srebra v obsegu nekdanjega graščinskega posestva, kakor le rudniški urad v Idriji. Na čelu uprave sta bila poleg rudniškega sodnika še oskrbnik in knjigovodja. — S temi uredbami se je v Idriji marsikaj izboljšalo; med delavci sta se utrdila red in nravnost, rudbrstvo se je dvignilo, ko so začeli rudo topiti na popolnejši način in kopati novo “Barbarino jamo.” —
Nadvojvoda Karol je tudi izločil Idrijo iz tolminske grofije, h kateri je prej pripadala, vendar je še ostala v kriminalnih stvareh podložna tolminskemu sodišču. Tolminci, ki so že ob začetku rudnika dali zanj znaten del delavcev, so še obdržali pravico tovorjenja živega srebra. Tovorili so največ po “stari cesti” čez Veherše na Vrhniko, odkoder se je živo srebro po vodi prevažalo v Ljubljano. — Sredi 17. stoletja je bilo zaposlenih v rudniku okoli 280 delavcev, ki so pridelali na leto 230 do 260 tisoč funtov živega srebra. Izvažalo se je v Gorico, Ljubljano, Loko in razna nemška mesta. Vsled bogatih zemeljskih zakladov se je rudnik od leta do leta lepše razcvital in do-našal vladi velik dobiček.
V cerkvenem oziru je bilo o-meniti, da je Idrija do začetka 17. stoletja imela le malo cerkvico sv. Duha (sedaj sv. Trojice) z enim kapelanom in pripadala župniji v Spodnji Idriji. L. 1628. je ljubljanski škof Hren vložil temeljni kaimen v cerkvi sv. Barbare, ki so jo v naslednjem desetletju dovršili. Goriški nadškof grof Mihael Attems je potem 1. 1752 povzdignil i-drijsko kapelanijo v samostojno župnijo. — Poleg domačih duhovnikov so hodili opravljat božjo službo tudi kapucini od Sv. Križa na Vipavskem, zlasti v adventu in v pdstu. Sedemnajstkrat na leto so priromali čez Črni vrh v Idrijo, za kar so jim I-drijčani dali drv iz velikih cesarskih gozdov, kolikor so potrebovali. — Zelo naklonjena je bila Idriji . cesarica Marija Terezija, ki je dala sezidati gledališče, ji podelila lastno kriminalno sodnijo in “glavno šolo” s tremi razredi. Za časa francoskih vojen pa sta rudnik in mesto veliko trpela.
ti^v^dovalo načelo, da je la-sVžjlna u^enJaški jezik, ki naj iie izobražencem pri oseb-°bčevc.nju in naj premosti Zato se je v
Znanost in umetnost. Valvasor. Slovenščina v besedi in pismu.
Tia ,
^ 0° srede 18. stoletja je poklicu navezani na latinski, je-
zk.
Odtod velika množica latinskih del iz te dobe. Goriški barnabit, Janez Marija Žbogar, je pisal svoje sloveče bogoslovno delo “Theologia radicalis” ravno tako latinsko, kakor jezuit Martin Bavčar svoje zgodovinske spise, ali zdravnik dr. Marko Grbec svoje razprave iz zdravilstva. “Academia opie-■" J11 preko tiega za vsak- rosorum” nam priča, da je ima-fija življenje potrebnega zna- la pri učen jaških društvih le
latinščina veljavo in ugled. Tu
i(, °vne razlike, z-ato se je v Ščjj^kih šolah gojila le latin-h* v njej so se vršila pre-tudi po vseučiliščih. V a]j l( se je celo na nižjih le ..^mških’’ šolah poučevalo anj6, pisanje in krščanski
- življenje potrebnega zna- la pri učenjaških društvih
,v -di pouk nemščine ni	_ ^
•ja 2peb Spričo tega neomeje-.ne bomo naštevali vseh mno-sa
tV Se tudi
I
gospostva latinščine pri 'goštevilnih pisateljev, 'ki so obiti i, v61*1 razumištvu srednje javili učena dela o raznih znan-i JUzjie
•ve gQ	_	^	„ ____x_„
Ni tudi znanstveni pisatelji stili v rokopisu, ampak omeni-
Evrope se ni čuditi, a- stvenih strokah ali pa jih zapu-'di znanstveni pisatelji stili v rokopisu, ampak omeni-spisih uporabljali ve- h le nekatere, ki so viečjega kul-, a latinski jezk. Poleg te-1 turnega pomena za naše deže-6 treba še upoštevati, da le.
(Dalje prihodnjič)
fftsl,
j. -j
spisov pripada bo-
it bir^ str°ki in da so pisate-Itovv,-,1 le(Iovniki in svetni d.u
ll0V*tki, ki
so bili že po svojem
JULIJ
25. — Piknik društev Slovenskega doma na Holmes Ave. v St. Joseph’s Park na White Rd.
AVGUST
1.—Društvo Baraga dvor št. 1317
Kat. borštnarjev prireja piknik na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
1-—Društvo Zvon priredi izlet
Na Fabjančičtevo farmo, Mantua, Ohio.
S.—Ohijski KSKJ dan v KSKJ
parku sv. Jožefa.
15.—“Korotan” in “Lilija” priredita piknik na Kaliopovi farmi.
SEPTEMBER
12. — Pevsko društvo TRIGLAV
priredi piknik v Slov. nar domu na 6818 Denison Ave.
OKTOBER
3.—Podružnica št. 14 Slov. žen. zveze priredi večerjo (Chick en Dinner) in po njej ples v AJC na Recher Ave.
10. — Oktobra — Altarno društvo fare Marije ynebovzete priredi card party v šolski dvorani.
17.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja ^5-letnico obstoja v AJC na Recher Ave.
NOVEMBER
7.—Razstava ročnih del šivalnega kluba Podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7. — Glasbena matica bo pela
v SND na St. Clair Ave. opero “MIGNON.”
Škofova proslava v Lemonfu
Lemont, 111. — Ob priliki Marijinega kongresa v Lemontu smo proslavili tudi 25-letni jubilej, kar je bil g. dr. Gregorij Rožman posvečen za ljubljanskega škofa. Tretji del akademije je namreč veljal škofovi \ proslavi. P. Odilo je jubilantu j čestital z izrekom sv. pisma: —
“Desnica Gospodova je naredila moč, desnica Gospodova me je povišala! Ne bom umrl, temveč živel bom in bom oznanjal dela Gospodova.” To je odgovor na vse načrte brezbožnega komunizma, ki je hotel našega škofa uničiti, ubiti ter ga je obsodil na
18 let ječe in prisilnega dela.
Dan proslave za škofov jubilej pa je bil posebej določen tretji dan kongresa: v ponedeljek, 5. julija. Mnogi romarji so nalašč za to ostali v Lemontu, nekateri so posebej .za to prišli, zlasti iz bližnjih naselbin ni nikogar manjkalo. Tako se je zbrala lepa množica ljudi ob 9. uri zjutraj v Baragovem parku pri Prekmurskem križu. — Le-montski zvonovi so se oglasili in začeli drobiti svojo pesem z milim pritrkavanjem. Vsaj majhen nadomestek šentklavškega ljubljanskega mogočnega zvenenja. Zavihrale so zastave na le-montskih gričih. Duhovniki so čakali z ljudstvom, prav pri križu pa božji in škofovi Ijubljen-
Pomagajte Ameriki, kupujt Victory bonde in tnamke.
PODOBEN POSEL — Oba rabita čopič in barve. Harold Clausen (v ozadju) pleska ograjo, Terry Baum pa preskuša v čikaškem živalskem vrtu svoje slikarske sposobnosti.
I ci: otroci v slovenskih narodnih nošah, ki so se jim pridružile dekliške narodne noše čikaških deklet. Otroci so v dveh deklamacijah prisrčno lepo pozdravili jubilanta, prav pod križem. — Saj je dr. Rožmana škofovsko geslo: Križa teža in plačilo. — Nato' se je razvil ljubek, prisrčen sprevod od križa do lurške votline. V sprevodu je bilo kakih 30 slovenskih duhovnikov, med njimi trije monsignori: — msgr. Oman, msgr. Butala in msgr. Škerbec. K proslavi je prišlo kakih 40 slovenskih šolskih sester s provincialno prednico na čelu, kar je naredilo iz-prevod zelo pester. Pred škofom so korakali otroci in narodne noše, ob škofu pa sta strumno šla dva fantička kot paža, — dva mlada viteza poleg ljubljanskega kneza. Med sprevodom smo molili sv. rožni venec in prepevali Marijine pesmi. Začeli smo z “O Mati najbolj sveta, brez madeža spočeta!” Pred Lurško votlino je čakal moški pevski zbor, v katerem so bili duhovniki in svetni pevci. Med tem ko se je jubilant oblačil za sv. mašo, so peli ono staro Slomškovo,: “Ko zarja zlati nam gore.” Tudi med sv. mašo so peli slovensko. Seveda ni smela jz-ostati ona tako primerna za Lemont in za vsako priliko, naj bo romanje ali nova maša ali zlata maša, ali škfov jubilej: “Marija, skoz življenje voditi srečno znaš. Marija, hiti na pomoč!” Petje sta vodilo Mr. Vilko Kuntara in Mr. Ernest Majhenič. Sv. maša je bila tiha, škofu pa sta stregla dva dnuhovnika, ki ju je on posvetil v mašnika; to sta bila g. Jože Cvelbar in g. Roman Malavašič. Po evangeliju je stopil na prižnico msgr. Matija škerbec in je z njemu lastno jasnostjo in doslednostjo govoril jubilejno pridigo. Omenil je tri mogočne stebre, na katere se je slovenski katolicizem naslonil takrat, ko je bila vera naše domovine v velikih nevarnostih: škof Tomaž Hren je zajezil poplavo protestantizma v naših deželah, škof Jakob Missia in poznejši edini slovenski kardinal, se je odločno in avtoritativno uprl slovenskemu liberalizmu, ki je pravzaprav nemška cvetka presajena na slovenska tla. Tretji steber vere našega naroda pa je slavljenec današnji dr. Gregorij Rožman, ki se je boril proti najbolj zvitemu in najbolj pretkanemu sovražniku vere naših oče tov, proti brezbožnemu komunizmu. Škofu Rožmanu vedno zvesti, smo ves čas vedeli, kakšno važno delo vrši, ko je nastopil z oesedo in pismom proti lažnjivi 'osvoboditvi, oni, ki so osvobojeni” oz. zdaj zasužnjeni, pa zdaj vedo, da je imel škof Rožman prav. Verniki so besedo pridigarjevo poslušali kot prikovani. Na koncu jubilejne sv. maše se je škof vernikom kratko zahvalil, potem pa je vse ljudstvo z velikim navdušenjem zapelo zahvalno pesem: Hvala večnemu Bogu.
Sledila je poklonitev visokemu in priljubljenemu jubilantu škofu Rožmanu v veliki dvorani Baragovega doma. Vsak je hotel stisniti škofu ro-
ko in poljubiti prstan, ki ga je svoj čas nosil papež sv. Pij X. in so ga profesorji ljubljanske teologije preskrbeli škofu Rožmanu takrat, ko je bil posvečen za ljubljanskega škofa. Ko ga je pokojni dr. Jeglič posvečeval, pred 25 leti v ljubljanski stolnici, je blagoslovil prav ta prstan kot škofovski prstan in ga novo-posvečencu nataknil na roko. Ob vseh slovesnih pidlikah nosi škof Rožman ta prstan in tako ga je imel tudi v Lemontu za svojo jubilejno slovesnost.
Ko so se ljudje približali škofu jubilantu, so mu prinašali tudi darove, ne za njega, temveč za naše slovensko semenišče v Argentini. Osebne darove je škof Rožman odklonil. Za semenišče seveda prav rad sprejme, ker je res velika in nujna potreba. Ravnokar bodo morali v Argentini kupiti nove prostore za semenišče, ker je staro poslopje, ki so ga do sedaj imeli v najemu, postalo premajhno.
Ako bi ob priliki jubileja hotel kdo kaj darovati za semenišče, lahko škofu pošlje po pošti, ali kako izroči. Nekateri se morda bojite, kako škofu pisati, bodite kar brez skrbi: bolj ko po domače pišete, rajše bodo škof brali. Sicer je pa treba samo tako le približno: Prevzvišeni g. škof! Ob priliki Vašega 25-letnega jubileja Vam pošiljam skromen dar za Vaše semenišče v Argentini. Pozdravljam Vas in Vas prosim Vašega blagoslova. Pa je kar dosti. Podpišite se in dajte svoj naslov. Pa je dobro, škofov naslov pa je: Most Rev. Gregory Rožman D.D., 3547 E. 80 Street, Cleveland 5, Ohio.
V Lemontu smo imeli 5. julija slavnostni banket v dvorani Baragovega doma. Banket sio pripravili očetje frančiškani s svojim kuharskim štabom, ki skrbi za kuhinjo ob priliki naših romanj. Pri banketu se je razvil govorniški program, ki ga je vodil p. Odilo in ki je najprej čestital jubilantu v imenu frančiškanske samostanske družine. Govorili so še Rt. Rev. John J. Oman kot zastopnik ameriške slovenske duhovščine in kot škofov gostitelj, ki mu je dal prijeten dom v svojem župnišču v Clevelandu. Slovenski narod ne bo nikdar pozabil msgr. Omana in faranov sv. Lovrenca v Newburghu, ki so našega škofa tako prijazno sprejeli, da se škof, kot sam pravi, počuti pri Sv. Lovrencu kot doma. — Za msgr. Omanom je v imenu naše nove in stare domovine govoril dr. Miha Krek. Povdarjal je visoke vrline in izredno voditeljske zmožnosti našega jubilanta. V imenu starih naseljencev je govoril Mr. Anton Grdina in v imenu naše mladine je prebrala voščila slovenskih šolskih sester gospodična Mušičeva iz Chica-ge. Nazadnje je spregovoril besede hvaležnosti visoki ju bilant škof sam. z zahvalno pesmijo se je zaključila slavnost.
Prevzvišeni! Bog Vas o-hranjaj še na mnoga leta! -Tem čestitkam se pridruži tudi Ameriška Domovina.
SPOMINSKA ZNAMKA — V spomin in proslavo 150-letnice znane Lewis Clarkove odprave v področje Missourija je pošta izda la znamko, kot jo kaže slika.
Opens Tomorrow Night
MIŠICA It III m L
r N0RTH 0F THISTLEDOWN 4401 Warrensville Center Rd.. Cleveland 28 “Rain or SOine"—Unlimited Parkins
JULY 20 Thru JULY 25 ROMBERG'S EVER-P0PULAR
“STUDENT PRINCE”
(not a movie)
Tues. Wed. Thurs. 3.00, 2.50, 1,75, 1.25 Fn. Sat. Sun; 3.50, 3.00, 2.50, 1.75, 1.25 Sun.Mat. 2.30 Gen’l Adm. 1.80 Children 90c
PHONE:M0 3-9550f““^
3|I^SSSAA{EAltlTHBAULRlRE0SWTS0RES
FREE BUSSES MEET VAN AKEN RAPID COMING WEEK OF JULY 27 — “EINIAN'S RAINBOW1’
Mleko proti malariji
Neki profesor tropske medicine na medicinski šoli v Liwer-poolu trdi, da je mlečna dijeta zelo učinkovita pri zdravljenju malarije. Raziskovanja z živalmi so pokazala, da mlečna dijeta uničuje malarične mikrobe. Ko so obolele živali prenehali hraniti z mlekom, se je mikrob malarije ponovno pojavil v organizmu. Omenjeni profesor sedaj poskuša s svojim načinom zdravljenja na ljude, ki, so se v ta namen prostovoljno prijavili.
Zenske dobijo delo
SHIRT PRESS
OPERATORJI
Izkušeni in učenci za likanje srajc
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
(136)
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
St. Clair Variety Store z varietnim blagom se mora prodati po zelo nizki ceni radi bolezni. Oglasite se na 6113 St. Clair Ave.	(135)
Naprodaj
imamo še nekaj “Maytag” pral-nikov. Reg cena $299.50—
Sedaj $259.50!
Grdina in Sinovi
15301 Waterloo Rd.—KE-1-1235
(137)
Naprodaj
hiša na East 68. cesti,, blizu St. Clair Ave., za tri družine. Spredaj grocerija s 4-sobnim stanovanjem, zadaj 4-sobno stanovanje, in na 2. nadstropju 4-sobno stanovanje. Podkletena čez celo širino. Plinska kurjava. Garaža in dovoz. Cena zelo ugodna.
Za podrobnosti vprašajte lastnika na
Tel.: UT-1-4171
(137)
Naprodaj
že rabljena “Westinghouse” ledenica, 6 kub. čev.
za ceno $35.00
Grdina in Sinovi
15301 Waterloo Rd.—KE-1-1235
Naprodaj
na East 173. cesti, blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, 3 spalnice, garaža, dovoz. Lot 40x125. —-Cena $11,900.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030
(139)
Sobe se odda
Dve opremi j eni sobi se odda — spalnica in kuhinja in souporaba kopalnice v drugem nadstropju, privatni vhod. Odda se zaposlenim moškim ali ženskam. $18 na teden.— Vprašajte na 6602 Bliss Ave., zdolej.	(137)
Naprodaj
že rabljena ledenica “Gener Electric” izdelka, 6 kub. čev. cena $35.00
Grdina in Sinovi
15301 Waterloo Rd.—KE-1-12:
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za dve družini v slovenski naselbin: z dobro najemnino. Naslov se dobi v uradu lista. (137)
Delikatesen naprodaj
Delikatesen ima C-2 licenco, na IStuperior, moderna o-prema in stanovanje, ter zaloga. Dohodki od poslopja pokrijejo plačila. Se mora videti. Lastnik gre v pokoj. Dajte ponudbo. CE-1-97C3.
— (137)
POZOR!	POZOR
Predno greste v stari kraj ali počitnice, nabavite si
MOVIE CAMERA APARAT da boste imeli trajen spomin na Ve
ZASTONJ!"10 $39'5°! Denlonstrac MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE-I-00
‘‘Recite mu, mrliči ne sprejemajo ohiskov.” Nato ga nena-. doma zopet razburi vsakdanja nočna sitraža pred oknom. Zvečer se včasi ne pokaže iz svoje sobe, marveč veli koga poklicati k sebi, spregovori ž njim dve besedi in ga zopet odslovi.
Hud prepir med Montholo-nom in Gpurgaudom, kdo bo prej opremil svoje sobo; cesar mora posredovati, grofica joče, cesar predlaga partijo šaha. O-bcd., Nato čitajo Esterino knjigo. Vrše se nemi prizori, ki so na robu blaznosti: utrgala se je krava in ušla; cesar je nejevoljen, Gourgaud ne govori za mizo, ker se čuti odgovornega za žival in ker je užaljen zaradi gospodove jeze. Po obedu govori cesar o islamu in o njegovih prednostih, nato o Trojici, naposled odide s slabo obvladano jezo v svojo sobo in mrmra med zobmi: “Moskva! 500,-000 mož . .
odloži to vlogo, h kateri ga sili pol tucata njegovih dvorjanov, zlasti pa poniževalni zasmeh sovražnikov.	Da protestira zo-
per naziv generala in zoper ne-postavnost	svojega jetništva,
nastopa prve čase, ko se še k|e daj pelje na izprehod, samo kol cesar; s tremi pari konj in s suličarji. Njegovi gospodje prihajajo k njemu v generalskih in dvorskih uniformah. Nihče ga ne ogovori in se mu ne približa na vrtu, razien če ga pozove z znamenjem. Obiske mu javlja generalni adjutant v škornjih in z mečem. Če se Go-u-rgaud dvigne, kadar vstopi grofica Montholonova, ga cesai pokara zaradi te kršitve etikete.
Takoj nato pa ironizira vso to stvar in s srnehljajiem ogovarja Gourgauda kot svojega “velikega hlevarja”, ali pa zakliče čez mizo: “Maziljen sem od papeža, torej sem škof in
Gurgaud. ki ga je zvečer za- lahko vsakega izmed vas posve-pustil živahnega, pride zjutraj,tim za duhovnika!” Nekoč dra-k narekovanju m ga nenadoma j ži svoje družabnike, da so goto-najde mračnega: “Kakšno vzgo-|vo vsi objavljeni v “seznamu jo bodo dali mojemu sinu? Ali,vetrnic”, po katerem ravno li-mu bodo privzgojili mržnjo do sta, in Gourgaud si drzne pri-očeta?? Strahotna misel.” Las pomniti, da spada v seznam tu-
lepo, mlado Angležinjo na sprehod in se pomenkuje ž njo o vplivih podnebja na polt, o Os-sianu, o nasadih. Tedaj jima presedajo pot črni sužnji, ki nosijo težke zaboje. Dama zavpije nad njimi:
“S poti!” Cesar pa ji pravi:
“Pomislite vendar, kakšna teža, madame!”
Dama se zdrzne. Do takih besed se je mogel Napoleon Bonaparte prebiti šele na Sv. Heleni.
Ko so prisiljene sence nekdanje cesarske igre pri kraju, se ikuša v vseh stvareh vež,bati v preprostosti, kakršne ni poznal riti v svojih poročniških časih. Nekoč ni več dni zapored nič pravega jesti in 'kuhar si mora pomagati s stročjim fižolom. Cesar ga je z navdušenjem in hvali kuharja in fižol.
“V Parizu bi se upal živeti z dvanajstimi franki; kosilo 1 fr. 50, čitalnice, zvečer gledališče, parter, mesečna soba'20 frankov. Potreboval bi samo enega slugo. Občeval bi samo z ljudmi, ki ne bi imeli več nego jaz, človek je lahko srečen v vsakem položaju. Saj tudi meni ni nihče pel pri zibeli, kaj bom dosegel. Mislim, da bi bil kot gospod Bonaparte prav tako srečen, kakor sem bil ko cesar Napoleon. Vse je relativno v življenju.”
Nekoč omedli pri njem zdravnik. Ko se prebudi, ne vidi nobenega služabnika, marveč cesar kleči pri njem in ga moči s ki-
Cfasas je prepisal poglavje o Waterlooju in toži, da je izid visel na nitki. Cesar mu ne odvrne, marveč pravi njegovemu sinu z glasom, ki se mu je zdel “kakor da prihaja od daleč”: “Sin moj, prinesi nam I-figenij o v-Avlidi, to nam bo dobro delo.” Ali pa si cta citati Racinovo Andromaho, na katero jd pred odstopom svareč o-pozarjal svoje ljudi. Tam čuje stihe:
V tem kraju zdaj moj sin živi ujet.
Enkrat na dan mi videti ga dajte,
edino, kar od Hektorja in Troje mi je ostalo, da pojočem ž
njim.
Današnji dan ga nisem še objela . . .
Tedaj zakriči cesar med berilom:
/
“Nehajte! Pustite me samega!”
XIV
S stopnjujočim se brezdeljem in dolgočasjem postajajo raz-
di cesar sam; ta prisluhne: “O, o — in zakaj?”
“Ker ste priznali republiko, Sire, a ste kesneje vendarle nosili krono.”
“Prav imate . . . Ampak cesarstvo je bilo vendarle naj-bojša republika!”
Za sv. Tri 'kralje da otrokom speči potico in krona malega Napoleona Bertranda za kralja. In ko mu nekoč povedo, da je meso na otoku zelo drago, da stane 40 sou jev, ima toliko moči, da lahko odvrne s šalo: “Par-bleu, lahko bi bili odgovorili, nas stane več nego krono!”
Zdaj se mora cesar bolj obvladati nego kadar koli v življenju. V odgovoru na neko Bertrandovo pritožbo bere s popolnim mirom, da guvernerju ni nič znanega o “navzočnosti kakega cesarja” na tem otoku. Nekoč vpraša Gourgauda po svojem konju. General mu odvrne, da ga že tri dni ni videl, ker kovač zahteva tri zlate Napoleone. Cesar se prisili k molku. Prihodnji dan pa ga vpraša v srditem tonu: “Zakaj ste
mi storili to sramoto, da ste položen j a njegovega trpečega) spregovorili 0 kovačevem ra-
srca rezkejša, obvladavanje čunu!„ Strahoviti trenutki! Vče-
mnogoglasnega instromenta je vedno manjše, disonance so ve dno glasneje.
Nekoč je ibil cesar: 'kako naj
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Mary Majzel
ki je zaspala v Gospodu dne 19. julija 1953
Leto eno že Te zemlja krije, truplo zdaj tam v grobu spi, nam pa je težko pri srcu in po licih nam solze teko.
Sladko spavaj v tihem grobu kraju večnega miru, duša naj plačilo uživa tam pri ljubemu Bogu.
Žalujoči ostali:
JOHN MAJIZEL, soprog in OTROCI
Cleveland, Ohio, 19. julija 1954.

Za državljanstvo potrebujete
NEOBHODNO
za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černe tovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpos; podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt.
DALJE PRIPOROČAMO
Angleško-slov. slovar: Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo.
Naročite čimprej pri tvrdki:
August Kollander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
som. Odpel mu je srajco in ga dvignil na posteljo. Ko leži kor. ziški služabnik Cipriani na smrt-postelji, vpraša njegov gospod zdravnika, ali bi mu odleglo, če bi ga obiskal.
“Umrl bi cd. razburjenja.”
“Tedaj se moram odreči.”
Pri reversiju ustanovi igralno blagajno. Za koga? Denar naj se porabi za odkup naj lepše sužnje na otoku. Nekega večera ga dobe njegovi zaupniki, ko pri luči počasi in skrbno šiva liste svojega rokopisa v zvezek.
Včasi pa se vendarle prebude njegove sanje in tiho stresajo železno rešetko. “Želel bi si,” pravi nekoč čisto nepričakovano, “da bi me premestili na kak neobljuden otok, na katerega bi lahko vzel s seboj 2000 ljudi po svoji izberi in pa puške ^n topove. Tam bi ustanovil sijajno kolonijo in bi v tej vzgledni deželi srečno kchčal svoje življenje. Tam se mi ne bi bilo treba vedno boriti z zastarelimi idejami.” In takoj narekuje koliko denarja in zalog bi bilo treba za tako ustanovo.
K takim fantazijam se zateka njegova ukovana žeja po oblikovanju. Ali tik poleg tega capreccia domišljije leži kretnja
junaške preprostosi Nekega dne jezdi z Las Casasom brez spremstva čez drn in strn. “Ko sva prispela do polja,” pripoveduje dvorjanik, “je cesar razjahal in je vzel kmetu plug iz rok. Zarezal je z neverjeno naglico in brez besede zelo dolgo in brezhibno brazdo. Le ko je opravil mi je velel, naj dam kmetu zlat Napoleon. Nato sva jezdila naprej.”
Veličasten trenutek! S homersko kretnjo zgrabi enkrat samkrat brez besede za plug, ga nastavi, zareže naglo in hkratu natančno kakor vse na svetu eno samo ravno brazdo v prst. ki je bila prinesena iz Anglije na to okamenelo lavo. Tako podeli evropski cesar sredi Atlantskega oceana samotnemu in siromaš nemu koščku zemlje blagoslov genija. In če po sto letih na tem polju še vedno uspeva žito je zemljo, ki ga krije in hrani nekoč prevrnila Napoleonova roka, kakor je preokrenila ves ev-
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. «8 St
ENOSTAVNO SE JE — USEDEL — Konj Patch VIII se je pred neko oviro na otroških konjskih dirkah v Londonu na Angleškem enostavno usedel in spravil jahača v kaj neroden položaj. Nenavadni dogodek je povzročil dosti smeha in zabave.
N0VICE--ZMesasve,a
raj je z nadčloveškim naporom pridušil svojo besnost, njegov ponos se je od včeraj do danes, lomil v mukah. Stavek slabo razpoloženega pobočnika je povzročil v cesarju učinke, ki niso nič manjši nego pri odpadu Avstrije.
Tudi željo po maščevanju mora ta vojak in južnjak zadušiti v sebi. Ko pride nekoč na mizo priskutno meso, pravi samo: “Ne bilo bi mi nič, ^sa mo če bi vedel, da bo kdo naša ponižanja razglasil po vsem svetu in da bo na krivce padla sramota!”
Z visokostjo, ki šele sedaj zraste v njem, skuša pomiriti naravni upor svojega bitja: “Živim kakor pod težo, ki sicer stiska vzmet, a je ne more zlomiti. Pravo gospodstvo razuma in prava zmaga duha je: udanost.” Do tega aksioma se hoče prebiti mož oblasti. “Tudi nesreča ima svojo dobro plat, razodeva nam resnico . . . Šele zdaj lahko premišljam o časih filozofsko.”
In šele sedaj lahko motri tu- , di sedanjost z notranjo tišino. A' Prve tedne gre nekoč z neko
N'0 VICE--ki|ih P°,reNete N 0 VIC E • -ki tih dobi,e *e sreže
NOVICE--P0P0lnoma nepristranske
N 0 VIC E * -kolikor mogoče originalne
NOVICE —kisozanimive
vam vsak dan prinafa v hite AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte te sosedu, ki te ni naročen nanjo
ropski kontinent. Kmet, ki je strme stal poleg cesarja, pa drži v roki njegovo zlato podobo in jo bo zapustil svojim vnukom, da bodo vedeli, kakšen je bil tujec z lepimi rolkami, ki je nekoč vzel njihovemu pradedu plug iz njegovih žuljavih pesti.
XV
“Nihče razen mene ni kriv mojega padca. Bil sem svoj najhujši sovražnik in povzročitelj svoje usode.”
S tem svojim najglobljim spoznanjem, ki ga je izrekel v pregnanstvu, je Napoleon docela premagal svoje nekdanje cezarske blodnje, če bi bil verujoč krščan, bi ta izpoved dopolnila pokoro njegovega prebivanja na skali; ker
njegova narava ne čuti odgo* vornosti Bogu, marveč samo sami sebi, je ta njegova beseda poslednji obračun velikega človeka z njegovo usodo. Hkratu pa je tudi zadnji. porni klic te samozavesti, kajti nemogoče mu je razumeti, da bi ga bile strmoglavile večje moči, nego jih je združeval v svoji notranjosti.
(Dalje prihodnjič.)
ČE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do na*
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opre' mo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa' ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsako' vrstnem materialu, kakor vžgani glini, lesa> bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Obi"
NAROČI! - - - BERI - - - SIRI!
zanimivi . . . poučni . . . bogati SLOVENSKI MESEČNIK
KATOLIŠKI MISIJONI 1954
12 številk po 44 strani in 8 strani priloge: “MLADI MISIJONAR”
—Skupno 624 strani—
Za U. S. A. in KANADO samo dva dolarja.
“MISIJONSKI ZBORNIK 1954” samo po želji — za en dolar več.
Naročite! Obnovite v Marijinem letu naročnino!
«
Pišite še danes na naslov:
REV. CHAS. WOLBANG, C. M.
500 East Chelten Avenue	Philadelphia 44, P®'
Podlegel je srčni hibi dne 21. junija 1954.
Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Joseph žele in Sinovi dne 24. junija v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave-ter od tam po opravljeni sv. maši zadušnici na Kalvarija pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Rojen je bil dne 20. julija 1894. leta v vasi Terbanjski vrh, fara Čatež pod Zaplasom.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki s° položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti, ter vsem, ki s° darovali za sv. maše.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali avtomobile spremstvo na pokopališče, kakor tudi vsi, ki so ga prišli kropu in ga spremili na pokopališče.
Hvala čč. gg. duhovnom za tolažilne obiske v bolezni in nio-litve ob smrti, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in novi za vzorno voden pogreb.
Srčna hvala nosilcem krste: sobratom od društva Mir št. l^ SNPJ kakor tudi Mr. A. Bokalu za lepe poslovilne besede. PraV posebno zahvalo naj sprejmejo sosedje in prijatelji za vso P0" moč ob smrti.
Ti, ljubljeni, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molit'1 dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru — nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
MARY, rojena KUŽNIK, soproga VLADIMIR, sin
MILDRED EVANGELISTO, hčerka SNAHA, ZET in VNUKI DOMEN in FRANK, brata
JUSTINE STOPAR, MARY PENKO, JOSEPHINE SEPIC, MOLLIE MALEČKAR in MILDRED SNELL, sestre
Cleveland, Ohio, dne 19. julija 1954.